131. Številka.
Trst. v soboto 10. junija 1 S99.
Tečaj XXIV.
..Edinost" irimin <ivitkr.it n:i dim. rnziin nedelj in ptrHv.nikov, tjutraj in r.vefr*r oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izlisin o»> 9. uri Kjutrnj.
N u ročni u a z n ii^ii :
Obe izdnnji n« leto . . . flld. 21 — Zu *wno vetrno ir.dsnje . ,, 12*— Z« pol letu četrt let« in iih mene«; rszmernn.
Naročnino je plfuVvsti naprej. Na narodi >e h rez priložene naročnine se iiprnvtt neozira.
* ^Sa droljjiii *e prodajajo v Trstu zjut-ranje HevifP? po 3 nvč. večerne Številke po 4 ntč.: potie-leljnke 7.jutranje Številke po 2 nvč. I«ven Trsta po 1 rivč. več.
EDINOST
(Vederno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon fttv. 170.
4 nvč.
V edfnofttl Je iiihč
osUsi
*e računajo po vrstah v petitu, /.h večkratno naročilo s primernim popiiNtom. IVrnlana. osmrtnice in javne zahvale, (lomači oglasi itd. se računajo po |i<»tr»<U>i.
V »i dopisi naj se poJtiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne spre jema jo. Hokupisi te ne vračajo.
Naročnino, reklamami je in ntliine *pre-jeina npraviiiAIvo. Naročnino in oglase je plačevati looo Trst.
1'rednlšt*« In tUkiimti *e nahajata v ulici Cariutia «tv. 12. VprimiUO«, •>«!-pruvntftvn iti sprejemanje liisemtev
v ulici Molili piccolo Hv. II. na<l*tr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran God ni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konzorcija lista ..Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
I Ml n »J 9. Cesar je sprejel predpoludne mi-nisterskega predsednika, pl. Szella, v daljši privatni avdijenci. Pozneje se je pl. Szell posvetoval /, ministrom za vnanje stvari, grofom Goluchovskim.
BlinaJ 9. Koloman pl. Szell je obiskal ob eni popolndne ministorskega predsednika grofa Tinina v ministerstvn za notranje stvari, grof Thnn pa pl. Szella ob dveli popolndne v ogerskem ministerstvn. Popolndne jo cesar zopet sprejel pl. Szella. Ministri Lukacs, Da ran vi in Hegediisz pridejo jutri zjutraj na Dunaj.
Dunaj 0. Kakor poroča »Politisehe Corres-pondcuz« iz Petrograda, je neresnična vest nekih listov, da bi bil ruski car knezu črnogorskemu zopet daroval 6000 puftek. O taki daritvi se v dobro obveščenih krogih ne ve ničesar.
Pari/, 9. Zbornica poslancev je sprejela po nujnem razpravljanju predlog, glasom katerega obtožna komora odsihdob ne bode smela sklepati, ne da bi poprej zaslišala obdolženca in njegovega branitelja.
Carigrad 9. Turki z vračaj o krivdo glede dogodkov v Prilepil na Bolgare. Sultan jo poklical bolgarskega diplomatičnega agenta v vi Id iz-palačo ter mu naznanil, da bode bolgarska vlada odgovorna za nasledke.
Pariz 9. Brzojavka iz Cavenne javlja, da je Drevfus zapustil »hudičev otok«, na katerem je prebil ravno 52 mesecev. Križancu »Sfax« ga prinese na Francosko.
Pariz 9. Obtožna komora je sklenila, da izpusti Pictjuarta do nadaljne naredbe na svobodo.
Paiiz 9. Proti Emilu Zoli pripravljajo novo obtožbo isti tožitelji, kakor v prvi pravdi, namreč general T,uxer in osttili členi vojaškega sodišča, ki je obsodilo Drevfusa.
Pariz 9. Vsi župani, ki so skušali zabraniti objavo sklepa kasacijskega dvora v pravdi Drevfus, so suspendirani za štiri tedne.
lil in 9. Pelloux je poslal odsotnim poslancem brzojavko, v kateri jih prosi, da se udeležijo, ako le mogoče, sej, ker brez njih se ne more doseči pret »snova opra v i I n i ka.
Kdo ume vladno politiko na Primorskem?!
Javno življenje na Primorskem se je par desetletij sem zapletalo in plelo tako čudno, tako nelogično, tako proti naravno, da je postalo problem, pred katerim stojimo danes kakor pred kako zagonetko.
Vsako stvar na svetu — torej tudi javni politiški odnošaji — je produkt; ali tajne notranje naravne sile, ali pa gotovega umetnega prizadevanja, gotovih računov in gotovih namer. Kjer so javne političke odnošaje ustvarile naravne sile, to je: zdrav in naraven razvoj naroda in po materijalnom, duševnem in številnem razmerju opravičeno prizadevanje v ta namen, da je veljava posamičnih narodnih in socijalnih skupin prebivalstva v pravem razmerju, tam so ti javni odnošaji naravni in — zdravi. Tam pa, kjer je prizadevanje vnasprot-
stvu z naravo, kjer je kaka posebna volja napovedala boj zahtevam logičnega razvija in kjer odločajo računi in načrti, ki so prave barikade proti delovanju sil, izvirajočih iz domačih tal in — src, tam so odnošaji artifioijalni, umetni.
Takov artifioijalni produkt, so narodni in politiški odnošaji v našem Primorju. In ono prizadevanje, ona volja in oni odločajoči nameni in načrti, ki so ustvarili to nenaravno stanje, ho obseženi v oni sili, ki jo imenujemo: vladna politika, ali vladni z i s t e m na Primorskem.
Ta politika je res zagonetka. Ako si se spustil v razmišljanja, da bi pogodil vzroke in nagibe, ki vodijo in odločajo to politiko, kmalu se ti utrže nit logičnega mišljenja in sklepanja in vidiš, kako je tvoj zdravi človeški razum obnemogel za razre-šenje tega problema.
Postavi se na stališče obstoječih zakonov — ta politika ti je neumljiva; |*jMavi se na stališče, da je upravi vsake države dolžnost, skrbeti za tna-rijalno in duševno blaginjo vseh nje podanikov, in strmeti moraš, kako se tu zanemarja ta dolžnost. Postavi se na stališče najprimitivneje pravičnosti, lasje se ti ježijo nad dvojno Mero, ki je v rabi v teh pokrajinah. Postavi se na stališče zdravega in naravnega egoizma države, na stališče namreč, da najtrdniša zasloniba državi je mir in zadovoljstvo državljanov; zamisli se v latinski pregovor, da kdor hoče imeti mir, se mora pripravljati na vojno; poglej hkratu na zemljevid, ki ti pokažo ekspono-veno lego teh pokrajin ; poglej v zgodovino davne in bližnje minolosti ter tudi sedanjosti, ki pravi, da naše sosedstvo jo bilo vedno in je element nemira in nevarnosti; spomni se, da proti takemu sosedstvu je treba vedno biti pripravljenimi za — vojno, ako hočemo imeti mir ter da najtrdneji nasip v taki vojni je zvestoba in navdušenje v prsih lastnega državljana in da ta nasip —• po že navedenem zlatem pregovoru — treba u t rja ti že v miru, torej vedno in neprestano: potem boš zmajeval z glavo in ploskneš z rokama nad glavo ter boš vsklikal: N e, take politike v avstrijskem P rimo r j u ti e in ore u m e t i m o j priprosti r azu m !
In res: vladna politika na Primorskem je zagonetka, pa si jo ogleduj od katero strani hočeš! Ta politika je tako nesrečna in tako nezmiselna, da noče v glavo ni razumniku ni prostaku. Pojdi, kamor kočeš, če sta v Trstu le dva Slovenca skupaj, pa se že mučita z ugibanjem o vzrokih tej politiki. In tu moreš čuti verjetnih in tudi neverjetnih domnevanj. Jeden meni, da je kriva le lokalna birokracija, ki se ne more ločiti od starih tradicij ; drugi pripisuje krivdo ž v e n k o ta j oč c m u židovskemu uplivu; tretji meni, da prihajajo ukazi z Dunaja, da primorskega Slovana jo tiščati ob tla; četrti zagotovlja, da odločajo oziri na politične razmere v Italiji, posebno še na varnost savojske dinastije, ker da bi bilo usodno, ako bi dobili v soseščino kako demokratiško republiko. - — — Najinteresantneja sta peti in šesti, ki trdita vsak svojo, ki sta si v dijamentrnlnem nasprotju, ali oba trdita nekaj, kar bi moralo biti naravnost absurdno za normalno sestavljene človeške možgane. Jeden trdi, da je v Avstriji izvestuih državnikov, ki so so že spoprijaznili z mislijo, da te pokrajine pripadejo Italiji in da Avstrija dobi primerno odškodnino na Balkanu!! Ali jo možno, da bi bilo
v Avstriji res takih državnikov, ki bi ne vedeli, da za te pokrajine in zlasti za Trst ni možna primerna odškodnina, ker bi Avstrija abdicirala kakor velevlast. v isti dan, ko bi bila odtisnjena od Adrije in bi zgubila svoj trgovinski emporij?! Takega državnika bi smatrali ali /a - norca, ali za — izdajico! Ali po svoji nezmiselnosti še gorostnsneje je domnevanje druzega, da je namreč tudi takih avstrijskih državnikov, ki sanjajo o z o p e t n i p r i -do bit v i Benečije in Lombardije in si hočejo v ta namen ohraniti italijansko naklonjenost. Taki državniki — ako jih res kaj — pa naj bi le hitro zlezli v grob, kajti čudaki in ignoranti, ki menijo, da bi se kolo časa moglo zasukniti nazaj in da bi zopet strlo ustvaritve velikih zgodovinskih dogodkov, došli h iz mogočne ideje, ki je pretresala svet, taki čudaki so anahronizem v sedanjih časih. Gorjč državi, ako bi določali smer nje politike ljudje, ki — sanjajo!
Seveda smatramo mi taka ugibanja kakor najhujo nesmiselnost, ali važen simptom so ravno zato, ker pričajo, daje vladna politika na Primorskem tako n e z m i s o 1 n a i n n e n a -ravna, da nje vzrokov ni več možno zasledovati p«» poti logičnega mišljenju in normalnega č 1 o v e S k c g a r a z u m a. Po pravici vprašujemo torej: k d o u m o v I a d n o p o-1 i t i k o n a P r i m o r s k e m ? !
Zgodovinske črtice.
(Po Jos. Apih-ovi knjigi: Slovenci in 1848. leto.) (Dalje.)
20. Razkosan ost.
»Moči slovenskega naroda je dalje jako cepila starodavna razcepljenost v cerkvenem in političnem oziru. Ta razkosanost jo ustvarila polagoma posebne separatistične interesne kroge, razcepila je Slovence v S laj ar oe, Korošce, Kranjce in Primorce, umorila jim malone do cela zavest narodne eelokupnosti in slovenske manjšine vpregla v služnost tujih, prevladujočih večin. Tako daleč je dospelo odtujenje politično razdraženih bratov tiste matere Slovenije, tla je Kranjec pikal in zbadal Slovenca štajarskega grje in pikroje nego Nemca, Laha itd.; bratu Kranjcu pa tudi Korošec in Sta-jaree nista kazala toplejše ljubezni.
Za malo časa so v XVIII. in XIX. veku vlade ustanovile vsaj neko upravno jednoto, zjedi-nivši večji ali manjši del naroda v graški ali ljubljanski gubernij — a polog tega je trajala dalje starodavna kronovinska avtonomija, ostali so deželni stanovi štajarski, koroški in kranjski in oteli si borne ostanke nekdanjo svoje avtonomije. Narodu najugodnejša je bila osnova kraljevine ilirske za vlade francoske; a tudi ta jo avtonomijo pokrajinsko zamenila z francoskim centralizmom.
Razkosanost naša izvira nekoliko iz razvoja fevdalne nemške države, nekoliko pa, in skoro smemo trditi, še bolj iz jako nesrečnih zemljepisnih razmer slovenskih dežel.
Visoko gorovje z razmerno malo prelazi loči Slovenca ob Dravi in Muri od Kranjcev; Slovence pa ob Soči in ob Adriji ločita istotako Kras in Julske planino od stanovalcev ob Savi in njenih pritokih. Obratno pa so vrata na stežaje odprta, ki vodijo preko Sočo Italijane in ob Dravi,
Muri in čez Alpe Nemce zložno v dežele Slovencev; na iztoku pa jim podajajo roko Madžari.
Formacija gorovij je ustanovil« zemljepisne jed note, v sebi uprav tako enolične, kakor bolj ali manj razločujoče se od sosednih podnebij, po prirodnih pobojih življenja itd. Zemljepisnajednota pa ustvarja kulturno jed noto, vzajemnost kulturnih, političnih in gospodarskih interesov ; tako silen je ta vpliv, da ustvari polagoma jako trdno vez tudi med narodno različnimi življi, osobito na podlagi vzajemnosti gmotnih interesov. Slabe j si ži-velj pa je v tej zadrugi predan vplivu močnejšega, ki vedno in neprestano nivelujc nasprotja v svojem zmislu, v svoj prid.
Zakon pri rodnega razplodnega izbora zadobi naposled tudi tu veljavo, in brez pritiskajočcga posredovanja države se izgube v teku časa slabejši ljudski jeziki in se umaknejo razširjenejšim in močnejšim deželnim in narodnim jezikom* — pravi <rumplo\viez, ineneČ pod »narodnim* jezikom jezik vladnjočc narodnosti, ki je tudi jezik «narodnosti» v političnem zmislu, t. j. skupine stanovnikov tiste državne jcdiiote. Zgodovina kaže, da tu ne odločuje vselej večje število, nego često višja omika*.
«l>ivide et impera* se je utelesilo torej napram Slovencem; v koliko jednot so nas razbili, na toliko strani so nas vlekli v imenu interesov vsaki »jake vrste. Naposled nam niso hoteli pustiti niti narodnega naziva in nam ga ne privoščajo tudi dandanašnji ne. Ako se je kdaj pojavila težnja po tesnejši zvezi med ločenimi brati, ali eelo po spoznavanji z ostalimi slovanskimi betvami — takoj je nastal hrup, češ, da je to gol panslavi/.em. Koliko ugodnejši je bil položaj avstrijskega Nemca; tudi njega bi . bili radi s kitajskim zidom ločili od bratov onstran črno-žoltih mejnikov; zabranili so mu čitanje knjig in nov in nemških, ako so so količkaj zdele nevarne «miru» in «redu». A knjige in novine so vendar prodrle in se utihotapile k nam ; čim »nevarnejše* so bile, tem več vhodov ho našle prek meje; kar je nameravala vlada zabraniti, to se je vendar zgodilo: iz revolueijonnrnega slovstva nemškega je zajemalo nemško duševno življenje v Avstriji vstrajnost svojo in nado, do pridejo lepši časi; ono slovstvo je netilo nemško narodno zavest in pripravljalo narod, da bi bil oborožen ob odločilni uri. Slovencem ni prišlo tako blažilo in tolažilo in dramilo od nikoder, izvzemši vpliv ideje ilirske in raze vetu jočega se slovanskega jezikoznan-stva na ono smelo četo, o kateri smo poprej govorili; a ta vpliv je bil omejen na ta ko abstraktne reči, da ni mogel prodreti v narod, najmenj pa se je bilo bati resne nevarnosti za države. Pride še.
Politični pregled.
TRST, 10. junija 1899.
Iz države neverjetnosti. Z ožin.m na pogodbo italijanske vlade s paroplovno družbo »Puglia« za direktne zveze mej Italijo in dalmatinskimi pristanišči — o kateri pogodbi smo že govorili tudi mi piše vrla »Adriatische Post« : »Trgovinska zbornica v Dubrovniku je opozorila ravnateljstvo avstrijskega Llovda na nevarnosti, ki prete po tej pogodbi naši domači plovbi, ali rečeno ravnateljstvo ni le nič storilo, ampak je še od svoje strani sklenilo pogodbo s tujo družbo Puglia. Po tej pogodbi je društvu »Puglia« ob vsej miši obali dovoljena konkurencija z našimi domačimi plovbenimi podjetji, dočim so je Llovd obvezal, da ne bo vzdrža-val nobene črto ob italijanski obali. Ker družba »Puglia* dobiva podporo od italijanske države, mora ta konkurenca privesti do popolnega uničenja naših domačih plovbcnih podjetij. Postopanje od države subvencioniranega Llovda moramo torej obsojati najodločneje. Da so je avstrijski Llovd obvezal, da ne bo vzdržaval nobene črte ob italijanski obali, to je zapisati na račun njega upravnega svetovalca, bivšega n a m es t-n i k a K i n a 1 d i u i j a, ki je bil, kakor nam za-gotovljajo, minoli teden na Dunaju radi te stvari. Naši poslanci so opozorjeni na to okolnost s pripombo, naj store vso možno, da se temu baronu enkrat temeljito pojasni stališče penzijoni ranega o. k. ur-idnika. Avstrijski Llovd je subveneijoniran od Avstrije, dolžnost mu je torej, delati v avstrijskem interesu.«
Ta vest, ki jo priohčuje »Adriatische Post«, je sama na sebi tako gorostasna in usodna v go-
spodarskem in politiškein pogledu, da hi le (»slabili nje učinek, ako bi jo hoteli še pojasnjevati ; tako neverjetna je, da je kaj tacega možno le v državi neverjetnosti. Tu je v lapidarnom stilu označena ona vladna (»oblika na Primorskem, o kateri govorimo na drugem mestu. Le to bi hoteli povdariti, da je iz. te vesti razvidno, kako prav »m.i imeli nedavno temu, ko smo rekli, da namestnika Rinaldinija sicer ni več v Trstu, pač pa nam je ostal italijanofil Rinaldini z vsem svojim vplivom in svojimi mogočnimi zvezami. Rinaldini-jeva zvezda se blesti nad vladno politiko na Primorskem — ta nesrečna zvezda.
Nagodbena kriza. Dovršeno je. Spora-zumljenje inej obema vladama je doseženo. C) vsebini dogovora še sedaj ni zanesljivih poročil. Po tem, kar sili v javnost, jo sklepati, da je Avstrija privolila Ogerski, da so takoj uvede nova organi-zaeija avstro-ogerske banke, oziroma popolna pariteta obeh polovic, in pa v nadaljevanje uravnave valute. Ogorska pa da je privolila, da se bančni privilegij neha tedaj, k« se neha carinarska ukupnost. Carinarska ukupnost mej obema polovicama pa ne propade v isti čas, kadar propadejo trgovinske pogodbe z vnanjimi državami. Nove trgovinske pogodbo bosti sklepali obe vladi skupno in na tak način bo omogočeno, da ostane carinarska ukupnost obeh polovic tudi še potom, ko propade ta ta pogodba, to je čez 5 let.
Danes so prišli na Dunaj na definitivni sklep pogodbe ogerski ministri financ, trgovino iti poljedelstva.
Novo pogodbo priobči ogerska vlada v parlamentu, avstrijska pa s posebnim službenim javnim naznanilom.
Nova kolonijalna posest Nemčije. Nesrečna Španska se je iznebila sedaj svoje zadnje kolonijalne posesti, ki jo je imela v Tihem eeatiu. Prodala je Karolinške otoke za 25 milijonov «pe-zet». Kupila pa jih je — Nemčija, ki jo dobila s tem krepko oporo svojemu vojnemu brodovju za povspeševanje svojo vztočno-azijske kolonijalne politike.
lTboga Španska! Kako je moralo žgati poznani neizmerni narodni ponos Spancev, ko so se odločili za ta korak! Se pred 20, ill) leti ga ni bilo ' denarja na svetu, za kateri bi bili odstopili le jedno i samo ped svojih kolonij, za izdajsko bi bili pro-j glasili vsako vlado, ki bi bila le izrekla tako misel j in vihar nevolje bi jo bil pobral s pogorišča. in j sedaj so morali izpiti tudi ta grenki kelih. Španska I je moralno toliko trpela in gospodarski tako osla-I bela, da nima v č moči v to, da bi si mogla vzdržavati, zavarovati in strahovati kolonije. Španska je nehala biti velevlast. In španskim državnikom je le častitati, da so prišli do modrega spoznanja, da njih skrb mora biti obrnena v ozdravljenje odnošajev doma, v doželi-matiei,
Z druge strani pa je obžalovati ta dogodek: nemška ekspanzivna sila je dobila nove hrane, misel na svetovno gospodstvo Nemcev nove vspod-buje in s tem bo naraščala — nemška oholost in objestnost, Bog zna, če bodo tudi na Karolinih razširjali svojo kulturo z istimi sredstvi, kakor so jo na Kongu: kjer so trpinčili celo ženske-doma-einko, ako niso bile pokorne nemški pohotnosti!!
Domače vesti.
Imenovanje v finančni službi. Finančni minister je imenoval finančna komisarja Alojzija G olje v š č e k a in dra. Maksimilijana V i s o o n-t i j ii, finančnima tajnikoma v obsežju finančnega ravnateljstva v Trstu,
Zavaroval niča /a slučaj nezgod. Minister-ski predsednik je imenoval okrajnega komisarja na uamestništvu v Trstu, dra. Jurija Lip por ta, vladnim komisarjem v rečeni zavarovalnici.
Cesarsko potrjen,je je dobil zakon, sklenjen od deželnega zbora istrskega, s katerim so spreminja S •»" zakona od 27. julija 187f> o nadzorstvu šol.
Jutršnji veselici ženske podružnice družbe sv, Cirila in .Metoda v sv. Ivanu bo začetek ob 5. uri. Ker je na to veselico prijavljenih tudi Hrvatov in Cehov, je tem nujneja dolžnost slovenskemu občinstvu, da se v častnem številu predstavi svojim bratom. Uverjeui smo torej, da pride na vrt «Narodnega doma» v sv. Ivanu toliko občinstva, kolikor ga sploh najde prostora.
V slučaju slal«*ga vremena so veselica odloži.
Velika narodna slavnost v Itarkovljali
Pevsko društvo «Adrija» v Itarkovljali bo obha-hajalo dne julija tekočega lota desetletnico svojega obstanka. Tega dne so razvije in blagoslovi krasna društvena trobojna zastava, kateri bode kumovala vele-blagorodna gospa in uzor-rodolju b-kinja Zinka dr. Rvbrffeva. Toliko za sedaj naznanjo vsem bratskim društvom.
Nebodijotreba. To dni je začel v Trstu izhajati menda po dvakrat na mesec list « Ye-rita», ki bo »glasilo za interese Zidov*. To je pač pravi nebodigatreba. Kdo naj bolje brani židovske interese, nego jih branijo »Piccolo*, «In-dipendente* in tovariši, ter posredno tudi »krščansko socijalni* «Amieo»?! Nobeni interesi niso v Trstu tako dobro zavarovani, kakor so ravno židovski. Ta nova židovska »Resnica* je torej prava nebodijotreba.
Akadeiniciio društvo »Slovenija« na l>u-lla j il priredi v torek dne 121. t. m. svoj IV. redni občni zbor s tem-le vsporedom: L Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Triglava«. .'t. Poročilo odborovo. 4. Volitev društvenega soda. 5, Poročilo odseka za tolmačenje £ l(Kl poslovniku. (>. Slučajnosti. — Lokal: Schuhman-nova restavracija »Zum seh\varzen Adler«, IX., Spitalsgasse, na voglu Marianengasse. Začetek ob S. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli !
Pogreb malega Edvarda Kadlvo, nesrečne žrtve tragedije v železničnem vozu, je bil včeraj ob (i. uri popoludne. U<leležba občinstva je bila velikanska, in reči moramo, da jih ni privabila le radovednost, ampak tudi sočutje z nesrečnimi roditelji in sorodniki. Saj ni ostalo nobeno oko suho, ko se je žalostna mati poslavljala od svojega ljubljenčka. V snežnobeli rakvi je bil videti bledi obrazek, ves obdati z cvetjem. »Moje ubogo dete! Enkrat šoje hočem videti!« In hitela je k njemu, podpirana od soproga, obdana od svojih otrok. Kdo bi opisal nadaljno sliko? Kdo bi mogel čutiti bolečine, ki so trgale materino srce? . . . Hkratu je zavpila : »Kri, kril« Soprog jo je miril in spravil v voz.
Od sv. rlusta se je pomikal pogreb k sv. Jakobu, kjer so blagoslovili mrtveca. Na čelu dolge vrste so nosili štirje součenci Edvardovi krasen venec; tudi ob straneh mrtvaškega voza so šli njegovi drugi. Ves razred je spremil priljubljenega j liadivo na zadnji poti. Med drugimi smo videli tudi ravnatelja državne ljudske sole, g. Stolza, z drugimi členi učiteljstva. Na tisoče ljudi je sledilo krsti peš in v vozovih. Na pokopališču sv. Ane je uboga mati še našla toliko moči, da je vrgla pest zemlje na drago krsto. Potem je vsklikuila bolestno in omedlela.
Morilec Edvardu Itad i v o. Identiteta morilčeva še ni konstatirana. Mogoče je, da se ne piše ne Paoh, ne Sohonemann. Poročali smo, da je neki dr Paoh imel v Hamburgu drogerijo. V tej trgovini je napravil 40.CHM) mark dolga, katerega so poplačali njegovi sorodniki. Potem, pravijo, da se je zdravil nekaj časa v zavodu za umobolne v Nietlebenu pri Hallc na Sali. Ravnateljstvo omenjenega zavoda pa javlja, da med njegovimi bolniki ni bilo nikdar nobenega Pacha in nobenega Schonemanna. Kje je resnica ?
Zanimiva kazenska razprava. Včeraj se je vršila na tukajšnjem deželnem sodišču kazenska razprava proti znanemu dru. Krstiću, g. E. Kristanu in petorici pripadnikov hrvatske narodne stranke in sicer s Krstićem v italijanskem, z ostalimi pa v hrvatskem jeziku. Krstića je hranil odv. g. dr. I. Mnrtinolich, hrvaške obtožence pa odv. g. dr. O, Rvbttf.
Kakor je morda še znano, se je imel dne 15. avgusta lanskega leta v Matuljah vršiti shod, ki je bil sklican od dra. Krstića in na katerega je bil povabljen tudi slovenski socijalist, g. Etbin Kristan. Akoravno je bil shod prepovedan, se je vendar na vrtu »ville Ambrosine«, kjer stanuje dr. Krstić, razpravljalo v navzočnosti velike množice ljudi o politiki in o socijalizmu.
Krstio je napadal po svoji navadi na surov način duhovnike, a Kristan je razlagal svoje teorije o bodoči socijalistični državi. Radi tega ju je tožilo državno pravdništvo. Pred vrtom se je nabrala velika množica pripadnikov hrvatske stranke, ki niso hoteli verjeti, da je shod zabranjen, ker so
♦dišali na vrtu govoriti in ploskati. Orožniki so pozvali ljudstvo, naj se raziđe, kateremu {x>/ivu pa ne nekateri niso pokorili takoj. — To je bil predmet obtoži* proti petim obtožencem hrvatske stranke.
Krstih je bil obsojen 11:1 14 dni zapora, Kristan pa resen obtožbe, ker je smatralo sodišče, da inkriminirane besede niso imele provokatoričnega namena. Ostalih f> obtožencev pa je bilo po § 2H.'l. k. z. obsojenih, in sicer trije na itt)gld. glol>e, eden na 10 dni in eden na 14 dni zapora.
Kakor je državni pravilnik omenil, bila je razprava že radi tega zanimiva, ker mi na eni obtožni klopi sedeli zastopniki treh popolnoma različnih in nasprotujočih si političnih strank, a zanimiva tudi radi tega, ker se je pokazalo, da je prišel slovenski socijalist agi tira t, četudi nohotč (tako vsaj menimo), z a uit r a n a e i j o u a I n o in uit ra-kapitalistično lahonsko stranko istrsko
V najlepšem svitu pa se je pokazal o tej priložnosti zopet predobro znani g. okrajni glavar Kabiani. Sodišče jo namreč zahtevalo političnih informacij o vseh obtožencih, bivajočih v okraju Vo-loskem. S tem jo prišel g. okrajni glavar v nemalo zadrego, kajti o Krstiću vendar ni mogel dati dobrih informacij, ker bi bile iste v nasprotju s tisto informacijo, ki jo je bil dal 1. 1896. in ki je bila tudi objavljena v našem listu; a slabih ni hotel dati o — svojem prijatelju ! Iz te zadrege si je pomagal s tem, da je dotični dopis okrajnega sodišča odstopil okrajnemu glavarstvu v — Zadru, katero jo seveda konstatovalo v svojih informacijah, da je Krstić že več let odsoten iz svojega rojstnega kraja. Sedaj nastaja vprašanje, ali so politične informacije za kazenske pravde potrebno ali ne ?!
V	prvem slučajuse moramo vprašati, zakaj ni sodišče zahtevalo od okrajnega glavarstva Voloskega, da odgovori tudi ono, ki menda najbolj pozna dr. Krstid-a?! Ako pa natančnejih informacij ni treba, zakaj se pa trati toliko dragega Časa z nepotrebnim dopisovanjem ? !
Važna razsodba kasacljskega sodišča. V decembru lanskega leta je tržaško deželno sodišče obsodilo Andreja Nolo pok. Jarneja radi zločina obrekovanja v 6 mesecev ječe, ker je obdolžil in ovadil svojega brata Jurija, da je poslednji umoril očeta. Preiskovanje jo namreč pokazalo, da je stari Nola umrl naravne smrti, vsled česar je državni pravdnik obtožil Andreja zavoljo obrekovanja. Proti razsodbi deželnega sodišča je vložil branitelj dr. Oasser pritožbo ničnosti.
O tej pritožbi je kasaoijski dvor razpravljal dne 2M. aprila t. 1. ter je Andreja Nolo rešil obtožbe, sklice vaje se na ta-le razlog: Ko je Andrej Nola ovadil svojega brata, bi moral biti prepričan o neresničnosti svojih navedoh, da bi bil kriv hudodelstva obrekovanja. Ker je pa oče umrl nagle smrti in je brat Jurij zapustil svoj kraj še pred pogrebom in s pobranim denarjem ter se podal v Trst, od koder je hotel oditi v Ameriko, se je nahajal Andrej Nolo v dobri veri, da jo brat kriv očetove smrti. Zato se ne more smatrati njegova ovadba kakor obrekovanje. Da je kasacijsko sodišče obtoženca naravnost osvobodilo, to temelji na 4?	kazensko-pravnega reda, ki dovoljuje to,
kadar so navstali opravičeni dvomi o natančnosti in resničnosti dejstev, na katerih sloni razsodba.
Nabiranje darov za pogorelce v ttura-lllllliorl. Kakor smo poročali svoječasno, je dne 11. m. ra. pogorel trg Gurah umora v Bukovini.
V	kratkem času je ogenj upepelil 800 poslopij, katoliško cerkev in župnišče, razven ene vse javne zgradbe in vse prodajalnioe. Škoda presega pol milijona goldinarjev. Prebivalci Gnrahumorski se nahajajo v strašni stiski. Vsled tega je ministarstvo za notranje stvari zaukazalo nabiranje radovoljnih darov imenovanim pogoreleem po vsej državi. Na Primorskem naj se darovi pošiljajo potom okrajnih glavarstev ali mestnih magistratov tržaškemu na-mestništvu, katero objavi prispevke ter izroči dotične svote deželni vladi v Bukovini.
Mlada tat len. Prod par dnevi so izginili Josipiai Karlovič v ulici Scalinata št. 22, ko se je za trenotek oddaljila iz hiše, trije zastavni listi o dragocenostih, vrednih 69 gld. in par zlatih uhanov v vrednosti 1(5 gld. Istodobno sti izginili iz hiše 1 .'Motna Josipina Trene, ki stanuje ravno tam pri svojih stariših, in 10-mcsočna nje sestrica. S pomočjo policije so našli zopet lG-mesečno dekletce, Josipine pa ni bilo najti nikjer. Slednjič so jo
našli na stavhišču Kalli ter jo sprovedli na |>oli-cijski komitarijat, kjer je nadzorniku Nemarnieu začetkom vse tajila, slednjič pa priznala, da je skozi odprto okno spalnice odnesla navedene predmete, katere je potem zastavila, a denar je porabila za — sladkarije!
Iz nenavadnega v/roka. Sinoči ob 11. uri so aretirali pri sv. Andreju 32-letnega zasebnega uradnika Frana K., ker je razbijal svetiljke na svetiljnikn tik pavilijona. Ko so ^a vprašali, zakaj je to storil, dal je ta-le odgovor: (>b tein svetiljnikn sloneč sem dobil prvi poljub od svojo poznejše zaročenke! ... In hodil poti je teniotne, kamor policije ga togotne gnal nemili je ukaz.«
Premetena sleparja sta natakarje Artur M. in Albert K., katera so včeraj pred|mludno aretirali na trgu pred južnim kolodvorom. Ista sta namreč - kako velikodušno!— nabirala po prodajal-nienh milodare za udovo Malmiča, žrtve tragedije v Starem mestu. Nabrala sta okolo .ili gld.. a imenovani udovi sta izročila le en petak. Mislila sta si morda : kdor altarju služi, naj od altarja živi!
Tatje 11 a pogrebu. O pogrebu Edvarda Kadiš •o, ko se je gnjetl o toliko ljudi, so imeli uz-moviči lepo priliko za izvrševanje svojega »rokodelstva". Katarini Lesa iz ulice S. (»in.....no in
monte št. 16 je potegnil nekdo iz žepa novčarko s H;") krajcarji, katerih ni več videla.
Srečnejša je bila Marija Pizziga iz ulice Giuliani št. 20, ki je pravočasno čutila, da se je neki mladič sumljivo dotaknil njenega žepa, potem pa se skušal zgubiti v občinstvu. Šla jo za njim, ga prijela, preiskala mu žepe lastnoročno, ter našla svojo v5 gld. in 50 kr. Fanta je izročila bližnjemu komisarijatu, kjer se je pokazalo, da je mladi tiček 1 o-letni Marcel B. iz Androne del Moro.
Nesreča iia morju. Kakor poročajo iz Zadra, je prošlo noč v kanalu Pasman trčil parnilc rPe-lagosa» z italijanskim šonerjem «Giovanninn», kateri poslednji se je pogreznil. Potniki in moštvo so rešeni.
Že 15. junija t. 1. bode žrebanje XX. državne loterije, katere ugodne ehanee — glavni dobitek 200.000 kron, razven tega še 12.727 družili denarnih dobitkov po 10.000 kron, 5000 kron, 2000 kron itd. — smo že naglašali. Vpraševanje po srečkah je tu pot jako obilno, svetovati je torej, da si vsak srečko pravočasno omisli.
Slabi nasledki bolezni, kateri, se navadno izcimijo iz prav neznatnih želodčnih nlabosti, obvarujejo se popolnoma h pravočasno vporabo domačega sreilntva'.,dra. lloz a balzam za želode c". Pristno dobiva se v tukajSnih lekarnah in v glavni zalogi B. Fragnerj-a v Pragi, 203. — III. — CHej oglas!
Dobro domače sredstvo. Mej domačimi sredstvi, katera se uporabljajo za olajšanje bolečin in odvajajoča ribanja pri premrazenju. zavzema prvo mesto Liniment, Cap-sici comp. izdelan v laboratoriju Hivhterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nč. in 1 gld. steklenica, katera te spozna po znanedeČem siilru.
Kurja očesu, debelo kožo, žulje itd. odstrani hitro, gotovo in brez bolečim Trnkoczv-jev obliž za kurja očesa po 85 kr. (Glej inserat).
Različne vesti.
Kuga v Aleksandriji. Kakor poročajo iz Ka-jire. je v Aleksandriji dne (i. in 7. t. m. zopet zbolelo pot oseb za kugo. Med bolniki sta en Francoz in en Grk.
Poboj med hrvatskimi delavci in Nemci v občini Križani, v jablonskem okraju, je navstal — kakor javlja »Hlas Na'roda« — vsled tega, ker bo Hrvatje hoteli peti svoje narodne pesmi, a Nemci so jim branili to. V tem poboju je bil — kakor smo že javili — jeden kinet ubit.
Rontgenovi žarki in ženske brčiće. Rontge-novim žarkom pripade šo sčasoma velevnžna uloga, na katero se ni mislilo dosedaj. V Curigu so je namreč več dam, katerim jo prebojno razviti mah pod nosom delal preglavico, skušalo rešiti tega neprijetnega gosta s pomočjo imenovane električno luči. Pri nekaterih je imelo tako zdravljenje najlepši vspoh, drugim pa so baje ustnice oteklo in se vnele.
Ploha.. Kakor poročajo iz New-Yorka, so je v Austinu (Texus) utrgal oblak, vsled Česar so jo pogubilo kakih petindvajset oseb. Povodenj je uničila vso žetev.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Dtlllaj 10. Glasom nekega poročila \/ češkega vira je klub moravuko-češke Ijudftke stranke, začuvši govor poslanca dra. Stranskega o programu nemških opozicijskih strank, sklenil, da je načelnika češkega dežel nozborskcga kluba, dra. T u č e k a, pozvati, naj enega prihodnjih dni skliče shod čeških doželnozhorskih poslancev, kateremu se predloži predlog, da morajo češki zastopniki prijaviti svoj izstop iz perma-netne spravne komisije na M o r a v s k e m
I hl 11 a j 10. <\Vioner Zeitung* objavlja cesarsko naredbo od 22. maja 1M1M.I., s katero je naloženo, naj se v porablja dogovor med A vstro-Oersko in Italijo o vzajemnem brezplačnem podpiranju bolnikov, ki so brez sredstev.
Budimpešta 10. Danes bona Dunaju ukupna ministersku konferenca za dovršenje kompromisa mej obema vladama. Kar se govori v nekem listu o vsebini kompromisa, so zgolj samovoljne kombinacije.
Pari/ 10. Za jutršnji dan so se izdalo stroge previdnostne in varstvene naredbe, kakor o prihodu carja Nikolaja v Pariz. Na dirkališču bodo krdela vojakov, državni pravdnik, njegovi namestniki, preiskovalni sodnik in več policijskih komisarjev, tako, da bodo mogli aretirane osebe takoj zasliševati.
DllllaJ Hi. Ogerska zbornica se utegne sklicati že due štirinajstega tega meseca, da vsprejme poročilo ministorskega predsednika o sklenjeni pogodbi. V tukajšnjih političnih krogih so govori tudi, da sti vladi ob sedanjih pogajanjih določili tudi kvoto, obojestranske prispevke za ukupne stvari. Ogerska kvota se je morda povišala za kako malenkost.
Javna zahvala.
Z odanim srcem se zahvaljujemo vsem onim bližnjim in daljnim prijateljem in znancem, ki so na katerisihodi način izrazili svoje sočutje in onim, ki so se udeležili pogreba našega nepozabnega soproga, očeta in tasta
V prvi vrsti se šo posebno zahvaljujemo prečastiti duhovščini.
Marina Kocijančič roj. Lovrenčlč
KojiroKa.
Josip, Andrej in Matej Kocjančič, sinovi.
Ana Kocjančič roj. Jurisevič | Ana Kocjančič roj. Medved | Hitmhi
V T ruška h, dne S. junija 1S0H.
Pozor!
POMPMtVO |HHl pol. Št P V. 320 V ltojilllll (Piščanci)
se odda v zakup
Ponudniki naj se oglasijo dne l<s. t. nt. ob 10 tiri zjutraj v pisarni podpisanega sodno imenovanega upravitelja zapuščine pok. lastniku Jiikoha Piščanca.
Posestvo se odda v zakup najboljšemu ponudniku. Oh isti priložnosti se proda tudi en vol 111 en p ras i e istotako najboljšemu ponudniku.
Ponudniki naj si ogledajo posestvo, oziroma vola in prašiča.
Dr. Gustav Gregorin
(Via Molino piccolo St. .'])
I{«mI star line
išče postreščeke,
ki razumejo slovensko ali hrvatsko, za postrežlni pri pnrnikih, ki prihajajo iz Dalmacije. Več v upravništvu.
Tvrdka M. AITE
Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
('šojam >i naznaniti slavnemn nUr-instvu in svojim odjemalcem, <la sem preskrltel svojo prodajalnico z mnogobrojnom povsem novim blagom ]>«■ brezkon-
kurenčnih cenah : Raznovrstni ptrkkl, moderno risanje, l>sirve
garantirane............po 16 nvč.
Fini perkal za srajce.........„ -Ji
Oxford, hsrve garantirane........ 19 „
Francoski sateni............28
Piquet, barvan in l>el za ohlekeha ......2»> „
Perkalin za podloge vseh barvah.....„ 10 „
Blago močno za podloge vseh barvali . . . „ 15 „ Blago za ženske obleke dvojna širinu od 23 uvč. naprej
,, .. motke obleke širina 160 rm. „ iN) „ Alpagaiir ni za. ženske obleke velik.
izbor........•.....5o
Kotenina...........„13 „
n bela.........„21 ,.
Vavidezno platno........,15
Platno čisto laneno........,22 „ ,
»» •• n za rjuhe dvojna Širina „ 45 „ „
Muiolin bol prve vrste......., 1« „ „
Chlffon za srajce........„ 1H „ „
Srajce za gospode, velik izbor belih in
barvane............, JH>
Srajce za gospe..........,60
Koderoi, zadnji kroj......... HO »
Velik isbor
trakov, čipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za i i vil je in modlstinjo. — V. prejemaj o so naroftbe molkih oblek po mori ______In naj nitjih oenah.
W Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
Njega svetost
Pa m Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi-ju g. lekarnarju 6. Piccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice
tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dn4 27. novembru 1897. podelili naslov „dvorni zaloinik Njihovo svetosti''
s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Njihove svetosti.
Imenovani /d ravni k ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim Piccoll-Jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slnst, pospešuje prebav-ljenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejenia proti povzetju in točno izvršuje
G. Piccoli,
lekarnar pri Angelu" v Ljubljani
na Dunajski cesti. Tinkturo za želode«- pošilja izd lovatelj v škat-ljah po 12 stekleničic zn gld. 1*26 a. vr., po 24 stekleničic za gld. 2*40, do :{(! »teki. za gld. 3-50, po 75 stekl. nv gl. 6*50 (postni paket ne vrez 6 ki. težak), pa 110 za gl. 10*30.
Poštnino mora plačati p. n. namenik.
Na najvižje povelje Njeg. ^ c. in t apost. Veličanstva.
XX. c. kr. državna loterija
za obče vojaške-dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
•dina v Avarlji zakonito dovoljen«, olun-g« 12.738 dobitkov v gotovini v vkupni »v»ti <n| 403.160 kron.
Glavni dobitek /naša:
-I kron 200.000
Zn izplm'iln ilnl.iikov jaiui'i c. kr Interijnki »klui.
Žrebanje neprekliČno dno 15. junija 1S99.
Jedna srečka stane 4 krone.
Sii'i'kc m* <1<iIh' pri oddelku m <tr£nvn« loterije na Dunaju, I., Rlemprjfamie 7, v loterijskih k..lektnrah, v toliukarnah, j>ri davčnih! p.>Atnih, brzojavnih in iflennttkih urnilih, v menjalnicah itil ; Igralni naprti Krati« r.a kupee iirei'k. Strelke «e dnpniiljejo pofttnlnu prmttn.
C. kr. loterijska dlrokoija
■ Hiilelek za ilrftavnn loterije.
Zaloga pohištva
ne „Alla nuova Abbondanza", Trst, Via Torrente 5tv. UJ., se toplo priporoča slavnemu občinstvu za ninogobrojen obisk* Cone broz konkurenoe !
(mčble) Petra Musehika poleg dobroznane gostil-
Oklic.
-ji «5
—
C
u
©
©
%
Pozor!
pravi
Clavfen
nosi to
varstveno znamko
1
Izdelovatelj M HRNJAK. lekar
\
Se kupi
v vseh
lekarnah
in
drogerijali
lonček 60 nč., s pošto 75.
Kdino gotovo delujoče sredstvo
„CLAVĆN"
s katerim s; vsak v 3-5 dneb brez bolečin in za vedno ozdravi kurja očesa, ozeblino, trdo koto, bradavice, iuljl, od znoja va-njeno no gre, ubod bčelo, ose, komarja
in druzega mrčesa. Razpošilja se samo proti povzetju ali je se pošlje denar
naprti. — Preknpovalcl done velik popust!! Glavna podružnica za Istro: lek. i. Seravallo, Trst.
3
<'lavna [MKlri. za AvMro-t(„ernko; lek. A. \Vii,Ker, ZaK" ^ lile« I*. SkMi^a v JSuttrelni: lek. U. Itr.Hljovln, \P«-limv»ki. Varafrlln: I'. Kledl. Petrinja: V. Pa-iiai\Tr*t: Sera valiti. Hinlaiie*tn: .(. ,.' Tiiriik. J
©
N ©
T
O
ET **
e»
/
Umrl je dne 24/2/18 !»X v Lazih St. 5 sod. okraj Ljubljana neki .lože Pečnik. Hil udoveo, 7.*» let star, kat. vere in služil je za delavca pri južni železnici. Rojen je hil v Trstu. Otrok ui zapustil in ljubljanskem u sodišču niso znani do sedaj se nobeni postavni dediči.
Oporoke ni napravi! in bo torej premoženje, ki znaša nekaj sto goldinarjev, zapadlo fiskuzu, če se ne priglasijo nikaki dediči.
Obrok za oglas poteče 17. junija 1H!)!>.
Vsak, kdor misli, da ima postavnih de-dinskili pravic, naj se torej v obrambo istih oglasi takoj pri sodišču, ali pri podpisanem kuratorju zapuščine Jožeta Pečnika.
V Ljubljani, 1. junija 1899.
Dr. Josip Kular,
odvetnik.
Velika hi*a
v Motovunu zraven slovečih škocijanskih jam, ure od Trsta in '/s 11 re hoda od železnične postaje Divača, ob živahni prometni testi Reka-Trst, z dvema kuhinjema, z dvemi obzirnimi podzemeljskimi kletimi, s 14 krasnimi solmmi s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letoviščnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje iu govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
na prodaj
Proda se tudi na večletne obroke. — HiSa, kakor vsa ostala ob&irna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go stilničarsko in štacunarsko obrt.
\	Vsled njene lege na tako živahnej prometni eesti, je
posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pn imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci Škocjanskih jam.
Vse pohlitvo z vrtom ln parkom vred, dalo bi se tudi v najem po dogovoru.
Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, posta Divača.
,U0r. Rosa Balzam i Praško domače mazilo'
z« zolodeo.
je že več kakor .')<> let obče znano domače zdravilo, vzbuja rdast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se probavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in obrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. već.
P.
i urilo! Vsi tleli enilialažc nosijo zraven stoječo, postavno položeno rarstreno znamko.
Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu"
Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : G. Luelaal, K. Leiteuburg, P. Preiidlal, 8. Serravallo, A. Huttlna, C. Zaacttl, A Pra\marer.
Varstvena znamka: SIDRO.;
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz IMeliterjeve lekarne v Pragi
pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v originalnih steklenicnli z varstveno znamk „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
Zaloga piva
Anton Dreher
jWT Kozina
Postaja Herpelje - Kozina.
Ponuja svojo izvrstno pivo v sodčekih in v steklenicah.
Trnkoczy-jev
obliž za kurja očesa
je najgotovejsi in najboljši pripomoček za odstrajenje kurjih očes, debele kože itd. Uspeh zajamčen ! Samo pristen, če je firma „FranziskuB-Apotheke"
utisnjena v vsakem obližu. Dobiva se pri izdelovatelj u Dunaj, V 2, Sehfinbrunnerstrasse 107 in v Trstu pri gospodu lekarju I. Serravallo,
Piazza del sale. IN) poŠti proti vpoSiljatvi 40 kr. dopoSlje se franko.
Cena 35 kr.