URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 4	Ljubljana, torek 18. februarja 1975 Cena 12 dinarjev
Leto XXXII
144.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom predsednika dr. Jožeta Brileja, ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Borštnar-ja, Marjana ‘Jenka, Rika Kolenca, dr Mihe Potočnika, Tineta Remškarja in Olge Vrabič v sporu zaradi organiziranja temeljne organizacije združenega dela »22. julij«, .blagovni promet in storitve, v sestavi delovne organizacije »Agroprogres« — podjetje za inozemska zastopstva, Ljubljana, po javni obravnavi dne 29. 1. 1975
odločilo:
Sklep delavcev v konsignacijskem oddelku podjetja za inozemska zastopstva »Agroprogres« Ljubljana z dne 27. 5. 1974 o organiziranju oddelka v temeljno organizacij p združenega dela in dopolnilni sklep z dne 17. 6. 1974 o spremembi firme in razširitvi predmeta poslovanja omenjene temeljne organizacije se razveljavita.
Obrazložitev
Delavci konsignacijskega oddelka v sestavi podjetja za inozemska zastopstva »Agroprogres« Ljubljana so na zboru dne 27. 5. 1974 sklenili, da se organizirajo v temeljno organizacijo združenega dela. na zboru dne 17. 6. 1974 pa so sprejeli še dodatni sklep o dopolnitvi firme in. o delni razširitvi predmeta poslovanja. Delavci v drugih delih podjetja — razen v predstavništvu v Beogradu — s tema sklepoma niso soglašali in so prek delovne organizacije sprožili po 36. členu zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register pred ustavnim sodiščem spor zaradi ocene, gli navedeni oddelek izpolnjuje pogoje za organiziranje v temeljno organizacijo.
Predlagatelj meni, da konsignacijski oddelek ne Pomeni delovne celote v ekonomsko-tehnološkem smislu, ker ne opravlja nekega zaključenega delovnega Procesa, marveč le del zastopniške dejavnosti v okviru Pogodbe o zastopanju, ki jo sklene z inozemskim partnerjem podjetje kot celota. Razen tega predlagatelj meni, da sam postopek organiziranja omenjene temeljne organizacije ni bil izpeljan v skladu z zakonom. Pismena analiza, ki so jo izdelali v konsignacijskem oddelku, nima niti v zakonu predpisanih bistvenih podatkov niti osnov za ureditev odnosov znotraj Podjetja, če bi se konsignacijski oddelek organiziral v temeljno organizacijo.
Nasprotni udeleženec trdi, da konsignacijski oddelek pomeni delovno celoto in da izpolnjuje tudi dru-8e ustavno določene pogoje, da se organizira v temelj-n° organizacijo. Poslovno je sicer povezan z zastopniškimi oddelki, vendar opravlja zaključen del delovne-
ga procesa, to je opravila, ki jih je delovna organizacija prevzela po konsignacijskih pogodbah. Z organiziranjem oddelka v temeljno organizacijo tudi niso kršeni interesi in pravice delavcev v drugih oddelkih pa tudi ne delcfvne organizacije kot celote Delovpa organizacija bo še vedno nosilec poslovnih obvez nasproti inozemskim partnerjem, kar pa ne izključuje možnosti, da se določene delovne obveze prenesejo s samoupravnim sporazumom na posamezne temeljne organizacije.
Ustavnp sodišče je na podlagi gradiva, zbranega v pripravljalnem postopku, in na podlagi pojasnil udeležencev na javni obravnavi ugotovilo:
V	obravnavanem primeru gre za podjetje, ki se v okviru svojega predmeta poslovanja ukvarja v pretežni meri s posli, ki jih 86. člen zakona o prometu blaga in storitev s tujino definira kot posle trgovinsko-tehničnega zastopstva Ta dejavnost zajema poleg sklepanja nabavno prodajnih pogodb v imenu in na račun tuje firme tudi neposredno prodajo tujega blaga iz konsignacijskega skladišča, servisno službo za vzdrževanje uvožene opreme in trajnih dobrin za osebno potrošnjo ter opravljanje tehničnih in drugih storitev.
Konsignacijski posli — kadar gre za konsignacijsko skladišče tuje firme — po svoji naravi pa tudi po veljavnih predpisih in določbah družbenega dogovora o načinu in pogojih za opravljanje poslov zastopanja tujih firm v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 2/74) sodijo v širši okvir pogodbe o zastopanju tuje firme ter so s to pogodbo tako pravno kot tehnološko-operativno v tesni medsebojni odvisnosti. Zato je pri oceni, ali konsignacijski oddelek pomeni delovno celoto in izpolnjuje druge ustavno določene pogoje za organiziranje v temeljno organizacijo, treba upoštevati tudi specifične elemente, ki so značilni za organizacijo in poslovanje tovrstnih organizacij združenega dela.
Omenjeni elementi, hkrati pa tudi osnove za predvidene rešitve ustreznih medsebojnih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov morajo biti razvidni iz pismene analize, ki je po 34. členu zakona o konstituiranju obvezna ekonomsko-pravna podlaga za sprejem sklepa o organiziranju temeljne organizacije združenega dela. V navedenem členu je izrečne predpisano, da delavci nekega dela delovne organizacije ugotovijo, ali so podani pogoji za organiziranje temeljne organizacije, šele tedaj, ko obravnavajo pismeno analizo teh pogojev. Tam je^tudi določeno, katere podatke in katere osnovne rešitve medsebojnih odnosov znotraj delovne organizacije — oziroma vsaj predloge za te rešitve — mora obsegati ta analiza. Zakon med drugim določa, da mora biti iz analize razvidno ne samo obstoječe ekonomsko in finančno stanje delovne organizacije kot celote, marveč tudi ekonomsko in finančno stanje njenih delov. Nadalje moraio biti 'z analize razvidna delovna sredstva, s katerimi bodo upravljali delavci v novoorganiziranih temeljnih orga-
nizacijah, pa tudi vsa druga sredstva in viri sredstev, hkrati s predlogom osnovnih meril za njihovo razdelitev, vštevši pri tem tudi določitev meril za njihovo morebitno odplačevanje ter način tega odplačevanja, kadar gre za sredstva, ki naj bi pripadla neki temeljni organizaciji, pa so bila pridobljena s skupnim delom vseh delavcev podjetja. Nadalje morajo biti v analizi obdelani tudi pogoji za pridobivanje dohodka in dohodek, ki bi ga po teh pogojih mogle doseči oosamezne temeljne organizacije, razen tega pa tudi osnove, na katerih bi bilo mogoče urediti druge medsebojne odnose med temeljnimi organizacijami v sestavi podjetja.
Glede na specifičnosti tehnično trgovskega zastopstva, ki je osrednji predmet poslovanja podjetja »Agroprogres«, je treba v okviru spredaj omenjenih odnosov vključiti v analizo tudi predlog za ustrezno notranjo tehnično-operativno razmejitev poslov, ki bi jih prevzele nove temeljne organizacije ter vsaj načelna izhodišča za predvideno samoupravno ureditev teh vprašanj v bodočih samoupravnih splošnih aktih oziroma medsebojnih pogodbah. Pri tem je treba upoštevati tudi ureditev pravnih odnosov s tujimi firmami ter razmejitev določenih pravic, obveznosti in jamstev med podjetjem oziroma temeljno organizacijo, ki sklene pogodbo o zastopanju, ter temeljno organizacijo, ki naj bi v okviru te pogodbe prevzela izpeljavo konsignacijskih, servisnih in drugih opravil, in sicer tako v odnosu do zunanjih poslovnih partnerjev, kot tudi v notranjih odnosih med posameznimi temeljnimi organizacijami in med njimi ter podjetjem kot celoto.
Pismeno analizo pogojev je kot nujno podlago za ugotovitev organizacijskih, tehnoloških, ekonomsko-finančnih in statusnih elementov ob organiziranju temeljnih organizacij opredelila že zvezna skupščina v svojem priporočilu o neposrednih nalogah pri izvajanju ustavnih amandmajev XXI do XXIII (Uradni list SFRJ, št. 5/73). V tem priporočilu je bilo poudarjeno, da se'morajo z analizo seznaniti vsi delavci v posameznih delih delovne organizacije, ker jim je le na ta način omogočeno, da na njeni podlagi ocenijo realnost posameznih predlogov in o njih zavzemajo svoja stališča. Pismena analiza pogojev je tudi po zakonu o konstituiranju bistvena sestavina postopka konstituiranja delovnih organizacij, in sicer ne samo v fazi organiziranja temeljnih organizacij, marveč tudi v fazi sklepanja samoupravnega sporazuma o združitvi ter sprejemanja statutov, kot osnovno dokumentacijsko gradivo pa je potrebna tudi ustavnemu sodišču v morebitnem sporu po 36. ali 44. členu omenjenega zakona.
Ob oceni »analiza pogojev«, na podlagi katere so delavci v konsignacijskem oddelku podjetja »Agroprogres« sprejeli sklep o organiziranju v temeljno organizacijo. je ustavno sodišče ugotovilo, da predloženi dokument zaradi vsebinskih pomanjkljivosti ne pomeni analize, na podlagi katere je mogoče oceniti realnost sklepa o organiziranju omenjenega oddelka v temeljno organizacijo. V dokumentu namreč manjkajo vsi tisti podatki ter osnove za predvidene rešitve notranjih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so po 34 členu zakona o konstituiranju bistvena sestavina pismene analize.
Iz povedanega sledi, da sklep o (Organiziranju TOZD »22 julij« z dne 27 5. 1974 in dopolnilni sklep z dne 17 6. 1974 zaradi bistvenih pomanjkljivosti v postopku organiziranja nista bila sprejeta v skladu s
34. členom zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register. Zato ju je ustavno sodišče razveljavilo.
Ce delavci konsignacijskega oddelka menijo, da oddelek izpolnjuje pogoje, da se organizira v temeljno organizacijo, morajo ponovno izpeljati postopek organiziranja omenjene TOZD, in sicer ob doslednem spoštovanju določb zakona o konstituiranju ter sklepov in navodil v spredaj omenjenem priporočilu zvezne skupščine. V tem postopku je treba predvsem izdelati novo pismeno analizo, v kateri morajo biti zajeti in obdelani vsi tisti podatki in elementi, na podlagi katerih je šele mogoča realna in objektivna ocena, ali so za organiziranje temeljne organizacije dejansko izpolnjeni vsi v ustavi določeni pogoji.
Po 423. členu ustave Socialistične republike Slovenije je ta odločba obvezna in izvršljiva.
Odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. U-V-39/74-10
Ljubljana, dne 29. januarja 1975.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
145.
Na podlagi 2. in 6 člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 32/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembi odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za stanovanja
1* 6. točka odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za stanovanja (Uradni list SRS, št. 17/ 74 in 30'74) se spremeni tako, da se glasi:
»Ta odlok se ne bo uporabljal za tiste cene stanovanj, ki se oblikujejo na način, ki bo določen z družbenim dogovorom, katerega sklenejo Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije ter Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
2.	Ta odlok • prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-23/65
Ljubljana, dne 28. januarja 1975.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
146.
Na poaiagi tretjega odstavka ti. etena zattona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 32-392/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o vlaganju v opremo raziskovalnih organizacij, ki so oproščene plačevanja republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1974
j	1. člen
nepunusKi aavett iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1974 ne obračunavajo in ne plačujejo davčni zavezanci od tistega dela dohodka, ki so ga vložili v opremo raziskovalnih organizacij.
Za opremo raziskovalnih organizacij po prejšnjem odstavku se šteje oprema, ki jo te organizacije potrebujejo za realizacijo svojega dolgoročnega raziskovalnega programa, pa je ni mogoče racionalno nadomestiti z Uporabo opreme drugih raziskovalnih organizacij, in sicer:
—	če je Raziskovalna skupnost Slovenije sofinancirala ali kreditirala nabavo take opreme, ali
—	če je bila oprema oproščena plačila carine, ali
—	če je Raziskovalna skupnost Slovenije p posebnim aktom ugotovila, da gre za opremo, opredeljeno v uvodnem delu tega odstavka.
2.	člen
Raziskovalne organizacije po prejšnjem členu so raziskovalni zavodi in raziskovalne enote, ki so vpisane v razvidu raziskovalnih organizacij pri republiškem upravnem organu, ki je pristojen za raziskovalno dejavnost.
3.	člen
Za vlaganje v opremo raziskovalnih organizacij iz
1.	člena tega odloka se štejejo naložbe iz lastnih sredstev davčnega zavezanca in anuitete (odplačilo glavnice) od kreditov za nabavo opreme raziskovalnih organizacij, ki jih je davčni zavezanec odplačal v tekočem letu.
4.	člen
Ob predložitvi obrazca »Obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letp 1974« mora davčni zavezanec predložiti Službi družbenega knjigovodstva tudi dokazila o izpolnitvi pogojev iz drugega odstavka 1. člena in 2. člena tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 422-31/74
Ljubljana, dne 28. januarja 1975.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije \
Podpredsednik Rudi Čačinovič 1. r.
147.
Na podlagi 3. člena zakona o varstvu rastlin prea boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 36-387/65) ter v zvezi s 26. točko razdelka d) odloka o rastlinskih boleznih in škodljivcih, ki ima njih preprečevanje pomen za vso državo (Uradni list SFRJ, št. 42 65, 50'65, 40/69), izdaja Izvršni svet.Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o zatiranju prosene vešče na območju SR Slovenije
1.	člen
Zaradi preprečitve širjenja in zaradi zatiranja prosene vešče (Pyrausta nubilalis Hbr.) kot gospodarsko škodljive na območju SR Slovenije, so pridelovalci koruze in hmelja dolžni vsako lete do 31 marca porabiti oziroma uničiti (pokrmiti, podorati, kompostirati ali sežgati) koruznico in hmeljevino.
2.	člen
Nadzor nad izvrševanjem določb tega odloka opravljajo za kmetijsko inšpekcijo pristojni občinski upravni organi.
3.	člen
Kdor ravna v nasprotju z določbo 1. člena tega odloka, se kaznuje po določbi 2. točke prvega odstavka 53. člena ter določbi drugega odstavka istega člena, oziroma po določbi 56. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SFRJ, št. 13-259/65).
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-47/75
Ljubljana, dne 13. februarja 1975.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
148.
Na podlagi drugega odstavka 18. člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS. St. 5-26/68, št. 20-144/70 in št. ll-86'73) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo
ODREDBO
o prilagoditvi predmetnika in učnega načrta za osnovne šole posebnim osnovnim šolam za telesno prizadete in dolgotrajno bolne otroke in otroke na okrevanju
1
Posebne osnovne šole za telesno prizadete, za dolgotrajno bolne otroke in za otroke na okrevanju prilagodijo v sodelovanju z zavodom za šolstvo SRS predmetnik in učni načrt za osnovno, šolo glede na vrsto in stopnjo prizadetosti otrok tako, da zmanjšajo ali po-
večajo s predmetnikom določeno število učnih ur za predmete telesna vzgoja, tehnični pouk in gospodinjstvo. Pri tem ne smejo določiti več tedenskih ur, kot je določeno za vse predmete v predmetniku za osnovno šolo.
Na osnovi prilagojenega predmetnika bodo posebne osnovne šole prilagodile glede na vrsto in stopnjo motenosti tudi učne načrte za telesno vzgojo, tehnični pouk in gospodinjstvo.
2
Posebne osnovne šole iz prejšnje točke te odredbe prilagodijo predmetnik in učni načrt do 31. avgusta
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 611-21/71
Ljubljana, dne 15. januarja 1975.
Članica izvršnega sveta in republiška sekretarka za prosveto in kulturo
Ela Ulrih-Atena 1. r.
Soglašam!
Član izvršnega sveta in republiški sekretar za	'
zdravstvo in socialno varstvo
prim. dr. Anton Fazarinc 1. r.
149.
Na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 9-51/68, 12'68, 14-108/ 69, 31-275/72 in 18-184/74) in tretjega odstavka 15. člena zakona o prednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIH
o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole
I.	SOLSKO LETO 1. člen
Ta pravilnik velja za osnovne in srednje šole s petdnevnim in s šestdnevnim delovnim tednom.
|	2. člen
. Šolsko leto se začne 1. septembra in se konča 31. avgusta.
Šolsko leto se deli v dve pdlletji. Prvo polletje traja od vštetega 1. septenfbra do vštetega 31. januarja drugo pa od vštetega 1. februarja do všetega 31. av-■ gusta. Vsako polletje ima dve ocenjevalni obdobji.
II.	POUK
3.	člen
V osnovnih šolah traja pouk:
— pri petdnevnem delovnem tednu v prvem polletju od vštetega 1. septembra do všetega 24 januarja; v drugem polletju od vštetega 1. februarja in se konča za učence od prvega do sedmega razreda 25. junija, za učence osmega razreda pa 15. junija;
—	pri šestdnevnem delovnem tednu v prvem polletju od vštetega 5. septembra do vštetega 20. januarja, v drugem polletju od vštetega 4. februarja in se konča za učence od prvega do sedmega razreda 20. junija, za učence osmega razreda pa 15. junija.
4.	člen
V	srednjih šolah s petdnevnim delovnim tednom traja pouk:
—	v prvem polletju od vštetega 1. septembra do Vštetega 24. januarja v zaključnih razredih srednjih šol, kjer sta teoretični in praktični pouk organizirana izmenično, pa do vštetega 17. januarja;
—	v drugem polletju od vštetega 1. februarja do vštetega 20. junija, v zaključnih razredih vseh šol pa do vključno 5. junija.
V	srednjih šolah s šestdnevnim delovnim tednom traja pouk:
—	v prvem polletju od vštetega 5. septembra do vštetega 20. januarja, v zaključnih razredih srednjih šol, kjer sta teoretični in praktični pouk organizirana izmenično, pa do vštetega 12. januarja;
—	v drugem polletju od vštetega 4. februarja do vštetega 10. junija, v zaključnih razredih pa do vključno 31. maja.
5.	člen
Med dneve pouka se pri petdnevnem m sestanev-nem delovnem tednu štejejo z učnim načrtom določeni štirje športni dnevi, z učnim načrtom določene učne ekskurzije, en dan za šolski izlet in en dan za zdravniški pregled učencev; v srednjih, šolah pa še dnevi, ko se učenci zaključnih razredov pripravljajo na opravljanje zaključnega izpita, in dnevi, ko učenci opravljajo zaključni izpit.
6.	člen
Delo v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah, ki ga opravljajo učenci srednjih šol med šolskimi počitnicami, se ne šteje med dneve pouka.
7.	člen
Pouka prosti dnevi v šolah s petdnevnim delov-lim tednom so:
—	sobote in nedelje,
—	29. september — dan pionirjev, samo v osnovnih šolah,
—	1. november — dan mrtvih,
—	29. in 30. november — dan republike;
—	30. in 31. december v osnovnih šolah oziroma 31. december v srednjih šolah — novoletna jelka
—	1. in 2. januar — novo leto,
—	praviloma od vštetega 25. januarja do vštetega 31. januarja — zimske šolske počitnice,
—	8. februar — Prešernov dan,
—	27. april — ustanovitev OF,
—	1. in 2. maj — praznik dela,
—	25. maj — dan mladosti,
—	en dan v skladu z letnim delovnim načrtom šole,
—	od konca pouka v šolskem letu do vštetega 31. avgusta — letne počitnice.
8.	člen
Pouka prosti dnevi v šolah pri šestdnevnem tednu so:
—	nedelja
—	29. september — dan pionirjev, samo v osnovnih šolah,
—	1. november — dan mrtvih,
—	29 in 30. november — dan republike,
—	30. in 31. december — v osnovnih šolah oziroma
31.	december v srednjih šolah *— novoletna jelka,
—	1. in 2. januar — novo leto,
—	praviloma od vključno 21. januarja do vključno
3.	februarja — zimske počitnice,
—	8. februar — Prešernov dan,
—	od vključno 27. do vključno 30. aprila — ustanovitev OF,
—	1. in 2. maj — praznik dela,
—	25. maj — dan mladosti,
—	dva dneva v skladu z letnim delovnim načrtom šole,
—	od konca pouka v šolskem letu do 31. avgusta —^ letne šolske počitnice.
9.	člen
Ce je kateri od dveh dni. določenih za praznovanje dneva republike, novega leta in praznika dela nedelja, je pouka prosti dan tudi prvi naslednji delovni dan po teh dveh dnevih; če pa je kateri od teh dveh dni sobota, se ta šteje kot pouka prost dan.
10.	člen
Sola lahko prestavi zimske šolske počitnice tudi na drug čas v mesecu januarju ali februarju.
11.	člen
V	posameznih utemeljenih primerih lahko republiški sekretar za prosveto in kulturo sam ali na predlog šole, šolskih združenj, izobraževalne skupnosti, organov družbenopolitičnih skupnosti ali družbenopolitičnih organizacij določi tudi druge pouka proste dneve, ki niso navedeni v 7. in 8. členu tega pravilnika.
12.	člen
Ce šola zaradi elementarnih nesreč in epidemij in drugih opravičljivih vzrokov v rokih, ki so določeni za pouk s tem pravilnikom ne more izpolniti vzgojno-izobraževalnih nalog, mora izpolniti predmetnik in učni načrt na način, ki ga določi po posvetovanju s Pristojno pedagoško službo, in v rokih, ki jih določi republiški sekretar za prosveto in kulturo.
III.	PROSLAVE
13.	člen
Sola organizira proslave dneva republike, ustanovitve OF, praznika dela, obisk in okrasitev grobov Padlih borcev pred praznikom. Ta dan ni pouka prost
dan.
Dan pionirjev, dan mladosti in Prešernov dan proslavlja šola na dan. ki je določen v 7. oziroma 8. členu tega pravilnika. Če je ta dan pouka prosta sobota ali nedelja, je proslava na dan pouka pred tem dne-Voni, ki pa ni pouka prost dan.
14.	člen
Sola organizira proslavo tudi na spominski dan. roslava traja največ dve uri. Spominski dnevi niso
pouka prosti dnevi. Če je spominski dan prosta sobota ali nedelja, je proslava na dan pouka pred tem dnevom.
Spominski dnevi so zlasti:
—	24. oktober — dan združenih narodov,
—	7. november — obletnica oktobrske revolucije,
—	22. december — dan Jugoslovanske ljudske armade,
—	8. marec — dan žena,
—	9. maj — dan zmage,
—	občinski praznik,
—	dan šole, ki ga določi svet šole.
IV.	URNIK
15.	člen
Tedenski razpored učnih ur in drugega vzgojno-izobraževalnega dela določi učiteljski zbor z urnikom.
Srednje šole sestavijo urnik tako, da učenci nimajo več kot 8 ur pouka na dan.
16.	člen	<
Učna ura v osnovni šoli s kombiniranimi oddelki traja 60 minut z drugimi oddelki pa 45 minut.
Učna ura v srednjih šolah traja v skladu s 46. členom zakona o srednjem šolstvu (Ur. 1. SRS, št. 18-138/ 67, št. 20-113/70, št. 31-276/72 in št. 18-185/74) 45 oziroma 60 minut.
17.	člen
Med učnimi urami so odmori. Odmor traja od 5 do 30 minut. Pri pouku, kjer traja učna ura 60 minut je odmor vštet v učno uro
V.	VPIS IN SPREJEM V SOLE
18.	člen
Osnovna šola objavi vsako leto rok za vpis v prvi razred najpozneje do 1. maja.
Srednje šole objavijo vsako leto razpis za vpis v prvi'razred med 1. in 15. junijem ter med 20. in 25 avgustom.
19.	člen
Srednje šole odločajo o sprejemu učencev v prvi razred med 20. in 30 junijem in med 26. in 31. avgustom; o sprejemu učencev z učncj pogodbo pa pravilo-hia do 16. septembra.
20.	člen
Srednje šole same določijo roke za vpis učencev v drugi ali naslednji višji razred.
21.	člen
V upravičenih primerih lahko ravnatelj šole dovoli učencu vpis izven rokov, ki so navedeni v 18., 19. in 20. členu tega pravilnika.
VI.	ORGANIZIRANA POMOČ PRI PRIPRAVAH NA POPRAVNE IZPITE V SREDNJIH ŠOLAH
22.	člen
Srednje šole organizirajo pomoč pri pripravah na popravne izpite za učence zaključnih razredov neposredno po končanem pouku v teh razredih, za druge učence pa praviloma med 20. in 31. avgustom.
Srednje šole lahko organizirajo pomoč pri pripravah na popravne izpite tudi v času, ki ni določen v prejšnjem odstavku.
VIL RAZDELITEV SPRIČEVAL, IZKAZOV IN OBVESTIL
23.	člen
Izkaz o uspehu in vedenju, obvestila o uspenu in spričevala o končanem razredu se razdelijo učencem najpozneje pet dni po končanem pouku. V te dokumente se vpiše datum zadnjega dne pouka. V spričevala, ki jih dobijo odrasli in druge osebe, se vpiše datum tistega dne, ko so opravili zadnji izpit.
Spričevala o zaključnem izpitu se razdelijo najpozneje pet dni po zaključku izpitov. V spričevala o zaključnem izpitu se vpiše datum zadnjega dne zaključnih izpitov.
Spričevala se razdelijo na slovesen način.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Ce je dan, ki je določen v skladu s tem pravilnikom za začetek ali konec pouka, sobota, nedelja ali državni praznik, se pouk začne v ponedeljek oziroma naslednji delovni dan po prazniku, konča pa v petek oziroma dan pred praznikom.
25.	člen
Ta pravilnik se primerno uporablja tudi za oddelke za odrasle osnovnih in srednjih šol, za glasbene šole in za šole po zakonu o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70).
Republiški sekretar za prosveto in kulturo lahko sam ali na predlog posameznih šol ali njihovih združenj določi drugačno Časovno razporeditev šolskega dela, če tako zahteva organizacija vzgojnoizobraževal-nega dela teh šol.
26.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pralvilnik, preneha veljati odredba o šolskem koledarju za osnovno šolo (Uradni list SRS, št. 15-164/65), pravilnik o šolskem koledarju za srednje šole (Uradni list SRS, št. 20-163/ 69) in pravilnik o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole, ki so vpeljale petdnevni delovni teflen (Uradni list SRS, št. 27-177/71 in 54-430/72).
27.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-32/72
Ljubljana, dne 15. januarja 1975.
Članica izvršnega sveta in republiška sekretarka za prosveto in kulturo
Ela Ulrih-Atena 1. r.
150.
Na podlagi tretjega odstavka 39.a člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68, št. 12/68, št. 14-108/69, št. 31-275/72 in št. 18-184/74) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
o sprememnan in dopolnitvah pravilnika o organizaciji dopolnilnega pouka v osnovni šoli
Pravilnik o organizaciji dopolnilnega pouka ,v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 20-162/69) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
PRAVILNIK
o organizaciji dopolnilnega pouka v osnovni šoli
1.	člen
Osnovna šola mora organizirati dopolnilni pouk za učenoe na podlagi 39.a člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68, 12/68, 14-103/69, 31-275/72 in 18-184/74) v skladu z določbami tega pravilnika.
Dopolnilni pouk vodijo praviloma učitelji, ki učence poučujejo.
2.	člen
Osnovna šola organizira dopolnilni pouk za učence od prvega do osmega razreda med šolskim letom, in sicer:
—	po dve učni uri na teden za posamezen predmet, toda skupno ne več kot štiri učne ure tedensko za tiste učence, pri katerih učitelj ugotovi, da ne morejo slediti pouku in ne dosegajo za napredovanje potrebnih uspehov;
—	po eno učno uro na teden za posamezen predmet, toda skupno ne več kot. štiri ure tedensko za tiste učence, o katerih učitelj domneva, da ne bodo mogli slediti nadaljnjemu pouku.
Dopolnilni pouk iz prejšnjega odstavka sc organizira v skupinah. Pri dopolnilnem pouku v posamezni skupini je treba učencem glede na vzroke njihovih neuspehov individualno pomagati.
Učenec obiskuje dopolnilni pouk tako dolgo, dokler ne izpolni vrzeli v znanju.
3.	člen
' Osnovna .sola organizira dopolnilni pouk v mesecu avgustu pred začetkom šolskega leta, in sicer:
—	najmanj deset učnih ur za posamezen predmet za učence od drugega do vključno sedmega razreda, ki sp napredovali kljub slabšemu uspehu iz posameznih učnih predmetov; s temi učenci je treba snov iz učnih predmetov, pri katerih so dosegli slabše uspehe, ponoviti;
—	najmanj pet dni po dve uri dnevno za učence osmega razreda, ki imajo popravne izpite; s temi učenci je treba predelati ključna poglavja učne snovi le v bistvenih značilnostih glede na pomanjkanje znanja posameznega učenca.
Dopolnilni pouk iz prejšnjega odstavka se organizira v ustreznih skupinah.
Učitelji so dolžni ob koncu pouka učence, ki imajo popravni izpit, poučiti, katero učno snov naj pred pričetkom dopolnilnega pouka ponavljajo in kako naj se pripravijo na dopolnilni pouk in popravni izpit.
4.	člen
Če mora učenec obiskovati dopolnilni pouk iz več predmetov, določi razredni učiteljski zbor v skladu z
2.	in 3. členom tega pravilnika, iz katerih predmetov in koliko ur tedensko bo učenec obiskoval dopolnilni pouk.
5.	člen
Starši oziroma skrbniki tistih učencev, ki morajo obiskovati dopolnilni pouk, morajo biti o tem obveščeni. Osnovna šola jih mora pisno obvestiti, v katerih dnevih in ob katerih urah je za njihovega otroka organiziran dopolnilni pouk, da je dopolnilni pouk obvezen in da se starši oziroma skrbniki učencev, ki neopravičeno izostajajo od šolskih obveznosti, kaznujejo za prekršek v skladu s 96. členom zakona o osnovni šoli.
O dopolnilnem pouku, ki je organiziran v avgustu pred začetkom šolskega leta, morajo biti starši obveščeni takoj po zaključku pouka v mesecu juniju.
6.	člen
Osnovne šole lahko s svojim splošnim aktom podrobneje uredijo organizacijo dopolnilnega pouka.
Osnovne šole vodijo evidenco o dopolnilnem pouku, ki obsega zlasti:
— podatke o prisotnosti učenca, razlog njegove vključitve v dopolnilni pouk in napredek, ki ga je dosegel pri dopolnilnem pouku.
7.	člen
Pedagoška služba svetuje osnovnim šolam, kako naj organizirajo dopolnilni pouk in nadzoruje ali se osnovne šole ravnajo po določbah tega pravilnika.
8.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-32/72
Ljubljana, dne 15. januarja 1973.
Članica, izvršnega sveta in republiška sekretarka
za prosveto in kulturo
Ela Ulrih-Atena 1. r.
151.
Na podlagi drugega odstavka 41.a člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS. št. 9-51/68. 14-108/69, 3l-275'72 in št. 18-184/74) ter 25. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS. št.18-138/67, 20-113/70, št. 18-M35/74) izdaja republiški sekretar za prosveto *n kulturo
PRAVILNIK
o izpitih v osnovnih in srednjih šolah
I.	TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
S tem pravilnikom se urejajo izpiti, ki jih oprav-Jiajo učenci v osnovnih in srednjih šolah in druge ose-oe, ki želijo doseči izobrazbo teh šol.
Po tem pravilniku se štejejo:
—	za učence tiste osebe, ki so vpisane v osnovne ali srednje šole;
—	za odrasle tiste osebe, ki se izobražujejo v oddelkih za odrasle;
—	za druge osebe, tiste osebe, ki niso učenci oziroma odrasli po prvi ali drugi alinei tega člena, in opravljajo samo izpite zaradi pridobitve izobrazbe osnovne ali srednje šole.
2.	člen
V osnovnih in srednjih šolah se opravljajo razredni in popravni izpiti, v srednjih šolah pa še dopolnilni (diferencialni) in zaključni izpiti (v nadaljnjem besedilu izpiti).
Izpiti so lahko:
—	pisni z obrazložitvijo ali brez nje;
—	storitev oziroma izdelek z ustno obrazložitvijo;
—	pisni ali ustni;
—	ustni.
3.	člen
Osebe, ki opravljajo izpit iz posameznega predmeta, morajo imeti na razpolago pri pisnem popravnem, dopolnilnem ali razrednem izpitu dve učni uri. pri pisnem zaključnem izpitu pa pet učnih ur. Ustni izpit ali obrazložitev pisnega izpita, storitve oziroma izdelka lahko traja največ 20 minut.
Čas, ki ga imajo na razpolago osebe za opravljanje storitev oziroma izdelka, določi pri popravnih, dopolnilnih in razrednih izpitih učiteljski zbor, pri zaključnih izpitih pa izpitni odbor.
4.	člen
Učenci in odrasli opravljajo izpite v tisti osnovni oziroma srednji šoli, v kateri so vpisani, druge osebe pa v tisti osnovni oziroma srednji šoli, kjer so se k izpitu prijavile.
5.	člen
Učenci osmega razreda osnovne šole lahko iz predmetov. iz katerih so negativno ocenjeni, opravljajo popravne izpite do dopolnjenega 17. leta starosti, potem pa kot druge osebe.
Učenci zaključnih razredov srednjih šol lahko dvakrat opravljajo popravne izpite v zaporednih predpisanih rokih, ki jih določa ta pravilnik, potem pa kot druge osebe. Drugi učenci srednjih šol, opravljajo popravne in razredne izpite v posameznem šolskem letu za isti razred samo enkrat.
Učenci srednjih šol', ki so uspešno končali zaključni razred. lahko opravljajo zaključni izpit ali popravni izpit pri zaključnem izpitu dvakrat v zaporednih rokih, potem pa ga lahko opravljajo kot druge osebe večkrat.
6.	člen
Če učenec iz neopravičenih razlogov ne pride k izpitu, ali med izpitom odstopi, se šteje, da izpita ni opravil.
Učenec, ki iz upravičenih razlogov ne pride k izpitu. ali med izpitom odstopi, lahko prvikrat opravlja izpit v izjemnem ali naslednjem predpisanem roku. Izjemni rek določi učiteljski zbor na prošnjo učenca.
O upravičenosti razlogov iz prvega in drugega odstavka tega člena in o dovolitvi opravljanja izpita v izjemnem roku iz prejšnjega odstavka odloča pri razrednem popravnem in dopolnilnem izpitu učiteljski zbor, pri zaključnem izpitu pa izpitni odbor.
7.	člen
Izpiti se opravljajo v slovenskem jeziku.
V šolah oziroma oddelkeh šol za pripadnike drugih narodov Jugoslavije se izpiti opravljajo v materinem jeziku, v šolah z jezikom posamezne narodnosti v jeziku te narodnosti, v dvojezičnih šolah pa po izbiri učenca v slovenskem jeziku ali v madžarskem j etiku.
8.	člen
Izpiti se opravljajo pred komisijo, zaključni izpit pa vodi izpitni odbor.
9.	člen
Komisija iž prejšnjega člena mora imeti najmanj tri člane, ki opravljajo naloge predsednika, izpraševalca in člana — zapisnikarja. Člane komisije imenuje ravnatelj šole izmed članov učiteljskega zbora šole, po potrebi pa tudi izmed članov učiteljskih zborov drugih šol in izmed drugih strokovnjakov.
Komisija pred začetkom izpita potrdi teme, naloge, storitve oziroma izdelke za pisni izpit oziroma za pisni del izpita in vprašanja za ustni izpit oziroma za ustni del izpita. Teme. naloge, storitve, izdelki in vprašanja se določijo v skladu z učnim načrtom za predmet, iz katerega se izpit opravlja, ne smejo pa presegati obsega in ravni učne snovi, določene z učnim načrtom.
10.	člen
Člani izpitnega odbora so predsednik, podpredsednik, tajnik, izpraševalec,za posamezne predmete, ocenjevalci pisnih nalog, storitev oziroma izdelkov in člani komisij.
Kadar je to potrebno zaradi večjega števila oddelkov zaključnega razreda, dela izpitni odbor v komisijah; v takih primerih določi izpitni odbor izmed sebe ustrezno število komisij."
Predsednika izpitnega odbora lahko imenuje vsako leto v mesecu maju republiški sekretar za prosveto in kulturo. V tem primeru je podpredsednik izpitnega odbora ravnatelj srednje šole.
Če republiški sekretar za prosveto in kulturo ne imenuje predsednika izpitnega odbora je predsednik odbora ravnatelj srednje šole, podpredsednika pa izbere učiteljski zbor izmed svojih članov.
Izpraševalce, ocenjevalce in tajnika izpitnega odbora določi ravnatelj izmed članov učiteljskega zbora šole, po potrebi pa tudi izmed članov učiteljskih zborov drugih šol in izmed drugih strokovnjakov.
11.	člen
Izpitni odbor in komisije delajo na sejah. Izpitni odbor oziroma komisija odloča z večino glasov vseh članov.
12.	člen
O zaključnem izpitu se piše zapisnik. Obrazec zapisnika določi republiški sekretar za prosveto in kulturo.
13.	člen
Teme izpitov in vprašanja so uradna tajnost, do-Kier jih izpitni odbor oziroma izpitna komisija ne objavi.
14.	člen
V skladu s tem pravilnikom osnovne in srednje šole natančneje določijo delo izpitnega odbora in izpitnih komisij ter potek posameznih izjoitov.
II. RAZREDNI, POPRAVNI IN DOPOLNILNI
IZPITI
15.	člen
Razredne izpite lahko opravljajo:
1	— učenci osnovnih in srednjih šol, ki ob koncu
pouka v šolskem letu niso mogli biti ocenjeni iz vseh ali iz posameznih predmetov in ne želijo ponavljati razreda; ti učenci opravljajo razredni izpit samo iz tistih predmetov, iz katerih niso bili ocenjeni, in iz predmetov, iz katerih so negativno ocenjeni;
—	učenci srednjih šol, ki so ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjeni iz štirih ali več predmetov; ti učenci opravljajo razredni izpit iz vseh predmetov pred koncem šolskega leta;
—	učenci osnovnih in srednjih šol, ki želijo v krajšem času končali šolanje; ti učenci opravljajo razredni izpit iz vseh predmetov razreda, ki ga nameravajo preiti;
—	učenci srednjih šol, ki so med šolskim letom izključeni s pravico opravljanja razrednega' izpita; ti učenci opravljajo ražredni izpit iz vseh predmetov pred koncem šolskega leta, v katerem so bili izključeni;
• — odrasli in druge osebe, ki se prijavijo k razrednemu izpitu; te osebe opravljajo razredni izpit iz vseh predmetov: izpit opravijo, ko iz vseh predmetov prejmejo pozitivno oceno.
Učencem iz tretje alinee prejšnjega odstavka tega člena in odraslim ter drugim osebam iz pete alinee prejšnjega odstavka tega člena omogočijo šole postopno opravljanje razrednega izpita po posameznih predmetih. razredni izpit opravijo, ko so pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.
16.	člen
Popravne izpite lahko opravljajo:
—	učenci osmega razreda osnovne šole, iz predmetov, iz katerih so negativno ocenjeni;
—	učenci srednjih šol iz enega, dveh ali treh predmetov, iz katerih so bili ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni;
—	osebe, ki so pri zaključnem izpitu negativno ocenjene iz enega predmeta.
Oseba pri ponavljanju popravnega izpita in pri popravnem izpitu zaključnega izpita, ki je sestavljen iz pisnega in ustnega dela, opravlja popravni izpit tudi iz pisnega dela, če je bila iz tega dela negativno ocenjena.
Osebi, ki opravlja popravne izpite iz predmetov osmega razreda osnovne šole. izda šola spričevalo o končani osnovni šoli potem, ko opravi vse popravne j izpite. Sola mora taki osebi omogočiti, da opravlja popravne izpite postopoma
Ce oseba, ne želi opravljati popravnega izpita iz tujega jezika in je iz vseh drugih predmetov pozitiv-
no ocenjena, ji šola izda spričevalo o končani osnovni šoli brez ocene iz tujega jezika na obrazcu spričevala brez tujega jezika.
17.	člen
Dopolnilni izpit lahko opravljajo:
—	osebe, ki' prestopijo v drugovrstno sTednjo šolo, če se predmetnika in učna načrta srednje šole, iz katere izstopijo, in šole, v katero prestopajo bistveno razlikujeta;
—	osebe, ki si želijo pridobiti izobrazbo drugovrstne srednje šole poleg ■ izobrazbe srednje šole, ki so jo končale.
Oseba' iz druge alinee prejšnjega odstavka lahko opravlja dopolnilni izpit iz zaključnega izpita potem, ko opravi dopolnilne izpite iz posameznih razredov šole. katere izobrazbo si želi pridobiti.
Srednje šole lahko pogojno vpišejo osebe, ki oprav.-Ijajo dopolnilni izpit. Dopolnilni izjiit opravijo, ko prejmejo iz vseh predmetov pozitivno oceno.
III.	ZAKLJUČNI IZPIT
18.	člen
Zaključni izpit opravljajo osebe, ki so končale zaključni razred srednje šole (v nadaljnjem besedilu kandidati).
Kandidat, ki je končal zaključni razred srednje šole z odličnim uspehom, je oproščen zaključnega izpita. Šteje se, da je tak kandidat opravil zaključni izpit z odličnim uspehom. V spričevalo o zaključnem izpitu se vpiše namesto ocen pripomba: »Kandidat je oproščen zaključnega izpita, ker je končal zaključni razred z odličnim uspehom« in skupna ocena »odlično (5)«.
19.	člen
Zaključni izpit se lahko opravlja pisno največ ii dveh predmetov, ustno pa najmanj iz treh in največ iz petih predmetov.
20.	člen
V poklicnih .šolah, kjer se teoretični pouk prej konča kakor praktični pouk, lahko šola po končanem teoretičnem pouku omogoči učencem, da opravljajo zaključni izpit iz teoretičnih predmetov. V tem primeru se vpišejo v zapisnik ocene, ki so jih dosegli učenci pri tem delu zaključnega izpita, spričevalo o zaključnem izpitu pa prejmejta kandidati šele po opravljenem iz-Pitu iz storitve oziroma izdelka, z obrazložitvijo.
Učenci, ki so opravili zaključni razred iz teoretičnih predmetov z odličnim uspehom, praktični pouk pa Po pogodbi še traja, so oproščeni opravljanja zaključ-Pega izpita iz teoretičnih predmetov, in se šteje, da so zaključni izpit iz teoretičnih predmetov, opravili z odličnim uspehom. V tavern primeru se ocene iz tistih teoretičnih predmetov, ki jih mora učenec opravljati Pri zaključnem izpitu, vpišejo v spričevalo o zakljiič-nem izpitu, če ni zaključnega razreda opravil z odličnim uspehom.
21.	člen
Na vseh srednjih šolah se opravlja pisni in ustni del zaključnega izpita v skladu s 7. členom tega pravilnika iz materinega jezika ter ustni izpit iz predmeta Povej še zgodovine narodov Jugoslavije (NOV in povoj-Pl razvoj) in samoupravljanje s temelji marksizma.
V skladu z 19. členom tega pravilnika določijo srednje šole v soglasju z zavodom za šolstvo SR Slovenije še druge predmete zaključnega izpita m način opravljanja izpita iz teh predmetov. Ti predmeti se objavijo v Objavah, glasilu republiškega sekretariata za prosveto m kulturo.
22.	člen
Teme pisnega dela zaključnega izpita lahko določi republiški sekretar za prosveto in kulturo. Svojo odločitev sporoči srednjim šolam najpozneje trideset dni pred začetkom izpitnega roka.
Ge republiški sekretar za prosveto in kulturo v roku iz prejšnjega odstavka ne sporoči odločitve srednjim šolam, določi teme izpitni odbor.
23.	člen
Teme za pisni del zaključnega izpita iz materinega jezika določi odbor na naslednji način: učitelji, ki poučujejo v zaključnih razredih, pripravijo tri teme iz družbenega življenja, tri teme iz gospodarstva in tehnike ter tri teme iz kulture in znanosti. Dan pred pisnim izpitom izroče vseh devet tem v zaprtih kuvertah ravnatelju šole. Na dan pisnega izpita izroči ravnatelj vseh devet tem v zaprtih kuvertah izpitnemu odboru, ki določi z vsakega področja od predlaganih tem po eno temo kot izpitno temo. Ce se izpitni odbor s predlaganimi temami ne strinja, določi nove izpitne teme.
24.	člen
Ce srednje šole določijo pisni del zaključnega izpita iz matematike, določi izpitni odbor matematične naloge na naslednji način: učitelji, ki poučujejo matematiko pripravijo tri skupine matematičnih nalog ter jih dan pred pisnim delom zaključnega izpita v zaprti kuverti izročijo ravnatelju šole. Na dan pisnega izpita izroči ravnatelj vse tri skupine nalog v zaprtih kuvertah izpitnemu odboru, ki določi eno izmed predlaganih skupin kot izpitno nalogo . iz matematike. Ce se izpitni odbor ne strinja s predlaganimi skupinami nalog, določi za izpitno nalogo novo skupino matemar Učnih nalog.
25.	člen
Ce srednje šole določijo pisni del zaključnega izpita iz tujega jezika, določi izpitni odbor na predlog učiteljev, ki poučujejo tuji jezik, kombinirano nalogo: Kombinirana naloga obsega preizkus uporabnega znanja slovnice, preizkus neposrednega razumevanja neznanega teksta v tujem jeziku in preizkus pisnega izražanja.
Učitelji izročijo dan pred pisnim delom zaključnega izpita kombinirano nalogo v zaprti kuverti ravnatelju šole, ki jo izroči na dan pisnega izpita iz tujega jezika v zaprti kuverti izpitnemu odboru.
26.	člen
Ce določijo srednje šole pisni del zaključnega izpita iz predmetov, ki niso navedeni v 24. in 25. členu tega pravilnika, določi izpitni odbor teme iz teh predmetov na naslednji način: učitelji, ki poučujejo te predmete, pripravijo tri teme iz teh predmetov. Dan pred pisnirh delom zaključnega Izpita izročijo v zaprtih kuvertah teme ravnatelju šole. Na dan pisnega izpita izroči ravnatelj vse tri teme v zaprtih kuvertah
izpitnemu odboru, ki določi eno izmed predlaganih tem kot izpitno temo. Ce se izpitni odbor ne strinja s predlaganimi ‘emami, določi novo temo kot izpitno temo.
27.	člen
Ce določi srednja šola za zaključni izpit storitev oziroma izdelek, določi, izpitni odbor, katero storitev mora kandidat opraviti oziroma kateri izdelek mora kandidat narediti.
28.	člen
Vprašanja iz posameznih predmetov pri ustnem delu zaključnega izpita določi izpitni odbor na nasled-ni način: izpraševalci posameznih predmetov pripravijo ustrezno število listkov. Na vsakem listku morajo biti tri vprašanja. Pripraviti je treba, vsaj pet listkov več, kot je kandidatov, najmanj pa trideset listkov. Na dan ustnega izpita izročijo izpraševalci listke v zaprti kuverti izpitnemu odboru.
29.	člen
Izpitni odbor pred začetkom zaključnega izpita določi zlasti:
—	vrstni red posameznih delov zaključnega izpita;
—	ustrezno število komisij po oddelkih, če je v šoli več oddelkov zaključnega razreda;
—	vsebino, obliko in način opravljanja posameznih delov zaključnega izpita;
—	nadzorne učitelje pri pisnem delu zaključnega izpita oziroma osebe, ki nadzorujejo kandidate pri zaključnem izpitu;
—	pripomočke, ki jih smejo kandidati uporabljati pri posameznem delu zaključnega izpita;
—	razpored kandidatov pri ustnem delu zaključnega izpita;
—	razpored kandidatov pri ustnem delu zaključnega izpita, ki obsega imena kandidatov, ter dan in uro opravljanja izpita.
Vrstni red posameznih delov zaključnega izpita in razporedov kandidatov iz zadnje alinee prejšnjega odstavka tega člena mora izpitni odbor pravočasno objaviti.	,
30.	člen
Zaključni izpit začne predsednik izpitnega odbora s tem, da vsem kandidatom uvodoma na primeren način pojasni ustrezne določbe tega pravilnika in postopek pri zaključnem izpitu ter jih zlasti opozori:
—	da se morajo pri zaključnem izpitu ravnati po določenem postopku in navodilih izpitnega odbora;
—	da ne smejo motiti in ovirati poteka zaključnega izpita;	>
—	da brez dovoljenja ne smejo zapustiti prostora, kjer opravljajo zaključni izpit;
—	da pri zaključnem izpitu ne smejo uporabljati nedovoljenih pripomočkov in sredstev.
Kandidata, ki se pri pisnem oziroma ustnem delu zaključnega izpita ne ravna po opozorilih iz prejšnjega odstavka, nadzorni učitelj oziroma predsedujoči opomni. Ce kandidat opomina ne upošteva, ga nadzorni učitelj odstrani iz prostora, kjer se opravlja izpit. Izpitni odbor potem odloči, ali sme tak kandidat nadaljevati zaključni izpit v istem izpitnem voku. Ce izpitni odbor odloči, da tak kandidat ne sme nadaljevati zaključnega izpita, se šteje, da tak kandidat izpita ni opravil.
Opomin, odstranitev iz prostora in zavrnitev iz prejšnjega odstavka se vpiše v zapisnik.
31.	člen
Zaključni izpit se začne praviloma s pisnim delom, če izpitni odbor ne določi drugače.
Pisni del zaključnega izpita opravljajo kandidati v šoli pod nadzorstvom učitelja (nadzorni učitelji). Ta del izpita mora biti v dopoldanskem času. Ce je v šoli več oddelkov zaključnega razreda, opravljajo vsi kandidati pisni del zaključnega izpita hkrati.
Ob začetku pisnega dela zaključnega izpita je treba kandidate razporediti po prostoru, jih seznaniti s postopkom, temami, vsebino, obliko in trajanjem pisnega dela izpita ter jim pojasniti, katere pripomočke smejo uporabljati.
Pred začetkom pisnega dela izpita iz materinega jezika je treba kandidate pozvati, da si iz predloženih tem izbere vsak svojo temo.
Kandidat pri pisnem delu zaključnega izpita lahko piše najprej koncept, preden izgotovi čistopis.
Ko kandidat konča pisni del zaključnega izpita, odda čistopis in morebitne koncepte nadzornemu učitelju ter odide Po preteku petih učnih ur morajo vsi kandidati oddati svoje pisne izdelke ne glede na to, ali so jih končali.	,
32.	člen
Ce ima srednja šola pri zaključnem izpitu storitev oziroma izdelek, določi izpitni odbor, kdaj bo posamezen kandidat opravljal ta del izpita, koliko časa ima na razpolago za ta del izpita, prostor, kjer bo opravljal izpit, in način, kako naj se kandidati seznanijo s postopkom, vsebino, obliko in trajanjem tega dela izpita, Izpitni odbor lahko odloči, da kandidat opravi le del storitve oziroma izdelka. Izpitni odbor lahko kandidatu na njegovo 'prošnjo določi drugo storitev oziroma drug izdelek.
Ta del zaključnega izpita nadzoruje član izpitnega odbora ali oseba, ki jo določi izpitni odbor.
33.	člen
Pri ustnem aem zaključnega izpita se Kancuaaiom predložijo listki z izpitnimi vprašanji. Predsedujoči začne ustni del izpita s tem, da povabi prvega kandidata, naj si izbere listek.
Kandidat mora odgovarjati na vprašanje z listka, ki ga je vzel. Kandidat lahko po vpogledu samo enkrat vrne listek in vzame drugega. Vrnitev 'istka vpliva na oceno iz predmeta, iz katerega kandidat opravlja ustni del zaključnega izpita.
Listki z vprašanji, na katera so kandidati že odgovorili, se izločijo.
Prvi kandidat se lahko pripravlja največ 20 minut, potem ko je vzel listek, naslednji se pripravlja med tem. ko kandidat pred njim opravlja ustni izpit.
Izpraševalec in predsedujoči lahko dajeta kandidatu dodatna vprašanja, s katerimi se razčlenjuje vsebina vprašanja z listka.
34.	člen
Ce je kandidat pri zaključnem izpitu opravljal storitev oziroma izdeloval predmet, mora to tudi obrazložiti pred* komisijo izpitnega odbora.
35.	člen
Uspeh kandidatov pri pisnem delu in znanje kandidatov pri ustnem delu zaključnega .izpita ter skupna končna ocena zaključnega izpita se izražajo z ocenami, ki veljajo pri ocenjevanju učencev v srednjih šolah.
36.	člen
Uspeh kandidata pri pisnem delu zaključnega pita oceni izpitni odbor na utemeljen predlog učitelja, ki je kandidatov pisni izdelek pregledal in popravil. Poleg tega učitelja pregleda pisni izdelek še sopregle-dovalec. Sopregledovalec pisno potrdi, da se s predlogom ocene strinja Če se sopregledovalec s predlogom ocene ne strinja in predlaga izpitnemu odboru drugo oceno, mora svoj predlog utemeljiti.
Kandidatovo storitev oziroma izdelek pri zaključnem izpitu oceni izpitni odbor na predlog komisije, pred katero je kandidat obrazložil storitev oziroma izdelek.
Kandidatov uspeh pri ustnem delu zaključnega izpita oceni izpitni odbor na predlog komisije, pred'katero je kandidat opravljal izpit.
Ce se opravlja iz posameznega predmeta pisni in ustni del zaključnega izpita, določi izpitni odbor za ta predmet na podlagi obeh ocen skupno oceno.
Uspeh kandidata pri zaključnem izpitu določi izpitni odbor potem, ko je bil kandidat ocenjen iz vseh predmetov zaključnega izpita.
Vse ocene pri zaključnem izpitu se vpiše v zapisnik o zaključnem izpitu.
37.	člen
Kandidat opravi zaključni izpit, če je ocenjen iz vseh predmetov vsaj z oceno »zadostno«.
Kandidat, ki je pri zaključnem Izpitu negativno ocenjen iz enega predmeta, lahko opravlja popravni izpit iz tega predmeta.
Kandidat, ki je pri zaključnem izpitu negativno ocenjen iz dveh ali več izpitnih predmetov, ni opravil zaključnega izpita.
38 člen
Kandidatu, ki je uspešno 'opravil zaključni izpit, se izda spričevalo o zaključnem izpitu Spričevalo podpišeta predsednik izpitnega odbora in ravnatelj šole. Ce je ravnatelj hkrati tudi predsednik izpitnega odbora, podpiše spričevalo tudi podpredsednik izpitnega odbora.
Kandidatu, ki ni opravil zaključnega izpita, ne izda šola o tem nobenega dokumenta.
39. člen
Izid zaključnega izpita razglasi predsednik izpit-nega odbora po končanem celotnem' zaključnem izpitu v navzočnosti članov izpitnega odbora Spričevala o zaključnem izpitu se razdelijo kandidatom na slovesen oačin.
. 40 člen
Predsednik izpitnega odbora in ravnatelj pošljete zavodu za šolstvo SR Slovenije najpozneje deset dni Po vsakem izpitnem roku skupno poročilo o zaključ-Pern izpitu.
IV.	IZPITNI ROKI
41.	člen .
Učenci iz prve, druge in četrte alinee 15. člena tega pravilnika lahko opravljajo razredne Izpite med 20. in 31. avgustom.'
Učenci osmega razreda osnovne šole lahko prvikrat opravljajo popravne izpite v času med 20 in 31. avgustom tistega šolskega leta, v katerem so obiskovali osmi razred osnovne šole, druge roke določi šola.
Učenci srednjih šol- lahko opravljajo popravne izpite v času med 20. in 31. avgustom, učenci zaključnih razredov teh šol pa tudi po končanem pouku za te razred^ med 1. in 14. junijem.
Učenci srednjih šol, ki so opravljali razredni izpit v mesecu avgustu, lahko opravljajo popravne izpite v času med 5. in 15. septembrom.
Kandidati opravljajo popravni izpi> pri zaključnem izpitu v naslednjem roku, ko se zopet opravljajo zaključni izpiti.
Učiteljski zbor šole lahko dovoli( posameznemu učencu oziroma kandidatu na njegovo upravičeno prošnjo, da opravlja popravni izpit v izjemnem roku.
42.	člen
Kandidati,lahko opravljajo zaključne izpite prvikrat v času med 20. in 30. junijem. Izpitni 'dbor lahko določi, da se opravlja pisni del zaključnega izpita v času med 16. in 20. junijem.
Kandidati, ki prvikrat opravljajo zaključni izpit v junijskem roku, ga lahko drugikrat opravljajo v času med 15. in 25. septembrom.
Kandidati, ki prvikrat opravljajo zaključni izpit v septembrskem roku. ga lahko drugikrat opravljajo v času med 15. in 25. oktobrom.
Učenci zaključnih razredov poklicnih šol, kjer se teoretični pouk prej konča kakor praktični pouk. lahko opravljajo zaključni izpit iz teoretičnih predmetov med 25. januarjem in 10. februarjem
Šole lahko organizirajo zaključne izpite za odrasle ne glede na roke, določene s tem pravilnikom.
43.	člen
Drugim osebam, ki želijo opravljat: izpite iz prejšnjega člena, mora ravnatelj omogočiti, da začnejo opravljati izpit najpozneje v roku 60 dni po prijavi.
V.	KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o izpitih v osnovnih in srednjih šolah (Uradni list SRS, 8t. 43-272/69).
45.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 61-32/72
Ljubljana, dne 15 januarja 1975.
Članica Izvršnega sveta in republiška sekretarka za prosvete in kulturo Ela Ulrih-Atcna 1. r.
152. ,
Na podlagi tretjega odstavka 92. člena in 93. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68, 12/68, 14-108/69, 31-275/72 in 18-184/74) ter tretjega in četrtega odstavka 58. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
e dopolnitvi pravilnika o dokumentaciji v osnovnih in srednjih šolah ter v domovih za učence teh šol
1.	člen
V 4. členu pravilnika o dokumentaciji v osnovnih in srednjih šolah ter v domovih' za učence teh šol (Uradni list SRS, št. 20-158/69) se v 2. točki prvega odstavka črta beseda: »polletnem«.
Temu členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»Za spremljanje in evidentiranje praktičnega pouka, proizvodnega dela in prakse učencev srednjih šol vodijo
a)	poklicne šole:
1.	razmestitveni načrt učencev pri praktičnem pouku,
2.	evidenčni list za praktični pouk učencev,
3.	preglednico delovnih mest učenca pri praktičnem pouku,
4.	delavniški dnevnik učenca;
b)	tehniške- šole:
1.	razmestitveni načrt učenca pri praktičnem pouku,	•
2.	delavniški dnevnik učenca.«
7	'	*	’
2.	člen
8. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Poklicne in tehniške šole določijo obliko in vsebino dokumentacije iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika v soglasju z zavodom za šolstvo SR Slovenije.«
3.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-32/72
Ljubljana, dne 15. januarja . 1975.
Članica izvršnega sveta in republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih-Atena 1. r.
153.
Na podlagi 38. člena zakona o sredstvih za delo upravnih organov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-131/73) izdaja republiški sekretar za finance
NAVODILO
o spremembi navodila o načinu sestavljanja zaključnih računov upravnih organov v SR Sloveniji
1
V naVodilo o načinu sestavljanja zaključnih računov upravnih organov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4-40/74) se v prvem odstavku III. poglavja črta naslednje besedilo: ^najpozneje do 28 februarja 1974«.
V tretjem odstavku istega poglavja se besedilo: »do 10. marca 1974« nadomesti z besedilom, »do 28. februarja 1975.«
2
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 06-2/75	-
Ljubljana, dne 5. februarja 1975.
Republiška
sekretarka za finance
Milica Ozbič, dipl. oec. 1. r.
154.
Na podlagi 406. člena ustave SRS in 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39'74 ter 1. člena družbenega dogovora o jnerilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75) izdaja direktor Zavoda SRS, za statistiko
ODREDBO
o višini poprečnih čistih mesečnih osebnih dohodkov za leto 1973
%	I
Cisti n- v ečni osebni dohodek delavcev v združenem delu po poklicih je znašal v 1973. letu:
A — Kmetijski, industrijski in podobni delavci ter storitveno osebje:
Poklic /	stopnja strokovne	Poprečni mesečni
Kmetijski delavec	,	Izobrazbe KV	čisti OD 1787
Kmetijski traktorist	KV	2197
Živinorejec	KV	1998
Sekač lesa (ročni-strojni)	KV	2111
Miner površinskega kopa	KV	2367
Topilec pri kupalni peči	KV	2395
Kovač — ročni in strojni	KV	2490
Livar	KV	2498
Orodjar zg izdelavo orodja	KV	2489
Kovinostrugar	KV	2431
Kovinobrur-llec	KV	2335
Strojni ključavničar	KV	2549
Avtomehanik	KV	2415
Ključavničar	KV „	2434
Varilec	KV	2274
Monter strojev	KV	1744
Klepar	KV	2313
Elektrovarilec	KV	2434
Instalater cevovodov v zgradbah	KV	2391
Precizni mehanik	KV	2539
Elektromehanik	KV	2465
Elektromonter	KV	2618
Elektroinstalater	KV	2604
Gaterist lesa	KV	2182
URADNI LIST SRS
—i
	Stopnja	Poprečni
Poklic	strokovne	mesečni
	izobrazbe	čisti OD
Tesar	KV	2208
Strojni mizar	KV	2114
Gradben} mizar	KV	2208
Pohištveni mizar	KV	2265
Izdelovalec lesnih rolet	—	2426
Predilec preje in sukanca	KV	1788
Navijalec in previjalec prediva in sukanca	KV	1366
Tkalec tkanin na		
mehaničnih statvah	KV	1436
Pletilec na avtomatskem		
stroju	KV	1661
Šivalec tekstilne konfekcije na strojih	KV	1721
Krojač — šivilja	—	1945
Tapetnik	KV	2306
Usnjar	KV	2098
Čevljar	KV	2295
Sivalec gornjih delov obutve		
v serijski izdelavi	KV	1792
Opekarski delavec	KV	2162
Steklorezec	KV	2306
•Uprav, aparatov in napr. baz. kem. industriji	KV	2191
Uprav, aparatov in napr. v farmacevtski proiz.	KV	2210
Mešalec kemičnih sestavin	—	2351
Destilater	—	2522
Rafiner	—	2831
Laborant (razen medicinskega)	SSI	2431
Mesar, klavec, sekač		
.in prodajalec mesa	KV	2172
Pek kruha in peciva		
(ročni in strojni)	KV	2544
Mlinar žita	KV	2213
Pripravljalec tobaka	KV .	1903
Izdelovalec cigaret	KV	1949
Ročni stavec -	KV	2889
Strojni stavec	KV	3280
Tiskarski delavec	KV	2870
Knjigovez, ročni in strojni	KV	. 2571
Loščilec	KV	2239
Barvar-pleskar	KV	2233
Vulkanizer	KV	2244
D vigalničar-žerj a vovodj a	KV	2517
Upravljalen strojev za		,
zemeljska dela	KV	1798
Zavijalec, ročni-strojni	PKV	1605
Gradbeni zidar	KV	2141
Ročni obdelovalec	KV	2682
Betonirec	KV ,	1988
Armirec v gradbeništvu	KV	2231
Monter v gradbeništvu	KV	2566
Polagalec podov	—	2245
Mornar	KV	3828
Šofer avtobusa »D« kat.	KV	3333
Šofer kamiona »C« in »E«		
kategorije	KV	’ 2972
Voznik potniškega vozila	KV	2895
Trgovinski zastopnik	SSI	4168
Prodajalec v trgovini	KV	1988
	Stopnja	Poprečni
Poklic	strokovne		mesečni
izobrazbe		čisti OD
Kuhar	KV	2060
Natakar	KV	2102
Frizer-brivec	KV	1742
Fotograf	—	2545
Dimnikar	— •	2872
Tehnični risar	SSI	2230
Daktilograf	NSI	2025
Operater na luknjaču		
(luknjač kartic)	NSI	2037
B — Strokovnjaki in umetniki		
Gradbeni tehnik	SSI	3500
Ladjedelniški tehnik	SSI	2423
Rudarski tehnik	SSI	3628
Metalurški tehnik	SSI	2952
Strojni tehnik	SSI	3109
Elektro-tehnik	SSI	3129
Tehnik-tehnolog Agrotehnik — kmetijski	SSI	3109
tehnik	SSI	2850
Gozdarski tehnik	SSI	3132
Ekonomski tehnik	SSI	2593
Knjigovodja Programer za manjši račun.	SSI	2516
sist. luknj. kart. . Operater na elektronskem	vssi	3362
računalniku	VSSI	2903
Korespondent za tuj jezik	VSSI	3002
Ekonomist; analitik-planer	VSSI	4046
Kemik	VSSI	3895
Arhitekt	VSSI	4330
Gradbeni inženir	VSSI	4474
Metalurški inženir	VSSI	4000
Strojni inženir	VSSI	4241
Elektro-inženir	VSSI	4257 .
Inženir-tehnolog	VSSI	4066
Kmetijski inženir 1	VSSI	, 3793
Gozdarski inženir	VSSI	4018
Zdravnik-stomatolog	VSSI	3686
Dentist	SSI	3016
Medicinski tehnik	SSI	2596
Medicinski laborant	SSI	2404
Prpfesor gimnazije Profesor tehniške ali druge	VSSI	2495
strokovne šole	VSSI	3469
Predmetni učitelj osnovne		
šole	VŠSI	2786
Učitelj	SSI	2552
Sociolog	VSSI	3652
Socialni delavec	vssi	2776
Prevajalec	VSSI	3497
Novinar-sodelavec	VSSI	4042
Fotoreporter	VSSI	3072
Dramski in filmski igralec	VSSI	3086
Kratice pri	stopnji izobrazbe pomenijo:
VSSI	—	visoka strokovna izobrazba
VSSI	—	višja strokovna izobrazba
SSI	—	srednja strokovna izobrazba
NSI	—	nižja strokovna izobrazba
KV	—	kvalificirani delavci
PKV	—	polkvalificirani delavci
II
Za večino navedenih poklicev v I.. točki odredbe je bil povprečni čisti mesečni dohodek ugotovljen za delovno dobo 5 do 10 let.
Za. poklice, pri katerih v seznamu ni navedena stopnja strokovne izobrazbe, je bil poprečpi mesečni
čisti osebni dohodek ugotovljen ne glede na strokovno izobrazbo in delovno dobo.
St. 010-4/73
Ljubljana, dne 31. januarja 1975.
Direktor
Zavoda SRS za statistiko
Franta Komel 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
MESTO LJUBLJANA 155.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/71) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na podlagi 62 člena statuta gimnazije pedagoške srrteri je Skupščina mesta Ljubljane na 7. seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1975, na 7. seji zbora občin dne 30. januarja 1975 in na 7. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1975 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja gimnazije pedagoške smeri v Ljubljani
Za ravnatelja gimnazije pedagoške smeri v Ljubljani se imenuje tovarišica
Vera V o š n j a k.
St. 574/preds.-75
Ljubljana, dne 30. januarja 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
156.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/71) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na podlagi 119. člena statuta Centra strokovnih šol v Ljubljani, Titova cesta 78 je Skupščina mesta Ljubljane na 7. seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1975, na 7. seji zbora občin dne 30. januarja 1975 in na 7. seji družbenopolitičnega zbora • dne 30. januarja 1975 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja Centra strokovnih šol v Ljubljani, Titova cesta 78
Za ravnatelja Centra strokovnih šol v Ljubljani se imenuje, tovariš
Janez 2 e 1 e zV i k.
St. 573/preds.-75
Ljubljana, dne 30. januarja 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
BREŽICE
157.
Na podlagi 6. člena družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji in 7. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov je skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Brežice dne 2. septembra 1974 sprejela
SKLEP
o ustanovitvi sklada za štipendiranje učencev in študentov v občini Brežice
I
Ustanovi se sklad za štipendiranje učencev in študentov občine Brežice (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Namen sklada je omogočiti učencem in študentom občine Brežice, ki zanje združeno delo še nima neposrednega kadrovskega interesa in jih starši v času šolanja ne morejo v celoti vzdrževati, čim bolj izenačene . materialne možnosti za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah ter jih spodbujati k boljšim študijskim rezultatom in -k pravočasnemu dokončanju študija.
II
Sklad je pravna oseba.
Sklad se vodi po načelih družbenega upravljanja.
Sklad upravlja izvršni odbor, ki ga izvoli skupna komisija podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov izmed svojih članov.
Sklad posluje po določbah samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Brežice.
III
Sredstva sklada se zagotavljajo v višini 0,5 %> od osnove bruto osebnih dohodkov, ki ga plačujejo podpisniki samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Brežice od 1. julija 1974 dalje.
IV
Sredstva sklada se koristijo po letnem finančnem načrtu.
Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme skupna komisija podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju, kot določa 13. člen samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Brežice.	v
V
Finančno poslovanje za sklati opravlja davčna uprava — odsek za proračun Skupščine občine Brežice,
upravno administrativne posle pa oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Brežice.
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik izvršnega odbora oziroma oseba, ki jo pooblasti skupna komisija.
VI
Sredstva sklada se koristijo za štipendiranje učencev in študentov po določbah 14. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Brežice.
VII
Ta sklep začnejveljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-39/74-6
Brežice, dne 2. septembra 1974.
Predsednik
skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Brežice
Lojze Škrabi, inž. 1. r.
158.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o uresničevanju programa razvoja zdravstvenega varstva in sporazuma o osnovah za financiranje zdravstvenega varstva ter zavarovanja v letu 1974 in na podlagi sklepa občinske skupščine Brežice o razpisu referenduma za izgradnjo zdravstvenega doma Brežice
sklenejo
občinska skupščina Brežice, Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje, Zdravstveni dom Celje in Lekarna Brežice
DRUŽBENI DOGOVOR
o financiranju izgradnje zdravstvenega doma in Lekarne v Brežicah I II
I
Predračunska vrednost za izgradnjo zdravstvenega doma in lekarne v Brežicah ter nabavo opreme za zdravstveni dom znaša 15,500.000 din.
II
Podpisniki tega družbenega dogovora sc zavezuje-'1°, da bodo prispevali sredstva za izgradnjo zdravstvenega doma in lekarne v naslednjih zneskih:
1.	Občinska skupščina Brežice bo prispevala 50 % sredstev zbranih na podlagi krajevnega samoprispevka 2a izgradnjo in obnovo zgradb osnovnega in posebnega šolstva, otroškega varstva ter za izgradnjo zdravstvenega doma. Prispevek je izglasovan za obdobje od
IV. 1973 do 31. III. 1978. Sredstva samoprispevka so Planirana v višini 6,500.000 din/
2.	Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja ’-dje bo prispevala sredstva v višini 6,500 000 din.
Sredstva bo skupnost nakazovala na poseben ra-čim za izgradnjo zdravstvenega doma Brežice v na-slednjih letih:
leta	1973	500.000
leta	1974	2,000.000
leta	1975	'	2,000.000
leta	1976	2,000.000
skupaj:	6,500.000
. 3. Zdravstveni dom Celje bo namenil za izgradnjo doma celotna sredstva od dveh prodanih obstoječih zgradb v Brežicah, Jci sta ocenjeni na 1,000.000 din.
Poleg tega se zdravstveni dom Celje zavezuje poravnati stroške izdelave načrtov.
4.	Lekarna Brežice bo prispevala celotna sredstva od prodane obstoječe zgradbe, ki je ocenjena, na 1,500.000 din.
Poleg tega prispeva Lekarna Brežice tudi v 'celoti sredstva za "opremo prostorov lekarne.
III
Celotna sredstva podpisnikov tega dogovora znašajo 15,500.000 din in se ujemajo s predračunsko vrednostjo. Podpisniki se zavezujejo, da s posebnim dogovorom zagotovijo sredstva za razliko, ki bi nastala v primeru podražitve gradnje objekta.
IV
Podpisniki tega dogovora se dogovorijo, da se gradnja zdravstvenega doma in lekarne izvede v dveh etapah, s tem, da je potrebito pričeti gradnjo prve etape v letu 1975 in gradnjo druge etape takoj po dokončani prvi etapi.
V prvo,etapo se obvezno vključijo prostori za naslednje službe zdravstvenega doma: atd z rentgenom, 4 splošne ambulante, 4 zobne ambulante, 2 šolski zobni ambulanti, laboratorij, dispanzer za žene, lekarna in reševalna postaja.
V
Sredstva za gradnjo se bodo zbirala na posebnem računu za izgradnjo zdravstvenega doma pri podružnici službe družbenega knjigovodstva Krško — ekspozitura Brežice. Naslov posebnega računa: SOb Brežice, Krajevni samoprispevek za izgradnjo zdrav, doma Brežice — Številka računa: 51620-780-83151.
VI
Skrb nad zbiranjem in razporejanjem sredstev bo opravljal poseben odbor, v katerem bodo zastopani vsi podpisniki. Izvršni svet občinske skupščine Brežice imenuje v odbor 2 člaAa, ostali podpisniki pa po 1 člana.
VII
Ta dogovor začne veljati, ko ga podpišejo vsi podpisniki in se objavi v Uradnem listu SRS. .
VIII
Izvršni svet občinske skupščine Brežice imenuje 9-članski gradbeni odbor, ki skrbi za uresničitev vsebine tćga družbenega dogovora.
Brežice, dne 27. decembra 1974.
Podpisniki:
1.	Za občinska skupščino Stane Rebernik 1. r.
2.	Za skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Maks Toplišek 1. r.
3.	Za zdravstveni dom Celje dr. Slavko Sušin 1. r.
4.	Za Lekarno Brežice mr. Dominika Pečarevič L r.
CERKNICA
159.
Na podlagi 8. člena zakona o inšpekcijah (Uradni list SRS, št. 13/74) ter z namenom, da se zagotovi učinkovito, strokovno in pravočasno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva (nabava in uporaba sodobne tehnične inšpekcijske opreme) ter oskrbi vse drugo, kar je potrebno za redno jlelo' inšpekcijskih organov, sklenejo podpisane skupščine občin
DOGOVOR
o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata za območje kraško notranjskih občin Cerknica, II. Bistrica ih Postojna
1
Skupščina občine Cerknica
Ilirska Bistrica
Postojna
se sporazumejo, da ustanovijo skupni medobčinski inšpektorat v sestavu katerega bodo opravljale inšpekcijsko nadzorstvo tele inšpekcije;
—' tržna
—	sanitarna
—	kmetijska
—	veterinarska
—	cestna
—	prometna
—	gradbena
—	urbanistična
—	delovna
—	vodnogospodarska
—	'elektroenergetska
—	gozdarska
2
S tem dogovorom se določajo načela za organizacijo in delo medobčinskega inšpektorata, dolžnosti in pravice delavcev v njem, pravice in obveznosti, ki jih imajo skupščine občin v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem medobčinskega inšpektorata, kriteriji in ključ za izpolnjevanje obveznosti posameznih skupščin občin in se rešujejo druga vprašanja, ki so pomembna v zvezi z ustanovitvijo in delom medobčinskega inšpektorata.
3
Naloge inšpektorata so. da na območju podpisanih občin opravlja vse zadeve inšpekcijskega nadzorstva v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo po zakonu in drugih predpisih pod tč. 1 navedene inšpekcije.
4
Sedež medobčinskega inšpektorata je pri Skupščini občine Postojna.
Medobčinski inšpektorat je v organizacijskem sestavu Skupščine občine Postojna in ima status posebne. samostojne organizacijske enote.
5
Uradni naziv inšpektorata je: Medobčinski inšpektorat skupščin občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna v Postojni.
6
Skupščina občine Postojna, pri kateri je sedež medobčinskega inšpektorata zagotavlja redno delo medobčinskega inšpektorata: v ta namen skrbi za sprejem delavcev na delo v medobčinskem inšpektoratu, priskrbi in vzdržuje ustrezne prostore in pisarniško opremo, nabavlja tehnične pripomočke, nudi pisarniški in drugi material, vodi administrativne, materialne in finančne posle, organizira zveze ter zagotavlja vse drugo, kar je potrebno za redno delo medobčinskega inšpektorata.
7
Načelnik medobčinskega inšpektorata (10. točka tega dogovora poroča enkrat letno ali po potrebi) skupščinam občin, ki so podpisale ta dogovor, kako se uresničuje program zagotavljanja pogojev za delo medobčinskega inšpektorata ter o problemih, ki pri tem nastajajo.
8	'
Na podlagi gradiva, ki je kot priloga sestavni del tega dogovora (podroben opis in popis objektov in drugih dejstev ter pokazateljev, na podlggi katerih so za območje vsake občine in za vsako inšpekcijo določeni vsebina, zahtevnost in obseg inšpekcijskih 'nalog) ter v skladu z normativi, ki so jih za delo posameznih inšpekcij izdelali republiški inšpektorati, se podpisnice tega dogovora sporazumejo da ima medobčinski inšpektorat tole okvirno organizacijo in sistemizacijo delovnih mest. katero bodo skupščine občin, podnisnicC tega dogovora, financirale:
—	načelnika	1
—	tržnih inšpektorjev	4
—	veterinarskih inšpektorjev	3
—	gozdarskega, inšpektorja	1
—	sanitarnih inšpektorjev	4
—	kmetijska inšpektorja	2
—	urbanističnega inšpektorja	1
—	gradbenega inšpektorja	1
—	cestno-prometnega inšoektorja	1
—	inšpektorja dela in vodno eo-n^arsVega
inšpektorja	1
—	vodjo administracije	1
—	strojepisko	1
9
Podrobno organizacijo in sistemizacijo delovnih mest 'zdela in sprejme delovna skupnost uprave skupščine občind. pri kateri je sedež inšpektorata.
10
Medobčinski inšpektorat vodi načelnik, ki usklajuje delo posameznih inšpektorjev, skrbi za izdelavo In realizacijo letnega programa dela. za tehnično opremo ir njeno racionalno vmnrnbo. za strokovno izobraževanje inšpektorjev vodi akcije v katerih sodeluje več inšpekcij, zastopa medobčinski inšpektorat pred skupščinami občin, ki so sklenile ta dogovor ir drugimi njihovimi pristojnimi organ ter opravlja "sr dniff1' organizacijske naloge, k- so potrebno za redno pravo časno, strokovno ir učinkovito delo inšnekciiskih služb na območjih vseh občin, ki so sklenile ta dogovor.
11
Načelnik medobčinskega inšpektorata oziroma njegov namestnik prisostvuje sejam izvršnega sveta posameznih skupščin občin, ki so sklenile ta dogovor, kadar izvršni svet teh občin razpravlja o delu medobčinskega inšpekcijskega organ? ob. o problematiki, ki se povezuje z zadevami inšpekcijskega nadzorstva v občini.
12
Načelnika medobčinskega inšpektorata in inšpektorje, ki jih po zakonu imenuje skupščina občine, imenujejo vse skupščine občin, ki so sklenile dogovor. Druge delavce medobčinskega inšpektorata sprejema na dele delovna skupnost uprave SO pri kateri je sedež inšpektorata v skladu z njenim; samoupravnimi akti.
13
Medobčinski inšpektorat sestavi do 1. februarja vsakega leta predlog letnega programa dela. Letni program dela podrobno našteva naloge vsakega inšpektorja za obnftičje vsake občine, podpisnice tega dogovora.
V letnem programu dela je treba predvideti tudi potrebe takojšnjih intervencij posameznih inšpekcij v izjemnih nujnih primerih, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti (neposredna grožnja večje materialne škode, zdravja in premoženja ljudi itd.).
Izvršni svet skupščine občine, ki je sklenila ta dogovor, lahko vsak čas zahteva od načelnika medobčin-skegi inšpektorata, da organizira intervencijo inšpektorjev zaradi izjemnega oziroma nujnega stanja v smislu 2. odstavka te točke.'
14
Na podlagi letnega programa delb izdela medobčinski inšpektorat obenem tudi predlog predračuna sredstev za svoje delo v prihodnjem letu.
K predlogu letnega programa dela in predloga računa sredstev za delo. izdela medobčinski inšpektorat obrazložitev, podprto z ustrezno dokumentacijo.
15
Predlog letnega programa dela in predlog računa sredstev za delo medobčinskega inšpektorata obravnavajo vse skupščine občin, ki so podpisnice tega dogovora oz. njihovi organi. Svojo potrditev oz. pripombe in predloge k predlogu letnega programa dela in Predloga računa sredstev za delo dajo skupščine občine najkasneje do 30. maka.
16
Nesoglasja, ki jih v zvezi z letnim programom de-la in predlogom računa sredstev za delo medobčinskega inšpektorata niso mogli neposredno odpraviti skupščine občin in medobčinskih inšpektorat, usklajuje medobčinski svet kraško-notranjskih občin (točka 25 tega dogovora) ki se v ta namen povezuje s posamez-nimi skupščinami oz. organi, ki jih ti določijo.
17
Sredstva za delo medobčinskega inšpektorata zagotavljajo skupščine občin ne. podlagi letnega programa dela, k kateremu so dale svoje soglasje.
18
Sredstva za delo medobčinskega inšpektorata se v skladu s ključem po prejšnji točki zbirajo in vodijo na posebnem računu pri Skupščini občine Postojna, pri kateri je sedež medobčinskega inšpektorata.
Sredstva, določena po tej točki, se pošiljajo na žiro račun številka 522-00-636-62025 — Skupščina občine Postojna — upravni organ.
19
Odredbodajalec za uporabo sredstev za delo medobčinskega inšpektorata je predsednik izvršnega sveta skupščine občine pri kateri je sedež inšpektorata.
20
Medobčinski inšpektorji opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo v skladu z zakonom in drugimi predpisi izdanimi na podlagi zakona, na podlagi letnega programa dela, ki so ga potrdile občinske skupščine, ki so sklenile ta dogovor ter v okviru sredstev, ki jih dobijo vsako leto.
21
Inšpektor medobčinskega inšpektorata opravlja inšpekcijsko nadzorstvo (ukrepa in izdaja odločbe na območju posamezne občinske skupščine kot organ te skupščine, njej odgovarja za delo in ji o svojem delu poroča.
Odločbe in druge uradne rešitve, ki jih izda inšpektor v inšpekcijskem postopku na območju posamezne občine, podpisnice tega dogovora, morajo imeti v glavi uradni naziv te občine.
22
V organ, ki obravnava kršitve delovne dolžnosti inšpektorjev medobčinskega inšpektorata imenujejo izvršni sveti občinskih skupščin, podpisnic tega dogovora tele člane in namestnike:
Cerknica
—	za člana Urbas Tone, dipl. pravnik, za namestnika Mehadžič Fikret
Ilirska Bistrica
—	za člana Rink Bogomir, za namestnika Vinšek Vladimir
Postojna	v
—	za člana Rebec inž. Emil, za namestnika Valenčič inž. Dragica
Člani in namestniki po prvi točki tega dogovora opravljajo svojo funkcijo za dobo 4 let.
Organ, ki obravnava kršitve delpvne dolžnosti inšpektorjev vodi potopek p>o določilih ustreznega samoupravnega akta delovne skupnosti uprave SO, pri kateri je sedež inšpektorata.
Uvedbo postopka lahko predlaga vsaka občinska skupščina, podpisnica tega dogovora, ki mora biti o izreku disciplinskega organa obveščena.
23
Medobčinski inšpektorat je dolžan:
—	dosledno, pravočasno in strokovno uresničevati letni program dela, ki so ga potrdile občinske skupščine, ki so skleniie ta dogovor oz. jih sproti obveščati, zakaj program dela ne uresničuje in kakšne ukrepe predlaga;
—	racionalno trošiti sredstva za delo;
—	februarja vsakega leta poročati skupščinam občin. podpisnicam tega dogovora o svojem delu in o stanju na področjih, na katerih izvršujejo inšpekcijsko nadzorstvo; v izjemnih primerih, ko gre za večjo škodo ali nevarnost, pa poročati takoj po ugotovljenem stanju;
—	na zahtevo občinske skupščine, podpisnice tega dogovora ali njenega organa poročati o stanju na določenem inšpekcijskem področju oz. dati podatke, ki jih občinska skupščina ali njen organ zahtevata;
—	na prijavo pristojnih organov in občanov ukrepati v roku 15 dni;
—	poslati na obravnavo (na sodišče, pri sodniku za prekrške ali pri drugem pristojneni organu) na kateri se razpravlja o inšpekcijskih zadevah svojega zastopnika;
—	opravljati vse druge naloge, od katerih zavisi učinkovito, pravočasno in strokovno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva na vsem medobčinskem inšpekcijskem območju.
24
Skupščina občine, ki je podpisala ta dogovor se obvezuje, da bo:
—	v skladu s ključem in kriteriji ter merili v določenem roku financirala delo medobčinskega inšpektorata in pravočasno izvrševala druge obveznosti, ki jih je v ta namen sprejela;
—	dostavljala medobčinskemu inšpektoratu odloke in sklepe, ki se nanašajo na delo medobčinskih inšpektorjev ter zapisnike sej organov, na katerih se je obravnavala problematika, povezana z inšpekcijskim delom;
—	dajala podatke, ki jih potrebujejo inšpektorji pri svojem delu na njenem območju;
—	nudila inšpektorjem prostore, administrativne storitve ter drugo pomoč, ki je potrebna za učinkovito delo na njenem območju v skladu s sprejetim programom dela.
25
Podpisnice tega dogovora se sporazumejo, da bo spore in nesoglasja usklajeval Svet kraško-notranj-skih občin.
PREHODNE DOLOČBE
26
S podpisom tega dogovora se medobčinskemu inšpektoratu:
—	dajo na razpolago vsi inšpektorji občinskih skupščin, ki so podpisniki tega dogovora;
—	prenesejo v brezplačno uporabo vsa tehnična sredstva, ki so jih imeli inšpekcijski organi občinskih skupščin, podpisnic tega dogovora.
V roku enega meseca po sprejemu tega dogovora se sestavi seznam tehničnih in drugih sredstev, ki jih je prevzel v uporabo medobčinski inšpektorat in se sklenejo delovna razmerja z delavci, ki se sprejemajo v delovno razmerje.
27
Delavec inšpekcijskega organa skupščine občine, podpisnice tega dogovora, ki ne bi bil sprejet v med-
občinski inšpektorat ali ki noče sprejeti službe v medobčinskem inšpektoratu ima pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom.
< 28
Ta dogovor se sklene za dobo šestih let.
Odločitev skupščine občine, ki je podpisala ta dogovor, da od njega odstopi pred potekom dogovorjene dobe, se izvrši po preteku enega leta, ko je o tem obvestila vse skupščine občin, ki so sklenile dogovor. Do tega roka mora skupščina občine, ki odstopa od dogovora medobčinskemu inšpektoratu Spolnjevati vse svoje obveznosti in pravice, ki jih ima iz tega dogovora.
29
Ta dogovor začne veljati, ko ga sprejmejo in podpišejo vse v 1. točki navedene občinske skupščine.
30
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-2/74-1
Cerknica, dne 3. septembra 1974.
,	Predsednik
Skupščine občihe Cerknica
Slavko Tornič, dipl. oec. 1. r.
St. 021-11/74-1
Ilirska Bistrica, dne 3. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine občine H. Bistrica
Bojan Brozina 1. r.
St. 021-2/73
Postojna, dne 21. avgusta 1974.
Predsednik
Skupščine občine Postojna
Aleksander Bizjak 1. r.
GROSUPLJE
160.
V želji, da spodbudimo mladino za izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela,
ob spoznanju o pomembnosti štipendijske politike in štipendiranja pri uresničevanju družbeno dogovorjene in v samoupravnih sporazumih združenega dela opredeljene kadrovske politike, njenega načrtovanja, usklajevanja in povezovanja v sistemu vzgoje in izobraževanja,
v težnji, da bi na osnovah socialistične solidarnosti zagotavljali mladin5 v največji meri izenačene materialne možnosti za šolanje kot enega bistvenih pogojev za preprečevanje socialnih razlik
in ob upoštevanju temeljnih načel in kriterijev, ki jih uveljavljajo samoupravne interesne skupnosti, skupščine občin, družbenopolitičnih organizacij in Gospodarska zbornica SR Slovenije v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji
spre j emamo
delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v občini Grosuplje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o štipendiranju učencev in študentov
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom' določamo kriterije za štipendiranje učencev srednjih šol in študentov visokošolskih zavodov.
Štipendiranje obravnavamo kot sestavni del razvojnih načrtov združenega dela; s tem zagotavljamo učinkovitost sredstev, vloženih v ta namen.
Za štipendiranje na območju SR Slovenije sprejemamo enotne kriterije, ki naj prispevajo k zmanjševanju odliva kadrov iz manj razvitih območij in usmerjanju kadrov ter obenem zagotavljajo enakopravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela glede na njihove potrebe in v skladu z družbenimi plani razvoja.
2.	člen
Pri sporazumevanju upoštevamo naloge na področju kadrovske politike iz stališča orgapov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti o izenačevanju materialnih možnosti za šolanje otrok.
3.	člen
Pri štipendiranju bomo sodelovali s službami poklicnega usmerjanja in vzgojnoizobraževalnimi zavodi. V delo organov, ki odločajo o štipendiranju, pa bomo vključevali predstavnike učencev in študentov. ,
4.	člen
Pri štipendiranju bomo dosledno upoštevali prednost učencev in študentov, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljši uspph, ter otrok iz delavskih in kmečkih družin.
5.	člen
Pristopamo k. Titovemu skladu za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev in sprejemamo določila družbenega dogovora o ustanovitvi Titovega sklada, njegov statut in kriterije za štipendiranje iz loga sklada kot sestavni del tega sporazuma.	1 II.
II.	KRITERIJI ZA ŠTIPENDIRANJE
6 člen
^ri štipendiranju upoštevamo, da del mladine po končani osnovni šoli kljub ugotovljenim sposobnostim zaradi slabših materialnih (socialnih) razmer ne more badaljevati šolanja, da pa za vse te mlade še nimamo neposrednega kadrovskega interesa. Obenem upoštevamo, da v skladu s plani razvoja štipendiramo učence m študente za konkretno delo v posameznih organizacijah združenega dela in se zato sporazumemo tudi o enotnih kriterijih tega štipendiranja.
Zato obravnavamo štipendije kot:
—	sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo,
—	instrument kadrovske politike združenega dela,
—	nagrade in spodbude za uspešno delo učepcev in študentov, ki se povezujejo z organizacijami združenega dela,
—	pomembno obliko izenačevanja matgrjaJmlt možnosti za šolanje.
štipendije iz združenih sredstev
7.	člen
Za uresničitev namena iz prvega odstavka prejšnjega člena se sporazumemo, da bomo od 1. julija 1874. leta združevali iz dohodka sredstev v višini 0.5 bruto osebnih dohodkov na posebnih računih na ravni občin, v katerih imajo naše temeljne organizacije združenega dela svoj sedež.
Obenem sprejemamo obveznosti, da bomo del združenih sredstev solidarnostno namenili kot svoj prispevek k združenim sredstvom delavcev in drugih delovnih ljudi v občinah, ki v njih kljub izpolnjeni obveznosti iz prejšnjega odstavka vseh učencev in študen* tov, ki izpolnjujejo pogoje zn štipendiranje iz združenih sredstev, ne bodo mogli štipendirati. Skrb za izpolnitev te obveznosti poverjamo skupnim komisijam.
8.	člen
Pri določanju višine štipendije iz združenih sredstev bomo kot osnovo upoštevali mesečne življenjske stroške učencev in študentov v času šolanja. Pri tem bomo upoštevali, da k stroškom šolanja prispevajo tudi starši. Zato bomo kot delež staršev upoštevali polovičen dohodek na člana družine in otroški dodatek za kandidata za štipendiranje, razliko življenjskih stroškov pa bomo zagotovili s štipendijo iz združenih sredstev.
9.	člen
Da zagotovimo čimbolj objektivno odločanje pri štipendiranju iz združenih sredstev, da zagotovimo naj večjo možno učinkovitost teh sredstev, bomo upoštevali tudi mnenja vzgojnoizobraževalnih zavodov, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij, pri obravnavi prijav kandidatov iz družin samohranilk in prijav poročenih študentov pa bomo zahtevali tudi mnenje organov socialnega skrbstva. Pri presoji dohodkov oziroma materialnega položaja prijavljenih kandidatov bomo upoštevali vse dohodke družine v preteklem letu.
10.	člen
Življenjske stroške bomo ugotavljali vsako leto na novo. Pri tem bomo upoštevali ugotovitve pristojnih organov in institucij. Pri določanju višine teh stroškov pa bomg upoštevali stroške:
—	stanovanja in prehrane,
—	obleke in obutve,
—	šolskih potrebščin,
—	kulture in rekreacije,
—	prevoza.
štipendije iz združenih sredstev bomo usklajevali-z višino življenjskih stroškov vsako leto na novo.
11.	člen
Iz združenih sredstev bomo štipendirali le učence in študente, če delež njihovih staršev ne presega življenjskih stroškov iz prejšnjega člena.
Iz združenih sredstev bomo štipendirali učence in študente toliko časa, dokler se ne bodo ti štipendisti vključili v štipendijsko razmerje in prevzeli obveznosti, da začne delati po končanem šolanju v združenem delu štipenditorja. Dotlej bomo vse štipendiste iz združenih sredstev pogodbeno vezali za vključitev v združeno delo na območju občine njihovega stalnega bivališča.	*
12.	člen
Zato, da bodo združena sredstva res namenjena tistim, ki bi se brez štipendije ne mogli šolati, bomo štipendije iz združenih sredstev odvzeli ali odklonili učencem in študentom, ki se na razpise štipendij v strokah, za katere se izobražujejo, ne bodo prijavili ali bodo tako štipendijo odklonili.
13.	člen
Sporazumemo se, da z združenimi sredstvi v občinah gospodarijo skupne komisije, ki jih bomo oblikovali na enak način kot zbore združenega dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
Naloge, dolžnosti, pristojnosti in pravice skupnih komisij urejamo s pravili, jti so sestavni del tega sporazuma.
štipendije organizacij združenega dela in iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih
14.	člen
V skladu s kadrovskimi potrebami, ki smo jih opredelili v razvojnih načrtih, in v skladu s planom izobraževanja in štipendiranja kadrov bomo štipendirali učence in študente, tako da bodo za dosežene uspehe v šoli nagrajeni in za hiter in učinkovit študij posebej nagrajeni. V ta namen sprejemamo enotne lestvice točkovnih vrednosti teh štipendij, ki je takale:
za učence srednjih šol
točk
—	z	zadostnim uspehom	350
—	z	dobrim uspehom	400
—	s	prav dobrim uspehom	450
—	z	odličnim uspehom	500
za študente visokošolskih zavodov s povprečno oceno
6.0	do	6,5	oziroma	2,0	do	2,4	450
6.6	do	7,2	oziroma	2,5	do	2,9	500
7.3	do	7,9	oziroma	3,0	do	3,4	570
8.0	do	8,6	oziroma	3,5	do	3,9	650
8.7	do	9,3	oziroma	4,0	do	4,4	750
9.4	do 10 oziroma 4,5 do 5	850
Štipenditorji v manj razvitih občinah lahko povečajo štipendije iz prejšnjega odstavka do 200 točk.
Študentom, ki opravijo vse obveznosti iz prejšnjega šolskega leta do decembra naslednjega šolskega leta, sp štipendija poviša za 100 točk, če pa opravijo te obveznosti do septembra istega šolskega leta, pa za 250 točk. Upoštevali bomo študijski uspeh vseh let študija.
Vrednost točke iz prvega odstavka tega člena bomo določali vsako leto na novo z upoštevanjem gibanja osebnih dohodkov v SR Sloveniji in tako uskla-jali družbenoekonomski položaj mladine v šolah s položajem delavcev in drugih delovnih ljudi.
15.	člen
Delavci na področju družbenih dejavnosti bomo štipendirali kadre za te dejavnosti po prejšnjem odstavku s tem, da bomo ta sredstva združevali v skladih pri samoupravnih interesnih skupnostih.
Če posameznih učencev in študentov, ki so se odločili za šolanje v poklicih na področju družbenih dejavnosti ne bomo mogli vključiti v štipendiranje za konkretne potrebe organizacij združenega dela v teh dejavnostih, jih bomo iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih štipendirali za območja občin, kot to velja za štipendiranje iz združenih sredstev po kriterijih tega sporazuma.
16.	člen
Zavezujemo še, da razen štipendij po kriterijih tega sporazuma rie bomo urejali drugih oblik materialne pomoči ali nagrajevanja učencev in študentov v času šolanja.
Razpisi in štipendijska razmerja
17.	člen
Štipendiranje bomo objavljali z javnimi razpisi in navedli vse pogoje, ki so pomembni za štipendijsko razmerje in kasnejše delo štipendistov, ter tako omogočali, da se-bodo učenci in študenti svobodno odločali pri izbiri poklica in dela.
Za prijavo na razpise bomo zahtevali obrazec DZS — 1,65 »Prošnja za Štipendijo«, kandidati pa bodo morali priložiti tudi vsa dokazila o materialnem položaju in učnem uspehu.
18.	člen
Štipendirali bomo za čas šolanja ali študija na posameznih vzgojnoizobraževalnih zavodih v skladu z določili zakonov o trajanju šolanja ali študija in statuti vzgojnoizobraževalnih zavodov.
19.	člen
Štipendijska razmerja^ bomo urejali z pogodbami.
V pogodbah o štipendiranju bomo uredili zlasti naslednje medsebojne obveznosti in pravice:
—	obveznosti štipendista do šolanja ali študija,
—	obveznosti štipendista do štipenditorja (delovna praksa, naloge s področja bodočega dela štipendista),
—	določila o višini štipendije in čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti delati v združenem delu štipenditorja,
—	obveznost povrnitve štipendije, če štipendist ne izpolni pogodbenih obveznosti, razen v primerih, ko je vzrok neizpolnitve daljša bolezen ali trajna nezmožnost za šolanje in delo,
—	druga določila, ki naj prispevajo k hitremu in kvalitetnemu šolanju oziroma izhajajo iz tega sporazuma In splošnih aktov, s katerimi urejamo štipendiranje.
Vzorec pogodb o štipendiranju je priloga k temu sporazumu
Sporazumemo se, da je štipendist oproščen pogodbenih obveznosti, če mu v 30 dneh po njegovem pismenem obvestilu, da je šolanje v skladu s pogodbo o štipendiranju končal, ne bomo določili rolja za začetek dela — pripravništva. Ta rok ne sme biti daljši od 15 dni.
20.	člen
V	pogodbah o štipendiranju iz združenih sredstev bomo uredili smiselno enake medsebojne obveznosti in pravice kot v pogodbah iz prejšnjega člena.
Štipendisti iz združenih sredstev v posamezni občini s pogodbo prevzamejo obveznost, da se bodo po končanem šolanju vključili v združeno delo na območju iste občine, vendar bo ta obveznost prenehala, ko se bodo ti štipendisti povezali v skladu z določili drugega odstavka 11. člena tega sporazuma.
21.	člen
Za štipendiranje iz skladov pri samoupravnih in-1 teresnih skupnostih bomo uporabljali smiselno enaka določila kot v 17. in 18. členu tega sporazuma.
Javnost in evidenca podatkov
22.	člen
Zavezujemo se, da bomo posredovali kadrovskim službam občin, kjer ima naša temeljna organizacija združenega dela svoj sedež, naslednje podatke:
—	splošne akte, s katerimi urejamo štipendiranje,
—	razpise štipendij,
—	pregled razpoložljivih štipendij za posamezno šolsko leto, ki naj bo objavljeno vsako leto, najkasneje do 30. aprila,
—• rezultate razpisov in pregled neizpolnjenih potreb,
—	druge podatke, ki zadevajo štipendiranje in so v skupnem interesu (zlasti podatke za statistična raziskovanja).
Vsi podatki v zvezi s štipendiranjem so javni in vselej na razpolago organom delavskega nadzora in organom upravljanja.
. Sankcije
23.	člen
Zavezujemo se, da drug drugemu ne bomo prevzemali štipendistov, razen, če se bomo dogovorili za sporazumen prenos. Spoštovali bomo svobodno odločanje mladih pri povezovanju s štipenditorji in pri odločanju za delo.
24.	člen
Če bi" kdorkoli od udeležencev sporazumevanja ali Podpisnic tega sporazuma kršil njegova določila, bomo vselej uveljavljali posebno moralno in materialno odgovornost.
V	ta namen bodo v vsaki občini delovala stalna razsodišča, ki so pristojna glede na sedež kršilca sporazuma.
Razsodišča bodo za kršitve tega sporazuma izrekala javni opomin in druge sankcije iz družbenih dogovorov o kadrovski politiki. Za hujše kršitve samoupravnega sporazuma bodo razsodišča izrekala tudi materialne sankcije, tako da bo podpisnica, ki je sporazum kršila, morala prispevati iz sredstev skupne Porabe v združena sredstva v občini do 50.000 dinar-
jev, odgovorna oseba pa iz svojega osebnega dohodka do 5000 dinarjev.
Pobudo za ugotavljanje, kršitve sporazuma ima vsak udeleženec sporazuma in podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
Odločitve razsodišča bomo prejeli kot dokončne in jih bomo izvedli v rokih, ki jih bodo določila razsodišča.
Delo razsodišča bomo uredili s pravili, ki jih bomo sprejeli na prvi seji skupne komisije podpisnic tega sporazuma na ravni republike.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Vrednost točke iz 11. člena tega sporazuma znaša v tem letu 1 dinar.^
Mesečni življenjski stroški učencev in študentov znašajo 900 oziroma 1200 dinarjev in so za 200 dinarjev nižji za tiste, ki se vozijo na relacijah do 20 km oziroma 300 dinarjev nižji za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča.
26.	člen
Za občane, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in pristopijo k temu sporazumu, se smiselno uporabljajo določila tega sporazuma, ki urejajo štipendiranje organizacij združenega dela.
Štipenditorji iz prejšnjega odstavka, ki se jim ugotavlja dohodek iz teh dejavnosti, združujejo sredstva v smislu 7. člena tega sporazuma.
27.	člen
Stipendisti, ki imajo stalno bivališče v drugih republikah, kjer ta sporazum ne velja, uveljavljajo pravice iz tretjega odstavka 11. člena tega sporazuma v občini sedeža štipenditorja.
28.	člen
Sporazumemo se, da vodijo evidenco podpisnic tega sporazuma skupščine občin, v katerih imajo naše temeljne organizacije združenega dela svoj sedež, in jih obenem pooblaščamo za sklic prve seje skupne komisije podpisnic tega sporazuma v občini.
29.	člen
Izvajanje tega sporazuma spremljajo skupne Komisije.
Za razlago tega sporazuma je pristojna skupna komisija na ravni republike.
30.	člen
Svoje samoupravne akte, s katerimi urejamo štipendiranje, bomo uskladili s tem sporazumom v 30 dneh po njegovem sprejemu.
31.	člen
Ta sporazum se lahko spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Pobudo za spremembo sporazuma da vsaka skupna komisija podpisnic v občini ali podpisnici družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji
32.	člen
Pooblaščeni organi, ki bodo v našem imenu sklenili ta sporazum, bodo to storili s pismeno izjavo.
33.	člen
Ta sporazum je v občini sklenjen, ko podajo izjavo iz prejšnjega člena pooblaščeni organi dveh tretjih delavcev in dragih delovnih ljudi v občini. Delavci in dragi delovni ljudje, ki bodo k sporazumu pristopili po njegovi sklenitvi, sprejmejo obveznosti in pravice iz tega sporazuma z dnem sklenitve.
Dan, ko je sporazum sklenjen, objavi občinski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
34.	člen
Ta sporazum se objavi v uradnih glasilih občin v SR Sloveniji.
St. 67-2/74
Grosuplje, dne 12. februarja 1975.
Opomba: Izvirni podpisi organizacij na območju občine Grosuplje, ki so pristopile k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju učencev in študentov se hranijo v kadrovski službi občinske' skupščine.
LJUBLJANA CENTER
161.
Na podlagi 7. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10-232/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 6. seji zbora združenega dela dne 28 januarja 1975, na 6. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27 januarja 1975 in na 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 23. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o nagradah za posebne dosežke na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center 1
1.	člen
Spremeni in dopolni se 2. člen odloka o nagradah za posebne dosežke na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 120-231/70, v nadaljnjem besedilu »odlok«) tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
»Nagrade za dosežke na, področju gospodarstva se podeljujejo delavcem organizacij združenega dela s področja gospodarstva — posameznikom ali skupini — za izjemne dosežke trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov, organizaciji in vodenju organizacij združenega dela, če so taki dosežki odločilno vplivali na izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, na povečanje uspešnosti gospodarjenja organizacij združenega dela s področja gospodarstva ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv.
Nagrade za dosežke na področju družbenih dejavnosti se podeljujejo delavcem ali skupini za posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva ter ostalih družbenih
dejavnosti, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov posamezne panoge družbene dejavnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, društev ali organizacij združenega dela na področju družbenih služb«.
2.	člen
Spremeni se drugi odstavek 3. člena odloka tako, da se v spremenjenem besedilu glasi: *
»Nagrada obsega:
a)	denarno nagrado v višini 10.000 din ali likovno stvaritev v enaki vrednosti
b)	diplomo«.
3.	člen
Spremeni se tretji odstavek 4. člena odloka tako, da se v spremenjenem besedilu glasi:
»Za pripravo predlogov za nagrade imenuje komisija v sodelovanju s komisijo za volitve in imenovanja strokovni komisiji za področje gospodarstva in za področje družbenih dejavnosti«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 113-06/70
Ljubljana, dne 28. januarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Center
Drago Flis 1. r. ‘
162.
Na podlagi 7 in 155. člena statuta občine Ljub-. Ijana Center (Uradni list SRS, št. 10-232/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 6. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1975 in na 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 23. januarja 1975 sprejela
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah pravilnika za podeljevanje nagrad za posebne dosežke na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center
1.	člen
Spremeni in dopolni se 1. člen pravilnika za podeljevanje nagrad za posebne dosežke na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center (Uradni Ust SRS, št. 20-232/70 v nadaljnjem besedilu »pravilnik«) tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
»Nagrade za dosežke na področju gospodarstva se podeljujejo delavcem organizacij združenega dela s področja gospodarstva — posameznikom ali skupini — za izjemne dosežke trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih. družbenoekonomskih odnosov, organizaciji in vodenju organizacij združenega dela, če so taki dosežki odločilno vplivali na izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, na povečanje uspešnosti gospodarjenja organizacij združenega dola s področja gospodarstva ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv.
Pri tem se upošteva zlasti: samoupravljanje in medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, poslovno sodelovanje in združevanje z drugimi organizacijami združenega dela; uspešnost proizvodnje in prodaje, produktivnost'dela, finančni usr eh in ekonomlč-nost poslovanja, uspešno uvajanje novih izdelkov in tehnoloških postopkov, organizacija poslovanja, program razvoja organizacije združenega dela in uspešnost njegovega izvajanja, obseg in uspešnost investicij in ustreznost kadrovske strukture.«
2k člen
Spremeni in dopolni se 2. člen pravilnika tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
»Nagrade za dosežke na področju družbenih dejavnosti se podeljujejo delavcem ali skupini za posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva ter ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela posamezne panoge družbene dejavnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, društev ali ogranizacij združenega dela na področju družbenih služb.
Pri tem se upošteva zlasti: samoupravljanje in medsebojna razmerja delavcev v združenem delu; organizacija, izredni uspehi v strokovnem delu, raziskovalno, umetniško, vzgojno in publicistično delo, ki ima poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti; nadalje za ustvaritve na knjižnem, likovnem, glasbenem. gledališkem in filmskem področju ter pri arhitektonskem in urbanističnem oblikovanju podobe občine; izvajanje preventivne in kurativne dejavnosti, zdravstveno vzgojo občanov, proučevanje zdravstvene in socialne problematike; za uvajanje novih oblik in metod dela, za uresničevanje vzgojnih ciljev v izvajanju celotnega vzgojnega procesa; ustreznost kadrovske strukture; program razvoja organizacij združenega dela s področja družbenih, dejavnosti, samoupravnih inte™esnih skupnosti, krajevnih skupnosti ali društev in njegovo uspešno izvajanje.«
3.	člen
Spremeni se 3. člen pravilnika, tako, da se v spremenjenem besedilu glasi:
»Nagrade se podeljujejo vsako leto ob prazniku občine Ljubljana Center 9. maja.«
4.	člen
Spremeni in dopolni se 4. člen pravilnika tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
»Občinska skupščina vsako leto najpozneje do 31. januarja imenuje komisijo za nagrade občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: komisija za nagrade).
Komisija za nagrade imenuje najpozneje do 15. februarja strokovno komisijo za področje gospodarstva in strokovno komisijo za področje družbenih dejavnosti izmed delegatov in predstavnikov . družbenopolitičnih skupnosti. Predsednika strokovnih komisij imenuje komisija za nagrade izmed svojih članov.«
i
5.	člen
Spremenita se prvi in drugi odstavek 6. člena pravilnika tako, da se glasita:
»Kandidate za nagrade lahko predlagajo organi občinske skupščine, organizacije združenega dela in druge organizacije ter občani.
Predlagatelji morajo poslati predloge komisiji za nagrade do 1. marca.«
6.	člen
Spremeni se 8. člen pravilnika tako, da se v spremenjenem besedilu glasi:
»Na podlagi mnenja in predloga strokovnih komisij sprejme komisija za nagrade dokončen predlog za nagrade in ga do 31. marca predloži občinski skupščini.«
7.	člen
Spremeni se 9. člen pravilnika tako, da se v spremenjenem besedilu glasi:
»Občinska skupščina sprejme sklep o podelitvi nagrad na zasedanju vseh zborov.«
8.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 113-06/70
Ljubljana, dne 28. januarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Center Drago Flis 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA
1G3.
Na podlagi 8 -in 122. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS. št. 16/67 in 27'72) ter 155- člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS št. 12'74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 z ločenim glasovanjem sprejela
ODLOK
o sprejetju dopolnilnega zazidalnega načrta za McS 7 — Preska (blokovna gradnja)
1.	člen
Sprejme se dopolnilni zazidalni načrt za zazidalni otok MeS 7 — Preska, ki je po noveliranem urbanističnem načrtu Medvod jpredeljen kot površina za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti.
2.	člen
Dopolnilni zazidalni načrt (blokovna izgradnja) obdeluje skrajni severni del zazidalnega otoka MeS 7, in sicer območje (4.56 ha), ki je na severu omejeno s cesto Medvode—Goričane, na jugu in vzhodu pa ga omejuje obstoječe naselje individualnih stanovanjskih hiš v Preski. Zazidalni načrt je izdelal »Biro 71 — Domžale« pod št. projekta 120 v marcu 1974.
3.	člen
Zazidalni načrt je vsem zainteresiranim na vpogled pri upravnem organu Skupščine občine Ljubija-
na Šiška, ki je pristojen za urbanizem in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem odloka opravlja urbanistična inšpekcija uprave inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Odlok začne veljdti osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-014/74
Ljubljana, dne 23. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, inž. 1. r.
164.
Na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS. št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1 2 3 4
1.	člen
V odloku o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 17/74) se črta in spremeni:
1.	V petem členu odstavek tri se črtajo besede: »gozdne komunikacije, elektrovodi ali najemniška stanovanja iz sredstev solidarnostnega sklada«, tako da tretji odstavek 5. člena glasi: »če se na funkcionalnih zemljiščih iz tretje alinee 1. odstavka tega člena gradijo vrtci, šole, bolnišnice ali domovi za ostarele občane je prispevek po 0,50 din za m2«.
2.	V šestem členu se drugi odstavek črta.
3.	V 9. členu se v šesti vrsti za besedo zemljiščih namesto vejice postavi pika in črta nadaljnje besedilo: »ter kadar se gradi ali adaptira kmetijska stanovanjska hiša ali gospodarsko poslopje, ki služi kmetijski proizvodnji«.
4.	V devetem členu se drugi odstavek črta.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-420-012/74
Ljubljana, dne 27. januarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana šiška
Stane Plemenitaš, inž. 1. r.
165.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela dne 22. oktobra 1974 in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o začasni prepovedi graditve na območju vodovoda Tacen—Šmartno—Gameljne
1.	člen
Razglaša se začasna prepoved graditve na območju. ki se oskrbuje z vodo iz lokalnega vodovoda Tacen —Šmartno—Gameljne.
Prepoved velja do 31. decembra 1977.
2.	člen
Ta prepoved ne velja za objekte, za katere je že izdano pismeno soglasje gradbenega odbora zadevnega vodovoda za vodni priključek, in za objekte, za katere obstoji pravnomočno lokacijsko dovoljenje.
Gradbeni odbor za gradnjo vodovoda Šmartno pod Šmarno goro mora v roku. 15 dni po uveljavitvi tega odloka predložiti seznam izdanih soglasij od 1. I. 1970 dalje upravnemu organu pristojnemu za urbanizem pri Skupščini občine Ljubljana Šiška.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvajata urbanistična gradbena inšpekcija uprave inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen ■
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-350-05/75
Ljubljana, dne 27. januarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Šiška
, Stane Plemenitaš, inž. 1. r.
MOZIRJE
166.
Na podlagi 67. člena ustave SR Slovenije in zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74) sklenejo zainteresirani delavci v združenem delu, združeni kmetje lastniki gozdov ter delovni ljudje in občani
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o konstituiranju samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Nazarje
I. TEMELJNE DOLOČBE . 1. člen
Delavci in kmetje s, področja gozdarstva ter delavci, organizirani v temeljnih organizacijah združene-
ga dela s področja primarne mehanične in kemične predelave lesa in delovni ljudje ter občani, organizirani v krajevnih skupnostih in drugih, na gozdovih zainteresiranih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja konstituirajo s tem samo-' upravnim sporazumom samoupravno interesno skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Nazarje (v nadaljnjem besedilu: območna skupnost).
Območno skupnost konstituirajo podpisniki tega samoupravnega sporazuma za uresničevanje gospodarjenja z gozdovi na področju dejavnosti posebnega družbenega pomena, razširjene gozdne reprodukcije in drugih nalog, ki so skupnega pomena.
2.	člen
Dejavnosti posebnega družbenega pomena na področju gospodarjenja z gozdovi so:
—	varstvo in gojenje gozdov,
—	gozdno semenarstvo in drevesničarstvo.
—	urejanje gozdov,
—	odkazovanje gozdnega drevja za posek.
Za uresničevanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka podpisniki tega • samoupravnega sporazuma zagotavljajo:
—	poseben družbeni interes na ohranitvi in gojitvi gozdov,
—	usklajevanje interesov med gozdnim, lesnim in drugim gospodarstvom ter usklajevanje teh gospodarskih interesov s‘ splošnim družbenim interesom ohranitve in gojifve gozdov,
—	ohranjevanje biološkega ravnotežja v gozdovih,
—	urejanje oprašanj. ki so pomembna za varovanje gozdov in drugih vprašanj skupnega nomena. 3 4
3.	člgn
S tem samoupravnim sporazumom podpisniki določajo:
—	delovno področje območne skupnosti,
—	sestav skupščine območne skupnosti.
—	način delegiranja delegatov in njihovo število v skupščini območne skupnosti,
—	način odločanja v območni skupnosti in način reševanja spornih vprašanj,
—	pooblastila in odgovornost skupščine ter drugih organov območne skupnosti,
—	opravljanje strokovnih in -administrativnih zadev za območno skupnost.
—	nadzorstvo članov nad delom območne skupnosti,
—	druge zadeve, pomembne za poslovanje območne skupnosti.
4.	člen
Člani območne skupnosti so:
—	delavci temeljnih organizacij združenega dela v sest?v1' Gozdarstva in lesne industrije Na'zarje.
—	kmetje lastniki gozdov člani obrata za kooperacije TOZD Gozdarska koiSperaena KLG Nazarje, v sestavi Gozdarstva in lesne industrije Nazarje,
—	delavci temeljnih organizacij združenega dela, Id niso v sestavi gozdnogospodarske organizacije, upravljajo pa z gozdovi v družbeni lastnini;
—	delavci, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela s področja primarne mehanične in kemične predelave lesa,
—	krajevne skupnosti območja občine Mozirje in Velenje,
—	kmetijske zemljiške skupnosti občine Mozirje in Velenje.
—	kmetijske organizacije združenega dela,
—	lovske organizacije s področja občine Mozirje in Velenje,
—	turistične organizacije in društva s področja občine Mozirje in Velenje,
—	vodna skupnost,
—	samoupravne organizacije s področja varstva okolja.
Imena in naslovi članov območne skupnosti so v posebnem seznamu, ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma.
K območni skupnosti lahko pristopijo tudi druge na gozdovih zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti.
5.	člen
Območna skupnost je pravna oseba in ima pravice, obveznosti in odgovornosti določene z ustavo, zakonom in tem samoupravnim sporazumom.
Ime območne skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodturskega območja Nazarje.
Sedež območne skupnosti je Nazarje št. 21.
Območno skupnost žastopa predsednik izvršilnega odbora območne skupnosti.
6.	člen
Stroške za delo in poslovanje skupščine območne skupnosti in njenih organov plačujejo v okviru .vsakoletnega finančnega načrta, ki ga sprejme skupščina območne skupnosti, člani te skupnosti v skladu s posebnim sporazumom.	1*
7.	člen
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma ugotavljajo. da je pri gospodarjenju z' gozdovi v okviru območne skupnosti njihova aktivnost usmerjena v tiste gozdarske dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena, in da se po določitvi posekov lesa gozdni sor-tlmenti prodajajo lahko le po tržnih pogojih enotnega jugoslovanskega trga. Članstvo v območni skupnosti ne daje podpisnikom nobenih pravic do distribucije lesa.
,	8. člen
Območna skupnost sodeluje z drugimi območnimi skupnostmi za gozdarstvo in se zaradi skladnejšega razvoja gospodarjenja z gozdovi povezuje s r samoupravno interesno skupnostjo za gozdarstvo SR Slovenije.
Območna skupnost pri opravljanju svojih nalog sodeluje tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in organi.
II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE OBMOČNE SKUPNOSTI
9.	člen
Člani območne skupnosti prek svojih delegatov obravnavajo in rešujejo naslednje zadeve:
—	dajejo soglasje h gozdnogospodarskim načrtom in skrbijo za njihovo izvajanje glede nalog s področja gozdarskih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena (prvi odstavek 4. člena zakona o gozdovih);
—	potrjujejo letne operativne plane gozdno gospodarske organizacije in spremljajo njihovo izvajanje. V zvezi s tem dajejo soglasje k oblikovanju in uporabi prispevkov za biološka vlaganja od gozdov v družbeni lastnini in od gozdov, na katerih je lastninska pravica (13. člen zakona o gozdovih) ter od tistega dela dohodka od gozdov v družbeni lastnini, ki izvira jz različnih naravnih in proizvodnih pogojev ter stanje gozdov (12. člen zakona o gozdovih);
—	dajejo pobude in predloge za razglasitev gozdov za varovalne ali za gozdove s posebnim namenom;
—	odbirajo površine gozdov, na katerih se lahko opusti odkazovanje gozdnega drevja;
—	sodelujejo in odločajo v mejah svoje pristojnosti glede posegov v gozdove, ki so pomembni z vidika varstva okolja;
—	usmerjajo razvoj gozdarstva v gozdnogospodarskem območju, upoštevajoč pri tem splošen razvoj potreb po lesu, razvoj drugih gospodarskih dejavnosti, pomen in vlogo gozdov pri oblikovanju kulturne krajine, pri ustvarjanju, naravnega ravnovesja v prostoru in pomen gozdov za lovstvo, turizem, rekreacijo in podobno;
—	sodelujejo pri izdelavi regionalnih prostorskih planov-in dajejo o tem načrtu svoje mnenje samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije.
10.	člen
Pri pfctcjevanju letnih operativnih planov gozdnogospodarske organizacije območna skupnost ugotovi skladnost teh letnih operativnih planov z .gozdnogospodarskimi načrti in presoja če so naloge v teh planih za področje dejavnosti posebnega družbenega pomena ustrezno in primemo planirane, tako po obsegu in po kvaliteti, kot tudi glede njihove lokacije. Območna skupnost presoja tudi. če so prispevki za biološka vlaganja za oba sektorja lastnine gozdov in tisti del dohodka od družbenih gozdov, ki izvira iz različnih naravnih in proizvodnih pogojev ter stanja gozdov. planirani v primernem in zadostnem obsegu, tako da zagotavljajo izvedbo vseh del na področju dejavnosti posebnega družbenega pomena. Pri tem območna .skupnost presoja tudi. če so ceniki za dela, ki se plačajo iz sredstev prispevkov za biološka vlaganja pravilno in primerno določeni ter če so sredstva tistega dela dohodka od družbenih gozdov, ki izvira iz različnih naravnih in proizvudnih pogojev ter stanja gozdov, določena v skladu s kriteriji in merili v posebnem samoupravnem sporazumu.
Ce območna skupnost ugotovi skladnost, pravilnost .. in primernost planiranega obsega, kvalitete in lokacije .nalog ter planiranih virov financiranja potem letne operativne plane gozdnogospodarske organizacije potrdi. Za ugotovljene neskladnosti, nepravilnosti in neprimernosti v letnih operativnih planih območna skupnost zahteva od gozdnogospodarske organizacije, da to popravi v skladu z njenimi odločitvami in gozdnogospodarski organizaciji določi primeren rok. Ce letne operativne plane v določenem roku gozdnogospodarska organizacija ne uskladi, območna skupnost odkloni potrditev.
11.	člen
Območna skupnost obravnava vse predloge za razglasitev gozdov za varovalne ali za gozdove s posebnim namenom in o predlogih zavzema svoja stališča in odločitve.
Gozdnogospodarska organizacija ugotovi za celotno gozdnogospodarsko območje Nazarje površine gozdov, ki imajo značaj trajno varovalnih gozdov. Območna skupnost sprejme o razglasitvi gozdov za trajno varovalne svoje odločitve in predlaga pristojnim organom, da te gozdove razglasijo za trajno varovalne.
Kadar je potrebno razglasiti gozdove za začasno varpvalne ali za gozdove s posebnim namenom, območna skupnost obravnava utemeljenost in primernost takšne razglasitve Pri svoji odločitvi območna skupnost predlaga tudi režim gospodarjenja s temi gozdovi v prihodnje.
,	12. člen
Območna skupnost odbira površine gozdov, na katerih se lahko opusti odkazovanje na predlog gozdnogospodarske organizacije. Pri odločitvi o tem, na katerih površinah se bo opustilo odkazovanje, območna skupnost odloča na podlagi stanja v naravi.
Odbrane površine gozdov, na katerih se bo odkazovanje opustilo, gozdnogospodarska organizacija posebej prikaže v gozdnogospodarskem načrtu, ki zajema tudi-te površine. Odkazovanje se opusti, ko je gozdnogospodarski načrt potrjen.
13.	člen
Območna skupnost usmerja razvoj gozdarstva v gozdnogospodarskem območju Nazarje tako, da pri dajanju soglasij h gospodarskim načrtom presoja usklajenost teh načrtov z regionalnimi prostorskimi plani in družbeni plani razvoda občin, katere zajema gozdnogospodarsko območje Nazarje. Pri usmerjanju razvoja gospodarstva v gozdnogospodarskem območju Nazarje območna skupnost upošteva splošen razvoj potreb po lesu in razvoj drugih gospodarskih dejavnosti ter pomen in vlogo gozdov pri oblikovanju kulturne krajine, pri ustvarjanju naravnega ravnovesja v prostoru, pomen gozdov za lovstvo, turizem, rekreacijo in po-.dobnč, na ta način, da primerja skladnost razvoja gozdarstva, ki je predviden v gozdnogospodarskih načrtih. z razvojem dejavnosti na drugih navedenih področjih,. ki je predviden v ustreznih načrtih. Za odpravo ugotovljenih neskladnosti območna skupnost sprejme svoje odločitve in predlaga spremembe bodisj gozdnogospodarskih načrtov ali pa spremembe rozvojnih načrtov drugih navedenih dejavnosti.
III.	SESTAV SKUPŠČINE OBMOČNE SKUPNOSTI
14.	člen
Organ upravljanja območne skupnosti je skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina), ki ima kolektivni izvršilni organ — izvršilni odbor skupnosti in druge organe, ki se določijo s statutom skupnosti.
15.	člen
Skupščino sestavljata:
—	zbor delegatov delegacij delavcev temeljnih organizacij združenega dela in delegatov delegacij kmetov — lastnikov gozdov združenih v TOZD Gozdarska kooperacija KGL Nazarje,
—	zbor delegatov, ki jih izvolijo delavci, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela s področja primarne mehanične in kemične predelave lesa, krajevne skupnosti, kmetijske zemljiške skupnosti, kmetijske organizacije združenega dela, lovske organizacije, turistične organizacije in društva, vodne skupnosti in samoupravne drganizacije in skupnosti s področja varstva okolja.
Skupščina območne skupnosti ima štiriletno mandatno dobo.
16.	člen
V	obeh zborih skupščine je enako število delegatov.
V	zboru delegatov delavcev in kmetov s področja gozdarstva je polovica 'delegatov iz vrst delavcev in polovica delegatov iz vrst kmetov. IV.
IV.	NAČIN DELEGIRANJA DELEGATOV IN NJIHOVO ŠTEVILO V SKUPŠČINI
17.	člen
Delegate v zbora delegatov skupščine volijo člani območne skupnosti po postopku in na način, ki je določen v njihovih splošnih aktih.
18.	člen
Skupščina ima 44 delegatskih mest, pri čemer ima vsak zbor po 22 delegatskih mest.
V	zbor delegatov.s področja gozdarstva — delavcev in kmetov, delegirajo:
—	delavci TOZD področja gozdarstva, ki so v sestavi GLIN Nazarje 11 delegatov,
—	kmetje lastniki gozdov organizirani v obratu za kooperacijo — TOZD Gozdarska kooperacija KLG -Nazarje 11 delegatov.
V	zbor delegatov drugih, na gozdovih zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti, delegirajo:
—	delavci, organizirani v TOZD s področja predelave. ki so v sestavi GLIN Nazarje 3 delegate,
—	delavci, organizirani v TOZD s področja predelave 2 delegata,
—	lovske organizacije, občine Velenje in Mozirje 'z vsake občine po enega delegata,
—	.turistične organizacije občine Velenje in Mozirje iz vsake občine po enega delegata,
—	kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje in Mozirje vsaka po enega delegata,
—	vodna skupnost enega delegata,
—	kmetijske organizacije združenega dela občine Velenje in Mozirje iz vsake občine po enega delegata,
—	samoupravne organizacije in skupnosti s področja varstva okolja in občinske gasilske zveze, občine Velenje in Mozirje iz vsake' občine po enega delegata,
—	krajevne skupnosti občine Velenje in Mozirje iz vsake občine po tri delegate.
Samoupravne organizacije in skupnosti, ki po svojem številu presegajo število delegatskih mest v svojem zboru delegatov, delegirajo skupne delegate v številu, ki ga navaja 3. odstavek tega člena.
V.	NAČIN ODLOČANJA V OBMOČNI SKUPNOSTI IN NAČIN REŠEVANJA SPORNIH VPRAŠANJ
19.	člen
Skupščina lahko veljavno odloča, če je prisotna večina delegatov v vsakem zboru.
Odločitev je sprejeta, če jo sprejme večina navzočih delegatov v vsakem zboru.
V zboru delegatov delavcev in kmetov s področja gozdarstva je odločitev sprejeta, če jo sprejme večina navzočih delegatov delavcev in večina delegatov kmetov.
Ne glede na drugi odstavek lahko zbora odločita, da se v posameznih primerih zahteva drugačna večina.
Zbora obravnavata predložene zadeve na skupni seji, glasujeta pa ločeno.
20.	člen
Odločitev je sprejeta, če je izglasovana v obeh zborih v enakem besedilu.
Ce odločitev ni sprejeta v enakem besedilu, se izvede usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek opravi skupna komisija obeh zborov. Komisija ima osem članov, od katerih izvoli vsak zbor po štiri.
Komisija pripravi o spornem vprašanju v teku zasedanja skupščine predlog- enotnega in obrazloženega stališča in ga takoj posreduje zboroma v obravnavo.
Ce člani komisije niso soglasni glede predloga stališča, ki naj ga posreduje zboru, ali če zbora enotnega stališča komisije ne sprejmeta, se zadeva odloži do naslednjega zasedanja skupščine območne skupnosti.
21.	člen
' Ce en zbor o predloženi zadevi ne zavzame stališča, ali zavzame drugačno stališče kot drug zbor, se zadeva poskuša sporazumno rešiti pred samoupravnim razsodiščem.
Samoupravno razsodišče je stalen organ skupščine območne skupnosti.
Način reševanja spornih vprašanj pred samoupravnim razsodiščem in njegovo sestavo ter pooblastila, se natančneje določijo s statutom skupnosti oziroma posebnim splošnim aktom, ki ga sprejme skupščina območne skupnosti.
22.	člen
Če območna skupnost ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo območne skupnosti in bi zaradi tega nastala občutna škoda, obvesti o tem Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Za vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo območne skupnosti in bi nastala občutna škoda, če ne bi bilo o njih pravočasno odločeno, se šteje zlasti:
—	usmerjanje gospodarjenja z gozdovi v gozdnogospodarskem območju Nazarje;
—	potrjevanje letnih operativnih planov gozdnogospodarske organizacije;
. — dajanje soglasij h gozdnogospodarskim načrtom.
23.	člen
Če zbora nista sklepčna zaradi premajhne udeležbe, se ponovno skličeta na sejo v roku, ki ne sme biti daljši kot 14 dni.
Pristojni organ območne skupnosti brez odlašanja takoj po neuspeli seji- skupščine območne skupnosti obvesti vse člane skupnosti, da se seja skupščine zaradi premajhne udeležbe delegatov ni opravila, hkrati pa jih pism.eno pozove, naj se njihovi delegati naslednje seje z gotovostjo udeleže. Posebej tudi opozori člane območne skupnosti, katerih delegati se niso odzvali vabilu in se seje niso udeležili, da te delegate pokličejo na odgovornost.
VI.	POOBLASTILA IN ODGOVORNOST SKUPŠČINE TER DRUGIH ORGANOV OBMOČNE SKUPNOSTI
24.	člen
Skupščina območne skupnosti odloča o nalogah iz 9. člena tega sporazuma.
Poleg teh nalog skupščina:
—	sprejema statut in druge splošne akte,,
—	izvoli predsednika skupščine ih njegovega1 namestnika, organ samoupravne kontrole, izvršilni odbor območne skupnosti ter člane samoupravnega razsodišča,
—	delegira delegate v skupščino samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo v SR Sloveniji,
—	opravlja druge zadeve za katere je pooblaščena z zakonom in s tem sporazumom.
25.	člen
Skupščina območne skupnosti izvoli izvršilni odbor na svoji prvi seji iz vrst delegacij, ki pošiljajo delegate v skupščino območne skupnosti.
Član izvršilnega odbora ne more biti delegat na zasedanjih skupščine območne skupnosti.
26.	člen
Izvršilni odbor ima 7 članov in enako število namestnikov.
V izvršilnem odboru so zastopani:
—	delavci TOZD Gozdarstvo Nazarje (2 člana),
—	kmetje organizirani v obratu — TOZD kmetov lastnikov gozdov Nazarje (2 člana),
—	delavci TOZD s področja predelave, ki so v sestavi GLIN Nazarje (1 člana),
—	delavci TOZD s področja predelave (1 člana),
—	samoupravne organizacije (1 člana).
Član izvršilnega odbora je izvoljen, če je zanj glasovala več kot polovica delegatov v posameznem zboru.	«
■ Predsednika izvršilnega odbora in njegovega namestnika izvoli skupščina območne skupnosti z večino glasov vseh delegatov obeh zborov.
Člani izvršilnega odbora imajo štiriletno mandatno dobo.
27.	člen
Izvršilni odbor opravlja tekoče zadeve med dvema sejama skupščine območne skupnosti, zlasti pa:
—	sprejema ukrepe za izvrševanje sklepov skupščine območne skupnosti,
—	pripravlja gradivč za seje skupščine,
—	daje skupščini stališča o vprašanjih, ki jih obravnava skupščina' območne skupnosti,
—	skrbi za informiranje območne skupnosti,
—	pripravlja osnutke splošnih aktov ter sklepov in jih predlaga skupščini območne skupnosti v obravnavanje in sprejem,
—	opravlja zadeve, ki, mu jih naloži v izvrševanje skupščina območne skupnosti,
—	opravlja druge naloge iz pristojnosti območne skupnosti, če ni z zakonom, tem samoupravnim sporazumom ali s statutom območne skupnosti določeno, da jih opravlja skupščina območne skupnosti.
28 člen
Izvršilni odbor opravlja naloge na sejah.
Seja izvršilnega odbora je sklepčna, če je navzočih vsaj 5 članov oziroma namestnikov.	.
Izvršilni odbor ^ 'loča na seji z večino glasov navzočih članov.
29.	člen
Skupščina območne skupnosti mora obveščati člane območne skupnosti o pripravah predlogov, o odločitvah skupščine območne skupnosti ter o izvajanju sprejetih odločitev.
30.	člen
Skupščina območne skupnosti neposredno odgovarja vsem članom območne skupnosti.
Posamezni zbor delegatov neposredno odgovarja članom skupnosti, ki so ga izvolili.
Posamezni delegat zbora skupščine območne skupnosti neposredno odgovarja članu oziroma članom skupnosti, ki so ga , izvolili.
31.	člen
Podrobnejše določbe o neposredni odgovornosti skupščine območne skupnosti in delegatov v skupščini območne skupnosti se uredijo s statutom območne skupnosti.
'	32. člen
Delegat zbora območne skupnosti ima zlasti naslednje pravice in, dolžnosti:
—	dela po smernicah člana območne skupnosti oziroma članov območne skupnosti, ki so ga izvolihi
—	daje pobhde in predloge ter izraža svoja mnenja in stališča glede zadev, o katerih odloča skupščina območne skupnosti,
—	sodeluje pri delu in odločanju v zboru skupščine območne skupnosti,
—	zahteva pojasnila in obrazložitve o zadevah, ki jih obravnava skupščina območne interesne skupnosti,
—	voli in je voljen v organe skupščine območne skupnosti,
—	obvešča člane interesne skupnosti, ki so ga delegirali, o sprejetih sklepih, stališčih in odločitvah skupščine območne skupnosti.
Poleg teh pravic in dolžnosti ima delegat zbora skupščine območne skupnosti tudi pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom in poslovnikom o delu skupščine območne skupnosti.
33.	člen
Za proučitev oziroma razčiščevanje posameznih vprašanj lahko skupščina območne skupnosti v okviru svojega delovnega področja ustanovi posebne stalne in občasne komisije.
Skupščina območne skupnosti določi sestav komisij in opredeli njihove naloge ob njihovi ustanovitvi.
VII.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH IN ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNIH NALOG ZA OBMOČNO SKUPNOST
34.	člen
Strokovne in administrativno-tehnične naloge za območno skupnost opravlja območna gozdnogospodarska organizacija.
Opravljanje in financiranje teh nalog uredita območna skupnost in gozdnogospodarska organizacija s posebno pogodbo.
Proučitev posameznih strokovnih nalog lahko območna skupnost zaupa ustreznim strokovnim organizacijam.
Stroški za izdelavo posebnih elaboratov, študij in analiz se krijejo na način, ki ga določi skupščina ob-niočne skupnosti.
VIII.	NADZORSTVO ČLANOV NAD DELOM OBMOČNE SKUPNOSTI
35.	člen
Območna skupnost obvešča svoje člane o stanju in o problemih skupnosti praviloma prek njihovih delegatov v skupščini območne skupnosti.
Člani območne skupnosti imajo pravico biti seznanjeni po svojih delegatih z vsemi temeljnimi problemi, vprašanji in stanjem območne skupnosti.
36.	člen
Delegat oziroma vsak član območpe skupnosti ima Pravico, da na zasedanju skupščine območne skupno-stl postavlja oziroma pošilja vprašanja iz delavnega Področja območne skupnosti.
Pristojni organ območne skupnosti je dolžan na vprašanje odgovoriti dzirdma priskrbeti odgovor najpozneje na naslednjem zasedanju skupščine območne skupnosti, razen če skupščina iz utemeljenih razlogov ne določi drugače.
37.	člen
Ce član območne skupnosti ali delegat ni prejel odgovora na postavljeno oziroma poslano vprašanje, ali če ni zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva, da se to vprašanje postavi na dnevni red prve naslednje seje skupščine območne skupnosti.
38.	člen
Člani območne skupnosti nadzorujejo delo skupščine območne skupnosti in njenih organov neposredno in prek organa samoupravne kontrole, kot organa območne skupnosti.
39.	člen	x>
Organ samoupravne kontrole ustanovijo člani območne skupnosti.
Organ samoupravne kontrole zlasti nadzoruje dosledno in pravočasno izvajanje sklepov skupščine območne skupnosti in racionalno porabo sredstev.
Sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne kontrole ter njegove pravice, dolžnosti ter odgovornosti ureja statut območne skupnosti v skladu z zakonom.
IX.	IZVAJANJE SPORAZUMA
40.	člen
Člani območne skupnosti so dolžni spoštovati sklepe, odločitve ter obveznosti po tem sporazumu.
Člani območne skupnosti so odgovorni za izvajanje programa dela območne skupnosti ter sklepov skupščine območne skupnosti.
Ce član območne skupnosti odkloni izvajanje oziroma izvršitev sklepov skupščine območne skupnosti, oziroma če odkloni izpolnjevanje obveznosti, ki so nastale iz drugih pravnih naslovov, se skupščina območne skupnosti dogovori za izvajanje sankcij proti njemu v skladu s statutom območne skupnosti.
Uveljavitev sankcij je možna le po pravnomočnosti odločitve oziroma nastale obveznosti.
42.	člen
Sklepi in odločitve, ki jih organi območne skupnosti sprejemajo, postanejo pravnomočni v roku, ki ga ti organi določijo, če to ni urejeno s splošnimi predpisi.
X.	PREHOD«® Hf XOWCNB DOLOČBE
43.	člen
S statutom območne skupnosti se uredijo organizacijska in procesualna vprašanja v zvezi z delom
območne skupnosti, sankcije za primere kršitev sklepov in odločitev skupščine območne skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena.
44.	člen
Skupščina območne skupnosti sprejme statut najpozneje v šestih mesecih po podpisu tega sporazuma.
Statut območne skupnosti mora biti v skladu s tem sporazumom.
45.	člen
Območna skupnost začne z delom, ko je sklenjen ta samoupravni sporazum.
Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščene osebe organizacije združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki predstavljajo najmanj dve tretjini delegatskih mest v zborih skupščine območne skupnosti.
46.	člen
Z dnem sklenitve tega sporazuma, se iz njega izhajajoče obveznosti nanašajo tudi na tiste samoupravne organizacije in skupnosti, ki ga niso podpisale, so pa po zakonu o gozdovih obvezno člani območne skupnosti.
47.	člen
K temu samoupravnemu sporazumu lahko naknadno pristopijo tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti, če podajo pismeno pristopno izjavo, s katero sprejmejo pravice ter obveznosti, ki iz njega izhajajo.
48.	člen
Ta sporazum se lahko spremeni ali dopolni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev."
49.	člen
Območna skupnost vodi razvid svojih članov in vpisuje Vanj vsako leto podatke, ki se nanašajo na spremembe glede njihove pravice do udeleženosti v skupščini območne skupnosti.
50.	člen
Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Nazarje, dne 26. decembra 1975.
Podpisniki:
1.	GLIN Nazarje, TOZD Gozdarstvo Nazarje,
Jože Urank 1. r.
2.	GLIN Nazarje, TOZD Gozdarska kooperacija KLG Matevž Požarnik-1. r.
3.	GLIN Nazarje, TOZD Lesna industrija Nazarje,
Ivo Bastl 1. r.
4.	GLIN Nazarje, TOZD »Smreka« Gornji Grad,
Franc Miklavc 1. r.
5.	Rudarsko-elektroenergetski kombinat Velenje,
Franc Kramer 1. r.
6.	»Gorenje-Lesna« Lesna industrija, p. o. Šoštanj,
Herman Grudnik 1. r.
7.	Splošna vodna skupnost »Savinja«, Celje, Niko Rožič 1. r.
8.	Poslovno združenje slovenske papirne industrije, Ljubljana, Jože Petan 1. r.
9.	Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, Mozirje,
Lojze Plaznik 1. r.
10.	Zgornjesavinjska turistična zveza Mozirje,
Zdravko Fedran 1. r.
11.	Kmetijska zemljiška skupnost Mozirje, Rudi Dolinar 1. r.
12.	Kmetijska zemljiška skupnost Velenje, Ivan Stropnik 1. r.
13 ERA Velenje, Ivo Lahovnik 1. r.
14.	Občinska gasilska zveza Mozirje, Franc Pukart
1.	r.
15.	Občinska gasilska zveza Velenje, Egidij Petre-tlč 1. r.
16.	Komisija za varstvo okolja Velenje, Nikolaj Marjanovič 1. r.
17.	Komisija za varstvo okolja Velenje, Peter Krapež 1. r.
18.	Komisija za lovstvo Velenje, Slavko Brglez 1. r.
19.	Komisija za lovstvo Mozirje, Milan Repenšek
1.	r.
20.	Krajevna skupnost Konovo. Jože Kramer 1. r.
21.	Krajevna skupnost Zavodnja, Franc Anzelak
1.	r.
22.	Krajevna skupnost Podkraj — Kavče, Jože Stropnik 1. r.
23.	Krajevna skupnost Paka, Franc Lampret 1. r.
24.	Krajevna skupnost Smartno-Velenje, Ivan Jenko 1 r.
25.	Krajevna skupnost Lokovica, Rudi Serčnikar
1.	r.
26.	Krajevna skupnost Družmirje-Gaberke Anton Spitol 1. r.
27.	Krajevna skupnost Skorno-Florjan, Rudi Mešič 1. r.
28.	Krajevna skupnost Šentilj, Stane Tajnšck 1. r.
29.	Krajevna skupnost Skale, Herman Arlič L r.
30.	Krajevna skupnost Bevče, Ivan Koren 1. r.
31.	Krajevna skupnost Topolščica, Tone Poljanšek L r.
32.	Krajevna skupnost Cirkovce, Franc Novinšek
L r.
1 33. Krajevna skupnost Gorenje, Danimir Kopusar
1.	r.
34.	Krajevna skupnost Plešivec, Mirko Ževart L r.
35.	Krajevna skupnost Ravne, Franc Hudomal 1. r.
36.	Krajevna skupnost Stara vas, Miha Valenci 1, r.
37.	Krajevna* ikupnost Pesje. Jože Jerič 1 r.
38 "rajevna skupnost Velenje, desni breg, Franc Lešnik 1. r.
f '
39.	Krajevna skupnost Šmartno ob Paki, Janko Kumer 1. r.
40.	Krajevna skupnost Bele vode, Martin Lenko
L r.
41.	Krajevna skupnost Velenje — levi breg, Bruno Trcbičnik 1. r.
42.	Krajevna skupnost Šalek, Ivan Lempl 1. r.
43.	Krajevna Skupnost Šoštanj, Miloš Vovk 1. r.
44.	Krajevna skupnost Staro Velenje, Franc Ver-
delj L r.	• ' . »
45.	Krajevna skupnost Rečica ob Savinji, Ivan Jeraj 1. r.
46.	Krajevna skupnost Nazarje Jože Urank 1. r.
47.	Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti, Stanko Cajner 1. r.
48.	Krajevna skupnost Ljubno ob Savinji, Franc Orešnik L r.
49.	Krajevna skupnost Gotnji grad, Ivan Stergar
L r.
50.	Krajevna skupnost Luče ob Savinji, Anton Vcnek 1. r.
51.	Krajevna skupnost Solčava, Ivan Kosmač 1. r.
52.	Krajevna skupnost Mozirje, Dušan Martinčič
L r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
.	167.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 47. členu zakona p financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji 'Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/ 68 in 43/70) in 205. členu statuta občine Šmarje pri pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela dne 20. januarja 1975
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1974
1.	člen
1.	člen odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 19/74) se spremeni tako, da se glasi:
Proračun občine Šmarje pri Jelšah za obsega:	*	leto 1974
a)	din
— lastne dohodke	16.640.000
— solidarnostna sredstva po posebnem družb, dogovoru	4.395.700
— nam. dopoln. sredstva	1.252.300
b) — razporejene dohodke	22.288.000
2.	člen
Drugi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
Sredstva po tem členu morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. oktobra 1974.
3.	člen
Ta odlok začne ^veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1974.
Št. 400-51/74-2 -
Šmarje pri Jelšah, dne 20. januarja 1974.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
168.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. januarja 1975 na podlagi 205. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah in 20. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list , SRS, št. 38/74) sprejela
ODLOK
o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Celju	,
1.	člen
Za sodišče združenega dela v Celju se določi 30 mest sodnikov, od katerih imata predsednik in en sodnik lastnost .delavca v združenem, delu v sodišču.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 021-1/75-1
'	t
Šmarje pri Jelšah, dne 23. januarja 1975.
Predsednik Skupščine, občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
169.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 205. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o temeljni organizaciji občinske uprave Skupščine občine Šmarje pri
Jelšah
1.	člen
Odlok o temeljni organizaciji ■ občinske uprave Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 24/73, 44/73, 6/74 in 27/74) se v 1. ČL spremeni tako, da se iz točke IV. — oddelek za gospodarstvo, finance in družbene službe črta 6 alinea — inšpekcijske službe.
2.	člen
Za IV. točko 1. člena se doda nova V. točka, ki se glasi: »Oddelek za inšpekcijske zadeve:
—	tržna inšpekcija
—	prometna inšpekcija
—	gradbena inšpekcija
—	urbanistična inšpfekcija
—	cestna inšpekcija
—	požarno-varnostna inšpekcija
'— inšpekcija dela
—	kmetijska inšpekcija
—	sanitarna inšpekcija
—	komunalna inšpekcija
na medobčinski ravni se organizirajo
—	veterinarska in živinorejska inšpekcija
—	gozdarska inšpekcija
—	elektroenergetska inšpekcija«
3.	člen
Dosedanje točke V., VI. in VII. postanejo VI., VII. in VIII. točka s tem, da se dosedanje besedilo VII. točke nadomesti z novim, ki se glasi: »oddelek za ljudsko obrambo«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-125/74-2
Šmarje pri Jelšah, dne 28. januarja 1975.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
VRHNIKA
170.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika, na 6. seji zbora združenega dela, dne 4. 2. 1975, na 6. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 4. 2. 1975 in na 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za štipendiranje učenčev in študentov v občini Vrhnika
1.	člen
Ustanovi se sklad za štipendiranje učencev in študentov občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu- sklad)
Namen sklada je omogočiti učencem in študentom . občine v/rhnika, ki zanje združeno delo še nima neposrednega kadrovskega interesa in jih starši v času šolanja ne morejo v celoti vzdrževati, čim bolj izenačene materialne možnosti za šolanje na srednjih,, višjih in visokih šolah ter jih spodbujati k boljšim študijskim rezultatom in k pravočasnemu dokončanju študija.
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja.
S skladom upravlja skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Vrhnika, ki je oblikovana pc delegatskem načelu na enak način kot zbor združenega dela Skupščine občine Vrhnika.
Skupna komisija ima svoj izvršilni odbor.
Sklad ima statut, ki ga sprejme skupna komisija.
3.	člen
Sredstva sklada se zagotavljajo v višini 0,5% od osnove bruto osebnih dohodkov, ki ga plačujejo podpisniki samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Vrhnika od 1. julija 1974 dalje.
Sredstva sklada se koristijo za štipendiranje učencev in študentov po določbah 14. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov V občini Vrhnika."
4.	člen
Sredstva sklada se koristijo po letnem finančnem načrtu.
Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme skupna komisija podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju, kot določa 13 člen samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Vrhnika.
5.	člen
Finarično poslovanje za sklad opravlja odsek za proračun Skupščine občine Vrhnika, upravno administrativne zadeve pa oddelek za splošne zadeve in družbene službe Skupščine občine Vrhnika.
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik izvršnega odbora oziroma oseba, ki jo pooblasti skupna komisija podpisnikov.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št 1/1-010-03/75
Vrhnika, dne 5. februarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
171.
Na podlagi 3. točke 6. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS. št. lb/67) in 194. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 6. seji zbora združenega dela dne 4. februarja 1975, na 6. seji zbora krajevnih skupnosti dne 4 februarja 1975 in na 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja- 1975 sprejela
ODLOK
o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika — meje zazidljivosti
1.	člen
S tem odlokom se v skladu s 3. točko 6. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju ureja namenska porazdelitev površin za stanovanjsko graditev s spremljajočimi programi v občini Vrhnika.
2.	člen
Strokovna podlaga za izhodišča tega odloka je urbanistični program iz leta 1967, zazidalna strategija iz leta 1970 in preliminarni zazidalni načrt iz obdobja od. 1967 do 1974.
3.	člen
S tem odlokom se določijo meje zazidljivosti za območja, ki jih obsegajo naslednje krajevne skupnosti občine Vrhnika:
— Dragomer — Lukovica,
— Drenov grič,
— Velika Ligo j na,
— Sinja gorica,
— Blatna Brezovica,
— Bevke,
— Podlipa.
4.	člen
Sestavni dei tega odloka je gospodarska karta Izdelana v merilu 1 5000 z vrisanimi mejami con iz 1. člena, ki so bile na nodlagi sklepa Skupščine občine Vrhnika z Sne 27. februarja 1974 v javni obravnavi.
5.	člen
Sestavni del tega odloka je tudi pravilnik o izvajanju izrabe površin znotraj mej zazidljivosti.
Izven mej zazidljivosti so možne samo izjemne lokacije, za katere je podan širši družbeni interes in lokacije primerne za kmetijsko dejavnost.
O posameznih primerih iz prejšnjega odstavka odloča izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.
6.	člen
Grafični dokument mej zazidljivosti je katastrski načrt z vrisanimi mejami in seznamom vseh parcel znotraj mej zazidljivosti.
7.	člen
Celotna dokumentacija v zvezi s tem odlokom se hrani pri geodetski upravi Skupščine občine Vrhnika.
8.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem liptu SRS.
St. 1/1-010-01/75
, Vrhnika, dne 4. februarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
172.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 149. člena statuta občine Vrhnika 'Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 4. februarja 1975, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. februarja 1975 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o potrditvi zazidalnega načrta zazidalnega otoka Verd — industrijska cona
1.	člen
Potrdi se zazidalni načrt zazidalnega otoka Verd — industrijski del.
2.	člen
Zazidalni načrt vsebuje:
1.	poročilo,
2.	pravilnik o izvajanju zazidalnega načrta,
3.	arhitektonsko zazidalna situacija,
4.	sheme:
a)	prometna	>
b)	vodovodna
c)	kanalizacijska.
3.	člen
/
Skupščina občine Vrhnika samostojno izvršuje sprejeti zazidalni načrt.
4.	člen
Spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava Skupščina občine Vrhnika po istem postopku, kot je bil sprejet zazidalni načrt.
5.	člen
Izvajanje zazidalnega načrta in tega odloka nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija.
6.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010/04-75
Vrhnika, dne 4. februarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
173.
Na podlagi 2. točke 152 člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. ll-286'74) je Skupščina občine Vrhnika na 6. seji zbora združenega dela dne 4. februarja 1975, na 6. seji^ zbora krajevnih skupnosti dne 4. februarja 1975 in na 6 seji družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1975 sprejela
ODLOK
o izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), je izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.
Izvršni svet je odgovoren Skupščini občine Vrhnika v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za uresničevanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov.
2.	člen
Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statuta občine Vrhnika, sklepov in drugih aktov občinske skupščine in tega odloka.
3.	člen
lavršni svet zlasti:
1.	skrbi za uresničevanje politike in za izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine,
2.	daje zborom občinske sknnšČine mnenja, stališča in predloge za določanje politike in sprejemanja splošnih aktov ter ukrepov,
3.	daje mnenja k predlogom odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo predlagatelji,
4.	f sprejema in izvaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine,
5.	skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in posameznih zborov,
6.	skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi občine Vrhnika in odloča o njihovem razpolaganju,
7.	skrbi za uresničevanje pravic in dolžnosti občinske skupščine na področju ljudske obrambe,
8.	daje občinski skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in predlaga ukrepe, ki naj jih stori skupščina proti organizaciji združenega dela v skladu z zakonom,
9.	predlaga družbeni načrt občine,
10 predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitv' proračuna,
11.	izvršuje proračun občine,
12.	nadzoruje delo občinskih upravnih organov in odpravlja njihove aredpiso, če so v nasprotju s splošnimi akti skupščine ali s predpisom, ki ga je sam izdal,
13.	imenuje in razrešuje namestnike predstojnikov upravnih organov, vodje notranjih organizacijskih enot in občinske ter medobčinske inšpektorje,
14.	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
15.	daje mnenje k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
16.	določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov in daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest v temeljnih upravnih organih,
17.	sprejme poslovnik o'svojem delu in delu, v katerem določi ^svojo notranjo organizacijo, način dela in druga pomembna vprašanja,
18.	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna ali občasna telesa izvršnega sveta in imenuje ter razrešuje člane teh organov, f
19.	imenuje in razrešuje sekretarja IS,
20.	opravlja druge naloge, določene z ustavo, zakonom, statutom občine, odloki in sklepi občinske skupščine in njenih zborov.
4.	člen
Izvršni svet ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike in ima v sredim gro socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo:
»Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Vrhnika, Izvršni svet«.
5.	člen
V okviru s teih odlokom določenih osnov za organizacijo in delo izvršnega sveta, izvršni svet samostojno ureja svojo notranjo organizacijo in način dela ter organizacijo in delovno področje organov in služb, ki opravljajo zadeve za potrebe izvršnega sveta (kadrovsko službo, informativno službo, službo za proračun, strokovna služba poveljstva partizanske enote, pomožno tehnično službo -itd.).
Vodje strokovnih služb izvršnega sveta imenuje in razrešuje izvršni svet, če zakon ne določa drugače.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika pri obravnavanju vprašanj skupnega pomena sodeluje s temeljnimi organizacijami združenega dela in ostalimi organizacijami združenega dela, njihovimi združenji in skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi . interesnimi skupnostmi ter z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami in društvi; pri odločanju obravnava njihova mnenja in predloge.
7.	člen
izvršni svet obvešča javnost prek informacijskih sredstev o svojem delu, zlasti o svojih odločitvah, sklepih in stališčih glede vprašanj, ki jih obravnava.
8.	člen
Izvršni svet zastopa občino Vrhnika kot pravno osebo, kolikor ni glede posameznih vprašanj z zako-'nom drugače določeno.
9.	člen
Delo izvršnega sveta je javno.
Izvršni svet lahko sklene, da je seja tajna, če smatra, da je to potrebno glede na gradivo, ki ga bo na seji obravnaval. Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni .podatki ali gradiva, ki jih obravnava oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma, da bodo na razpolago javnosti šele po preteku določenega časa.
Izvršni svet omogoča, da se zastopniki tiska in drugih informacijskih sredstev seznanijo z njihovim delom.
II.	SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI NJIHOVIH ORGANOV
10.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in člani, katerih število določa statut občine.
11.	člen
Predsednik in člani izvršnega sveta podajo po izvolitvi pred predsednikom Skupščine občine Vrhnika tole slovesno izjavo;
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
12.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet ter skrbi za uresničevanje politike in za izvajanje sklepov izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta sklicuje in vodi seje izvršnega sveta ter predlaga dnevni red zanje, skrbi za organiziranje zadev v zvezi z delom izvršnega sveta in uravnava delo v izvršnem svetu.
Predsednik izvršnega sveta podpisuje predpise In druge akte ter sklepe izvršnega sveta, kolikor ni za to pooblaščen drug član ali sekretar izvršnega sveta.
13.	člen
Izvršni svet določi izmed sebe namestnika predsednika izvršnega sveta.
Namestnik predsednika izvršnega sveta nadome-stuje predsednika v vseh pravicah in dolžnostih, če je ta odsoten ali zadržan.
14.	člen
Sekretar izvršnega sveta skrbi za to, da se delo izvršnega sveta odvija po sprejetem programu, sporazumno s predsednikom pripravlja seje izvršnega sveta in skrbi za gradivo za te seje, organizira delo predstavnikov izvršnega sveta v občinski skupščin in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela izvršnega sveta, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik.
15.	člen
Predsednik in drugi člani izvršnega sveta imajo enako pravico in dolžndst udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja oziroma odloča izvršni svet na svojih sejah, dati pobude za pripravo odlokov in drugih aktov, za predlaganje katerih je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih izdaja sam ter predlagati svetu naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov in opravljati druge zadeve iz njegovega delovnega področja, ki so jim poverjene.
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi pri delu občinskih upravnih organov, ki jih vodijo.
člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
V skladu s poslovnikom izvršnega sveta, imajo člani izvršnega sveta pravico sodelovati pri delu vsakega telesa izvršnega sveta in izrekati mnenja in predloge o katerih se razpravlja>člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem izvršnega sveta predstavlja izvršni svet v občinski skupščini in drugih organih ali skupnostih.
16.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
17.	člen
Člani izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka za opravljanje funkcije po predpisih, ki jih sprejme Skupščina občine Vrhnika.
Člani izvršnega sveta imajo pravico do povračil za službena potovanja po predpisih, ki jih sprejme Skupščina občine Vrhnika.
III.	NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA
18.	člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah.
Za odločanje v upravnem postopku in v drugih zadevah iz svoje pristojnosti lahko ustanovi izvršni svet posebne odbore, komisije ali delovne skupine, ki jih sestavljajo poleg članov izvršnega sveta tudi drugi občani.
19.	člen
Izvrsni svet razpravlja na svojih sejah o splošnih in načelnih vprašanjih, ki imajo pomen za izvajanje oziroma za določitev politike na posameznih družbenih področjih in sprejema stališča do takih vprašanj, obravnava in sklepa o predlogih za izdajo odlokov ter o osnutku in predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema Skupščina občine Vrhnika, sprejema splošne akte in druge sklepe, za katere je pooblaščen, razpravlja in sklepa o vseh drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
Vsak član izvršnega sveta lahko zahteva, da izvršni svet na svoji seji obravnava in zavzame stališče glede posameznega vprašanja s področja dejavnosti, ki jo opravlja, kadar šteje, da gre za vprašanja splošnega oziroma načelnega pomena za izvajanje politike Skupščine občine Vrhnika ali za vprašanja, ki jih je treba reševati usklajeno z drugimi upravnimi organi.
Izvršni svet odloča na sejah z večino glasov vseh članov sveta.
20.	člen
Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta.
Na povabilo predsednika so lahko na seji izvršnega sveta navzoči predstavniki občinskih upravnih organov, ki niso člani izvršnega sveta, ter drugi funkcionarji oziroma strokovnjaki iz občinske uprave, kakor tudi predstavniki družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacij, da dajejo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet.
21.	člen
izvrsni svet sprejema in izdaja odredbe za izvrševanje odlokov, drugih predpisov in "splošnih aktov Skupščine občine Vrhnika.
V mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet odločbe o upravnem postopku in druge odločbe.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
IV.	DELOVNA TELESA IZVRŠNEGA SVETA
22.	člen
Izvršni svet lahko s sklepom ustanovi odbore, komisije in druga stalna ali občasna delovna telesa za
opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti, določi delovna področja in imenuje njihove člane.
Odbori, komisije in druga delovna telesa štejejo od 3 do 15 članov.
Delo odbora, komisije oziroma delovnega telesa vodi praviloma član izvršnega sveta. Podrobnejše pravice, dolžnosti in odgovornosti komisij, odborov in delovnih teles določa poslovnik izvršnega sveta.
23.	člen
Izvršni svet lahko zadolži posameznega svojega člana za opravljanje določene stalne ali začasne dejavnosti, ki se opravlja p n izvršnem svetu ali pa za izvršitev posamezne naloge iz pristojnosti izvršnega sveta.
24.	člen
izvršni svet po potrebi imenuje izmed članov izvršnega sveta ali izmed upravnih delavpev občinske uprave posebne strokovne komisije za proučitev nujnih in neodložljivih zadev ali pa določi izmed predstavnikov izvršnega sveta ali uprave člane v razne komisije ali delovne skupine, ki jih ustanovijo krajevne ali samoupravne interesne skupnosti,.
25.	člen
V izjemnih in upravičenih in nujnih primerih lahko predsednik izvršnega sveta ustanovi posebno strokovno komisijo za izvršitev nujne in neodložljive naloge, določi delovno področje in imenuje njene člane.
Tako ustanovitev mora predložiti v potrditev na prvo sejo izvršnega sveta, sicer odločbi preneha veljati.
V.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
26.	člen
Izvršni svet sprejema splošne smermce za aelo občinskih upravnih organov glede izvrševanja politike, zakonov in drugih splošnih aktov zvezne in republiške skupščine ter odlokov in drugih splošnih aktov Skupščine občine Vrhnika.
Izvršni svet lahko naloži občinskim upravnim organom da ukrenejo, kar so v posameznem primeru upravičeni ukrepati: lahko jim tudi naloži, da riziščejo razmere na posameznem področju in mu poročajo o tem, ter dajo ustrezne predloge za ukrepanje, lahko naloži občinskim upravnim organom, da pripravijo predloge za izdajo odlokov, osnutke ali predloge odlokov in drugih aktov izvršnega sveta in jim da smernice za sestavo teh aktov.
27.	člen
Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov pri izvrševanju politike in pri pripravi odlokov in drugih splošnih aktov z zavzemanjem stališč oziroma sklepov o vprašanjih, ki jih ni bilo mogoče rešiti v okviru posameznega upravnega organa ali s sodelovanjem med posameznimi upravnimi organi.
Izvršni svet lahko tudi določi, kako naj posamezni Upravni organi sodelujejo med seboj pri izvajanju politike oziroma pri pripravi odlokov ter drugih predpisov ter kako naj ti organi sodelujejo z družbenopolitičnimi, delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
28.	člen
Izvršni svet nadzoruje delo občinskih upravnih organov. Pri tem lahko razveljavi ali odpravi predpis občinskega upravnega organa, ki je v nasprotju z odlokom, drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine ali s predpisom izvršnega sveta.
29.	člen
Izvršni svet skrbi, da delajo občinski upravni organi racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva, kakor tudi da uporabljajo pri svojem delu sodobne delovne metode.
VI.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKE SKUPŠČINE
30.	člen
Izvršni svet predlaga Skupščini občine Vrhnika določanje politike, izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter ji poroča o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja ter o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine.
Na zahtevo posameznega zbora občinske skupščine je izvršni svet dolžan zboru dati poročilo o stanju in problemih o izvajanju politike in o izvrševanju odlokov in drugih splošnii) aktov ter o drugih vprašanjih.
31.	člen
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru občinske skupščine, da odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta ali, da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora in članov izvršnega sveta
ali,	da se skliče seja pristojnega zbora občinske skupščine, na kateri bi izvršni svet razložil svoja stališča.
32.	člen
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila ha vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori občinske skupščine, njihova telesa in delegati v zborih skupščine.
33.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti Izvajanje določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščin* ali, da ne hiore prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funk-clje, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni
akt,	katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje
zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj lo delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnega sveta.
Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
34.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet oziroma njegov član ima pravico in dolžnost, da svoj odstop obrazloži.
35.	člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana neza,upnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
VII.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
36.	člen
Razmerje izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter snovanju in usmerjanju dela strokovnih služb na ustreznih področjih.
Samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena s svojimi predstavniki neposredno sodelujejo pri delu v posvetovalnih oziroma delovnih telesih izvršnega sveta.
37.	člen
Izvršni svet spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena ter jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja odlokov in politike, ki jo je za ustrezno področje določila občinska skupščina.
Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih, dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja odlokov in politke določene v skupščini občine.
38.	Men
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravnih interesnih skupnosti, ki opravlja dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Če Izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih iz prejšnjega odstavka bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti, ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga Skupščini občine Vrhnika, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe. /	‘
39.	člen
Izvršni svet določi delavca občinskega upravnega organa, ki ima pravico in dolžnost predstojnika glede delovnih razmerij, delavcev v združenem upravnem organu in delavca odredbodajalca za sredstva občinskega proračuna, katerih nosilec je izvršni svet in sredstva žiro računa upravnih organov.
40.	člen
Če zakon, statut ali odlok občinske skupščine Vrhnika drugačž ne določa, se za predsednika, člane izvršnega sveta (razen čanov izvršnega sveta — volonterjev) in predstojnike upravnih organov, uporabljajo samoupravni splošni akti občinskega upravnega organa občine Vrhnika.
41.	člen
Izvršni svet opravlja uskladitve predpisov m drugih aktov z veljavnim statutom Skupščine občine Vrhnika tudi vse tiste naloge, ki jih je Skupščina občine Vrhnika z odloki ali drugimi splošnimi akti prenesla na svete občinske skupščine.
42.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati začasni odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 30/74).
43.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-02/75
Vrhnika, dne 4. februarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1 r.
ŽALEC
174.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 2. odstavka 46. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. februarja 1975 sprejela
ODLOK
o čiščenju potokov in jarkov
1. člen
Lastniki, upravljalci oziroma uporabniki pribrež-nih zemljišč ob potokih in jarkih so dolžni redno či-
stiti potoke in jarke neprimerne zarasti ter odstranjevati naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil vodnega korita ter gojiti na pribrežnem zemljišču za varnost brežin primerno zarast.
2.	člen
Mivko, pesek, prod in kamen se lahko odvzema iz vodotoka le v primeru čiščenja in v skladu z načrtom za odvzem z dovoljenjem, ki ga izda za vodno-gospodarstvo pristojen organ občinske skupščine na podlagi mnenja krajevne skupnosti in ribiške družine.
V dovoljenju za odvzem mivke, peska, proda in kamna predpiše organ za vodnogospodarstvo občinske skupščine vodenje posebne evidence o odvzemanju mivke, peska, proda in kamna ter pogoje za zavarovanje vodotoka, brežin in glede škode, ki bi nastala z odvzemom mivke peska, proda in kamna.
3.	člen
Lastniki upravljalci oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih so dolžni čistiti ali poskrbeti za čiščenje potokov in jarkov ter pribrežnih zemljišč prek vsega leta, sečnjo dreves in grmičevja pa morajo opraviti in odstraniti do 15. marca vsakega leta.
4.	člen
Izpolnjevanje določil tega odloka bo v smislu zakona o vodah nadzoroval občinski organ pristojen za vodnogospodarsko inšpekcijo.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-1/75-3/14
Žalec, dne 4. februarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišelč, dipl. kmet. inž. 1. r.
175.
Skupščina občine Žalec jr. na podlagi 11. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 36/65) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 9/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 4. februarja 1975 sprejela
ODLOK
v zatiranju koruzne vešče
1. člen
Pridelovalci hmelja in koruze so dolžni do določenega roka: uničiti (kohnpostirati, sežgati, podorati ali pokrmiti) hmelj e vino in koruznico.
*	2. člen
Obveznost iz 1. člena tega odloka morajo pridelovalci hmelja in koruze opraviti do 31. marca vsakega leta.
3.	člen
Izpolnjevanje določil tega odloka bo nadzoroval občinski inšpekcijski organ, pristojen za varstvo rastlin.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS._
St. 320-1/75-3/9
Žalec, dne 4. februarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
Pri primerjavi z izvirnikom je bilo ugotovljeno, da z odlokom o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljane, objavljenem v Uradnem listu SRS. št. 3-131/75, nista bila objavljena opis meja con in opis predelov, ki so pridobitno posebno ugodni, ki sta po 3. oziroma 5. členu navedenega odloka njegov sestavni del.
OPIS MEJA CON NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANE ZA PRISPEVEK ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA.
•»
I. CONA
V	občini Ljubljana Bežigrad:
Ves predel mesta severno od glavne železniške proge, vzhodno od kamniške železniške proge, južno s Saveljsko cesto in Bratov Jakopičev ^lico vred. pri čemer se zajame tudi ves predel na vzhodni strani Titove ceste — v širini Avtoobnove, Visoke politične šole in Gradbenega šolskega centra ter južno s Cerko-vo ulico vred, Koželjevo ulico ter Žal. zahodno pa od Savske in Smartinske ceste.
V	občini Ljubljana Center:
Celotno območje občine z izjemo zelenih površin na Gradu, v Tivoliju in na Golovcu.
V	občini Ljubljana Moste-Polje:
Ves predel mesta z vključno na severu naselja Nove Jarše, podjetjem »ŽITO« in aerodromom na vzhodu poteka po meji med k. o. Kašelj in k. o. Slape, tako da zaseže aerodrom in »Toplarno«, izloči pa avto-drom, na jugu gre po Ljubljanici in Grubarjevem Prekopu, tako da zajame še Hraideckega cesto, na zahodu pa gre do meje občine Ljubljana Center (dolenjska žel. proga) in do občine Ljubljana Bežigrad (Šmar-tinska in Savska česta).
Iz*dosedanje II. cone preide v I. cono območje novega Stepanjskega naselja.
V	otiVini Ljubljana Siska:
Ves predel mesta, ki seže na jugozahodu do zelenega pasu (Tivoli. Šišenski hrib), tako da zajema zemljišča ob Celovški cesti. Pod gozdom, Vodnikovi cesti. Pod hribom in ob Matjanovi poti, nadalje Šišensko cesto, Majde Šilčeve ul.. Bregarjevo ul., severni predel Levičnikove ul. z Vodnikovim naseljem vred, gre na-Prej po Vodnikovi cesti, tako da zaseže tudi vse parce-
le na levi strani te ceste, celotno Kovaško ulico, vzhodni del Čebelarske ulice ter vse parcele. Za krajem, se povrne na Vodnikovo cesto in ob njej zajame vsa zemljišča do Celovške ceste in gre po tej cesti do meje med kat. občinama Dravlje in Šentvid, tako da zaseže v prvo cono Tovarno dekorativnih tkanin, prečka gorenjsko žel. progo s tem, da vključi industrijski predel Iskre vse do meje kat. občine Ježica. Severozahodna meja poteka do tromeje kat. občine Dravlje, Šentvid in Ježica v širini industrijskega predela Litostroja in Mestne plinarne do Vodovodne ceste s tem, da zajame zemljišča ob Strojevi ulici do kamniške železniške proge. Jugovzhodni del meje prve cone pa je meja z občino Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Center (kamniška in tržaška železniška proga).
Iz dosedanje II. cone preidejo v I. cono območja:
— Koseze in
— Draveljska gmajna.
V	občini Ljubljana Vič-Rudnik:
Ves predel mesta, ki zajema na jugu zemljišča ob Dolenjski cesti izvzemši zeleni pas na Golovcu do naselja Sp. Rudnik kjer prečka Dolenjsko cesto ter poteka ob železniški progi do ceste. Ulica borcev za severno mejo in po tej cesti dalje do potoka Veliki Galje-vec, po Velikem Galjevcu do Ižanske ceste in Ižanski cesti do Karlovškega mostu in meje z občino Ljubljana Center, od tu po meji do sotočja Grubarjevega prekopa in po Malem grabnu do Zirovnikove ulice, po desni strani Zirovnikove ulice do Tržaške ceste in v isti smeri do železniške proge Ljubljana—Postojna, nato zahodno do viškega pokopališča do zemljišč, ki leže 50 m južno od Ceste dolomitskega odreda, 50 m južno ob Cesti dolomitskega odreda do Malega grabna, po Malem grabnu v smeri proti Jezu do Gradaščice, po Gra-daščici do Ceste na Vrhovce po poti mimo spomenika NOB in ob gozdni meji do ceste XXVIII, po cesti XXVIII do Ceste na Bokalce. po Cesti na Bokalce do Ceste na Vrhovce, po cesti na Vrhovce do Vrhovcev c. X. Po cesti X do cestnega rezervatai po meji cestnega rezervata do Glinščice, po Glinščici do Biotehnične fakultete od tu do Drenikovega vrha ter po poti do meje z občino Ljubljana Center.
II.	CONA
Zajema vsa ostala mestna zemljišča, ki niso zajeta v I. ali II coni na območju mesta, ki ga opredeljuje generalni urbanistični plan mesta Ljubljane.
III.	CONA
Zajema:
V	občini Ljubljana Šiška območji:
1.	Krajevne skupnosti Podutik in
2.	Krajevne skupnosti Stanežiče—Medno.
V	občini Ljubljana Vič-Rudnik:
Jugovzhodni predel mesta, katerega severna meja poteka od občinske meje z občino Ljubljana Moste-Polje po grebenu Debelega hriba in Dolenjske ceste in to po parcelni meji med percelami 209/2 in 209/1 k. o. Rudnik prek Dolenjske ceste na zahodni rob cestišča. ob robu proti meji katastrske občine Rudnik in Karlovško predmestje po katastrski meji do ceste na Požaru — po južnem robu ceste na Požaru do Lahovega štradona. po južnem robu Lahovega štradona, do štradona čez Prošco po vzhodnem robu tega štradona do Išče, po desnem bregu Išče do mostu na Peruzzije-
vi cesti, po severnem robu Peruzzijeve ceste proti Ižanski cesti, prek Ižanske ceste, severnemu robu ceste v Cmo vas do Volarjevega štradona in po zahodnem robu Volarjevega štradona do Ljubljanice — dalje po desnem bregu Ljubljanice do mestne meje.
OPIS PREDELOV, KI SO PRIDOBITNO POSEBNO UGODNI:
V	občini Ljubljana Bežigrad:
Predel mesta, ki ga omejujejo ceste: Smartinska— Vilharjeva— Robbova— Peričeva— Kržičeva—Titova— Samova—Ravbarjeva — Ulica Bežigrad; v ta predel mesta se štejeta obe strani navedenih cest.
V	občini Ljubljana Center:
Predel mesta, ki ga omejujejo tele ulice in ceste: Prešernova cesta — vzhodna stran ceste, Aškerčeva cesta—Cojzeva cesta—Levstikov trg—Grajski predor—Streliška ulica—Zrinjskega ulica—Poljanska cesta—Ambrožev trg—Rozmanova ulica—Maistrova ulica —Masarykova cesta—Trg OF—Prešernova cesta.
stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
148.	Odredba o prilagoditvi predmetnika in učnega načrta
za osnovne šole posebnim osnovnim šolam za telesno prizadete In dolgotrajno bolne otroke in otroke na okrevanju	153
149.	Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne in srednje
šole	154
150.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o
organizaciji dopolnilnega pouka v osnovni šoli	156
151.	Pravilnik o izpitih v osnovnih In srednjih šolah	157
152.	Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o dokumentaciji v
osnovnih In srednjih šolah ter v domovih za učence teh šol	162
153.	Navodilo o spremembi navodila o načinu sestavljanja zaključnih računov upravnih organov v SR Sloveniji 162
154.	Odredba o višini poprečnih čistih mesečnih osebnih
dohodkov za leto 1973	162
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
155.	Sklep o imenovanju ravnatelja gimnazije pedagoške
smeri v Ljubljani (Ljubljana)	164
156.	Sklep o imenovanju ravnatelja Centra strokovnih šol
v Ljubljani (Ljubljana)	164
V	občini Ljubljana Moste-Polje:
Predel mesta, ki ga predstavlja zazidalni kare Soseske MS-1 (Center), omejen s cestami: Zaloško—Proletarsko—Rojčevo—Pokopališko; v ta predel se štejeta ob strani navedenih cest.
. V občini Ljubljana Šiška:
Predel mesta, ki predstavlja območje omejeno: Po železniški progi do Černetove ulice, po Černetovi ulici in Aleševčevi ulici do Celovške ceste, po Celovški cesti do južnega roba Soseske SS-6 in naprej po Celovški cesti do meje z občino Ljubljana Center.
V	občini Ljubljana Vič-Rudnik:
Mestni predel na vpadnicah Tržaške in Dolenjske ceste do meje ožjega gradbenega okoliša, šteto obojestransko in v oddaljenosti 50 m od roba ceste. •
Sekretar
Skupščina mesta Ljubljane
Ivan Bitenc 1. r.
VSEBINA
Stran
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
144.	Odločba o razveljavitvi sklepa delavcev v konsignacijskem oddelku podjetja »Agroprogres« Ljubljana o organiziranju TOZD	151
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
145.	Odlok o spremembi odloka o ukrepih neposredne
družbene	kontrole cen za stanovanja	152
146.	Odlok o vlaganjih v opremo raziskovalnih organizacij,
ki so oproščene plačevanja republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1974	153
147.	Odlok o zatiranju prosene vešče na območju SR Slovenije	153
157.	Sklep o ustanovitvi sklada za štipendiranje učencev
in študentov v občini Brežice	164
158.	Družbeni dogovor o financiranju Izgradnje zdravstvenega doma in lekarne v Brežicah	165-
159.	Dogovor o'ustanovitvi medobčinskega inšpektorata za
območje krašku notranjskih občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna	166
160.	Samoupravni sporazum o študentov (Grosuplje)
štipendiranju učencev In
161.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nagradah za posebne dosežke na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center	172
162.	Pravilnik o spremembah In dopolnitvah pravilnika za podeljevanje nagrad za posebne dosežke na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center	172
163.	Odlok o sprejetju dopolnilnega zazidalnega načrta za
MeS 7 Proška (blokovna gradnja) (Šiška)	173
164.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku
za spremembo namembnosti kmetijskih In gozdnih zemljišč (Šiška)	-	174
165.	Odlok o začasni prepovedi graditve na območju, vodovoda Tacen—Šmartno—Gameljne (Šiška)	'	114
166.	Samoupravni sporazum o konstituiranju samoupravne Interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Nazarje	174
167.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Šmarje
pri Jelšah za leto 1974	181
168.	Odlok o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Celju (Šmarje pri Jelšah)	181
169.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o temelj-
ni organizaciji občinske uprave Skupščine občine Šmarje pri Jelšah	182
170.	Odlok o ustanovitvi sklada za štipendiranje učencev
in študentov v občini Vrhnika	182
171.	Odlok o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika — meje zazidljivosti	183
172.	Odlok o potrditvi zazidalnega načrta zazidalnega
otoka Verd — industrijska cona (Vrhnika)	183
173.	Odlok o izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnik« 184
174.	Odlok o čiščenju potokov in jarkov (Žalec)	188
175.	Odlok o zatiranju koruzne vešče (Žalec) »	188
— Popravek odloka o prispevku zn uporabo mestnega
zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljane 189
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1975 206 din. inozemstvo 300 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke - Uredništvo in uprava. Ljubljana Veselova 11 ooštnl predal 179Vil - Telefon direktor uredništvo, uprava m knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 - Zlro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka no mnenJu Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenile št 421-1/72.