Poštnina jjlačana v gotovini Leto XI., št. 136 Ljubljana, sobota 14. junija I930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor; Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. JJpravništvo: Ljubljana, Knafljeva v ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrov® cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241. Tardieujev milijardni investicijski načrt rarlament presoja načrt s skeptičnimi občutki - Nepričakovana ugotovitev o višini državnih prihrankov Pariz, 13. junija, d. Ogromni načrt za gospodarsko povzdigo Francije s pomočjo državne podpore 'trgovini, industriji in poljedelstvu, ki ga je izdelala Tardieujeva vlada, ni naletel v parlamentarnih krogih na tako ugodno raz-jpoloženue, kakor je bilo pričakovati. Že V vladnem programu je napovedal Tardieu, da bo država uporabila v investicijske 'svrhe 17 mil i and državnih /prihrankov, ki so se nakopičile v kleteh zakladnega ministrstva. O potrebi tako ogromnih državnih investicij v poljedelstvu, trgovini itn industriji pa vladajo v francoskih političnih krogih različna mnenja. Sedaj pa se je nepričakovano izkazalo, da so bile številke o višini razpoložljivih državnih prihrankov, iz katerih ualj bi se finansiral miljardni investicijski program, previsoko cenjene in da ne znašajo razpoložljive vsote da-leko onega zneska, ki se je z njim računalo. To je ugotovi poročevalec finanč- ne komisije, poslanec Chapdelaine, ki je napovedal, da bo mogoče milfcardni investicijski program izvesti le tedaj, če bo država najela 5 milijard posojila. Njegovo poročilo je vzbudilo ogromno začudenje v zbornici, ki si ne more razlagati, kam je izginilo 5 miliSard državnih prihrankov, ker je sedaj na razpolago samo še 12 milijard, dočim trdi bivši finančni minister Cheron, da je Milo pri njegovem odhodu v državnih blagajnah 17 milijard prihrankov. Opozicija je vložila na finančnega ministra Reynaulda ostro interpelacijo, v kateri zahteva, nalj ta takoj pojasni, kako je nastala ta razlika. Finančni minister Reynauld je obljubil, da bo na interpelacijo v kratkem odgovoril in pdjasnil celo zadevo. Zbornica z napetostjo pričakuje pojasnila, in to tem bolj. ker se širfjo govorice, dla bosta o zadevi govorila tudi bivši finančni minister Gharon in predsednik Poimcare. Ogorčena borba med Stalinom in opozicijo Stalin preložil XVI. kongres ruske komunistične stranke, da bi prej obračunal z opozicijo Moskva, 13. junlUa, d. Eden najboltj značilnih dogodkov v notranje-politič-nem razvoju sovjetske Rusije je odgo-ditev XVI. komunističnega kongresa, ki bi se moral vršiti 15. t. m., kakor še bilo prvotno določeno. Kongres je od-godten za 10 dni: in se navaja kot vzrok odgoditve prošnje podeželskih komunističnih organizacij, češ da še niso mogle zbrati za kongres potrebnega materijah in določil delegatov. V resnici pa je bil kongres preložen, ker se Stalin 'boji, da ne bo mogel pripraviti do 15. t m. vsega potrebnega za svojo zmago na kongresu. Sicer jte na velikih konferencah komunistične stranke, ki so se vršile v Moskvi, Lieningradu, Stalinoi in nekaterih drugih industrijskih mestih, dobil absolutno zaupnico; ven-daT pa je bilo za kulisami teh konferenc opaziti energično akcijo opozicije, ki misli, da se bliža čas za delLnitivno likvidacijo Stalinove politike. Komunistična opozicija iziiavlja, da prežCvlja sovjetska Rusija obdobje novega NBPA, ki ga je opažati na vseh poljih gospodarskega delovanja. Stalinovi prijatelji odločno oporekajo opozictji ter dokazujejo, da Stalinova gospodarska politika ni nobene vrste uvajanje kakega NEPA v drugi izdala, nego povsem premišljena v komunističnem pravcu usmerjena gospodarska politika, katere d:lj je, doseči čim pre« popolno kolekti-vizacijo ruskega gospodarstva. Po mnenju teh krogov je Stalin, klSub vsem očitkom opozicije, aajvernetjši učenec Lienina ter mu ne more nihče očitati, da je odstopili od komunizma. Ker pa opozicija teh ugovorov ne priznava, ne preostada Stalinu drugega, kakor da z več ali manj nasilnimi merami odstranjuje njene predstavnike iz posameznih komunističnih organizacij ter na ta način redči vrste opozicije za odločilno bitko na strankinem kongresu 25. t. m.. 5e ne bo medtem znova preložen. Major Segrave postal žrtev dirke za rekordi Katastrofalna hitrostna vožnja z novim motornim čolnom - Segrave podlegel poškodbam, en mehanik je pa utonil London, 13. junija, s. Današnji poizkus majorja Segraveja, da bi s svojim novim motornim čolnom »Mis Englamd II« postavil nov svetovni hitrostni rekord, je končal z veliko nesrečo. Motorni čoln je dosegel sicer hitrost 100 mili na uro, vendar pa je nenadoma izginil v valovih. Pa/raki, ki so bili v bližini, so takoj prišli na pomoč ter po* tegn*li iz vode Segraveja in 1 mehanika. Segrave je imel zlomljeni obe roki in dve rebri. Tudi mehanik ie bil težko ranjen. Drugi mehanik je Izginil v valo- vih m ie utonH. Segrave ie kmalu po rešitvi umri. Segrave je že dvakrat postavil hitrostni svetovni rekord. Pri dragem poizkusu je dosegel hitrost 98.76 mflj. Pri današnji tretji vožnji pa je dosegel 100 mil5. vendar pa se je ta poizkus končal katastrofalno. Soproga Segraveja je bii!a z mnogimi1 gledlalci priča te strašne katastrofe in se je onesvestila, ko so nesli mimo nje nosilnico s težko ranjenim majorjem, kii ni več spoznal svoje žene. Grandi v Budimpešti Varšava, 13. junija. AA. Snoči je odpotoval iz Varšave in zapustil Poljsko italijanski minister za zunanje zadeve Grandi. Budimpešta, 13. jun. AA. Iz Krakova le italijanski minister zunanjih zadev Grandi krenil v Budimpešto. Kakor po* roča »Az Est« bo Grandi odpotoval iz Budimpešte najbrž na Dunaj, dasi je prej nameraval odpotovati takoj v Rim. Bes thlen bo priredil nocoj na čast Grandi ja svečano večerjo, na katero je povabljenih 40 oseb, med njimi vsi ministri, ki se na« hajajo v Budimpešti. Tekom dneva je imel Grandi sestanke z mnogimi držav« niki. Zasedanje italijanske zbornice Rim, 13. junija. AA. Italijanski parla« ment se sestane danes popoldne, da skle« pa o zakonu, ki ga je predložil minister financ in ki urejuje lokalno in občinsko finančno upravo. Po sprejetju tega zako« na bo šel parlament na letne počitnice ter se bo ponovno sestal šele jeseni. 1000 oseb aretiranih Chicago, 13. junija. Velika policijska ra« cija v zločinskem delu mesta ni posebno uspela, ker so bili voditelji razbojniških tolp pravočasno obveščeni, ter so pobeg« nili, posebno še, ko so zvedeli, da so po« licijske čete prejele ukaz, da postreljajo pri najmanjšem uporu 41 najbolj zloglas« nih zločincev. Del policijskih čet je dobil povelje naj poruši zločinska skrivališča, ter stanovalce žive ali mrtve privleče na policijsko predsedstvo. Aretacija morilca juvelirja Haverde Praea. 13. rurraia h. O včaraišmiem umoru iuveliria Haverde javliaio listi, da se je ta slučaj razriasnil zaradi oridave šoferia av-totaksiia. ki ie včeirai ob 8.30 vozil dva neznanca fe Prasre v Karlštaim. Policija je nato odposlala oddelek v Plzen. ki ie aretirala morilca, nekeca Rusa Volovika. Danes na je bil aretiran naezov sokrivec. Je to vrtnar Pavel Bružek. ki ie no rodu Cehoslovak. ki na je od svoie mladosti živel v Rus® ter se šele leta 1924 vrnil v Pra so. . Rus Volovik ie v Plzron ori zrcal svoie dejani e. Sovietsika misii,ia v Prasni iiztiavlia. da sovietska vlada ni nikoli zaposlili a ka-kesra Volovika. Temu nasuroti Da trdi Volovik. da ie bil v službi sovjetske misiie v Pamzu kot kurir. Pri njem so zaplenili orecaišnio korespondenco, o kateri na no-licua noče dati nobenih in formacij. Zdi se. da se morilec niše drueače. a ne Volovik Na levi roki ima tetovirane aike M. P L. in sicer v ciriHai. Praška javnost ie bila danes opoldne zo-Det v veliki razburjenosti zaradi novega umora Vrtnair na centralnem pokopališču ie naihrz v pijanosti s kuhinjskim nožem na bestirialen način umoril svoio ženo. Grška zunanja politika Atene, 13. junija. AA. Velika komisija za zunanje zadeve ee bo sestala v soboto. Minister za zunanje zadeve bo raztolmačii pogodbe, ki so bile eklenjeae e Turčijo. Minister za zunanje zadeve bo pri tej priliki govoril tudi o »tališču nevtralnih članov v mešani komisiji za likvidaciao posestev inozemskih lastnikov. HOMOGENA KMEČKA VLADA V RUMUNIJI Po neuspehu misije generala Presana je bil mandat za sestavo vlade ponovno poverjen Maniu, ki je včeraj popoldne sestavil homogeno narodno-kmečko vlado Bukarešta, 13. junija, p. General Presan, ki je včeraj sprejel mandat za sestavo vlade, v svoji misiji ni uspel, kljub temu, na se je splošno pričakovalo, da bo on kot nadstrankar mogel združiti vse stranke na primernem delovnem programu. Proti vsemu pričakovanju pa je naletel pri strankah na tak odpor, da je že po včerajšnjih razgovorih z voditelji strank uvidel, da ne more zadostiti njihovim zahtevam po ministrskih mestih. Zato je še sinoči prosil za avdiijenco. Pozno zvečer je bil sprejet na kraljevem dvorcu. Kralju je obširno poročal o poteku svodih razgovorov ter mu na to vrnil mandat za sestavo vlade. Kriza, ki traja sedaj že pet dni, se je zaradi tega še bolj poostrila. Z največjo napetostjo se je zaradi tega pričakovalo danes v vseh političnih krogih, kake odločitve bo sedaj izdal kraffi. Širile so se najrazličnejše verziije. Za najverjetnejšo se je smatrala vest, da bo mandat za sestavo vlade poverjen Ion« donskemu poslaniku Titulescu. On nalj bi še enkrat poskušal setaviti koncentracijsko parlamentarno vlado. Ce bi pa ta misija ne uspela, naj bi sestavi uradniško vlado. Govorilo se jte tudi o tem, da bo dobil general Presan mandat za sestavo vojaškega kabineta. Kakor bomba je zaradi tega učinkovala opoldne vest, da je dobil mandat za sestavo nove vlade ponovno bfvši ministrski predsednik in vodja narodmo-seljaške stranke Maniu. Vest se Se zdela sprva neverjetna, tembolj, ker je Maniu, ko mu je bil prvič poniuden mandat za sestavo vlade, izrecno izdavil, da se hoče za nekaj časa umaknfitš iiz političnega življenja, da bi mogli priti na krmilo tudje, ki niso bili aktivno udeleženi! v dosedan&Th strankarskih m političnih borbah. Vendar ipa se je izkazalo, da je vest resnična. Maniu je bil ob 11.30 pozvan na dfvor ter je ostal nad eno uro pri kralju v avdijenci. Kralj mu je pri tefj priliki* poveril mandat za sestavo vlade, ne da bi mu stavil kakršnekoli pogoje. Kakor so javile posebne izdaje, ki so izšle ktmalu popoldne, bo sestavf.l Maniu homogeno Vlado narodno-seljaške stranke. S tem mu bo omogočeno sestaviti vlado še tekom današnjega dne. Zunamje-politični razlogi namreč milino zahtevajo takojšnjo rešitev vladne kri- ze, a tudi notranje-političrti položaj je tak, da je za konsolidacijo razmer, nastalih po povratku kralja Karola nujno potrebno, da pride na krmilo kar najbolj stabilna vlada. Kakor se iz okolice desiigniranega ministrskega predsednika Mania zatrjuje, bo sledil kmalu po sestavi vlade in rešitvi najnujnejših zadev razpust parlamenta. Volitve bodo razpisane za jesen. Vršile se bodo najbrže meseca novembra. V političnih krogih vlada prepričanfe, da je ta preokret v razvoju vladne krize pripisovati v prvi vrsti stališču, ki ga je zavzela liberalna stranka. Sestava homogene seljaške vlade pomeni obenem napoved najostreeše borbe proti liberalcem. Razcep, kii je nastal v liberalni stranki po povratku princa Karola, se bo sedaj bržkone naglo nadaljeval. Nasprotniki novega režima so to menda tudi že uvidefli in zato v političnih krogih ni presenetila vest, dia se namerava glavni vodija opozicionalnih liberalcev Vintila Bratianu docela umakniti. Kakor je sam izjavil, se namerava stalno izseli® iz Rumu ni je in preživeti konec svojih dni v kakem malem inozemskem mestecu. Njegovo nasledstvo bo bržkone prevzel bivši notranji minister v zadnji liberalni vladč (Duca. Maniuova vlada Bukarešta, 13. junija g. Maniu je popoldne ob 4. sestavil naslednjo vlado: ministrski predsednik: Maniu, namestnik ministrskega predsednika in minister brez portfelja: Vajda Vojvod; notranji minister: Popovici; zunanji minister: Mironescu; prosvetni minister: Costacescu; finančni minister: Magdearu; prometni minister: Mirto; trgovinski minister: Manoilescn; delovni minister in minister za socialno skrb: Joanitescu; pravosodni minister: Juniau; poljedelski minister: Mihalache; vojni minister: Cihosci; minister za pouk: PetrovicL Državna podtajništva so bila zasedena naslednje: V ministrskem predsedništvu: Polisi in Bogos; v finančnem ministrstvu: Cresan; v prosvetnem ministrstvu: Georgie; v prometnem ministrstvu: Gafenco; v notranjem ministrstvu: Angelescu; Iz bivše vlade Maniua sta torej izpadla samo ministra Mitescu in Conatetescu. Vsi ostali člani nove vlade so bili že člani prejšnje vlade Maniua. Pred Kraljevsko palačo se je zbrala velika množica ljudstva, ki je imenovanje nove vlade Maniua pozdravila z živahnimi vzkliki. Neuspele spletke liberalcev Bukarešta, 13. junija, dc. Veliko senzacijo je vzbudila vest, da so poskušali pridobiti liberalci po povratku princa Karla princeso Heleno na svojo stran, da bi podprla njihov odpor proti proklamaciji princa Karla za rumunskega kralja. Iz dobro informiranih krogov se zatrjuje, da sta voditelj liberalcev Vintila Bratianu in bivši minister zunanjih zadev Duca odposlala k princesi He. leni delegate, ki naj bi jo pregovorili, da bi pomagala liberalni stranki. Princesa Helena na je predlog odločno odbila z Izjavo, da ne želj. da bi se narod razdelil po prihodu princa Karla v dva tabora. Pomirjenje v kraljevski rodbini Bukarešta, 13. junija, p. V današnjem »Uradnem listu« je bil objavljen kraljev odlok, skaterim se priznava princesi He« leni pravica do naslova Nj. Vel. rumun« ske kraljice. V političnih krogih smatrajo to za prvi dokaz pomirjenja v kraljevski rodbini. Proglasitev princese Helene za rumunsko kraljico kljub še veljavni ločit« vi njenega zakona s princem odnosno se« danjim kraljem Karolom se utemeljuje s tem, da je bila ločitev zakona izrečena še« le po izgonu princa Karola iz Rumunije. Ker pa je bil ta izgon s sklepom ustavo« dajne skupščine razveljavljen, so bili raz« veljavljeni tudi vsi ostali ukrepi, ki so re« zultirali iz tega zakona. Med te ukrepe prištevajo tudi ločitev zakona. Tudi prisrčnost prvega sestanka kralji* ce«vdove Marije in kralja Karola smatrajo za dokaz pomirjenja v kraljevski rodbini. Kraljica«vdova je bila danes skoraj ves dopoldne pri kraljici Heleni. Kakor se za« trjuje, je kraljica«vdova pri tej priliki sve« tovala prinseci Heleni, naj se pomiri s svojim soprogom. Bilo je tudi dogovorje« no, da se bosta kralj in kraljica sestala nocoj na skupni večerji in da se bosta pri tej priliki oficijelno pobotala. Kronanje kralja Karola Bukarešta, 13. junija, g. Iz dvornih" krogov se poroča listu »Cuventul«, da se bo vršilo kronanje kralja Karola meseca septembra v Alba-Julii. Kralj Karol je izrazil željo, da bi se kronanje vršilo na priprost način. Finančni minister Popovici je dal v Pariz in London nalog, naj se ustavi izdelava novcev s sliko kralja Mihajla, ker se bodo izdelali novci s sliko kralja Karola. Zopet peklenski stroji v južni Srbiji Včeraj ponoči so eksplodirali v Nišu štirje peklenski stroji, ki pa niso napravili posebne škode - Ena oseba ubita, tri pa ranjene Beograd, 13. Junija. AA. Snoči 12. tega meseca ob 20.50 ie eksplodiral peklenski stroj v čakaflnici tretjega raz- reda na kolodvoru v Nišu. Strofj je bil skrit v železni peči čakalnice in montiran v železni škatli. Pri eksploziji je bil smrtno ranjen veterinarski kontrolor Živojin Rankovič, ki tje podlegel poškodbam, težje ranjena sta dva vojaka, neka učenka tretjega razreda niške gimnazije pa je dobilla lažje rane. Razen teh v navedenem času k sreči ni bilo nikogar v čakalnici. Ob 23.05 je eksplodiral drugi peklenski stroj, kakih 900 metrov daleč od Dostavnega poslopja na progi Nfs-Pirot v trenutku, bo je privozfl brzovlak iz Pi-rota. Ta eksplozija ni povzročila nika-ke škodie. V neposredni bližini so našli še tretji peklenski stroj, ki pa ni eksplodiral. Obstojal je iz železne škatle, napolnjene s pol dragim kilogramom ekrasita. Ko so čakali na strokovnjake, da bi stroj demontfrali in uničili, je iznenada eksplodiral. Eksplozija ni napravila nikake škode in nihče ni bil ranjen. Davi ob 3.15 je ekspOodiral še četrti peklenski stroj na cesti v srnerti proti Leskovcu. Skrit je bil v kupu gramoza za posipanje ceste. Tudi ta eksplozija ni povzročila nikake škode. Prihod novega čsl. poslanika Beograd, 13. junija, p. Dan©s je prispel semkaj novoimenovani češkoslovaški poslanik m a našem dvoru dr. Flieder. Na kolodvo. ru ga je sprejelo csobje češkoslovaškega poslaništva, pozdravila pa ga je tudi mnogo-brojna češika kolonija. V razgovoru z novinarji je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da je imenovan za poslanika v Beogradu, kjer bo mogel na ta način najuspešneje sodelovati pri zbližanju obeh brailekih narodov. Poslanik dr. Flieder je bil rojen 1. 1883. v Pasovu ter je študiral univerzo v Pragi. Nato je služboval pri advokaturi, bil taj« nik praške mestne občine, pred vojno taj« nik češke parlamentarne frakcije na Du« naju. Po vojni je pomagal organizirati če« škoslovaško poslaništvo na Dunaju, bil tam nekaj časa odpravnik poslov, nato minister ČSR v Brnu in stalni delegat pri Društvu narodov, dve leti poslanik v Var« šavi in končno poslanik ▼ Stockholmu, od koder prihaja k nam. ■• - ----1 Naše preproge - reklama v Ameriki Beograd, 13. jun. AA. Naš konzulat v Santiagu je obvestil Zavod za pospeševa« nje vnanje trgovine o velikem uspehu pri« vatne razstave naših pirotskih preprog, ki je bila nedavno tega prirejena v izlož« benem oknu ene izmed največjih in naj« razkošnejših trgovskih hiš v Santiagu tvrdke Gath Chaves. Razstavljene prepro« ge je poslal g. Ante Bultan, trgovec in član naše tamkajšnje kolonije, ki se zdaj prehodno mudi v naši kraljevini. S propa« gandnega stališča je bil dosežen velik uspeh, ker občinstvo občuduje okusno iz« gotovljeno naše domače delo. Prav tako pa je razstava imela velik uspeh tudi s tr« govskega stališča, ker so bile v nekaj dneh domala vse preproge pokupljene (bilo jih je okoli 90), čeprav se samo za carino pla» ča 15 čilskih dolarjev za kilogram. Ome« njena trgovska hiša je obremenila blago z 80 odst. na račun zaslužka na ceno, po ka« teri je bilo njej prodano blago v komi« sija Novi poglavar muslimanske cerkve Beograd, 13. junija. AA. S kraljevim ukazom je bil imenovan na podlagi izvolitve hodžinske kurije ter na podlagi čl. 4. zakona o islamski verski zajednici v kraljevini Jugoslaviji za reis . ul - ulemo (vrhovnega cerkvenega poglavarja islamske verske za-jednica v kraljevini Jugoslaviji Ibrahim Hadži - Hafis Maglajlič. Zakon o notarjih Beograd, 13. junija. AA. Odbor vrhov« nega zakonodajnega sveta, ki bo proučil zakonski načrt o javnih beležnikih (no« tarjih) se sestane v torek 17. junija ob 9. dopoldne v minstrstvu pravde. V tem odboru so gg. univ. prof. dr. Arangjelovič, univ. prof. dr. Dolenc, dr. Grisogono, Ma« vrovič in Slavko Šečerov. Plenarna seja zakonodavnega odbora, posvečena temu zakonskemu načrtu, bo 26. junija. Vesti iz Zagreba Zagreb, 13. junija, č. Danes se je vrnil iz eBograda mestni načelnik dr. Srkulj, ki se je mudil včeraj v Beogradu v interven« cijah glede nove zakladne bolnice, pripo« jenja parcel k mestnemu teritoriju za no« vo mitnico pri Savi, glede avtobusnega prometa in drugih občinskih zadev. V stvari koncesije za avtobusni promet na mestnem teritoriju zagrebškem je odpo« toval v Beograd z vsemi spisi odposlanec banske uprave dr. Ranicki, da pojasni, ka« ko je prišlo do odločbe banske uprave glede podelitve koncesije za avtobusni pro* met zasebniku, s čimer mestna občina ni zadovoljna. Zagreb, 13. junija, č. Davi ob pol osmih se je težko ponesrečil v delavnicah držav« nih železnic kotlar Andrej Ledinski. Na levo nogo mu je padel velik kos železa, ki mu je stopalo hudo razmesaril Poško« dovanca so odpeljali sicer takoj v bol« nico, a obstoja precejšnja nevarnost za< strupljenja. Nadaljevanje telefonskih in brzojavnih poročil na 7 strani. Zakaj ni prišlo do elektrifikadjske pogodbe med Ljubljano in banovino Zanimiva in napeta seja ljubljanskega občinskega sveta - Po pogodbi bi utrpela Ljubljana SO do 100 milijonov škode Ljubljanska občinska uprava se ie danes popoldne sestala k redni iavni seii. Zupan dr. Puc ie ob 5. popoldne otvoril seio in sporočil naiorei. da ie obč svet. Ceč iz zdravstvenih razlogov odloži' svoie mesto. Nadalie ie sporočil, da ie kabinetna pisarna Ni. Vel. kralja poslala zahvalo za pozdrave. poslane ob priliki otvoritve povečane mestne elektrarne Banska uprava ie s pismom od 24. maia odredila pregled mestnega gospodarstva, ker že več let ni bilo pregledano. Pregled izvršuie tričlanska komisiia. Z ozirom na vPrašanie instarfčne Poti glede pritožb proti odlokom mestnega magistrata sporoča žu-oan. da ie preiel od državnega svetnika #r. Škarje pojasnilo, kako ie stali še državnega sveta o tem vprašanju. Po tem tolmačenju sta magistrat in občinski svet !e ena instanca in gre torej pritožba proti odlokom magistrata ne na občinski svet. temveč na banski unravo in v tretil instanci na upravno sodišče. V praksi pa ostane tudi po tem mišlieniu pri starem, ker »klena nannrei magistrat. Potem občinski svet in proti temu skleou ie dovoljen pri-ziv na bansko upravo Ker ni bilo proti zapisniku o zadnji s sil noben ee a ugovora, smatra župan zapisnik za odobren. Obč. svet Hribar se pritožuje. da župan, ki ie glasom zapisnika zadnje seie poklical nieza (Hribarja) na red zaradi izraza, da nastooaio mestne mrga-nizacjie kakof sovieti. dočim glasom zapisnika ni poklica' na red obč. svet. Tavčarja. ki ie z medklicom označil niegove besede kot nesramne. Zuoan dr. Puc ie Izjavil. da medklica obč. svet. Tavčarja ni slišal in mu zaradi tega tudi ni mogel dati ukora. Smatral na ie za neumestno, da ie obč. svet Hribar imenoval mestne orga-nizefie za soviete. in ea ie zato pozval k redu. Poročila finančnega odseka Načelnik odseka g. Tavčar noiroča natf-prei o računskem zaključku Mestne hranilnice in njenega Kreditnega društva. Zaključki so bil5 soglasno odobren!. Ker policija nima dovolj prostora za nastanitev stražnikov novincev, mora skrbeti mestna občina za niibovo nastanitev. Našla ie v hiši v Pražakovi ulici 24 primerne prostore. Dovoli se v to svrlu znesek 25 r>00 Din iz proračunske rezerve. Društvo »Trgovska akademiji a« v Liuf>-Rani piros? garancijo za gradbeno Posojilo za oosloprte trgovske akademije. Društvo irnfa že primemo stavbsče Poleg banske nalače in 800.000 Din gradbenega kapitala. V državnem oroTačunu ie določena letna vsota 400.000 Din za oddačevania posodila za zgradbo v znesku 4.000.000 Din. Za posojilo samo na nai garantira mestna občina. Predlog ie bil soglasno sprejet. , Enak- ie občinski svet prevzel garancijo dn 3 milijonov za gradbeno posojilo uradniškemu Hranilnemu in posojilnemu konzordiu v Liubliani. ki bo zgradil stanovanjsko hiš- s poslovnimi prostori v Ga. ievi ulici. 400.000 Din ie bilo določenih v PodooTo interesentom za zgradbo stanovanjskih barak. Dovoiien ie bil kredit za zgradbo paviljona na ogalu Dunajske ceste in Linhartove ulice, ker bo mestna občina odslej zidala enotne paviljone in kioske ter iih da-iala interesentom v naiern. Za popravo Jn barvanie fasade Mestnega doma Je bil odobren kredit 30.000 Din. Motrklubu Ljubljana ie bil odpisan račun za škropljenje dirkališča v znesku 17.901 Din. Rešene so bile deloma neodtao. deloma odklonilno razne pritožbe proti predpisom mestnih davščin. sedne občin«, o ustanovitvi fonda za zgraditev poslopja za obrtno-nadaljevalne šole, obč. svet. Daohs za znižanje vstopnine v mestno kopališče ob Ljubljanici, obč. svet. Jeglič za prispevek mestne občine k povečanje hiralnice sv. Jožefa, k obnovi fasade Uršulinske cerkve ter k napravi monumenitalrph stopnic in električne tre na pročelju te cerkve, obč. svet. Debevec za popravo takozvane mežnarije v Šiški, ki je last mestne občine, za posredovanje pri prometnem ministrstvu glede omogo-čenja prehoda preko železnice iz Kavško-ve ceste, obč. svet. Musar za popravo hodnika na Sv. Petra cesti, obč. svet. Li-kozar za napravo hodnikov na Ižanski cesti, Dolenjski cesti in popravo ceste v Hra-deckega vasi, za kanalizacijo ob Družinski cesti, obč. svet. Bahovec za pobiranje mit-reine od avtobusov maloželeznšške družbe, obč. svetnik Lombar več samostojnih predlogov. ki se tičejo šišenskega okraja, popravil šišenske šole itd., obč. svet. Urbas za oddajo del upravičenim obrtnikom. Vse te predloge je župan odkazal pristojnim odsekom. Nujni predlogi Sprejet je bil nato nujni predlog obč. svet. Ruparia za dovolitev dodatnega kredita 100.000 .Din za dograditev vodovoda v Črno vas, ker se je že dovoljenj kredit 200.000 Din izkazal kot premajhen. Daljša debata se je razvila o nujnem Predlogu obč. svet. Ivana Hribarja, naj se določbe pravilnikov upravnih odborov mestnih podjetij razveljavijo, v kolikor niso v skladu s statutom mestne občine. Nujnost predloga je bila odklonjena in ' predlog odkazan pravnemu odseku. CKbč. svet Ivan Hribar je vložil nadaljnji nujni predlog, naj župan še nocoj prečita razsodbo upravnega sodišča v zadevi kopališča v Mednem. Obč. svet. dr. Fettiich je govoril proti nujnosti, ker je predlagatelj sam že v neki prejšnji seji prečita! dober del te razsodbe in gotovo pozna tudi ostali del. Obč. svet. dr. Ravnihar podpira nujnost, češ da .ie stvar jako resna, ker besedno razsodbe upravnega sodišča kaže, kako se posluje na ljubljanskem magistratu. Zupan dr. Puc meni, da ne gre deiati iz rmišice slona. Gre za to, ali se je z občinskim denarjem pravilno gospodarilo ali ne. Vse drugo je postranska stvar. Če se je napravila kaka formalna napaka je to postranskega pomena in nam bo služilo za nauk za bodoče. V tem primenu je bil vnesen v proračun za kopališče znesek 200.000 Din; takrat so bile v gremi ju, kj je sklenil naj se porabi ta znesek za napravo kopališča v Mednem, zastopane vse skupine Tudii dr. Ravnihar ie glasoval za predlog Proti temu sklepu je vložil neki meščan pritožbo, ki jo je občinski svet odklonil. Zato je občinska uprava smatrala se upravičeno uporabiti ta kredit v namenjeno svrho. Upravno sodišče pa pravi, da to ni formalno pravilno. Vi lahko karate, je naglasa! dr. Puc, gospodarstvo in postopanje, ampak kar vi delate, taka stvar je le teater, samo ker hočete v očeh meščanstva oblatiti mestno upravo. To ni resna politika in resno gospodarstvo. Kdor je sam glasoval za to, naj sedaj molči. (Splošno burno ploskanje skoro na vseh klopeh.) Dr. Ravnihar potrjuje dejanske navedbe župana in pravi, da je grajal le to, kar se je potem zgodilo. Nujnost predloga je bila nato z veliko večino odklon jena. družbe, je taka govorica le smeSna. Zato ne morem verjeti, da bi v istini obstojale govorice. Vrh tega je mestna občina odklonila podaljšanje pogodbe s TPD za dobavijanje premoga samo zaradi tega, da bi lahko sklenila pogodbo z banovino. Naposled govori dovolj tudi dejstvo, da vztraja občinski svet na diferenciaciji občinskih doklad, kar pomenja samo za TPD okroglo 1 milijon več davka na le» to. Takega stališča ne bi zavzemali pod* kupljen župan ali podkupljeni občinski svetniki... Izvedeniško mnenje Za županom je govoril predsednik upravnega odbora mestne elektrarne go« spod Orehek, ki je poročal, da je elektrik fikacijski odsek dobil poročilo dr. Fetti* cha in inž. Dietricha. Poročilo jasno dos kaže, da mestni občini ne kaže sklepati pogodbe z banovino na podlagi predlo* ženega osnutka. Glavne ugotovitve poro* cila so: Vprašanje priključitve Ljubljane na elektrarno v Velenju Nato so prišle na dnevni red interpela« cije. Med drugim je obč. svet. dr. Lukan interpeliral župana, kaj je s pogajanji med lubljansko mestno občino in bansko upra« vo glede dobave električnega toka za Ljubljano iz elektrarne v Velenju. Prosil je tudi pojasnila, kakšne vrste so težkoče, ki so se pri tem pojavile, in koliko je res« niče na raznih govoricah, ki se o tej za» devi širijo po Ljubljani. 2upan dr. Puc Poročila gradbenega odseka Za odsek ie poročal podžupan nrof. Jarc. Na njegov predlog ie bilo ugodeno nekaterim prošnjam za ponovno parcelacijo, dalje DTošnii pravoslavne cerkvene občine za odobritev situacij skega načrta zgradbe pravoslavne cerkve v Trubarjevem Parku. Stranišče s Krekovega trga se prestavi na vogal Kapiteljske in Poljanske ceste. Rešene so bile nato nekatere pritožbe v stavbnih zadevah: med drugim ie bilo ugodeno Pritožbi Franca Mikliča proti izdanemu stavbnemu dovoljenju za zgradbo novega hotela ob Masarvkovi cesti. Pri-tožbi istega pritožnika zaradi odklonitve dovol ienia za zgradbo garaž se ie deloma ugodilo: dovoljenje se izda za štiri leta. Pritožba Pavla Šimenca oroti regulaciji svetokrižkega okraia se zavrne, ker se te dosegel z njim sporazum. Stavbni družbi d. d. se dovoli zazidava južnega dela Su-voborske ulice. Odklonila se ie pritožba Ane Leskovic proti novemu mestnemu regulacijskemu načrtu, po katerem se ima njena hiša na Bregu podreti. Ravno tako se ]e zavrnila enaka pritožba pivovarne Union. Regulacija Streliške ulice bo veliara 100.000 Din. Najemnine v mestnih hišah V imenu odseka za upravo mestnih hiš je obe. svet. Likozar predlagal, nai se vse nrošnrie za znižanje najemnin odklonijo brez novega pregleda stanovanj, stranke, ki so morda Potrebne podoore. pa naj se odkažeio socialno-političnemu uradu. Predlog ie bil soreiet, enak. tudi nredlog. da nai se deložaciie izvrše breznogomo. ako stranke, ki iim ie bilo plačilo zaoadlih najemnin dovoljeno v obrokih, obrokov nočejo Plačati. Tudi hišnikom v mestnih hišah se ne zniža io najemnine, pač pa mm župan lahko nakaže primerne nagrade. Poročila personalnoprav-nega odseka Za personalno - pravni odsek Je poročal dr. Ravnihar. da ie mestna občina vložila pritožbo na Državni sivet proti zahtevi p0 prispevku za vzdrževanje poslooia sreskega poglavarstva za ! Številčna kritika teh določb pomenja za MOL zelo neugoden rezultat Predvsem se moramo vprašati, kaki stroški bi bili MOL prihranjeni, ako se priključi na Velenje odnosno KDE, to je, kaj bi odpadlo od onih produkcijskih stroškov, ki bi jih imela MOL pri delovanju svoie lastne povečane centrale. Jasno je, da ostanejo v primeru priključka na Velenje MOL v glavnem prav vsi dosedanji stroški hi obremenitve, izvzemši izdatkov za premog hi maže ter event. še del izdatkov ea tehnično službo in vzdrževanje, torej da ji ostanejo nezmanjšani izdatki za obresti in amortizacijo investiranih glavnic ter do malega vsi personalni stroški za tehnično osobje. Zato pomenja za Ljubljano ob priključku na Velenje vsaka vsota, ki jo plača za dobavljeni tok preko izdatkov, ki bi jih imela v glavnem za premog in mažo, efektivno izgubo na dohodkih. Pogodba, ki bi jo mogla MOL smatrata za sprejemljivo, bj se morala torej pri ceni za dobavljeni tok kolikor mogoče pribli žati stroškom, ki bi jih imela MOL za pre mog in mažo ob produkciji iste množine toka iz lastne elektrarne. Pri presoji finančnega efefota je treba odgovoriti na vprašanji: 1.) koliko znašajo proizvajate stroški za Movatno uro pri obratovanju z lastno napravo, vpoštevajoč pri tem le izdatke za premog, mažo, reparature in vzdrževanje naprave in 2.) koliko znašajo stroški za dobav#ew> kilovatno uro pri priključku mesrtsiega omrežja na KDE. Ad 1.) Proizvajalni stroški za kv. uro pri obratu novega tuibo-agregata so točno ugotovljeni in znašajo pri najneugodnejšem načinu obratovanja, je pri prav nizki izrabi okrog 60 par. Stroški pa padajo, čim več toka se porabi, in bodo padM na najmanj 36 par za kilovatno uro, ako bo kon-zurn toka tako narasel, da bo stroj lanlko oddajal 10 milijonov kilovatnih ur na leto. Pri tem je treba poudariti, da je ves proračun baziran na sedančh visokih premogovnih cenah. Čim bodo te cene padle, kar je pričakovati, bodo tu do proizvajalni stroški za kv. uro sorazmerno padli. Ad 2.) Na drugo vprašanje odgovor ni težak, ker se da cena točno izračunati iz predloženega banovinskega pogodbenega osnutka. Na podlagi določb tega osnutka bi na •pr. I. 1935. (strokovnjaki računajo, da bo do takrat narasel konsum električnega toka v Ljubljani na 7.4 milijona kv. ur) ve- ljala kilovatna ura mestno občino v lastni režiji 40 par, dočim bi morala, ako sklene pogodbo s KDE, plačati za kv. uro 74 par. Pet let kasneje (1940.) bi stala pri predvidenem konsumu 12 milijonov kv. ur ena kv. ura v lastni režiji mestne elektrarne 42 par, dobavljene od KDE pa 72 par. Tako se dajo izračunati številke za vsako leto posebej. Skupni račun pokaže, da bi tekom 15 let, kakor dolgo naj M pogodba trajala, bila Ljubljana na izgubi za 49 milijonov dinarjev, ne vštevšl obresti. Jasno je, da osnutek, ki je finančno tiko neugoden za mestno občino ljubljansko, ne more britš sposobna podlaga za sklenitev pogodbe. Drugi nesprejemljivi pogoji banovinskega predloga Pa tudi mnoge druge določbe banskega osnutka vzbujajo tehtne pomisleke. Ne bo se lahko uživeti Ljubljančanom v misel, da naj se pravkar z mii K jonski mi žrtvami dograjena povečana mestna elektrarna postavi izven obrata in služi le za izjemne primere kot rezerva. Pomisleke vzbujajo v banskem osnutku one določbe, ki govore o tem, iz katerega vira bi KDE imela dobavljati Ljubljani električni tok. Banska osnutek je v tem oziru popolnoma nejasen. Če sd hočejo KDE z besedilom pogodbe pustiti odiprto možnost, da dobavljajo Ljubljani tok iz tretjega vira (event. iz Fale!), sledi iz tega, da si hočejo varovati KDE proste roke, da se event. kot vmesni dobavitelji pogode z drugimi dobavitelji za dobavo toka Ljubljani. Stiitizacija člena 5. banskega osnutka dopušča Ljubljani mnogo premajtien konsum-ni okoliš, v bistvu le ono ozemlje, ki ga že danes aiimentira z električnim tokom. Banovinski pooblaščenci so vse protipred-loge odklonili. Velike pomisleke vzbuja določba točke 7. banovinskega osnutka, da se smejo cene električne energije spreminjati le v sporazumu s KDE. Ta določba ograža avtonomijo MOL glede tarifne politike, ki si » mora mestna elektrarna ne samo v interesu svojega lastnega razvoja ampak tud£ v interesu svojih odjemalcev, ki so ljubljanski davkoplačevalci, vsekakor varovati. Nesprejemljiva je določba S. 10 banovinskega osnutka, po kateri priznavajo sa-cer KDE Ljubljani pravico, da se ndefeS finansiranja elektrifikacije dTavske banovine, ne povedo pa, na kak način in v kaki meri. G. Orrtig direktor Steweag (SteiennSr-kisebe Wasserkraft-und Blektrizitatswerke A. G.) v Gradcu se je zelo neugodno izrekel o banovinskem projektu. Posebno neugoden je način obračunavanja. G. Ornig naglasa, da je vsled predlagane obračunske metode podvržena celotna tarifna po-politika MOL odobritvi KDE in da bi taka odvisnost vsekakor vodila k velikim težko čam. Idejo zveze dveh močnčh kaloričnih oenitral — ljubljanske in velenjske — je kljub temu toplo pozdravljati in jo zasledovale naprej. Postaviti pa jo je treba torej vsekakor na podlago popolne paritete obeh pogodbenih strank. Sporazum bi se dal doseči najpravilnejše in rrajpravičmei-še na taki podlagi, da bj se na eni strfni KDE zavezala dobavitjat5 mestni cbčinli Wuib35anski iz svojega velenjskega dalnovo-da ves tok, toi ga Ljubljana ne more a M noče kriti iz lastne produkcije, na drugi Stranj pa bi se MOL zavezala KDE -fobav-Ijatt ves odvišen električni tok, ki ga more produoiratfi v svoS elektrarni; po taki pogodbi bi tvorili obe elektrarni druga (Jru-gi vzajemno pomoč in rezervo. Seja se ob pol 11. ponoči še nadaljuje.. Španski petrolejski monopol Madrid, 13. junija. AA. MimsteT financ je kategorično demantiral govorice o tem, da namerava vlada ukiniti monopol petroleja. Grandi v Krakovu Krakov, 13. junija. AA. Italijanski minister za zunanje zadeve je odšel v diražbi poljskega zunanjega ministra Zaleskega ▼ Wieliczko, kjer si je ogledal tamošnri e solarne. Po povratku v Krakov si je Oran® ogledal mesto in okolico, nakar je prisostvoval v občinski palači svečani recepcšS v njegovo čast. Potrjeni svetovni rekordi Pariz, 13. junija. AA. Mednarodna konferenca za letalstvo je potrdila dosedanje sve tovne rekorde. Zatem je določila pogcjie za Schneiderievo tekmovanje, k)i bo leta 1931. Trgovinska pogajanja med Rumunijo in ČSR Praga, 13. junija. Včeraj je prispela ▼ Prago romunska delegacija, ki se bo pogajala o trgovski pogodbi med češkoslovaško in Rumunijo. Šef delegacije ie generalni direktor v zunanjem ministrstvu Ca-ranfil. Smrt viteza zlatega runa Budimpešta, 13. junija. Včeraj je umrl na svojem posestvu na predvečer svojega 80. rojstnega dne grof Anton Czirakv, ki je bil eden od osmih vitezov zlatega runa. Mednarodna letalska zveza Pariz, 13. junija, a. Včeraj popoldne Je konferenca mednarodne letalske zveze zaključila svoja dela. Danes dopoldne je konferenca izvolila nov odbor in predsednika zveze. Položaj v Siriji Pariz, 13. junija. AA. Francoski visoki komisar v Siriji Ponsot je izjavil novinarjem, da je položaj v Siriji odličen. Duhovi so se pomirili in dežela se posveča civili-zatoričnim delom. Posebno velika aktivnost vlada za ureditev železniških in vodnih vprašanj. Pristopajte k Vodnikovi dražbi L Maši kraji in ljudje Naša kraljica v Ljubljani Včeraj popoldne okrog pol 4. je vzbudil v Šiški veliko pozornost izredno eleganten, modro pleskan avto, ki je tekel skoro brezslišno. Za volanom je sedela mlada dama, poleg nje še druga, dodnn 'je bil livriran šoier na zadnjem sedežu. Naenkrat so ljudje v gospej. ki .ie vodila avto, spoznali kraljico Marijo. »Kraljica se pelje« je šlo od ust do ust, se hipoma izvedelo po cesti še pred avtom in gruče pasantov so radostno poffldiravilial-e 'kraljico, ki je smehljaje se pr Lažno odzdravljaila z roko. Nj. Vel. kraljica je ptf šla v spremstvu svoje dvorne dame z Bleda rn je, kakor navadno, sama šofirala. Počasi in spretno ie vodila elegantni avto po mestnih uldcaih, povsod živahno pozdravljena. Parkrat se je ustavila in izstopila, vsakokrat se ye zbrala mno>lca ljudi, ki je vladarici prirejala prisrčne ovacije, ko se je zopet vrnila k avtu. Peljala se je po Stritarjevi iull'ici, Mestnem in Starem trgu, pa nazaj v Šeleniburgovo ulico, na Dunajsko cesto, od tam skozi Gradišče nllmo banske palače na Bleiweisovo cesto in nato, po skoro dve urnem bi-vanfu v Ljubljani, nazaj proti kraljevskemu Bledu. Jurkovičev Cankar l^isem zasledoval boja, ki je nastal o priliki konkurence za Cankarjev spomenik, in tudi ne vem, kakšni so bili vposlani načrti. Vem le, da so se ob tei priliki razvile — kakor je pri naš že lepa navada — hude besedne borbe. Zdi se tudi, da je šlo pri tem za alternativo, ali nai bo spomenik tak, da imej umetniško vrednost, a® pa tek, da naj ugaja širokemu občinstvu. Sicer je ta alternativa zelo čudna, a je menda doka! značilna za našo dobo. Včasih je bilo namreč tako, da sta se ta pojma krila. Uspeh vseh velikih umetnikov prejšnjih časov se je o Sito val prav v tem, da so njihovi umotvori navduševali veliko maso občudovalcev. Danes smo pa srečno dospeli do absurdnega prepričanja — hvala bogu le pičlega števila umetnostnih recenzentov, — da umotvor ni umotvor, če naSde med občinstvom veliko število ob- čudovalcev. Saj bi drugače ti edini svetlo-vickš ne stali tako visoko nad »povrečno« in »podpovprečno« maso ... Z velikim zanimanjem sem prejef povabilo kiparja Junkoviča, naj si o sle dam njegov v ilovici izvršeni kip Ivana Cankarja še pred odlivanjem v bron. Ko sem vstopil ▼ atelje ter sem zagledal pred seboj trmet-nškov« delo, mi je za hip zastala sapa. M si morete mfisflliti, kako bi Vam bilo, če bi stopiti v sobo, a tam bi sedel vaš dobri znanec ali prijatelj, ki ie umiH pred mnogimi leti? Da, to je Ivan, tak je bt, točno taki Njegova je ta kretja, ko sedi s prekriža-mtri nogami zamišljeno ter zre v daljavo, podlpinaje si z desnico brado, med tem ko levica počiva na kolenu. To je njegovo obličje, njegovo živo obličje! Resno ob enem m otožno, z rahlim dobrohotnim, a vendar nekoliko satiričnim nsmevom okoli usten. On je fco, nai ga gledam od spredaj, a® od katerekoli strani. Stisn/il sem roko mnrstru Jurfcovfčn, a nisem zmogel besede »čestitam«, tako me je prevzeto njegovo delo. Jurfoovičev Cankar je umotvor, ki hoče podati le Cankarja, a drugega nič. Alfi je Je treba kaj dragega? Ali nam Cankar sam ni dovoli, če vidimo v kiipu njega vsega? Če gffedacmo skoczi poteze njegovega otočja v njegovo globoko dušo? Ali nam ne zadostuje, če občutimo pred tem kipom, da je npodrMieni zares tisti, ki nam je dal »Hlapca Jerneja« in »Podobe iz sanj«? AH naj pišem še »strokovno« kritiko o proporci jah, o stilu, o tehniki, o draperiji? Brni m se, da ne bi mogefl o tem zares posrečenem umotvoru povedati več nago sem že povedal, če bi kiparjevo delo skui šal analizirati. Zdi se mi, kakor da bi grešil nad njim, če bj ga skušal natančno opisovati. Vrhnika bo lahko z vso pravico ponos- na, da bo imela morda najlepši spomenik. A gotovo je, da kip ne bo znan samo Vnhniičanom. Kmalu ga bo poznal po slikah morda tudi po plastičnih reprodukcijah sleherni Slovenec. S. ŠanteL Katastrofa mladih nemških turistov pod Triglavom Nad Kugyjevo polico se je smrtno ponesrečil 21-letni Henrik Miiller iz Kolna ob Renu - Njegov tovariš Ervin Liedtke težko ranjen Mojstrana, 13. junija. V sredo popoldne je prispelo iz Mo-nakovega v Mojstrano 16 mladih nemških turistov, večji del samih visoko-šolcev, med njimi pa so bile tudi štiri dame. Pestra in živahna ter razmeroma izredno številna turistovska druščina je vzbudila v Mojstrani precejšnjo pozornost in simpatije. Mladeniči kakor tudi dekleta so bili na prvi pogled videti pogumni in že preizkušeni turisti, večinoma vsi v starosti svojih 20 let. Bili so tudi skrbno pripravljeni za veliki pohod v Julijske Alpe. Namenjeni so bili pred vsem naskočiti Triglav, izvršiti v posameznih oddelkih nekatere plezalne poskuse ter naposled mimo Triglavskih jezer in preko Komarče kreniti k slapu Savice, nato v Bohinj in slednjič v Ljubljano. Da se kolikor toliko razbremenijo prtljage, so vse odvisne stvari v Mojstrani spravili v zavoje in jih okrog pol 17. oddali na mojstranski pošti, da jih po izvršeni turi poste restante dvignejo v Ljubljani. Takoj po tem opravku na pošti je brhka ekspedicija krenila v prijetnih večernih urah skozi Vrata v Aljažev dom, kjer je prenočila. Včeraj zjutraj že pred svitom je ekspedicija nadaljevala pot na Triglavski dom na Kredarici, kjer se je nekoliko odpočila, nato pa naskočila Triglav. Mladi turisti so imeli krasen razgled in jih je, kakor so po povratiku na Kredarico soglasno zatrjevali, popolnoma prevzela lepota naših planin. Včeraj popoldne okrog 17. pa se je odločila petčlanska skupina te družbe še k plezarni turi na Triglav. Skupina, ki jo je vodil 21-letni akademik Henrik Miiller, rodom iz Kolina ob Reni, se je primerno opremila za plezalno turo in je vzela s seboj tudi dolgo vrv. Ker je Ma ura za tak podvig že dovolj pozma, je oskrbnik svaril mlade turiste pred opasnim podvigom. Toda niso se dali odvrniti. Korakali so preko ledenika in so nato preko Kuigyjeve police na severni steni hoteli doseči vrh Triglava. Že v bližini Kugyjeve police pa sta se dva člana skesala ter je plezanje nato nadaljevalo samo trojfe turistov: Henrik Miiller je stopal prvi, za mjim je bil na vrv privezan akademik Ervin Liedtke, tretja pa je bila neka gospodična. Ko so bili na najopasnejšem mestu v steni, je gospodična ravno odvezala vrv — in tisti čas se je že zgodila katastrofa. Henrik Miiller je strmoglavil navzdol globoko v prepad in je z razbito glavo obležal na mestu mrtev. S seboj je potegnil tudi Liedt-keja, ki pa je navzlic usodnemu padcu ostal živ, toda z zlomljeno nogo m drugimi poškodbami po telesu. Do obupa prestrašena gospodična, ki si ie bila v poslednjem trenutku z odvezanjem rešila življenje, je začela klicati onadva člana ekspedicije, ki sta zastala spodaj. Prebdeli so vso noč v steni in se šele davi vrnili na Kredarico, odkoder so se nato vsi ostali člani družbe podali na usodno mesto, spravili iz brezna mrtvega in ranjenega tovariša ter ju prinesli na Kredarico. Nosač Rekar, ki je bil ravno na Kredarici, pa je hitel v Mojstrano, kjer se je takoj sestavila rešilna ekspedicija pod vodstvom vodnika Gregorja Laha. Tvorili so jo sami že pre-iskušeni reševalci kakor Košir, Eržen, Jaklič, Jalen in poleg Rekarja še dva vodnika. Zvečer so po velikih naporih prinesli ponesrečenca v dolino in bodo ranjenca prepeljali bržčas v Ljubljano, glede mrliča pa bodo počakali nadalj-nih ukrepov. 2e okrog 16. popoldne sita prišla na mojstransko pošto dva člana družbe ter o katastrofi telefoniono obvestila nemški konzulat v Zagrebu, ki je zagotovil vso pomoč; stavil je na razpolago-tudi eventualna potrebna denarna sredstva in prevzel nase dolžnost, da bo o katastrofi obvestil vse prizadete sorodnike v Nemčiji. Ob 20. se je iz Ljubljane odpeljal rešilni avto po [ponesrečenca. Novica o prvi letošnji katastrofi v naših planinah se je tekom dopoldne hitro razširila tudi po Ljubljani. 2e kratko poročilo, ki ga je o tem objavil »Slovenski narod«, je v krogih naših planinarjev vzbudilo splošno sočustvovanje.' Iz Mojistrani nam je bila od strani prizadete turistovske družlbe, ki je vsa prestrašena, sporočena želja, izraziti prošnjo, da bi naša obiaStva, v kolikor bo potrebna njihova pomoč, bila članom družbe, popolnoma nepoznanim v naših krajih, ljubeznivo na uslugo. Velik požar v „Kovini" na Teznu Glavna delavnica popolnoma zgorela — 70 delavcev brez dela — Blizu 3 milijone dinarjev škode Maribor. 13. iuniia. Srtoa med 23. in 24. uro .ie v tovarna »Kovina« na Teznu v glavnem objektu izbruhnil požar, ki se ie tekom ene ure razširil na ves obiekt in ga s stroji vred popolnoma uničil. Takoi alarmirani mariborski gasilci so v hipu Prihiteli na lice mesta s turbino, prihitela Pa so tudi okoliška gasilska društva iiz Pobrežia. Studencev, Pe-ker. Razvaniia- kasneje tudi še nekatera iz oddalieneisib kraiev. ki ®m pa sploh ni t r obalo več stopati v akcijo. Maribor ski in okoliški gasilci so omejili požar v toliko, da se ni razširil tudi na ostale obiekte tovarne v neposredni bližini glavnega oliekta. Pogled na požar, ki ie divjal v glavnem obiektu. ie bil strašen, vmes Pa se ie čulo Dokanie tramov in rušenie posameznih delov poslopja, eksplozije itd. Več tisoč ljudi ie gledalo strahote divjega elementa. Požar ie prvi opazil nočni čuvaj tovarne Ivan Svafeel. ki ie okrog 22. malo zadremal. okro-g 23. pa se prebudil in opazi. da Drihaia iz delavnice za ponafclovanie sumljiv dim. Takoi je telefoniono alarmiral upravo in gasilce. Po dosedanjih ugotovitvah ie izbruhni! požar v malem oddelku omenjene delavnice za poniklovanie. V tem oddelku ie velika železna peč. ki ie v času obrata — tovarna obratuie samo v dnevnem času — stalno v uporabi. Vodstvo tovarne ie mne-nia. da ie požar povzročila prevelika vročina. ki jo Doviznoča ta peč. ali oa — kar je druga verzfcia — kratki stik. ker tovarna baš sedai v vseh objektih ureiuie nove električne naprave. V obiektu. ki ga ie požar uniči, ie bilo zaposlenih okrog 70 delavcem moškega in ženskega soola. ki so zaenkrat brez posla. Ker ie bil ta obiekt i-zimed treh obratovalnih objektov naivečiii. ie nad polovico obrata s tem ustavljenega. Vendar pa ie pod- ietie odločeno takoi zet ad iti novo moderno urejeno delavnico in potem takoj tudi nadaljevati z obratovanjem v dosedaniem ali morda še povečanem obsegu. Škodo cenilo na okrog 2 do 3 milijone dinarjev. Točno ie doslei še ni bilo mogoče ugotoviti. Vendar ie škoda krita z zavarovalnino. ker ie tovarna zavarovana pri zavarovalni družbi »Lava« za 5.160.000 Din. Podietie ie last družbe, v kateri ima večino dunajski kapital, udeleženi Pa so tudi Jadransko-oodunavska banka in mariborska posojilnica ter nekateri manjša jugoslovenski interesenti. Rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah Trbovlje. 13. 'unija. Letos oraznuie .rudarska nadaljevalna šola 25 letnico svoiega obstoia. Ustanov-liena ie bila 1. 1905. in se nahaia od usta-novnikov v Trbovljah menda edino še g. Gustav Vodušeik. šolski ravnatelj v o., ki ie bil tudi vodia šole od vsega početka do 1924. ko ie stooil v zaslužen; pokod. Za nitim ie prevzel vodstvo nien sedanji voditelj. šolski upravitelj g. Robert Plavšak. Ustanovitelj te šole so imeli pred očmi smoter, dvigniti duševn-- in moralni nivo delavske mladine in io usposobiti za nien bodoči rudarski poklic. Na stotine absolventov te šole ie bilo in so še zaposileni oo vseh rev'Vlili TPD bodisi kot predde-lavci. pa tudi kot poduradniki. Šola ie imela do sedai 2 razreda, s prihodnjim letom pa se »tvori še pripravljalni razred, ki bo omoemčal obisk šole tudi takim mladeničem, k- niso imeli prilike obiskovati višie organizirane osnovne šole. — Blacod edno vpliva ta šola tudi na obna- Samo Se danes ob pol 8. in 9« zvečer Pesem ljubezni »Chanson iT amoarc Telefon 2124. Elitni Kino Matica GOVOREČI FILM z najlepšo ženo Amerike Billie Dove kot partner Rod la Roque šanl-e delavske mladim©, ker k> odtegne pouličnemu življenju ter io skuša vzgoiiti v trezne in izobražene delavce ter zavedne državljane, ki obenem dobro vpJivaio s svoiim znanjem in lepim vedeniem tako v službi, kakor tudi v javnosti na vse svoie tovariše. Na šoli se poučuieio naslednji predmeti: iezik. računstvo. zeml!i&p's. lepopis, obrtno spisie. mineralogiia. geologija, rudarstvo in risanie. Vse predmete ie poučevalo osnovnošolsko učiteli-stvo. samo rudarske strokovne predmete so poučevali rudarska in-ženierii. V proslavo oetindvaisetletuče ie bil letošnji zakliuček šolskega leta še posebno slavnosten in združen z razstavo Pismenih in risarskih izdelkov. Slavnosti so se udeležili noleg župana g. Sitteria 'n podžupana g. Voduška tudi rudarski rfavar dvorni svetnik g. inž. Stergar in rudniški ravna-teli g. inž. Pauer i. dT. Razstava psmenih in risarskih izdelkov ie pokazala lep uspeh učiteljskega osobia. ki posveča vse svoie sie orocvitu te šole. Šola se vzdržuie v glavnem s prispevki občine. Trboveljske premo-gokopne družbe ter Delavske zbornice. II. rudarske skupine i. dr. Šolo upravlia poseben šolski odbor, kateremu načeliuie župan g. Sitter Nadalinji odborniki so še: g. inž. Julii Pauer. rudniški ravnatelj kot podpredsednik, šolski ravnateli g. Gustav Vodušek kot zastopnik krajevnega šolskega odbora, g. Robert Plavšak. šolski uoraviteli. kot vodja šole. g. Adolf Jesih. učitelj, kot ta.inik in blagajnik odbora, po enega zastopnika oa :maio v odboru vse one korporaci je. ki podpirajo šolo. Kakor vsako leto. tako le tudi letos priredila rudarska nadalievalna šola s svojimi goienci pod nadzorstvom učiteljskega osobia poučni izlet in sicer letos v Maribor in Ruše. kier so obiskali in si osiedaJi tamošnie tovarne._ Vsesokolski zlet in Beograd v ameriškem zvočnem filmu Za vsesokolski zJet sta se v Beogradu poiavila dva nenavadna k a mi ion a- Prvi nripada Foxu. drugi pa Paramountn. znanima velikima ameriškima filmskima pod-ietiema. Posebn,~ Foxova filmska ekspediciia ie ob prihodu v Jugoslavijo takoj pravilno poimila svoio nalogo. Vodiia ekspedi-clie mr. Pehal ie takoi opazil velike pri-rodne in zigodovinske zanimivosti naše države. ki bodo nedvomno zanimale Američane. Zato se ni omeii-1 samo na sniimanje vsesokolskih prireditev, temveč namerava posneti razne zanimive podrobnosti v Beogradu in okolici, oa morda tudi drugod po državi. Stopil ie v zvezo z ameriškim poslaništvom. ki mu ie dalo potrebne informacije. in Foxov aparat ie že posnel beograjske znamenitosti, prepdiial pa se je tudi preko Save in posnel veličastna panoramo Beograda. Med tem. ko le aparat snimal sliko, le tainik ameriškega poslaništva govoril v mikrofon za zvočni film primerno tolmačenje: »Na tem mestu ie počila prva puška velike vodne. Tostran so prej eospodarili Avstriici. Svoi čas ie bil Beograd srednjeveško. zapuščeno, nemoderno mesto. A danes se vašim očem predstavlja v tei davni sliki, močan, poln poleta, ustvarjanja in živahnosti...« Nadalie ie govornik laoi-darao. duhovito in prikupno opisal posamezne zanimivost1, ki iih ie istočasno snimal film: tako beograjsko trdnjavo. Ze-mun kot predmestje, gradnio velikega mostu nreko Dunava in drugo. Nedavno sta se na balkonu ameriškega poslaništva postavila pred Foxov filmski aparat ameriški poslanik Prince in naš zu-nanft minister dr Marinkovid. Poslanik, kije v Ameriki dobro znan ne samo kot diplomat. marveč tud; kot znanstvenik, je govoril v mikrofon o zvezah Jugoslavije in Amerike z ameriškega stališča in poudaril. kako potrebna- dragocena im upravičena ie propaganda Jugoslavije v inozemstvu. S svoi ima kulturnimi pogoji ter osobibirmi odlikami značaiia in morale Jugo-sloivend upravičen^ uživajo v inozemstvu dober rfas. Stotisoči Jugoslovenov živijo v Ameriki in intenZ:vno deluieio na oro-izivodnii države, ki iim ie postala druga domovina. Oni so istočasno tudi važen kulturni faktor v Ameriki in zaslužijo vsestransko priznanje. Nato ie zunanji minister dr. Marinkovič izpregovoril v mikrofon v angleščini, in sicer o kulturnih, gmotnih, političnih in moralnih zvezah Jugoslaviie z USA. • Poudaril ie zavezniško prijateljstvo, enake izkušnje in ideale v svetovni vojni, realne kulturne in gospodarske stike oo prevratu. Naglasi! ie ogromne simpatije, ki iih Američani uživaio v Jugoslaviji, ter izrazil želno. da b; taki odnosa ostali tudi v bodoče. Foxov aparat za zvočni film ie naoosled posnel tudi godbo kraljeve garde, ko ie svirala iugoslovensko koračnico, ki io ie lani komponiral poslanik Prince na Bledu. Zanimanje za planinski dom na Mirni gori Črnomeli. 13. junija Letos 21. aprila ie bil odprt širšemu prometu in obisku Planinski dom na Mirni ©oni. Od tedad naprej ga stalno posečaio razni turisti, pa tudi že kakih 10 šolskih razredov je šlo gori na majniški _ izlet, med temi tudi glimnaziici fe Kočevja. Iz tega se vidi. da je bila postavitev tega planinskega doma prav potrebna. Izlet na Mimo goro je ravno pripraven za en dan. 'Metnik ne izrabi preveč časa. ima oa uri tem užlitek. kakor če bi šel na ne vem kako visoke gore. Dom ie sedai kompletno ooremlien in stalno oskrbovan. Zali-bog so ga v noči od 15. na 16. maia oose-tili neznani zilikovci baš v času. ko ni bito nikogar notri ter pokradli raznih živež-nih potrebščin m pijače za ca 2500 Din vrednosti. Za podružnico, bi iana še dok na dom«, je bil to seveda težak udarec. Priskočili so oa zopet na pomoč radodarni Crnomelici z dano vi. katerim naj bo na tem mestu izrečena nailepša zahvala. Pred par dnevi ie dobila podružnica tudi zelo lepo kolekcijo raznih potrebščin od gospe dr. Zopamičeve soproge .min. n. r. in ravnatelja etnografskega zavoda v LiuMjami. Gospa je bila tako lfabezniv-da je iz lastne iniciiative nabrala pri Ljubljančanih mnoigo lemrh stvari za lepšo opremo doma. ki predstavili a jo že lepo vrednost. Bodi fi za njeno pozornost in požrtvovalnost izrečena najlepša za',wa- la kakor tud5 vsem dobrotnikom. V juliju namerava prirediti čmomefiska SPD na Mirno goro izlet in veselico. Opozarjamo na to že sedai vse naše prijatelje. Uspešno delovanje Sadjarskega in vrtnarskega društva Liubliana. 13. iuniia Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva 29. maja v beli dvorani hotela »Un.iona« v Ljubljani ie pokazal lep napredek tega društva. Predsednik, kmetijski svetnik Viljem Rohrman je otvoril občna zbor ter pozdravil delegate in zastopnika banske uprave g. inž. Skubica. V daljšem nagovoru je poudaril, da društvo stalno napreduje in ima že okrog 170 podružnic in čez 9000 članov. Zahvaljuje se učiteljem, ki po vsej banovini delujejo po podružnicah. Zahvalil se je mnogim predavateljem, ki nesebično in z vso požrtvovalnostjo širijo in utrjujejo začeto delo. Bodril je podružnice k delu in želel, da bi Sh zastopali vselej res vneti sadjarja in vrtnarji. Pozdravil je ustanovitev dreves-niičnega odseka, ka bo veliko pripomogel k pravilni vzgoji sadnega drevja. Glavni tajnik nadzornik A. Škutj je podal obširno poročilo iz katerega posnemamo: Kakor vsako leto je društvo tudi v pretečenem letu lepo napredovalo. Ob zakliiiučku leta 1929. je bito 8168 članov (napredek 942 članov). Podružnic je bilo 147 s 6160 člani (1928. 130 podružnic s 5490 člani). Podružnice so lepo delovale in imele 376 sej, priredile so 259 predavani in tečajev, katerih se je udeležilo nad 10.000 poslušalcev. Svoje drevesnice ima 20 podružnic s 34.032 drevesci. Na pobudo podružnic se je zasadilo čez 20.000 sadnih dreves, deloma nabavljenih po znižanih cenah. Raznih podpor so dobile podružnice čez 130.000 Din ter raznega orodja in sredstva za zatiranje škodlffivcev. Zavednost članstva se kaže posebno v tem, da je od 9000 članov ostalo na dolg« le 113 zamudnikov. Vsekakor znak velike zavednosti pa tudi vztrajnega dela v upravi. Društveno glasilo »Sadijar in vrtnar« se tiska v 9500 izvodih in ustreza v vsakem ozdru. Za bodoče se bo list primemo razširil im okrasil z barvanimi prilogami. Sadni ogleda so se prirejali po vseh podružnicah, kjer je bila ugodna sadna leta-oa. V Ljubljani je bfl t jeseni sadurf seieni na katerem je bito razstavljenih skoraj 2000 ameriških zabojev sfcdiia. Ta sadni sejem je izdatno dvignil našo sadno trgovino ia. pridobil ugfled našemu sadja tadS t inozemstvu. Drušitvo je izdate in založilo tadS sadne knjige, predvsem zelo uspelo kmijigo »Sadni izbor«, kS je že razprodana m knfago sadjarskega strokovnjaka ravnatelja Pri-ola: »Spravtjenije, razbiranje, vtiaganje, shranjevanje in nazipošljanije sadlja«, M jo moral imeti vsak zaveden sadiar, vsaka gospodinja, vsaka šola ia vsako gospodarsko društvo. Glavni odbor in načelstvo sta delovala z vso vnemo in uporabila vsako priiko v prid in razvoj dlruštva. Tajniko-vo poročilo je bilo sprejeto z odobravanj em. Iz blagajmikovega poročila g. profesorja Josipa Verbiča povzamemo le glavno. Društvo je imelo v 1. 1929. 269.518 Dia dohodkov in 216.050 Din stroškov, torej preostanka 53.467 Din. Cisto društveno premoženje znaša 73.993 Din in je narastlo od prejšnjega leta za 20.767 Din. Zahvalno omenja bivša oblastna odbora, kr. bansko upravo in Kmetijsko posojilnico za Ljubljansko okolico, ki so naklonih društvu lepe podpore. Na predlog g. pregledalca račainov viš. knjigovodja Ivama Kranjca so bili računi odobreni in sprejeta razrešoica, nioa. V nadaljnem so bfiM sprejeti raani predlog glavnega odbora in podružnic, ki stremijo za nadaljnim smotrenrm dvigom sadjarstva in vrtnarstva s pravilno vzgojo sadnega drevja z zatiranjem sadnih škodljivcev, prirejanjem sadnih razstav in sejmov. Posebno važen je bil sklep, da se vrši vsako leto sadjarski kongres, ki naj razpravlja o vseh perečih vprašanjih, posebno glede organizacije sadne trgovine. Ko je bilo še sklenjeno, da se vrši prihodnji občna zbor v Mariboru, so se vršile na predlog g delegata A. Bubovica volitve z vzklikom. Na predlog g. ravnatelja Lranačka je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Viljem Rohrman, L podpredsednik Martin Humek, I. podpredsednik Josip Priol, tajnik Andrej Štoulj, blagajnik Josip Verbič; odborniki: Dolinšek Fvan, inž. Feritč Pavel, Goričan Franc, Kafol Fr. Levstik Miloš, Močnik Peter, Omerza Vik-, tor, inž. A. Podgonnšk, Petkovšek Vai. Sa-gadin Ljudevit, inž. Skubic Josip, ŠtrekeS Josip. Namestniki: IsitMč Ivan, Kovak Josip ApJenc Fr., Lah Rado, Plesec Fr, Mt a vijak Ivan, Lovše AirL, Flego Ant. Vandjan Fr., Zupane Jože, inž. Jeglič Ciril Lap AniL, Pregtedovalai računov: Kraajc Ivan, KobaJ Josip. Po tri io pol urnem zborovanju je zaključil društveni predsednik Viljem Rohrman občni zbor z žeHio, da se vidimo v jeseni na sadjarskem kongresu v Ptuju, pri. hodni e leto pa na občnem zboru v Mariboru. Pri astmi In boleznih srca, prsi m in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše ješ uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« greneče velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Domače vesti Najnovejša Številka »Življenja in sveta" je izšla z naslednjo vsebino: Svoboda in kruh (Guglielmo Ferrero — s sliko) Godba in kirurgija Energija — vir življenja (s 3 slikami) Janje (Hasse ) 'etterstroem) Molzna živinica mravelj (dr. Fr. Maidl) japonska V novem Tokiu Arabci v Palestini (s petimi slikami) Misli o športu (Jean Giraudous) Živalske žrtve za človeško zdravje Krotilec kač (H. Hichens — s štirimi slikami) •likama) slikama) Izlet v Albanijo (z dvema Schmeling ali Sharkey? (z 2 Saje Japonska ženitev Naša doba (s sliko) Ljubezen in kategorije Ženski pokret Naslovno sliko »Palme« je vrezal v les slikarsgrafik E. Justin. Tedenska revija »2ivljenje in svet« sta* ne mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * Naše dopisnike ponovno opozarjamo, naj pišejo imena krajev ter priimke oseb razločno, da ne bodo nastale neljube pomote. Marsikaj lahko uganemo tudi iz nerazločne pisave, imen manj znanih krajev in priimkov pa ne moremo. Dogaja se celo, da nam kdo piše kaKgraiično, ko pa pride do imen, napravi kakšno neusmiljeno čačko, katere pri najboljši volil ne moremo razrešiti. * Razmestitev carinikov. Premeščeni so: k glavni carinarnici v Beogradu carinika Fran Otrm iz Vel. Kikinde; Josip Jevnikar iz Rakeka ter pomožni carinik Adolf Ma-taušek iz Maribora; k glavni carinarnici v Dubrovniku carinik Luka Polovič iz Maribora in pomožni carinik Bogumil Medanrič iz Rakeka; k glavni carinarnici v Zagrebu carinik DragoJjub Pavlovič iz Maribora; k glavni carinarnici v Ljubljani carinika Peter Midžor iz Beograda in Aleksander Bur-mazovič iz Subotice; k glavni carinarnici v Mariboru carinika Jagoš Lazarevič iz Kotora in Diniko Ljubič s Sušaka; k glavni carinarnici v Subotici carinik Framio Urbas iz Zemunika; k glavni carinarnici na Suša-fcu carinika Viktor Haber te Maribora in Gjorgje Pavlo vič iz Ljubljane; k carinarnici v Debru carinik Viktor Kregar te Ljubljane; k carinarnici v Djakovici pomožni carinik V&flko BroMh te Prizreua; k carinarnici v Ohridu carinik Anton Poželi te Dubrovnika; k carinarnici v Rakeku carinik Ivan Matunovič te Sarajeva, Vukašin Ra-d ulovi č jn Blagoje Nikolič iz Beograda ter carinski pripravnik Bori vaj KutJešič te Beograda, ter k carinarnici v Strug; caninik Avgust Berlot te Ljubljane. Vsi navedeni so deloma premeščeni po potrebi službe, deloma na lastno prošnjo. * Osebne vesti s pošte. V 2. skupino H. kategorije so pomaknjeni: AndTes Pavla, Arko Mariia, Babkov Terezija, Baretto Frida, Bizjak Marija, Sline Justina, Božič Vekoslav, Bregant Ivan, Čeme Alojzija, Ciuha Pavla, Dekleva Helena, Dvoršak Josip, Fabiančič Ana, Gela Viktor, Gezo Alojzij, Globočnik Marija, Gobane Mariia, Go-derer Ema, Grizold Jerica, Helmich Leon, Hlebec Lucija, Horvat Ela, Jarmi ik Ivo, Jan Vera, Jarh Pavla, Job Ana, Karnbič Otilija, Kastelic Francka, Kehic Slava, Ker-mek Josip, Kertžan Dora, Kobald Danica, Kokalj Kristina, Korče Antonija, Koritzki Rajko, Korošec Marija, Kos Kristana, Koser Vladimir, Koželj Antonija, Kurent Anica, Kutnar Marija, Leitgeb Albin, Lingelj Natalija, Ločntik Majda, Makuc Jožica, Mauer Marija, Meden Marija, Meglič Roza, Me-gušar Tončka, Mimik Meta, Modic Vida, Mohončič Mariia, Mozer Olga, Mozetič Marija, Mudrovčič Ljudmila, Naglič Bernard, Novak Elza, Nusbek Viktor, Pakiž Marija, Pavšek Anton, Pečenko Lidija, Peairer Ana, Pfeiferer Hilda, Pigner Marija, Pršek Alojzija, Podboj Mara, Podgornik Olga, Po-renta Marija, Posti Mariia, Rabič Karla, Rot Pavla, Rozman Alojzija, Sajovic Marija, Sila Terezija, Simčič Antonija, Smo-dič Rafaela, Stanonik Francka, Šifrer Štefanija, Sigur Anica, Šoti Lea, Šraj Janko, S raj Marija, Subert Josipina, Tavčar Mihaela, Tn.nj Marija, Triller Ema, Ulbl Kornelija, Uršiič Pavla, Vojsk Ruža, Vrtačnik Frančiška, Zabukovec Pavla, Zoreč Anica m Živko Amalija. _ Veliko izbiro vsakovrstnih modnih čevlfev in sandalet po najnižjih cenah, dobite le v trgovini ŽIBERT. Prešernova ul. * Diplomirala sta včeraj na juridični fakulteti ljubljanske univerze g. dr. pilil. Josip Žontar, gimn. profesor v Kranju in g. Mat-ko Drovenik \z Ljubljane. Čestitamo! Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: I. Ca« opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, i relativno vtago v %, 5. smer io brzino vetra. 6 oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Ljubljana: 7, 765.4, 16, 80, —, 7, dež, 1. Maribor: 7, 764.6, 19; 85, NW2, 0, —, —. Mostar: 7, 763, 20, 85, S2, 0, —, —. Za. greb: 7, 764.4, 21, 75, W2, 0, —, —. Beo. grad: 7, 764.2, 23, 55, SE2, 1, —, —. Sara. jevo: 7, 764.9, 16, 85, —, 0, —, —. Skoplje: 7, 765, 19, 65, —, 2, —, —. Kumbor: 7, 762.5, 22, 75, —, 0, —, —. Split: 7, 763.3, 23, 75, NNE4, 1, —. —. Rab: 7, 763.1, 22, 90, 5, —, —. Vis: 7, 763.5, 20, 75, ENE2 1. —. — Solnce yzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.48, luna vzhaja ob 23.3, zahaja ob 6.15. Najvišja temperatura danes v Ljublja. ni: 27.4, najnižja 14. Najnižja temperatu« ra: v Mariboru 15, v Mostaru 15, v Zagre« bu 17, v Beogradu 13, v Sarajevu 11, ▼ Skoplju 13, v Splitu 19. i * Poroka. Danes se bosta v cerkvi sv. Petra v Ljubljani poročila artiljerijski podpolkovnik g. Fendo Janež iz Sarajeva in gdč. Gena Bergmanova, hči znanega tovarnarja in posestnika na Poijansiki cesti. Novoporočenima obilo sreče! * Pojdimo na Dolenjsko ki v Belo Kra-fino! Jutri, v nedeljo zjutraj bo krenil prvi izletniški vlak v Belo Krajino. Vožnja je polovična. Dolgo smo čakali, zdaj bo vendar ustreženo želji ljubiteljev Doleniske in Bele Krajine, prebivalstvu pa tudi. Najtop-leje priporočamo izlete v dolenjsko smer, kjer se vsakdo brez velikih naporov lahko nauižije prelestnih pokrajinskih lepot. Oglejte si Semič, Črnomelj, Gradac, Metliko, — povsod boste našli, kar želite. Izleti so omogočeni na vse strani, h kopanju vabi Kolpa. Tudi vinske gorice vabijo k ogledu. Pozdravljamo prvi izletniški vlak v dolenjsko smer in mu želimo mnogo staknili nedeljskih gostov! * Predstavništvo Panevropske Unije v kraljevini Jugoslaviji. V Beogradu se je osnovalo iz vrst beograjskega, zagrebškega in Jjublljanskega odbora Panevropske unije posebno jugoslovenske Predstavništvo Unije, za katerega predsednika je bil izvoljen bivši minister dr. MomčSlo Ninčič. Za častnega predsednika je izvoljen zunanji minister dr. Marinkovič. * Otrokom je treba dajati samo lahko neškodljivo odvajalno sredstvo, da prenehajo posledice lenega delovanja črev. Zato predpisujejo gospodije zdravniki otrokom vseb starosti DARMOL, znano odvajalno čokolado. Zaradi izvrstnega čokoladnega okusa je DARMOL posebno pripravno sredstvo. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna Jos. Reich. * Tvrdka Meinel & Herold iz Maribora je imela na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu E razstavljene svoje prvovrstne glasbene instrumente, violine, mandoline, kitare, tambure, trorr.be, klarinete, ročne harmonike, hromatične harmonike in gramo fone. Ta tvrdka se je s svojimi solidnimi in res dobro izdelanimi glasbenimi instrumenti pridobila splošno simpatijo in vžva med ljubitelji glasbe, posebno pa še med harmonikarju veliko zaupanje. Dokaz tega velikega uspeha je pač prvovrstno izdelovanje harmonik, kar je vse pohvale vredno, in se zaradi tega nakup teh glasbenih instrumentov vsakomur lahko najtoplejše priporoča. Premiera! Ob 4., pol 8. in 9. zvečer! Ljubezen mladega častnika in lepe goslačice v nepozabnem filmu V carstvu valčka Znižane cene! — Krasna godba! — Najboljši igralci! KINO IDEAL * Pred otvoritvijo stopla na Boču. Boč ie 984 m visoka' gora nad Poljčanami, kjer gradi planinski odbor v Poljčanah s pomočjo rojakov iz Dravinjske doline razgledni stolp, ki bo gotovo privabil na ta skoro pozabljeni biser Dravinjske doline mnogo turistov. Na binkošitno nedeljo je bilo na gori nad 100 izletnikov, ki so posetili tudii na novo otvorjeno okrepčevalnico pri Sv. Miklavžu, 624 m visokem sedlu med Bočem in Prvenikom. Na razglednem stolpu dovršavajo zadnja dela. V nedeljo 15. t. m. se bo vršil komi si ioneln i ogled stolpa. Svečana otvoritev, združena s pravim planinskim rajanjem, bo pa 22. t. m. na kar že danes opozarjamo vse prijatelje Boča in Dravinjske doline. * Društvo zobotehnikov za Slovenijo v Ljubljani vabi vse svoje včlanjene in ne-volanjene 2 ob »tehnike Dravske banovine na svoj občni zbor, ki bo 14. t. m. ob pol 8. v Ljubljani v restavraciji »Novi svet«, Prešernova soba. Udeležba obvezna. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. * Županstvo občine mesta Kamnik razpisuje službo občinskega tajnika. Ptredpis-no opremljene prošnje z dokazili o usposobljenosti za to službo naj se vilo že do konca junija t. 1. prd županstvu. * Oddaja mizarskih del za Šolo. Krajevni šolski odbor mestne občine IjuMjanske razpisuje izvršitev nekaterih mizarskih del v šolskem poslopju v Šiški in v šoli na Barju. Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu do 23. t. m. ob 11. dopoldne. Tam se tudi dobe potrebni pripomočki za vlaganje ponudb. * Oddaja raznih del pri Šolskem poslopju. Pri stavbi novega šolskega poslopja na Dolu pri Hrastniku se oddajo pleskarska, slikarska in pečarska dete kakor tudii do-bavfjanie in polaganje hrastovih parketnih deščic. Interesenti se naj blagovolijo osebno zglasiti na Dolu, kjer so jim podrobnd podatki na razpolago pri šolskem upravitelju. 1. Maček LjuMjana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih _ najcenejši * Uspehi vzajemne akcije obmejnih varnostnih in finančnih oblastev. Iz Gornje Radgone nam pišejo: Dosedanja vzajemna akcija varnostnih in finančnih oblastev je pokazala že lepe uspehe ter se tihotapstvo v zadnjem času počasi omejuje. Svojo srečo poskušajo le še najstrastnejši tihotapci. Pred kratkim so bile obmejne straže opozorjene, da pripravllja manjša tihotapska diružba v noči od 5. na 6. t. m. utinotapiti v rajonu Gederovci- Petanjci iz Avstrije v našo državo razno monopolsko blago. Ker so bila imena tihotapcev znana, je orožniška patrulja pričakala oba možaka v Markiševcih v Pretomurju, kjer sta presenečena tihotajpca blago odvrgla ter pobegnila. Odvrženo blago, 9 kg saharina, 2000 knjižic cigaretnega papirja ter več sto škatlic vžigalic, je zaplenila orožniška patrulja ter izročila carinskemu oddelku gornjeradgonske glavne carinarnice v Ge-derovoih. Ker so imena pobeglih tihotapcev znana, bodo nepridipravi kmalu v rokah pravice. * Smrtna žrtev rodbinske tragedije na Dolenjskem. Pred dnevi srno poročali o rodbinski tragediji, ki se je zgodila v št. Rupertu na Dolenjskem. Čevljar Ivan Bar-tol je v nedeljo 1. t m. surovo pretepel svojo ženo Marijo in jo pustil nezavestno ležati, nakar je zažgal hišo. Nesrečno ženo so sosedlje komaj rešili iz gorečega poslopja ter jo po zdravniški odredbi odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer je nesreč-nica po 12 dnevnem trpljenju včeraj podlegla poškodbam. Njenega surovega moža so orožniki kakor znano aretirali že kmalu Po stori enem zločinu. Iz Ljubljane u— Dan ruske kulture. Po vsem svetu, od Montreala v Kanadi do Harbina v Mandžuriji in od Aleksandriie do Osla obhaja ruska emigracija že šesto leto na rojstni dan največjega ruskega pesnika Puškina (1799) svoj narodni praznik. Dan ruske kulture je simbol njenega notranjega edinstva in vezi z veliko domovino. Kakor vedno obhajata Ruska Matica in Ruska invalidska zveza istočasno tudi Dan ruskega invalida. Prireditelji vabijo vso bratsko ljubljansko avnost k proslavi Dneva ruska kulture, ki se bo vršila v nedeljo 15. t. m. Ob 20. v beli dvorani »Uniona« v Ljubljani. Po uvodni besedi tajnika Ruske Matice prof. Makle-cova in slavnostnem govoru univ. prof. dr. Franca Grivca bodo sledila v izvedbi članov ljubljanskega Narodnega gledališča naslednje glasbene in recitacijske točke: Rimski-Korsafcov: »Ma peine« (besedilo Ler monitova v francoskem prevodu; Sergen-noiisa bo pela gdč. Španova); Puškin: Andirč Oheniier (recitirala bo ga. Marakina-Krivec-ka, Slanica kijevskega gledališča); Mrasorg-ski: arija iz opere »©oris Godunov< (g. »Gorja od uma« (recitirala bo Nabilodka); Primožič); Pnokofjev: Romanca (ga. Tihier-ry-Kavtčnikova); Gribojedov: prizor iz Grečaminov: Romance (MajdEčeva); Čajkovski: arija iz »Evigena Onjegina« (Go-stič). Pri klavirju Lipovšek. Vstop prost. Pri vhodu se bodo ipobiiraild prostovoljni prispevki v korist nuskib vojnih invalidov. u— Zanimiva predavanja ruskega vojaškega strokovnjaka. Nekdanji profesor akademije vojnega štaba v Petroeradu, odlični ruski vojaški znanstvenik geneTal N. TONE POLJŠAK Ljubljana, Aleksandr. c. 5. Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. Krema „Sonnenbraune" daje koži prirodno temnorjavo barvo in ščiti pred solnčarico. 154 PEGE odpravi hitro in brez sledu ..CREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah ln parfumerijah. Depot: Cosmoctaemia, Zagreb. Smičiklasova 23. Telefon 49—99. ^■■■■■■■■■■■■■■■HiliHl^ Cviček Iz Gadove peči. Vse ljubljansko občinstvo je navdušeno hvalilo »Gada« (cviček iz Gadove peči), ki ga je točila velesejmska restavracija Dol-ničar & Presker. — Odslej se ta izredna kapljica toči v restavraciji »EMONA« po nižji ceni, danes v soboto zvečer pa ob PLESU in godbi. 8775 ~~ ~SOKOL V MOSTAH priredi v nedeljo 15. junija ob 3. popoldne vrtno veselico s plesom na senčnatem vrtu g. Košaka v Mostah (Vodmat). 8708 Hotel Turist Restavracija Bled priporoča iz borno domačo kuhinjo, fine delikatese ter pristno vinsko kapljico. Na razpolago moderne sobe, kegljišče, vrt. — Cene zmerne. 8764 Specijalistka za ženske bolezni in porodništvo jK.U. dr.jftarijafmk ordinira dnevno od 9. do 11. in od 2. do 5. popoldne. GLEDALIŠKA ULICA ŠT. 7, L n. 8778 A. Inostrancev bo prireda v LOobiSarf dvoje predavanj. Prvo bo v ponedeljek 16. t. m. ob pol 20. v zbornični dvorani univerze in sicer o predmetu: »Oborožene sile in načrti bojnjočih se držav ter strategična grupacija na ruski fronti.« Drugo predavana e bo v sredo 18. t m. ob 19. istotam. Predmet: Vzhodno pruska vojna operacija. Predaval bo v ruskem jeziku. Na oba večera opozarjamo zlasti bivše častnike in vojake, ki so vešči ruskega jezika, in vse druge, ki jih zanimajo vojni problemi. G. general Inostrancev je ena največjih evropskih avtoritet na polju vojnih ved. Vstop k predavanju je prost: u— »Tajinstveni morilec« z Možuhin se bo predvajal danes v ljudskem kinu v Ljubljanskem Dvoru. Znižane ljudske cene! u— Iz opere. Zaradi obolelosti Križaja je potrebna naslednja izprememba že objavljenega repertoarja: v soboto se bo pela Bravničarjeva opera »Pohujšanje v dolini šentflorjanstoi« z Staller-Stotterjevo kot gostom. V nedeltio se bo pela Šafranek-Ka-viča opera »Hasanaginica« s Thierryjevo v naslovni partiji. Opozarjamo na to prekrasno glasbeno dramo, ki se bo pela posled-nifič v tei sezoni pri zelo znižanih cenah. u— H. javna produkcija gojencev državnega konservatorija bo v torek 17. t. m. ob 20. v dvorani Filharmonične družbe. II. avna produkcija ima naslednji spored: Popper: Requiem za 3 čela in klavir (Le-skovic, Bajde, Lesjak, Lipovšek); Schubert: Imiprojpmtu op. 90. (Adamič-klavir)); Go-relli: Koncertna sonata št. 6 za 2 vijolini in klavir (Stanič, Krek, Šivic Pavel); Spohr: Koncert št. 2 za klarinet (Gregorec, Šivic Pavel); Čajkovski: arija iz opere »Onjegin« Musorgstoi: Napatnica (pel bo Žagar Drago, Pri klavirju Šivic Pavel); Beethoven: Sonata v e-molu, I. st. (Menardi Pa — klavir) Suik: Balada; Debussy: En Batteau (Lufoec Roza — violina, Lipovšek Marijan — klavir; Marx: »Nokturno; Rimski-Korsakov: arija Marfe iz opere »Carska nevesta« (pela bo Korenčan Štefanija, klavir — Lipovšek Marjan); Pugnani-Kresiler: Prelu-dium in Allegiro za vijolino (Prevoršek, Uroš, Lipovšek Marijan; Janko Ravnik: Valse melancholique; Dvorak: Humoreska (GaMatia — klavir); Trunk: Sveti večna luč in Žetvena pesem; Rubinstein: Gozdna čarovnica (pela bo Golob Frani a, pri klavirju šivic Pavel). Vstopnice za sedeže po 5 Din in za stojišča po 2 Din so v predpro-daji v Matični knjigami. b— Izguba se fe srebra lontjon (očala) na Dunajski cesti med trgovinama Agnola in Sahneider-Verovšek. Najditelj se naproša, da ga odda v upravi tega lista. Iz Celja n— Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je umrla gdč. Eimestina pi. Ga-riboddi-Ossvaldova. Pogreb pokojnice bo v nedieljb ob pol 16. iz mrtvaške veže bolnice. Pokojnici blag spomin žalujočim naše sožalje! u— Pevsko droštvo »Ljubljanski Zvon«. Pevci in pevke se pozivajo, da se ndeleže pofnošteviilno pogreba g. Lovšeta Franca, očeta naše pevke Anice Lovšetove. Zbirališče v soboto ob 4. popoldne na Tržaški cesti 47. n— Slika Iz barvastega papirja. Prejeli smto: V Nemčiji je že dolgo udomačeno slikarstvo te barvastega papirja, ikg ga Nemci nazivajo Papiermalerei. V zadnjem času je uvedla tudi pri nas šolska uprava ta način slikarstva kot učni predmet v naše osnovne šole. Da se more iz barvastega papirja narediti prav lepa slika, kdor ima za tako delo dovolj potrpljenja jn ročne spretnosti, kaže v izložbi Narodne knjigarne v Stritarjevi ulici razstavljena slika g. Frana Rojca. u —Kap je zadela včeraj bivšega oblastnega poslanca g. prof. Ivana Mazovca. Nesreča je težjega značaja in bolnik ne more govoriti. G. prof. Mazovca so prepeljali v bolnico. u— Razstava otroškega vrtca na državnem ženskem učiteljišču se bo vršila v nedeljo 15. in ponedeljek 16. t m. Iskreno vabljeni! u— Oblastna strelska družina v Ljubljani obvešča vse članstvo, da bo v nedeljo 15. t. m. ob pol 9. dopoldne streljanje na vojaškem strelišču (na Dolenjski cesti). Streljalo se bo tudi na lovske tarče (srnjak, divji lovec in 20 krožno lovsko tarčo), na kar se gg. lovci še posebno opozarjajo. Ljubitelji strelskega športa najnijudneie vabljeni! Vstop na strelišče je vsakomur, kogar zanima ta viteški spori, dovoljen. u— Ustanovni občni zbor Podpornega društva finančnih uslužbencev, kj naj bi se vršil v nedeljo 15. t. m. v salonu restavracije pri Košaku na Poljanski cesti, ie preložen iz tehničnih razlogov na poznejši čas. Dan in čas bomo pravočasno objavili. BELE SENCE Senzacijonalni prizori, nad katerimi boste strmeli! u— Občni zbor delavskega odseka UJNŽB Ljubljana bo v nedeljo 15. t. m. ob 9. zjutraj v društvenih prostorih v Delavski zbornici na Miklošičevi 'cesti (II. stopnišče poleg čitalnice). Vabimo vse delavce in rokodelae, člane Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in bro-darjev, da se tega važnega občnega zbora ob določeni uri zanesljivo in v čim večjem številu udeleže. u— Tatvina suknjiča. Elektromonter Ciril čuden, doma iz Kozarij, zaposlen pri Jugoslovanski tiskarni, je prijavil, da mu je predvčerajšnjim med dopoldanskimi urami neznan storilec odnesel iz nezaklenjene sobe poleg strojnice suknjič iz angleškega blaga. Tat se je splazil v sobo, ko je čuden spal. e— Otvoritev nove koče na Mozirski Planini. K otvoritvi nove koče na Mozirski planini, ki bo 22. t. m- ob 10. dopoldne nasvetuje Savinjska podružnica SPD v Celju udeležencem naslednje dohode iz raznih krajev: iz Celja v soboto 21. t. m. z vlakom ob 13.50 do Šmartnega ob Paki, od tam z Matjaževim avtobusom do Mozirja (9 km, prihod ob 15.30); z vlakom ob 16.16 do šmatnega ob Paki, od tod s poštnim avtom do Mozirja (prihod 17.30); v nedeljo 22. t. m. ob 4. zjutraj (le na prijavo do 18. t. m.) z mestnim avtobusom iz Celja do Mozirja (prihod od 5.30) a iz Mozirja peš po dobro markirani poti čez široihel ali mimo Radegunde (čez Kebra) do koče (2 in pol do 3 ure hoda). Za vse potrebe turistov je dobro preskrbljeno. e— Pohitite z nakupom srečk državne razredne loterije, ki jih dobite v veliki izberi v podružnici »Jutra« v Celju, Kocenova ulea 2! Poskusite in ne izpustite sreče, ki Vas morda čaka za malenkostma par dinarjev. e— Celjski trgovci in sokolski zlet T Celju. Na podlagi vloge Sokolskega društva v Celju prosi načelstvo Gremšja trgovcev v Celju svoje člane-trgovce v Ceiju, da dado nameščencem, M so Sani Sokolskega društva, ob priliki župnega zleta jutrišnjo nedeljo prosto. e— Prošnja celjskemu prebivalstvu. Uprava Celjske sokolske župe se obrača na vse narodno čuteče prebivalstvo mesta Celja, naj okrasi na dan velikega letošnja« ga župnega zleta, ki bo jutri 15. t m. v Celju, vsa svoja poslopja z zastavami, okna stanovanja pa z malimi zastavicami in cvetjem ter zelenjem. Naj na ta način pokaže ponosno Celje simpatije do jngosk* venskega Sokolstva in do svetle državne ideje. e— Dežurno zdravniško službo v nedeljo bo imel ves dan za sodelujoče Sokole in za vse ostalo občinstvo na Glazi® žtrprt zdravnik dr. Davorin Kolšek v bližnt Javri bolnici, na kar se občinstvo in olanstbvo opozarjata. e— Smrtna kosa. V MedJogu pri CeTja Je umrla 67 letna prevžitkarica Amalja Kra-merjeva, v Zavodni 73 pa 71 letna delavčeva žena Neža Golenačeva. e— Drzen rop kolesa pri belem dnevu sredi Celja. V četrtek popoldne se je pripeljal na gospodarjevem kolesu po klanci' poleg hotela »Pri pošti« vajenec pri pekovskem mojstru Oberžanu v Zavodni, korrrai 15 letni Jakob FSšer. Ker je deček precej slaboten, je moral sredi klanca stopiti s kolesa, zlasfi ker je imel v rokah tudii velijo posodo za mleko. V tem je pristopil k njemu neznan mlajši moški, ki se ma je vljudno ponudil, da mu bo popeljal kolo do vriia klanca, češ, da se mu dečko smifi. ko se toliko muči. Deček niti na mogel odgovoriti, ko mu je že neznanec iztrgal kolo iz rok, se vsedel nanj fn se z veliko brzino odpeljal. Deček je jokale pohitel za. njim, seveda zaman. Neki pasant pa je le spoznal drznega roparja in ga ovadrl policiji, M je ugotovila, da je odpeljal kolo. 18 letini brezposelni potepuh Rudolf Z. te Maribora, ki jma že več tatvin na svoji vesti. Doslej policija kljub vsem naporom m mogla izslediti drznega napadlca. Iz Maribora a— 80 letnico je obhajal včeraj posesitork Ivan W5nkler, rojak te Mute. V Mariboru se je naselil pred 30 leti. Pred vojno je bil nekaj časa tudi občinski odbornik. a— Cesta Limbuš-Pekre-Hoče, takoava* na Podpohorska cesta, ki bi naj vezala kraje južno od Hoč z Dravsko dolino, je bila mestoma v neuporabnem stanju. Seda je okrajni cestnj odbor odločil, da todf to cesto preuredi in se bo tako ustvarila najkrajša zveza Limbuša, Ruš in drugih krajev v Dravski dolini s Pekrami, Rad-vaniem in Hočami. Za izvedbo projekta se je zlasti trudil podnačelnik okrajnega cestnega odibiora in župan v Limbušn g. Srečko Robič. a— Preureditev ceste kolodvor Sv, Lovrenc na Pohorju-Puščava. Okrajni cestni odbor ie pričel z deli preureditve okra}-« ne ceste od kolodvora Sv. Lovrenc na Pohorju do Puščave, ki je bila za promet že zelo nevarna. Ograie so strohnele, pod-zidki so deloma porušeni in vrfmi tega ic cesta na mnogih ovinkih še silno ozka. čudno, da se na njej ni pripetilo večjih nesreč. Okrajni zastop ie lani niredil cesti> med trgom Sv. Lovrenc in Puščavo, letos nadaljuje delo proti kolodvoru cestni odbor. Ža preložitev in razširjenje bo treba razstreliti cele skale. Preureditev pa je z ozirom na ogromni — zlasti lesni promet nujno potrebna. a— Iz gledališča. Zelo zabavna tatinska komedija »Bobrov kožuh« se ponovi danes za ab. A. ter v torek 17. t. m. za ab B. in kuponi. — član mariborskega gledališča g: A. Harastovič odhaja iz gledališča ter se bo poslovil v sredo, 18. t. m. v modemi opereti »Adieu Mimi«. a— Sodarska obrtna zadruga v Mariboru opozarja sodarske vajence, da se morato koncem učne dobe podvreči preizkušnji za pomočnika. Vsi sodarska vajenci mariborske zadruge morajo vložiti pri sodarski zadrugi v Mariboru do 18. t. m. koleka prosto prošnjo za pripustitev k preizkušnji za po-mo" ca in svoji prošnji priložiti še učno izpričevalo in ako ie vajenec bil primoran obiskovati kako obrtno-nadaljevalno šolo, še izpričevalo o obiskovanju imenvane šole. a— Novo avtobusno zvezo v Prekmurju bo v kratkem otvoril podjetnik g. Fran Senekovič, ki je piri banski upravi zaprosil za koncesijo na progi Dol. Lendava-B eltinci -Munsk a Sobot a-M a rtjanci-Fokovci-Prosenjakovci. Banska uprava je odredila ogled ceste in poskusno vožnjo na po ne* de®jek 16. t. m. 1 a— Gradbena dete na Mariborskem otoka, kier bo v nedeljo slovesno otvorieno novo kopališče, so v glavnem končana. Le nekatere naprave bodo za enkrat še začasne. Gre predvsem za ograjo na skakalnem Stolpu, toi bo za sedaj lesena, pozneje pa železna, čim prispejo še nekateri iz Nemčije naročeni deli. Tudi voda seveda še ne bo popolnoma čista, ker m-ora v ta namen filter delovati daljšo dobo. a— Turistovska kapelica v Logarski do-KnL 13. t. m. bo blagosvoljen temeljni kamen za turistovsko kapelico v Logarski dolina. Obred bo izvršil ljubljanski pomožni škof dT. Rožman. a— Zaradi poskušenega zločinstva odprave plodu je bila obtožena in ie stala včeraj pred malim senatom okrožnega sodišča 49 letna postrežn.ica Marija Volt iz Melis. Že trikrat je bila kaznovana zaradi nedopustne odprave telesnega plodu, v celem pa je že 16 krat predikaznovana. Obtožena je bila, da je odpravila plod Mariji T. iz Kamrice, ki ie po dogovora s svojim možem poslala po nto, da bi ji odipravila piod v domnevi, da je noseča. Zdravniki pa so ugotovili, da T. sploh ni bila noseča. Zato so sodniki sodili po starem zakonu m prisodili Voltovi zaradi prestopka zoper telesno varnost samo en mesec zapora. a— Godbenik pod kolesi vlaka. Na železniški postaii Dravograd-Meža je 12. t-m. okrog 15. ure padel pod vlak godbenik Julij Dranlk rojen 1. 1880 na Dunaju, pristojen na Madžarsko. Lani od 2. aprila do 1/. junija je stanoval tudi v Mariboru, pozneje se je pa neznano kam izselil. Vlak je nesrečneža zmečkal. Truplo so pokopali na tamošnjem pokopališču. a— Iz policijske kronike. V četrtek popoldne ie bil aretiran H. H., ki ie sumi električni! motor s pol k. s., last mestne občine. Tatvino ie takoi priznal in tudi povedal skrivališče. Zagovarjal se bo pred sodiščem. Istega dne zvečer pa je bila aretirana Ana H. stara znanka policije. To rwč si je hotela privoščiti prenočevanje v hotelu z nekim moškim. Ker pa sta bila oba pijana, sobe nista dobila. Ana je začela zaradi tega razgrajati in ko je prišel stražnik, se .ie vrgla na tla. Z vozom so jo odpravil- "končno v policijske zapore. Iz Slov, Bistrice eb— Prireditev meščanske šole. V režiji učitelja g. Roma bodo igrali učenci tu* kajšnje meščanske šole 14. t. m. zvečer m 15. t. m. popoldne Gasparijevo 5dejan* sko koroško pravljico »Divji mož«. V ta namen je vodstvo šole nabavilo nov oder, zelo efektne dekoracije pa je umetniško iz* delala «dč. Tičarjeva. V odmorih bo svi* ral domači sokolski orkester. Dobiček je namenjen v kritje stroškov za novi solski oder. Nikdo naj ne zamudi prilike, da si ogleda igro, ki jo je učiteljstvo izredno skrbno pripravilo. Iz Kranja r— Gostovanje »Soče«. Preteklo sredo je doživela gledališka dvorana v Narod* nem domu redek večer. Igralska skupina oče« pod vodstvom g. Košute se je predstavila s svojo uprizoritvijo Strind* bergovega »Očeta« kot ena najboljših sku* pin, kar jih je gostovalo na našem odru. Nudili so nam resničen umetniški večer, ki ga zlepa ne bomo pozabili. Predstavili so "homogeno družino mnogo obetajočih igralcev z izvrstnim Košuto na čelu, v ka* teri ni bilo kake slabe točke. Škoda je le, da ni bila boljša zasedba v dvorani. Pač slabo spričevalo zlasti za one številne, ki imajo vedno na jeziku inteligenco svoje* ga stanu. r_ Športni dan v Kranju. Domače So* kolsko društvo, ki ima organizirano pod svojim okriljem razne športne odseke, pri* Tedi jutri prvi pravi športni dan. Sodelo* vala bodo razna društva v hazeni, odboj* ki, stafetnem teku in nogometu, tako ha* ženska družina ljubljanske Ilirije, nogo* metno moštvo Jadrana in odbojka Soko* la Tabor iz Ljubljane ter domača moštva nogometa, odbojke in hazene. Ob 9. do* poldne bo stafetni tek po Glavnem trgu, pri katerem bo teklo šest štafet iz Kranja hi iz Ljubljane. Iz Kamnika ka— Iz delovanja našega salonskega or* kestra. Agilni salonski orkester, ki je pri* redil pred kratkim zelo uspeli koncert v restavracijskih prostorih Narodne čitalni* ce se zopet marljivo vadi pod vodstvom kapelnika g. Cirila Vremšaka, da bo 5. ju* lija nastopil z novim programom. Prvi koncert je pokazal, da je v našem kraju dovolj vnetih glasbenikov, ki se bodo pod spretnim vodstvom v kratkem času raz* rili v prav dober salonski orkester, kate* rega smo zelo pogrešali. Zelo naklonjen je orkester zlasti Tujskoprometnemu dru* Stvu ter bo igral med sezono večkrat. Drevi bo del orkestra sodeloval pri upri* zoritvi igre »Favn«, katere čisti dobiček gre za Tujskoprometno društvo. Pridite! ka— Občinski proračun potrjen. Prora* čuti kamniške mestne občine je banska Bprava v celoti odobrila. Iz Novega mesta n— Glasbena Matica v Novem mestu priredi danes 14. t. m. v Sokolskem domu ob 7. produkcijo gojencev. Sedeži po 5 di* narjev, stojišča po 2 dinarja. n— Velika kolesarska dirka se bo vrši* hi jutri 15. t. m. LTdeležili se je bodo po* leg novomeškega kluba tudi klubi iz Za* greha, Bjelovara. Celja, Sevnice, Ljublja* ne in Ribnice. Pred razhodom nameravajo kolesarji posetiti grob pisaie'ja Janeza Trdine na starem pokopališča. n— Žrtev strupenega kačjega pika je postala ciganka Marija Brajdičeva, ki je za gadjim pikom umrla. n— Prvi nastop otroškega vrtca. Dodat« no k poročilu o prvem nastopu otroškega vrtca sporočamo, da so otroke pogostile matere, aranžma prireditve pa je imela podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Kočevja kč— Smrtna kosa. Dne 10. t. m. smo po* ložili k večnemu počitku splošno znano in priljubljeno posestnico in gostilničar* ko »Pri solncu« gospo Petsehe Marijo Blaga gospa je bila priljubljena posebno med kočevskimi Slovenci, ki so ;o v ve* likem številu spremljali na njeni zadnji ' poti. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Iz Velenja vi— Dan Rdečega križa v Velenju. Kra* jevni odbor Rdečega križa v Velenju pri* redi v nedeljo 15. t. m. vrtni koncert v hotelu g. Ivana Raka v Velenju, pri kate* rem bosta sodelovala rudarska godba iz Velenja in velenjsko pevsko društvo. Pri* četek ob 5. popoldne. Ker je prireditev namenjena v propagando Rdečega križa, čisti dobiček pa v korist siromašnim po* gorclcem iz okolice, se cenjeno občinstvo vabi na številen poset. Iz Ljutomera Ij— Mislite na to, da bo imel Sokol v Ljutomeru v nedeljo 15. t. m. svoj letni nastop in posetite ga! Iz Ptuja j— Poslednje gostovanje mariborskega gledališča v tekoči sezoni bo v ponedeljek 16. t. m. Vprizorila se bo efektna domača noviteta, družinska drama priznanega slo* venskega pisatelja dr. Alojza Kraigherja »Na fronti sestre Žive«, katere dejanje se odigrava za časa svetovne vojne v zaled* ju. Deci neprimerno. Iz Litije i— Jutri bo od 7. do 19. razstava izdel* kov osnovne in obrtne šole v Šmartnem pri Litiji. Vljudno vabljeni vsi prijatelji šole! Iz Gor« Radgone gr— Blagoslovitev društvene zastave. Društvo starih vojakov in invalidov pri Kapeli bo imelo prihodnjo nedeljo 15. t. m. ob 9. dopoldne blagoslovitev nove dru* štvene zastave. gr— Osebne vesti. Po odsluženju ka* drskega roka je nameščen na tukajšnji dr* žavni osnovni šoli abiturijent ljubljanske* ga učiteljišča g. Mirko Vidmar namesto odhajajočega učitelja g. Bogomirja Regor* ška, kateremu je priredilo ostalo učitelj* stvo minuli četrtek poslovilno odhodnico. gr— Inšpekcijsko potovanje. Preteklo soboto se je mudil v Gor. Radgoni okrož* ni inšpektor g. dr. Schaubach iz Maribora ter inspiciral tukajšnje urade. Pri tej pri* liki se je informiral tudi o vseh težkočah in splošno o-razmerah, ki vladajo v našem obmejnem trgu. Iz Braslovč br— Aeroplani. V torek okrog 9. so sc nad trgom v višini kakih 800 m poja/ila tri vojaška letala, ki so letela v obliki trikota v smeri proti zapadu. Precej ljudi •»a trgu in pri delu na polju je opazovalo te hitre ptiče, dokler niso izginili na ob* zorju. br— Nesreča. Na dan birme na bin* koštni ponedeljek je privozilo v trg od vseh strani mnogo vozov in avtomobilov, ki so dovažali srečne birmance. Na po* vratku domov so se pri znamenju med Letušom in Braslovčami konji ustrašili na* sproti vozečega avtomobila, pri čemer jc trgovka ga. Antonija Bizjakova s Šmart* na ob Paki padla z voza in si zlomila roko. Iz Slovenjgradca sg— Iz sokolskega društva. Društvo se z vso vnemo pripravlja na svoj praznik, na društveni nastop, ki bo 15. t. m. Nastop bo eden največjih, kar jih je društvo pri* redilo. Igrala bo sokolska godba iz Mari* bora. Pričetek točno ob 16. (po prihodu vlaka). Po nastopu velika veselica v So* kolskem domu. Nastop bo na dvorišču osnovne šole, in sicer ob vsakem vreme* nu. Pridite gledat! Iz Šoštanja št— Razstavo ženskih ročnih del prire* di vodstvo osnovne šole v nedeljo 15. t. m. dopoldne od 8. do 12. ure. Razstav* 1 jeni bodo izdelki vseh razredov v prit* ličju šole desno. Vstopnine ne bo. št— Mladinski pevski zbor. Pomladek R. Kr. je napravil na binkoštni ponedeljek pešizlet v zdravilišče Topolšico. Na željo zdraviliškega vodstva je zbor zapel pod vodstvom učitelja g. Vrežeta nekaj lepih pesmi. Zdraviliški pacijenti, k- so večino* ma srbsko*hrvatske narodnosti, so dobre pevce nagradili z živahnim o lobravanjem. GOSPODARSTVO Delovanje Privilegirane agrarne banke Pred dnevi se ie vršila seia upravnega odbora Privilegirane agrarne banke, na kateri ie predsednik dr. Bogdan Markovič podal obširno poročilo o dosedanjem delovanju banke. Uvodoma ie omenil, da ie trenutno delo še vedno posvečeno v glavnem odobravanju hipotekarnih. zadružnih in meničnih posojil. Izvršilni odbor posveča pri tem naiveču oažnrio. da se posojilojemalcem olaišaio vse formalnosti, tako v nosledu oribavlienenia dokumentov, kakor tudi glede občevanja z banko. Banka pa bo v dogledneim času pričela tudi z ostalimi nosli. za katere ie zakonu pooblaščena. Med drugim ie kot važno omeniti vora-šanie izvoza kmetijskih proizvodov potom nedavno osnovane Privilegirane izvozne družbe. Za ilustracijo obsega bančnih poslov le g. predsednik omenil, da znaša dnevno število soreietdh in eksoedSranih predmetov okrog 1000. Navzlic tako ogromnim dimenzijam korespondence v poslovanju doslej še ni prišiU do zastoja in vse delo no zaslugi bančnega osobia vedno izvrši pravočasno. Skupno število doslej prejetih prošenj znaša za hipotekama Posojila 9.646. za zadružna 1597 in za menična 726. Revizorski oddelek banke ie do tretjega iu-niia pregledal 1033 zadružnih ustanov, med drugimi tudi 17 zadružnih zvez odnosuo oglasnih zadrug. Ce upoštevamo, da ie iz-vzernši dTavsike banovine v Jugoslaviji 3700 kreditnih .zadrug, tedaS vidimo, da. so organi banke tekom šestih mesecev izvršil revizijo skoro ene tretiine vseh teh kreditnih zadrug. Delovanje Privilegirane agrarne banke ie pokazalo svoi. vpliv na zadružni pokret že v številnih pogledih. Ker banka enako po-stooa z vsemi vrstami kreditnega zadružništva. ie namesto prejšnje borbe v zadružništvu nastopila zdrava, svobodna tekma med zadrugam' raznih tipov. Pod vplivom ntenrga delovania so pričela privatni denarni zatvodi zmanjševati obrestno mero za kredite kmetovalcem, zelenaštvo na selu pa propada. Tudi v zadrugah samih stopalo na Površie. liudie brez egoističnih namenov. Število zadruge se množi, prav tako kakor število zadružnikov Pa tudi finančna stanie zadrug se ie izboljšalo, ker so se povečale vloge, dočim so se na drugi strani zmanišali režiistoi stroški. Skupno s starimi Posojili bivše Direkcije za kmetijski kredit ie bilo doslei odobreno vsega 69.714 posojil v skupni višini 467.4 milijona Din. Glede na to. da znašlo lastna sredstva banke (od vplačil na delnice) le 412.9 miliiona Din. ie morala banka doslei angažirati 54 milijonov Din tujih sredstev. = Nazadovanje žirovnih vlog pri Narodni hankj. jz izkaza Narodne banke od 8. t. m. je razvidno, da so se devizne rezerve v prvi četrtini tek. meseca zmanjšale za okrog 21 milijonov Din. Znižanje diskonta Narodne banke, ki je bilo izvršeno zadnje dni maja, ni imelo večjega vpliva na stanje banke. Po. sojila so se sicer povečala, toda le za 32 milijonov Din. Žirovne vloge so ponovno močno nazadovale za 240 na 1046 milijonov Din (22. maja so znašale še 1423 milijonov): to Pa ni povzročilo povečanja obtoka bankovcev, ker so se istočasno vloge države dvignile za 172 milijonov Din in razne obveznosti za 68 milijonov. Stanje od 8. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din, v oklepajih razlike napram stanju od 31. maja): Aktiva: kovinska podlaga 394.1 (+ 27.4), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1406.2 (— 48.6), posojila na menice 1107.7 (— 40.0). lombard 228.0 (— 1.7), dol? 7» odkup kronskih novčanic 929.3 (— 18.9); pasiva: obtok bankovicev 5275.3 (— 8.4), vloge države 389.8 (-f 172.4), žirovne obveznosti 1045.7 (— 240.2), razne obveznosti 223.1 (+ 68.3). = Subvencioniranje rednih p&roplornih linij. Kakor smo že pred dnevi poročali, sla paroplovni liniji »Jugoslavenski Lloyd< in »Oceanija« sklenili z državo desetletno pogodbo glede vzdrževanja rednih paroplovnih linij med našo državo, Španijo in Južno Ameriko. Družbi sta se obvezali, do leta 1935. znatno povečati tonažo svojega paro-plovnega parka. Kakor sedaj poročajo iz Beograda, 9e je država v teh pogodbah obvezala eubvencijonirati te redne linije, in sicer redne linije s Španijo, po pogodbi z družbo »Oceanija« z letnimi 6 milijonov Din in redno linijo z Južno Ameriko po pogodbi z »Jugoslavenskim Lloydom« z letnimi 8*4 milijona Din. Poleg tega se izdeluje v prometnem ministrstvu načrt zakona, ki bo določal nagrade za izvoz preko nagih domačih luk z našimi lad jami. Tak zakon bi vsekakor znatno pripomogel k razvozu našega pomorskega izvoza in naše trgovske mornarice. = Zavod za pospeševanje zunanje trgovine in gospodarska propaganda v inozemstvo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine bo v kratkem izdal v vseh važnih tujih jezikih informativno in propagandno brošuro o naših gospodarskih razmerah in o naši gospodarski strukturi, ki bo namenjena inozemskim gospodarskim interesentom. Te brošure bodo izdane v veliki nakladi hi bodo poslane v porabo vsem našim predstavništvom v inozemstvu. V nekaj dneh bo že izšla naklada v francoskem in nemškem jeziku, kimalu pa tudi v angleškem in italijanskem jeziku. = Elektrarna na Ljubljanici. Po obvestilu banske uprave dravske banovine se bo vršilo nadaljevanje oostopania za podelitev vodopravnega dovoljenja za vodosiino napravo (elektrarne) na Ljub* Ijanici pri vodni zatvornici, ki jo name* rava postaviti Glavni odbor za obdelova* 1 nje barja v Ljubljani v km 26.370. Kakor znano, je bil pred vojno boj med dež. odborom kranjskim in mestno občino ljub* ljansko, da bi se tamkaj dovolila postavi* ti elektrarna. To vodopravno postopanje, katerega je prekinila vojna in povojne razmere, se sedaj nadaljuje in se bo vr* šila v torek 17. t. m. ob 9. v sobi št. 32/11 v banski palači razprava, pri kateri se bo obravnavalo vprašanje, če gre mestni ob* čini ali pa dravski banovini, ki se smatra za pravno naslednico vojvodinje Kranj* ske, prednost. Vsi interesentje oziroma mejaši, če tudi niso bili individualno po* zvani, se tem potom vabijo, da se razpra* ve udeleže ter da vodji razprave pred ali najkasneje med razpravo ustno ali pis* meno povedo svoje pomisleke ali even* tualne ugovore, ki jih imajo proti na* pravi. =- »Slavijac. jngoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani je imela dne 12. junija 1930svoj VIL redni občni zbor. Zaključni računi za poslovno leto 1929., izkazujejo napram prejšnjemu letu vsestranski napredek zavoda. Skupna premija leta 1929. znaša 26,500.000. medtem ko je znašala prejšnje leto 23,550.000 Din Rezerve so narasle na 36.1S0.000 Din od 30,209.000 Din prejšnjega leta. Na škodah, ki jih je likvidirala s priznano kulanco. je izplačala banka »Slavijac med svoje zavarovance vsega skupaj 10 milijonov 35.171 Din. Glavnica njenih življen-skih zavarovanj je koncem leta 1929. narasla na 195,005.700. Kljub temu ugodnemu rezultatu je izkazala na dobičku le 39.709 Din, da je amortizirala adaplacijske in deloma akvizične stroške življenskega oddelka. = »Slograd«, slov, gradbena in industrijska d. d. Kakor naknadno doznavamo, so bili na občnem zboru tvrdke »Slograd«. slovenske gradbene in industrijske d. d., zaradi poteka njih poslovne dobe. ponovno izvoljeni v upravni svet gospodje: inž. Karel Bach-mann. ravnatelj Kranjske industrijske družbe; Milan Bleiweis - Trsteniški, polkovnik v p.; Jean B. Pollak, veleindustrijec; dr. Dinko Puc, župan ljubljanski in Avgust Praprotnik, predsednik Prometnega zavoda za premog; v nadzorstveni svet pa gospodje: Erik Frohlich. uradnik Prometnega zavoda za premog in Anton Ljkozar, občinski svetnik. Pri postavljanju načelstva so bili izvoljeni gosp. Avsrust Praprotnik za predsednika. gosp. dr. Dinko Puc pa za podpredsednika upravnega sveta. Iz poslovnega poročila. podanega na občnem zboru, je bilo razvidno, da je podjetje v letu 1929. prav povoljno delovalo. Da bi pa bilo kos tudi velikim inozemskim družbam, ki vedno če-ščeje konkurirajo pri oddaji naših državnih stavbnih del, bi si moralo nabaviti tudi najmodernejše stavbne stroje. Te investicije pa bi se mogle kriti le z zaslužkom od obilne. 2a dela in zaposlenosti. Občni zbor je zato pozval vse upravne svetnike, naj stremljenje po nadaljnjem lepem razvoju tega našega čisto slovenskega in le z domačim kapitalom delujočega podjetja po možnosti podpirajo. 778 — Znižanje diskonta ▼ Poljski. Poljska narodna banka je z veljavnostjo od 13. t. m. znižala svojo diskontno obrestno mero od 7 na 6 in pol odstotka. -- Dobave. Prometno - komeroijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave barv, lakov, terpentlna. minija in solne kisline ter glede dobave pločevine, kositra, žice, zakovic in žičnikov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik (Srbija) sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave vijakov z maticami In žice. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave manometrov, armatur, ventilov, gumijevih te-snilk itd. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 1. julija ee bo vršila pri komandi pomorskega arze-nala v Tivtu licitacija glede dobave bakrenih zakovic, žice. vijakov, pločevine, munc-iu delta - materijala: 2. julija pa glede dobave cevi. špirita, katrana, paste, voska, koksa, kaibida, cementa, kljngerita, samota, klobučevine. ščetk. emirkovega olatna itd. (Oglasi šo na vpogled v pisarni Zbornice za TOI. pogoji pa pri ekonomskem odseku omenjene komande.) Dne 2. julija se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 1980 komadov zabojev za sanitetni materi-jal. (Oglas je na vpoglad v pisarni Zbornice za TOI, pogoji pa pri omenjenem skladišču.) BORZE 13. janija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet neobičajno velik, »lasti v devizah London. Praga, Dunaj, Berlin in Curih. Tečaji deviz Dunaj ij Praga eo nekoliko nazadovali, dočim so se devize London, New-york in Berlin nekoliko okrepile. Med efekti je bila Kranjska industrijska zaključena po 280. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Voj. na škoda danes za malenkost okrepila. Za aranžma in kaso ee je trgovala po 433, za avgust po 432.5 in za december po 433. Investicijsko je bilo zaključeno po 87.5. Blai-rova posojila so za malenkost popustila, vendar ni prišlo do prometa. Zasebne vrednote se ostale zanemarjene. Zaključki eo bili le v Jugo banki po 79. v Slaveksu po 72 in v Unionu (Osijefc). po 125. Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.745 Berlin 13 485 do 13.515 (13.495), Bruselj 7-8949, Budimpešta 988.10—991.10 (989.60), Curih 1094.4 do 1097.4 (1095.9), Dunaj 796.09 — 709.09 (797.59), London 274.34-275.14 (274.74), Newyork 56.345 — 56.545 (5(5.415), Pariz 221.92, Praga 167.28—168.08 (107.68), Trst 296.17. Zagreb. Amsterdam 22.715 — 22.775, Dunaj 796.09 — 799.09, Berlin 13.48 — 13.51. Bruselj 789 49, Budimpešta 988.10 — 991.10. Milan 295.126 — 297-126, London 274.34 do 275.14. Newyork ček 56.345 — 56.545, Pariz 220-92 — 222 92 Prana 167.28 - 168.08, Curih 1094.4 _ 1097.4. Varšava 628 — 632. Curih. Zagreb 9.1250, Pariz 20.2550. London 25.0775. Newyork 516.10. Bruselj 72. Milan 27.03 Madrid 61 40. Amsterdam 207.55, Berlin 123.15, Dunaj 72.80, Sofija 3.74, Praga 15.30, Varšava 57.85, Budimpešta 90.2850, Bukarešta 3.0650. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 97 blago. 7% Blair 86 blago. Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 122 den., Praštedio?ia 905 den., Kreditni zavod 170 den.. Vevče 119 den.. Ruše 275 den., Kranjska industrijska 2S0 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kaša 432.75 — 433.25. za julij 432 do 432.75, za december 432 — 434. investicijsko 87.5 — 87.75. agrarne 54.5 — 54.75, 8% Blair 96.5 _ 97.5, 7% Blair 85 — 85.25; 7% Državna hipotekama banka 84.5 — 85." bančne vrednote: Praštediona 900 — 910, Union 196.5 — 197 5, Jugo 78.75 — 79, Narodna 8280 — 8350, Srpska 180 — 185. Ze-maljska 133 — 137, Pol jo 58 — 58.5, Ljubljanska kreditna 122 den.: industrijske vrednote: Narodna šum. 24 den.. Gutmann 160 do 170, Slaveks 72 — 75, Našička 1250 do 1350, Slavonija 200 den., Drava 240 bi., Še-čerana 375 — 385, Brod vagon 111 den.. Vevče 120 den., Dubrovačka 399 — 400, Trbovlje 430 — 437. Beograd. Vojna škoda 443 zaklj., za november 455.5 zaklj., investicijsko 89 — 90. agrarne 55.5 zaklj.. Narodna 8340 zaklj. 8% Blair 86.25 — 87. Blagovna tržišča .'Žito. -f Ljubljanska borza (13. t. m.") Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlev. tar., plač. 30 -Ini): baška. SO kg po 262.50—265, 78 kg pc '257.5 — 260. 77 kg po 250 — 252.5; rž: baška,. 72/73 kg po 197.5; koruza: baška, promptna po 150—152.50, za junij po Ičo—157.50; ječmen: baški. 62/63 kg pu 162.50—165; oves: baški po 185—190: moka: >0g< fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 410—415. + Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 7 vag. pšenice, 9 vagonov moke, 1 vag. otrobov, 33 vagonov koruze in 1 vagon ječmena. Pšenica: baška. 77 kg 207-5 — 210; 78 kg 210 do 212.5; gornjebanaška, 78 kg 210—212.5, gornjebaška in banaška, Tisa, šlep, 78 kg 215 — 217-5; sremska, 77 kg 190 _ 192 5. Ječmen: baški, 63/64 kg 107.5 — 112.5. Oves: baški in sremski i25 — 130. Koruza: baška in sremska 95 — 97.5; ladja Du-nav 100—102; za jul. 101—103; baška Somb. in sremska Šid 98—100. Moka: baška r0gff< in i0g< 340 — 350; >2« 300 — 310; »oc 240 do 250; 56« 170 — 180; S7s 110 — 120; 80 — 90. Otrobi: 65 — 75. + Somborska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 162 vagonov. Pšeniea: baška, Tisa. šlep 207.5—212.5; baška, 77 kg 205 — 207.5 ; 78 kg 207.5 do 212.5; banaška. Dunav, Bega. šlep 202.5 do 207.5 Koruza: baška 92 — 97.5; za junij 97.5 — 102.5; za julij 100 — 105. + Budimpeštanska terminska borza (13. t. m.) Tendenca za pšenico slaba, za koruzo čvrsta Pšenica: za junij 21.05 — 21.06. za oktober 19.67 — 19.68; rž: za oktober 11.05 do 11.07: koruza: za julij 12.70 — 12.78. za avgust 13.15 — 13.17, tranzitna za julij 11.65 do 11.68. za avgust 11.85 — 11.90. Les. + Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za les mlačna. Eksekutivno je bil prodan 1 vagon hrastovih podnic (43 mm deb., 2.65 m dolž., vse z uzueino nadmero, od 19—28 cm širine), paralelno in ostrorobo blago. I.. II., prevzem na licu mesta, fco vago- "ostaja Medvode po 1350 Din. Povpraševanje je za 1 vagon bukovih in hrastovih odpadkov (vezanih v butare, dolž. 50 ali 55 cm), nadalje 100 — 150 kub. m madrij^rfev (I.—IV., tombante. monte. dolž. 4 m. širina 19 cm, deb., 76 mm), za večjo množino hruškovih plohov (od 50 mm debeline navzgor), za hrastove podnice (dolž. 2.95 — 2.98 m, debelina 41—43 mm. širina 19 _ 28 cm), za 50 tisoč komadov borovih pragov (2.80 X 24/28 X 12/14). 15.000 hrastovih pragov (1.80 X 20/22 X 12) in za več vagonov podmernih smrekovih in jelovih desk (12—18 mm, 4 m dolž., 10—16 cm širine, fco vagon Sušak). _ Naša lesna trgovina je nadalie v popolnem zastoju, in to baš v dobi, ko bi moral biti izvozni promet z inozemstvom na višku. Ker v trenotni svetovni gospodarski depresiji ni še videti znakov, iz katerih bi se dalo sklepati na skorajšnje zboljšanje položaja, zato tudi ni pričakovati, da bi se položaj na lasnem trgu v doglednem času bistveno zbolj. šal. Zastoj v lesni trgovini pa pri nas v Sloveniji tudi že neugodno vpliva na druge go. spodarske panoge. Naš producent, ki je odvisen od prodaje lesa. občuti pomanjkanje in poeladioa tega je, da je njegova kupna moč dnevno manjša. KULTURNI PREGLED Kariera Josipa Rijavca Berlin, 11. junij*. M«d berlinskimi Jugoslovani zavzema prvo mesto goriški Slovenec g. Josip Rijavec. Kot prvi tenor berlinske o>pere in kot koncertni pevec si je s svojimi nastopi v Nemčiji in inozemstvu pridobil sloves odličnega umetnika. 0 njegovih uspehih v svetu pričuje že naslednji pregled Rijavče-vega dela v letošnji sezoni. Mimo 50 predstav, ki jSh je g. Rijavec ab-■olviral v berlinski operi, je imel 40 gosto, vanj v raznih velikih mestih in sicer v Dresdenu, Koelnu, Koenigsbergu, Coblenzu. Baden-Badenu, Oberhausenu ln Bochumu, zatem v Parizu, Pragi, na Dunaju, v Lillu »n Monte Carlu. Za svetovno gramofonsko družbo >His maistere vois«, ki ima v Berlinu svojo podružnico z imenom »Elektrola«, je pel g. Rijavec svoje najboljše arije iz »Trubadurja«, »Carmen«, »Boheme« in »Plesa v maskah«. Nedavno je ob priliki 100 letnice roj6tva Goldmarka pel vlogo Asada v njegovem mojstrskem delu »Kraljica iz Sabe«. Ni samo naključje, da g. Rijavec v Verdijevem »Plesu v maskah« končuje v operi letošnjo sezono. Po počitnicah, ki jih bo — kakor vsako Tpfo _ prebil v Rogaški Slatini, se bo g. Riiavec ponovno vrnil v Berlin, kjer je angažiran tudi za prihodnjo sezono. Razen nastopov v operi bo absolviral še 40 koncertov. za katere ga je bila že angažirala >Westdeutsche Konzertdirektion« v Koelnu. Znani dirigent Bruno Walter, pod katerim je pel v Parizu in na Dunaju, ga je ponovno angažiral za koncerte v Pragi, Parizn, Londonu in Dunaju. Takisto sta ga znova angažirala dirigenta dr. Kuck v Hamburgu in Abendrot v Koelnu. Z velikim nemškim pianistom Edvinom Fischerjem bo gostoval v Budimpešti. Prvikrat je povabljen tudi v Kopenhagen (gledališče in koncet). Bruselj, Antwerpen in Amsterdam. Znana francoska koncertna agentura Wajmalette ga je anga. rirala tudi za koncerte v Parizu, Lillu, Monte Carin in Niči. Nedavno se j« mndfl v Berlhra veliki ameriški menažer g. Vinaetti, kd je g. Rii javcu takisto ponudil angažman, vendar ea je bil moral odkloniti, ker je med tem že sprejel druge obveznosti. Najzanimivejši angažman g. Rijavea Je brez dvoma njegovo gostovanje v Gran The-a+ro del Leceo v Barceloni. Tn bo nastopil kot prvi tenor v italijanski stadioni in sicer v operah »Don Giovanni«. »Tosca« in > Andrč Chenier«. To je prvi primer, da v barcelonski italijanski stadioni poj« Ne-ilalijan. Največje uppefae zaznamuje g. Rijavee koncertni pevec. Tako je po izjavi velikega dirigenta Bruna Walterja najboljši tenor v Nemčiji za IX. Beethovenovo simfonijo. Leto je z največjim uspehom pel v Hamburgu, Farizu. Pragi in Monte Carlu. G. Rijavec je danes najboljše plačani koncertni tenor v vsej Nemčiji. Tako je n. pr. za 50 taktov v Berliozovem >Te Deum«-u dobil enak honorar, kakor ga dobiva za ostale svoje koncerte: 14.000 Din. G. Rijavec je v minuli sezoni na koncer-CTi v Pragi in Parizu pel tudi kompozicije naših skladateljev Hatzeja, Hrističa, Konjo-viča. Lajovica, Milojeviča in Škerjanca. Uspehov g. Rijavca ee veseli vsak naš •pojak. 0 njem tudi trdno vemo, da bo mino vseh svojih svetovnih uspehov vedno ostal to, kar je — vzlic temu, da so ga nare. «iili za Španca Joseja Rijaveza (Hoseja Ri-bareca) — namreč: Slovenec in Jugosloven. „Hasattagtnica" v Pragi »Jutro« je že med telefonskimi vestmi zabeležilo lep sprejem, ki ga je doživela v praškem Nar. divadlu Ogrizovičeva drama »Hasanaginica« v režiji člana ljubljanske drame g. Zvonimira Rogoza. Posebno obširna in simpatična je kritika »Češkega slova«, ki pričuje, da je oce* njevalec promatral dramatizacijo te na* rodne pesmi s pravilne perspektive. Do* bro pravi: »Vsi v gledališču so občutili, da z odra govori resnično pesniško delo, ki — rojeno iz sloveče narodne pesmi, katero sta odlikovala že Goethe in Her* der, — obsega vse več nego zgolj ganlji* vo prigodo zlomljenega ženskega in ma* terinskega srca.« Tudi drugi kritiki se lepo izražajo o bistveni umetniški vred* nosti srbohrvaške narodne pesmi, iz ka* tre je Ogrizovič z ibsenovskim duhom ustvaril svojo dramo. Izjemo tvori »Venkov«, čigar sodba pa je vzlic svoji negativnosti zanimiva, ker kaže, kako misli del češkega literarnega sveta o tako zvani nacionalni literaturi, ki se pri nas mnogo zagovarja. Predvsem T. H. zametuje ideologijo o slovanskem duhu v književnosti, čije »poslednji Mo> hikani so na Češkem pokojni Holeček in še živeča Hudec (prevajalec Hasanagini* ce) in Kuba«. Mi vemo, da v literaturi ni slovanstva... in da je zelo nespametno, če kdo mohamedanstvo in turštvo, kakor ga imamo v »Hasanaginici«, povišuje na nekako slovanstvo, kakor to delajo nekate* ri naivni ljudje. Kaj imamo Čehi skupne* ga z Ago Hasanago, z mohamedanskim Srbom (vsaj mislim, da je to), ki ima sužnje, ki mu umor sužnjev ni več kot zakolj kure... Nu, dajte nam mir s tem slovanstvom, to je Balkan in nič druge* j ga... To narodno poezijo starejšega da* . tuma novodobni srbski in hrvaški pisa* I telji radi na novo predelujejo; pri nas smo že spoznali Vojnovičevo »Smrt mas tere Jugovičev«. Ivo Vojnovič, ki je bil njega dni na Češkem precenjevan, je na* pihnil to preprosto reč z vprav neznosno neokusno, gostobesedno simboliko, čije nositelj je bil ta dalmatinski dekadent...« Ta osameli glas ni naperjen samo zoper Ogrizovičevo »Hasanaginico«, marveč sploh zoper umetniško in etično vrednost srbske in hrvaške narodne pesmi, o ka* tere etiki obstoje pri nas cela filozofska dela (Miloš Gjurič). Pisec promatra za* devo jako enostransko, odklanja slednjo romantiko v slovstvu; zanj podobe mi* nulega življenja niso zanimive, če količ* kaj nasprotujejo današnjemu pojmova* nju. Skratka: pisec do jugoslovenske pe* smi nima pravilnega odnosa. Kajpak z enako pravico bi bil moral odkloniti tudi vprizarjanje grških tragedov in Shakespe* arjevih del na čeških odrih, zakaj njih pojmovanje nravnosti in družabnih form takisto ni v skladu z današnjim. Nikola Tesla V Beogradu (Založba Sveslovenske knji-žarnice M. I. Stefanoviča in druga) je pravkar izšel spis inž. Slavka Bokšana »Nikola Tesla i njegov pionirski rad u elekfroteh-nici« (ciril., 224 strani v 8°). Nikola Tesla je eden največjih sinov, kar jih je kdaj dala jugosloven ska rasa in vse omikano človeštvo ga po pravici šteje med najzaslužnej. še može današnjega časa. Ne pozabimo, da je ta Jugosloven odkril princip in tehniko prenosa električne energije, da so visoko-frenkvenčni toki in njih izraba v tehniki, industriji m medicini v zvezi z njegovim pionirskim delom in da je Tesla tudi eden izmed pionirjev današnje radiotehnike; vse. Iej. ko občudujemo radio, se spomnimo, da si je za ta tehnični čudež naših dni pridobil nevenljivih zaslug tudi genij Ni kole Tesle. Tega velikega moža, drugega, s katerim »mo Jugoeloveni prispevali k slovesu tehničnih ved Zedinjenih držav ameriških (poleg prof. Pupina), bi bili morali bolj poznati in čislati, njegova slika naj bi bila pogostejša v naših hišah. Vsak narod je ponosen na svoje velike može in jugoslovenski narod se sme po pravici ponašati baš s Teslo, ki je eden izmed začetnikov velikega razdobja človeštva, ki stoji v znamenju elektrotehnike. Nemara se bo naš čas nekoč imenoval baš po elektrotehniki _ z njo vred bo bleščalo v vekove tudi ime Jugoslovana Nikole Tesla. Inž. Slavko Bokšan nam je v zgorn.fi knjigi lepo predstavil tega velikana. Prvi del spisa obravnava življenje in intelektualni razvoj Nikole Tesle, začetek njegovih izumov, njih zgodovinski značaj in zlasti Te-sline zasluge za radiotehniko. Ta del knjige je tako poljuden, da ga bo lahko prečital tudi oni čitatelj, ki ima o fiziki le najsplošnejše znanje. Drugi del obravnava posebej velike elektrotehnične probleme, ki jih je k šil Tesla in teoretičen značaj njegovih tehničnih izumov. Posebno zanimivo ie poglavje. ki skicira Tesline nazore o elektriciteti. svetlobi, toploti, materiji in prostoru. Ta del zahteva že malo več znanja, vendar ga bo čitatelj s srednješolsko naobrazbo. ki se količkaj zanima za fiziko, zlasti pa za vedo o elektriki, z lahkoto prečital. Piscu je treba priznati, da skuša z mikavnim pripovedovanjem kar najbolj olajšati čitanje knjige; to mu je posebno uspelo v prvem d°lu. kj je v najboljšem pomenu besede poljuden. Nikjer ne pretirava v hvali in ne očituje osebnega kulta, ki nam včasi rad podane nadležen: skratka — knjiga inž. Bokšana je dostojno delo o največjem sinu kršne, junaške Like. o nesmrtnem geniju, a skromnem, v večno delo in iskanje zatopljenem človeku Nikoli Tesli. Priporočamo jo vsakomur, zlasti pa mladini. Za mlade, k tehniki nagnjene izobražence je to zlata knjiga. Knjiga, ki kaže. kako genij, združen z neumornim delom, premaguje vse ovire in nima m'ru, dokler ne izpolni svojega poslanstva. Beležke O vprašanju objektivne glasbene kritike piše dr. St. Vurnik v »Zborih« (VI., št. 3) med drugim: »...Kar so stari smatrali za umetnost, to njih sinovi že negirajo in ustvarjajo lastno estetsko zgradbo, da jo bodo podrli vnuki. Potencionalna umetnina torej je očetu tudi aktualna, sinu pa je nerabna, ker mu ni več aktualna ... Razvoj zahteva vsako minuto svežih sil, ki ga po-ženo dalje, in kultura ne stoji niti za leto dni. Danes je svet v tem svetovno nazornem taboru, ima o Bogu in svetu tole mnenje, mlajša generacija že vse to ovrže in postavi svoje naziranje in z njim nov lepotni ideal...« Vsekakor je ta burkasti svet, kakor nam ga opisuje g. dr. Vurnik, zelo interesanten. čudimo se le, kako je mogel pisec ostati katolik?! Z druge strani bi utegnil kdo sklepati, da je spričo velike važnosti, ki jo ima aktualnost pri estetskem vrednotenju, časnik naravnost umetniška tvorba. Nu, mi ne protestiramo ... Da pa je moderno poj-movana umetnost blizu tudi krojaškim salonom z njih živim interesom za aktualnost mode, pričuje to-le: »Sijajno si, brat, izvršil krinolino in mojster si med krojači. Toda, brat — naše dame vendar rabijo ozkih in kratkih kril, ali ne vidiš...« V modi je res tako, čeprav bi človek sodil, da se med tem zopet bližamo času krino-lin. Toda v umetnosti — ali ima tako zva-na publika isto »obleko« (okus)* kakor avantgardisti? Ni-li v umetnosti »le peščica ljudi oblečena« po najaktualnejši modi, ostali pa še nosijo »krinoline« ? Ce je tako, kakšen je potem odnos med »umetnikom in narodom?« Kdo ima prav? Nemara oni, ki čaka, da »kratka in ozka krila« zopet izgube mamljiv čar modne novosti in da se avantgardisti vrnejo k množici (n. pr. obnova naturalizma — neokla-sicizem, neoromantizem itd.) ? Ali res gre večno naprej in ne kajkrat tudi nazaj ? * V Zagrebu je Izšla knjiga: »Sto Je život? Na principu prirodnog zakona obradio G juro Sertič.« Knjiga je originalna že po posvetilu: pisec jo je namreč posvetil »samozavestnim meščanom« Daytona v Zedinj. državah ameriških, ki so »vrgli iz šole in cerkve zmoten Darvvinov nauk o postanku človeka.« Mi se kajpak ne maramo spuščati v oceno te knjige. Opozarjamo le, kako neverjetna nejasnost je nastala v zadnjem času v teh vprašanjih; mitologija in legende Babiloncev. Egipčanov, Izraelcev i. dr. se mešajo z energetičnimi, genetič-nimi in drugimi prirodoslovnimi teorijami; tej zmesi se dodajajo teozofski in antro-pozofski nauki, primeša se celo nekaj aritmetike in vsa brozga obda s psihologijo, pa so rešeni najtežji življenski problemi. Potakem se lahko dvomljivcem predpiše takle recept: krščanstvo 100 materializem 30 sirup iz orientalske mistike 70. Zavživaj vsak dan z veliko žlico! Majhen pogled v pisateljsko delavnico: V »Die literarische Welt« čitam, da ima ameriška pisateljica Anita Loos že delj časa pripravljen svoj novi roman, da pa kljub večmesečnemu iskanju še vedno ni našla primernega naslova. Potemtakem ni tako težka reč, da spišeš roman. Težje je, da mu najdeš naslov. Nekateri pisatelji pa delajo baš nasprotno. Najprej se rodi naslov, le-ta vsebuje idejo in iz nje se razplete dejanje. Večmesečno iskanje naslova za dovršen roman — to je prava ameriška »recherche du temps perdu«. * Ce smo že pri naslovih in ženskah, na; omenimo, da je francoska pesnica Maria Noel (Božič) izdala pred dnevi svoje religiozne pesmi, ki jih kritika imenuje »les Noels«. Redko kdo je tako srečen, da bi se mu ime ujemalo z vsebino dela. To je tore, »popolna harmonija«. Pri nas bi lahko n. pr. Juš Kozak napisal kozaške povesti. Drugi bi zaman spravljal svoje ime v sklad s svojim delom. Celo g. Suchy piše svoje potopise toliko sočno, da ne more izdati suhih, kakor bi g. dr. Debeljak zaman iskal založnika, ki bi si hotel naložiti »Knjigo debelih« — namreč po obsegu in po vsebini »debelih«, če bi take-le pisal. Saj celo za »Okrogle povesti« ne dobi založnika , , . * Neki dovtipen bahač, ki pa ni tako neumen, da ne bi spoznal šibkih strani slovenskega slovstva, je ondan namignil, da bo razpisal »nobel« nagrado za izviren, domač, moderen in svež, pa nedolžen humori-stičen roman. Mož se norčuje, ker ve, da ga ni Slovenca, ki bi mogel spisati res domače humoristično delo, pa še z nedolžnim, nežaljivim humorjem povrh. — Izvzeti so seve neprostovoljni humoristi. Tem se mar-sikaka »posreči«, kakor je n. pr. tista le trditev, da bo »Mona Gabriela« sprejeta v svetovni repertoar. Ko sem to slišal, sem bil vesel, da sem sin naroda, ki ima toliko zaupanja vase. In glejte: pričel sem se nedolžno, res naivno smejati. Ah ni to bil pravi humor ? —K- Kriza pri »Popotniku«. Prejeli smo: Edina slovenska napredna pedagoška revija »Popotnik« je izšla pred dnevi v obsegu 8 pol. Številka (5./8.) je zakasnila, ker je med uredniškim odborom v Mariboru in izdajateljem USU v Ljubljani prišlo do ne-soglasitj. Sporazum ni bii dosežen in uredniki dr. Fr. Žgeč, A. Osterc in E. Vrane so podali ostavko. Urejevanje bo prevzel obl. nadzornik v pok. g. Senekovič. Dosedanji uredniki so zastopali pedagoško - psihološko - socijološke smeri učiteljske saonoiz-obrazbe. Njih odstop vzbuja v pedagoških krogih živahne komentarje. III. mednarodni igralski kongres bo od 21. — 28. junija na Dunaju. Slovenske igralce bosta zastopala gg. višji režiser prof. Šest in član ljubljanske drame go* spod Gregorin. G. Gregorin je odpotoval te dni v Oberammergau, da se kot nosi« lec Kristusove vloge v ljubi janskeia »INRI« seznani z znamenitimi igralci pa* sionskih iger v Oberammergau. Walter vera Molo, eden največjih sodobnih nemških pesnikov, predsednik nemške Pesniške akademije, slavi danes 501etnico. Molove drame in zlasti njegovi romani »Schillerroman«, »Roman meines Volkes«, »Anf der rollenden Erde« i. dr. se uvrščajo med najboljše produkte sodobne nemške književnosti. Med revijami »Letopis Matic« Srpske« je pravkar izšel ▼ dvojnem obsegu. kot številka za maj in junij ter po svoji obilnosti spominja na debele zvezke prejšnjih letnikov. Vsebina tega zvezka je pestra. Izmed leposlovcev so zastopani tudi nekateri nesrbski književniki, tako n. pr. Dragutm M. Domrjanič, Rihard Nikolič i. dr. Težišče zvezka je v esejih m razpravah. Tako je Kosta Strajnie prispeval daljši pregled ruskega slikarstva, dr. Milan Markovič .je z oeirom na dogodke v Indija karakteriziral tri nasprotnike Zapada: Rous-seaua, Tolstega in Gandhija. Zanimiv je ♦udi članek Roška Tokina »Glavne ideje, linije in ličnosti bngarske književnosti«. Izr med ostalega gradiva naj opozorimo zlasti Tia članke »Slovenski problem n nauči i životu« (Todor Taranovski), Iz književnog života moderne Danske« (L. Smodlaka). Nagi« emigracija i propagandietička književnost« (A. Stanojevie). Številko zaključujejo poročila o novih knjigah rn časopisih. »Misao«, mesečnik, ki ga urejuje V. ?A-voiinic. je izdala te dni šele 7/8 številko (m april t L). Neredno izhajal*!© ji nikakor ni v prid. Vsebina najnovejšega zvezka j« na višini prejšnjih. Posebno zanimiva je fi-lofcofsko-kulturna razprava dr. Vlad. Dvorai-koviča »Životna snaga jngoslovenske rise«. To je poglavje iz obsežnejšega spisa, ki ga pripravlja ugledni pisec v nemščini in ki bo razpravljal o psihologiji te karakter©-logifi južnih Slovanov. Sodeč po tem odlomku, bo njegova študija interesantno deia, ne samo za tuje znanstvenike, marveč tudi »a nas same. Precejšen del zvezka zavzema leposlovje, ki ga zastopajo imena B. Jevtič, Gr. Božovič, R. Nikolič, R. Bojič, iz modema ruske literature pa je prevedena novela M. Kozakova »Partijska stvar«. Interesantao studijo je prispeval A. Haller: »Ivo Vojnovič kao pjesnik Dubrovnika«. Tu premotri-va na analizi spisov pokojnega gosparja Ive, koliko in kako je dal v njih poezijo Dubrovnika, duha njegove preteklosti in dušo njegovega prebivalstva. Kdor se bavi z literarnimi problemi, bo z zanimanjem prečital daljša razpravo »Problemi knjiž«vnog realisma«. ki jo je prispeval ruski teoretik prof. A. Pogodin. Razpravlja pa predvsem o glavnih ruskih realistih. O vprašanju »novega dramskega izraza« razpravlja Rad. Nikolič. dočim M. Erceg premotriva fašistično ideologijo, _ predmet, ki bi zlasti pri nas zaslužil večjo pozornost. Med umetnostnimi poročili ocenjuje St. Hakman kulturno razsitavo Julijske Krajine. Dalje je izšla daljša ocena najnovejše knjige prof. dr. K. Oživa Id a »Duševna rast otroka in mladoletnika«. Oceno je spisal Ljuba D. Jurkovič. Izraža željo, da bi izpopolnjeno delo izžlo tudi v srbski izdaji. »Venae« je natfresnejSi fngoslofensski književni časopis za mladino. V pravkar izišlem 9/10 zvezku (za maj-junij), s katerim >e zaključena 15. knjiga, se je končal prvi del Finžgarjevega romana »Pod svobodnim solncem«, ki ga prevaja SI. Žrvoji-irovic v srbščino. Roman bo ponatisnjen v knjigi. Ta prevod zavzema dobršen del zvez. ka. Ostala vsebina je razdeljena med poučno ijt leposlovno gradivo, stednje deloma iz mladih peres. Za književno naobrazbo mladine je posebno važen spis »Veština pripo-vedanja«, ki čitatelje uvaja v bistvo in poglavitne probleme pesništva in pripovedništva. Avtor je znani nemški pisatelj J. Was. sermann. »Vencu« se pozna izkušena roka njegovega urednika in izdajatelja prof. Jeremije Živanoviča. Ne bi pa bilo napak, če bi se mu bolj poznala tudi fugoslovenska orientacija ... Zagrebška »Hrvatska revija« je po opremi brez dvoma prva med jugosloven sk i m i lite-rarno-umetniškimi časopisi. Fin papir, lepe ilustracije, ličen tisk *ji dajejo značaj prave reprezentativne revije. Tudi vsebinsko je ta časopis — čeprav tesno omejen na specialno hrvaško kulturno področje — vedno prav zanimiv. V 6. številki je prof. Josip Pasarie orisal profil hrvaškega politika !n pisatelja dT. Marijana Derenčina. ObseZna groteska »Samac iz potkrovlja« je iz peresa Novaka Simiča, ki smo ga doslej poznali predvsem kot pesnika in ki med mlajšimi mnogo obeta. 0 evropskem romantizmo je spisal dobro studijo dr. Ivo Hergešič. Bogdan Radica je v članku »Zagonetka Akropole« izpovedal — za tolikimi pisci vseh evropskih narodov — svoje občutje pred atensko Akropolo. Zanimiv je tudi kratki prispevek Ante Simčika »Srijemsko vino n starini«. Malo je znano, da so že v 16. stoletju obstojale gospodarske vezi med Poljsko in Jugoslavijo. Jan Kochanowski, čigar 400 letnico rojstva eo oni dan slavili Poljaki, opeva sreomsko vino, ki ja moralo takrat mnogo veljati, saj Kochaoow-ski obžaluje, da »... w mvm Iocbu wina seremskie (ne) stawaja< (v moji kleti sremska vina ne stoje). Številko krase reprodukcije izbranih slik z razstave sodobne francoske umetnosti. Naposled naj omenimo Se sarajevski »Pregled«, ki .je v 6. številki priobčil mod drugim članek Još. M. Jovanoviča »Vera n Rusiji«. Delibabičevo studijo o romantizmu, Jovanovičeve prevode nekaterih sonetov Ja. reslava Vrchlickega, pregled delovanja kul-ttirao-prosyetno-Goria!nih društev v Bosni in Hercegovini (s preglednimi tabelami) in celo vrsto manjših prispevkov. »Pregled« je dober regionalen obzornik (o njem smo pred tedni na tem mestu izpregovorili obširneje) in- ne bi smel manjkati v naših večjih knjižnicah. Priznati je treba, da ti vodilni srbohrvaški časopisi (»Srpskj književni glasnik« smo to pot izpustili iz pregleda, ker smo najnovejši zvezefk naznanili že pred dnevi) prinašajo mnogo zanimivega tako, da se listanje po njih zmerom »izplača«, vendar po vsem tem čutiš potrebo osrednje jugoslovanske rc vije. ki bi dajala prerez skozi Jugoslovensko sodobnost in nam kazala izsledek vsega, kar se pri nas stori v pravcu kulturnega razvoja in zgoščevanja naših doslej tolikanj razstresenih sil. Kakor izvemo, te taka revija že na vidiku. Od zrelosti Jugoslovenske inteligence zavisi, kako bo lahko izvrševala svoje odgovorne naloge. Maks Reinhardt (Ob petindvajsetletni« njegovega režiserskega delovanja.) Gotovo je, da je poleg Stanislavskega Maks Reinhardt eden glavnih in najizra« zitejših predstavnikov svetovnega gleda« lišča v zadnjih tridesetih letih. Zgodilo se je že, da so ga imenovali Stanislavske* ga zapada, vendar pri podrobnejši analizi njegovega dela je lahko spoznati, da je pre« cejšnja razlika med njima, da sta si t! svojih osnovah celo nasprotna. Stanislav* skega Hudožestveni teater se je započe! z naturalizmom, ki se je v njegovi igral* ski umetnosti izživljal v najskrajnejših točkah notranje in zunanje režije. Življen« ska resničnost — to je izhodišče, to je ide« ja in smoter Stanislavskega. Zato je samo ob sebi umetno, da je težišče njegovegs repertoarja bila naturalistična ali realistič* na dramatika Čehova, Gorkega, Ibsena, Hauptmanna in drugih. Reinhardt je začel svoje delo 1905. 1« v Nemškem gledališču v Berlinu, torej času, ko je Stanislavski stal že na trdnih, neomajnih tleh in v januarju 1906. je Hu< dožestveni teater z ogromnim uspehom gostoval v Berlinu. To je prav gotovo važ« na zareza tudi za Reinhardta,' ki je bil takrat še prav za prav le pred začetkom svoje prave poti, zakaj nekaj mesecev po svojem angažmaju v Nemškem gledališča doživeti z vsem Berlinom svežo umetnost Hudožestvenega teatra, prav gotovo ni ostalo brez vplivov na njegov razvoj. V nasprotju s Stanislavskim se je Reinhardt skozi vse svoje dosedanje delo in tudi ▼ svojih početkih posvetil klasični dramati« ki in to predvsem Shakespeareju. Shakes* peare je njegova os in njegovo veliko de« janje. Naturalizem ga je precej spodrinii iz gledališča (podoben proces se godi ▼ svetovnih gledališčih danes, aH samo po* doben...), kjer je zavladala proza in v igralski umetnosti naturalizem. Meinin* govci in Otto Brahm sicer niso dosegli ti« stih viškov, kakor jih je Stanislavski, ven« dar so zelo važni za razvoj nemškega gle« dališča, kateremu je v zadnjih desetletjih utiral pot Reinhardt. Svojemu Shakespea* reju je dal sodobno podobo v igri in in« scenaciji. Skušal je napraviti kompromis med naturalističnim gledališčem in tradi« cijo Burgtheatra. To je tudi nujno moral, če je hotel sodobnemu meščanu poživeti Shakespeareja. Poleg tega je moral vzeti v repertoar naturalistično in moderno dra« mo. In vsa njegova veličina je v spretno« sti tega kompromisa raznih struj, v orga« nizaciji gledališča in v ustvaritvi dobre materialne podlage. Hudožestveni teatet se kot dosledni naturalistični teater ni« koli ni mogel povsem sprijazniti s Shakes* peare jem. Reinhard ni ustvaril svojega sistema; je kot režiser in kot ravnatelj eklekticist. Nekaj je vzel pri naturalističnem igralca, nekaj pri lepogovorečem igralen Burgthe« atra, povsod, kjer je kaj našel, kar bi po« živilo repertoar, publiko in igralca, je vzel m preoblikoval, vezal in oživljal. In v tem preoblikovanju, vezanju, izbiranju in spa-« janju je njegovo mojstrstvo. Dramatik Shakespeare mu je glavno torišče. Zani« mivo je pri tem to, da je njegovo strem« ljenje, ostati pri pestrem repertoarju vsehi časov in struj, nekako predhodno strem« ljenje po sintetičnem igralcu Tairofa ia Majerholda. Igralec mora biti zmožea vseli stilov, zato mora obvladati ne samo nattn ralistične gibe telesa in naturalistične go» vorice, prav tako mora znati lepo govo* riti verze in se razbiti njih ritmike (*! nasprotju z naturalističnim igralcem, ka* terega stremljenje je bilo tudi ver?e go» voriti čim bolj kot prozo) mora biti tra* ged in clown, psiholog in improvizator pd načinu comoedia del' arte, mora biti ka* rakterni igralec in do gotove meje cekt plesalec. Te zahteve Tairofa in Majerhob da se takorekoč skrivajo tudi Dekje za* daj za Reinhardtom, ki pa jih ni nikoB jasnejše izpovedal nego v skromni trditvij repertoar sodobnega gledališča mora biti pester. K temu je dostavil še vse tehnično pridobitve razsvetljave, vrtilnega odra itd. Reinhard je režiser prakse in ravnatelj« praktik. Njega ni vodila ideja kakor Sta« nislavskega, ni izšel iz umetniško*ideina >snove, ki bi jo držal, ampak je zaradi svoje praktičnosti režiser in ravnatelj* improvizator, to se pravi iz dneva v daa se preoblikujoči in mnogokrat si naspro* tu joči režiser. Shakespeare ieve komedije je uprizoril z razkošno opremo, s clovn* sko pretiranostjo smeha in komike, v ame« riški drami »Artisti« je zaposlil poklicne clovrne in cirkuške artiste poleg svojili igralcev. Njegova praktičnost, ki ji mm goče res ni najti primere v sodobnem gle» dališču, je stremela tudi vedno po mate* rialnem uspehu. V tem se združujeta njem ravnatelj (kot lastnik ali solastnik' ali akcionar gledališča) in režiser. Nikoli ni šel preko mej — skušal je vedno ho* diti srednjo pot — ter je tako kot do* sleden meščan ustvaril tipično meščansko gledališče svoje dobe. Danes stoii pnd njegovim vodstvom več nemških gledflišc — ki se dobro rentirajo zase in zanj. Nje* «ovo mojstrstvo je v tem. da ie renta* bilno združeval umetnika*režiseria in rav* natelja*podjetnika. Zato je povsem ra5!» umljivo. da ni dosegel nikoli tistih višin in tistih globin umetnosti, kakor jih ie dosegel Stanislavski. Brafko Kreft Odpor proti nemškemu finančnemu zakonu Odločilna seja finančnega odbora - Splošno nezadovoljstvo s predvidenim prisilnim odtegljajem za brezposelne Berlin, 13. junija, d. Vest o nameravanem odstopu finančnega ministra dr. Moldenhauerja je bila sicer demen-tirana, vendar pa ni izključeno, da bo prisiljen podati ostavko med posvetovanjem o finančnem načrtu. V parlamentarnih krogih se govori, da bi v tem slučaju prevzel njegov resor gospodarski minister, demokrat Dietrich. Jutri se vrši odločilna seja o finančnem načrtu, pri kateri pa ne bo vlada pristala na nobene izpremembe več. Glede prisilnih dajatev ni nobenega dvoma več, da jih vse stranke enoduš-no odklanjajo. Posebno se poudarja, da bi vsled novega finančnega zakona uradništvo, ki je sedaj večinoma nacionalistično usmerjeno, prešlo v vrste ekstremnih narodnih socialistov zaradi novih prisilnih dajatev, ki padajo v prvi vrsti v breme uradništva. V parlamentarnih krogih se razpravlja o tem, kako bi se prisilne dajatve enakomerno razdelile na vse prebivalstvo. Te dajatve naj bi ne bile davek na nameščence s stalno plačo, kakor misli sedaj finančni minister, ampak naj bi bile pribitek na dohodnfaski davek. Na vsak način se bodo v državnem zboru o tem vršile še velike debate, ter je zelo dvomljivo, da bi novi državni proračun bil sprejet pred 1. julijem. Berlin. 13. junija, d. Društvo privatnih nameščencev »Vela« se je uprlo proti odločitvi razsodišča v Oyenhause-nu, ki predvideva po službeni razlagi in razlagi društva delodajalcev znižanje plač nameščencev za 7 odst. Računajo, da bodo vsem nameščencem sedaj odpovedane pogodbe, ter potem sklenjene z njimi nove z reduciranimi plačami. »Vela« ostro protestira proti taki razlag* razsodišča ter ugotavlja, da bi vsako prikrajšantie pri plačah v današnjih razmerah bilo za uradništvo naravnost katastrofalno. Mednarodna konferenca dela Sestava komisij mednarodne konference za proučevanje delovnih pogojev Ženeva. 13. junija. AA. Uradi! raznih komisij mednarodne konference dela so bili sestaviijenri takole: 1. Odbor za prisilno affi pa obvezoo delo: predsednik francoski vladni delgtat Gautaer, podpredsednika bel-gjijskj delegat delojemalcev Cayen in španski delavski delegat Besteiro, poročevalec angleški vladni delegat Vernen. 2.) Odlbor zia delovni čas: predsednik italijanski vladni delegat Anselmii, podpredsednika danski delegat delojemalcev Oesterberg in nizozemski delavski delegat Smith, poročevalec Španski vladm-i delegat Gascon Ymarin. 3.) Urad za delovni čas v rudnikih: predsednik nemški vladni delegat Brauns, podpredsed- Stimson za ratifikacijo londonske pogodbe Washin2ton. 13. iunija s. Državni tainik Stimson ie opozoril v brezžičnem govoru državliane Zedinienih držav na to. nai opu-ste opozicijo in propagando proti londonskemu pomorskemu oaktu in nai podpirajo vlado in senatorje, ki so naklonjeni oaktu v tem. da bi se pogodba ratificirala še to poletie. Zavlačevanje do ieseni bi dalo samo militaristom zaželieno priliko. da bi toliko časa vodili huiskaiočo kamoanjo. dokler ne bi med narodi zooet nastalo nezaupanje. Ko ie namesto militarizma nem-škeea cesarstva stopila miroliubna republika. ie nastal nov ooiožai. v katerem velika brodovia niso samo nepotrebna in draga. temveč tudi nevarna. Drobiž iz Beograda Beograd, 13. junija, č. Sinoči je odpoto« val načelnik ministrstva kmetijstva dr. Stojkovič v južno Srbijo, da oceni škodo, ki so jo prizadejale poljedelcem zadnje nevihte. Beograd, 13. junija č. Ministrstvo kme« tijstva je odobrilo kredit v znesku pol milijona dinarjev za uničevanje kobilic v gornjem Banatu Beograd, 13. junija, č. Trgovinska po« gajanja med Jugoslavijo in Turčijo se bo« do pričela sredi meseca julija. Šef naše delegacije pri teh pogajanjih je dr Milan Todorovič. Pogajanja za trgovinsko po« godbo s Poljsko se bodo pričela v mese« cu avgustu. Rusko-nemški odnošaji Berlin, 13. iunija. Potrjuje se vest. da sta nemška in ruska vlada imenovali razsodišče za ureditev vseh nerešenih vprašani. Razsodišče bo obstojalo iz dveh nemških in dveh ruskih delegatov. V prvi vrsti bo razpravljalo o pritožbi nemške vlade, ker se zaupniki III. intemacijonale vedno bolj vmešitj e jo v nemške notranje zadeve. Madžari skrivajo orožje Budimpešta, 13. junija. AA. Že prod vojno je bil običaj, da eo oblasti od časa do časa vršile kontrolo, da najdejo skrito orožje. Nedavno je orožništvo v Kečkemetu in okolici pregledovalo stanovanja in našlo 64 pušk in nekoliko stotin nabojev skritih na raznih krajih. Zaradi nesporazuma je policija izvršila preiskavo tudi v stanovanju narodnega poslanca Ivana Heyasa, kjer pa ni. so našli nobenega orožja. Ob tej priliki jf? minister notranjih zadev odredil potrebne ukrepe, da se razjasni, kako je prišlo do le preiskave. nka angleški delegat delojemalcev Lee in belgijski delavski delegat Dejardin, poročevalec angleški vladni delegat Shimvell. Nadalje je bil ustanovljen redakcijski odbor, obstoječ iz francoskega delegata delojemalcev d>e Fontaine in nemškega delavskega delegata Bergeria. Ustanovljen ie bil urad, ki bo proučeval čl. 408, pod predsedstvom finskega vladnega delegata Mania. Prve tri komisije bodo proučevale načrte konvencij, ki jiih je izdelal mednarodni urad dela. Sklenili so, da ne bo o teh vprašanjih generalne debate in da bodo pričeli takoj s proučevanjem teh načrov, ki bodo temelj razprav Dve tragediji Liubliana. 13. iunija. Po Viču in bližnji okolici se ie sinoči razširila vest o najdbi neznane mrtve ženske v oarku za tovarno mesnih izdelkov Franca Klemenca na Viču št. 91. se ie podal lastnik tovarne e. Franc Klemene okrog 18. na izprehod Do Darku, ie ugledal na tleh med drevesi truplo mlade ženske, oblečeno v rdečo iopico in svetlo krilo. Noge ie imela bose. ooleg nie Da ie ležala prazna stekleničica. iz katere ie udarjal duh oo lizolu O. Klemene ie o zadeva takoi obvesti! viško stražnico, nakar se je Dodal na lice mesta stražnik Andrei Vodo-oivec- ki ie našel Dri mrtvi ženski bnzo-iavko. s katero io ie dr Eisler iz Beograda pozval: »Dodiote u sredu uiutro u Beograd.« Brzoiav ie bil naslovljen na Marijo Balohovo. stanuiočo v Knezovi ulici št. 27 v Šiški. Stražnik ie o tem takoi obvestil policijsko direkcijo, nakar sta se na Vič odoe-liala ooliciiski zdravnik dr. Avramovič ln dežurni uradnik g Podreberšek. Zdravnk ie ugotovil, da ie truplo ležalo tam nai-mani že 24 ur. Odredil ie. da so truplo prepeljali na viško pokopališče. Policčia ie nozneie dognala, da ie samomorilka res Mariia Balohova stara 23 let. doma od Sv. Vaiburge ori Smledniku. Sestra cokoi-nice ie izpovedala, da ic Mariia služila Dar mesecev Dri dr. Eislertu v Beogradu. Nedavno si ie vzela dališ= doDust. ki ga ie orebi!a večinoma Dri znancih na Gorenjskem deloma oa pri sestri v Knezovi ulici v Š:ški Zadnie dni ie bila ?el~ dobre volje in nič ni kazalo, da Vi roie po glavi samomorilne misli. Samomor ie izi\'rši'a najbrž v trenutn- duševni zmedenosti. Nenadne smrti ie umrl tudi 28-1 etn j trgovski zastoonik Raimund Kovač, stanujoč v Vogelni ulici št. 5. Imenovani ie prišel 11. t. m. domov in se zaklenil v sobo Naslcdnieea večera ea ie prišla ob"skat njegova izvolienka Pavla kateri ra ^e na n.ieiio trkame no odzval Pavla ie ^.'ednilv5 šiloma vdria v sobo in našla Kovača v no-steli' mrtvega. Vs.a prestrašena ie o dn-codku takoi poročala Doliciii in ie n" šla v Trnovo komisiia ki sta io tvorila zd-av-nik dr Avramovič in nad'ornik c Kek Kakor ie ugotovi' zdravirk ie Kovača ?a-dela kap Truplo so orerelia' o"ziie'e na odredbo zdravnika v mrtvašnico k Sv Krištofu. Brod Bukarešta. 13 juniia • Pri Tiriu^Jigu v dolini Sv I se je pri otvoritvi novega broda dogdila velika nesreča Brod se je v sredini reke pofonii kd ie bi!o namesto 30 oseh na njem vkrcanih V os^b 45 oseb se je rešilo 10 pa it- nt- oilo. Vsesokolski zlet Proglas Sokolom - vojakom Beograd. 13. junija, AA. Starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije je danes izdalo na vojake-Sokole tale proglas: Bratje vojaki Sokoli! Danes stopate na ponosna tla sokolskega zletišča. Izmed dni vsesokolskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije boste izpolnili dva cela dneva s svojimi tekmami in so-kolskimi nastopi. To je dokaz, da v naši vojski zmerom viada visoki duh našega naroda. V hudih dneh suženjstva je naš narod vedno hrepenel po tem. da ostane viteškega duha in telesa. Naš narod je globoko v srcu branil spomin na sijajno prošlost in vero v svetlo bodočnost. Kot viteški duh je prista* carstvo nebeško, ki ga je vodila duša časti tega kneza Lazarja. Kot nabornik telesne čistosti: in vrline je gojil odlike telesa, da je zmožno »iti in pobegniti in na strašnem mestu ostati«. Brati:e vojaki in Sokoli! V naši svobodni, lepi' in veliki domovini negujte še dalije plemenitost svoje duše in čistost in veličino svojega telesa! Sokolski duh. ki je velik v naši junaški vojski, se danes najlepše Vidi v vaših tekmah in sokolskih nastopih. Nai vam bodo srečne tekme in naj vam bo. bratje Sokoli: Zdravo! — Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Prihod ameriškilb Sokolov Beograd, 13. junija. AA. Zletni odbor je prejel iz Newyorka kablogram, da so naši Sokoli 11. junija odpotovali iz newyorške luke v Evropo. Naši Sokoli, 125 po številu, so se vkrcali v Newyorku na največji in najhitrejši prekornorski parnik družbe Cunard Line »Mauretania«, s katerim razen Sokolov potuje tudi mnogo turistov v našo državo, da si ogledajo zlet. »Maure-tania« bo v Cherbourgu 16. t. m. Generalna direkcija Cunard Line v Liverpoolu je takoj naročila svojemu zastopstvu v Beogradu, da pošlje v Cherbourg uradnika, ki bo Sokole sprejel v Cherbourgu in spremil v Beograd. Zastopstvo Cunard Line v Beogradu je določilo v to svrho g. Milojkoviča, ki je že včeraj z vsemi potrebnimi instruk-cijami, ki jih je dobil od zletnega odbora, odpotoval v Cherbourg. Bengalični večer na čast sokolskemu naraščaju Beograd, 13. junija. AA. Zabavna sekcija zletnega odbora bo priredila na čast sokolskemu naraaščaju večer nenavadnih umetnih ognjev. Ta prireditev bo na dan 21. junija ob 20.30 na igrišču Beograjskega športnega kluba. Več sto slik s tisočerimi raketami v raznih bengaličnih barvah bo prikazanih ob svitu in ob spremljevanju topovskih strelov. Naraščajski sokolski znak z državno trobojko bn obdan z meteorskimi bombami v bajnih barvah ter z efektno solnčno mavrico. Nato bo prikazana ogromna ležeča državna trobojka. iznad katere bo naslikan Sokol, ki širi svoja krila nad Njegovim Vi-sočanstvom prestolonaslednikom Petrom. Slika prestolonaslednika Petra ga bo prikazala v sokolskem kroju z napisom: »Zdravo, starešina !<. Pri tej priliki bodo topovi oddali 21 častnih strelov. Drugi del teh umetnih ognjev bo prikajzoval bruhanje ognjenikov v višino 30 m, girandole in ču-dolepe slike iz bajne »1001 nočje. Mnoge slike bodo spremljali tisoči in tisoči japonskih solnčnikov, bombe in rakete, nakar bo prikazan v bengaličnih barvah ogromen portret Nj. Vel. kralja in kraljice. Nad tem portretom bo velika krona v zlatih barvah z jnicijalkama A in M v rdečih in modrih barvah. Pri tej sliki bo oddan 101 častni strel. Razen tega bodo prikazane Se druge slike. n. pr. Niagareflri elap itd. Povratek srednješolske mladine Beograd, 11. junija. AA. S snofiajlm vlakom ob 6.25 60 zapustili Beograd »Sinji oddelki srednješolske mladine, ki Je eodelova. la prejšnje dni na sokolskih prireditvah. To so bili učenci in učenke skopeljskih srednjih šol, ki sta jih vodila njihov ravnatelj in en profesor. Dijaki »o zapustili prestolnico polni zadovoljstva in neizbrisnih vtisov. Na postajo so dijake spremljali člani »letnega odbora in se enkrat pohvalili lepo vedenje, vzorni red in eokoleko disciplino Šolske niladine. kar je ugotovil ves Beograd. Bethlenov strah Budimpešta, 13. jrtnfja. Vodja madžarskih socijalnih demokratov Vamberjr je včeraj odpotoval v London, kjer ee bo baje sestal z bivšim predsednikom madžarske republike grofom Karolyjem. V vladnih krogih obstoji bojazen, da pripravljata Ka-rolv in Vamibery skupno akcijo, da bi zmanjšala političen pomen Bethlenovega poseta v Londonu. Vladno časopisje piše zelo ostro proti londonskemu potovanju Vamberjrja, M on narsmMt offita izdajstvo. Pred mariborskim malim senatom ZloSimsfcvo trtaJe os Je uhcSR 36 letni ooštni sel Jožef Rožanec. ki je služboval v Črni kot poštni služite®. 14. marca mu ie izročffl poštni »pravnik poštino nakaznico za Mariio Ocrtz io sicer ▼ «uosn 1000 Din. Ker do 16. marca Rožanec nakazntce Mariji Ogriz Se m tarfačai, je ta prišla vprašat na pošto, da H 3« na njen račun prišla kaka nakaizmaca. Ko te Pošta; upravnik pregledal spise nakaznic, le BrotoviJ. da le Rožanec izplačal nakaznico in ponaredil podpis Marije Ogriz. O zadevi le obvestil poštno ravnaitefflstvo. ki ie ooslalr, preiskovalnega organa. Ta ie v preiskavi ugotovil, da ie oole« te«a Rožanec Doneveril še za 2000 Din raznih manjših vsot Pri preiskavi le Rožanec svojo krtvdo prvotno tajil, nato oa prizna! in se zagovarjal. da ie bil plačan samo 718 Din na mesec in da ni mogel s to plačo izhajati, ker re moral plačevati za hrano 600 Din. Sodišče oa ie ugotovilo, da ta zagovor ne drži ter ga ie :bsodilo na dva meseca strogega zapora n dve leti izgube častnih pravic. Dopis! POLJANSKA DOLINA. Zadnji čas ie. da se priglasite k Vodnikovi družbi pri poverjeniku g. Ivanu Sorliiu v Gorenji vasi. Kdor ie Pa bližie Poljanam, nai se javi pri Doverieniku g. Ivanu Kokaliu. šolskem upravitelju v Poljanah in plača malenkostno članarino 20 Din. Kakor vemo. bodo letošnje knjige prav zanimive in zabavne, s kateri™ si bodo bralci krajšali dolge zimske večere. Lani se je oglasil še ta in oni. ko so kniise že izšle, oa ie bilo že prepozno. ker knjige, posebno Dratika. se tiska le po številu članov. Nai letos nikar nihče ne zamudi. Še ta mesec se lahko Priglasite. potem Da bo konec. — Naš Sokol se prav len„ razvija in napreduje kljub vsem nasprotnikom. Snujeta se dve novi sokolski četi v Leskovcu ood Blegošem in na Savodniu v Novi Oselaci. Tu bo v nedeljo 15. t. m. ustanovni sestanek na katerem bodo poročali o pomenu in važnosti Sokola starešina. Dodstarešfna. načelnik, oro-svetarica in tainik. — Vreme imamo lepo. Pričela se ie že košnja. Tudi kopanje se ie Dričelo. Turisti so pričeli prihajat- v dolino in na Blegoš. Dolina postaja od dne do dne bolj živahna. PODNART. Dela za izpeljavo poti čez Ta-tinec k slapu Nemilščice in gradba brvi čez slap napredujejo in je upati, če lastniki zemljišč, koder vodijo pota. ne bodo ovirali začete akcije, da bo v nekaj tednih dostop k slapu in prehod k Rimskim toplicam omogočen. Vsa akcija Je popolnoma privatnega značaja in je nje namen le, odkriti zopet del lepot, ki jih eficrtva še naša Gorenjska. Gotovo bodo naši sosedje Be-senčani, ki so lastniki zemljišč ob 6lapu, namen podpirali in ne onih, ki žrtvujejo čas in denar za dobro reč, pri Jihovem delu ovirali. Podnart kot tujskoprometna točka in izhodišče za izlete vedno bolj pridobiva na privlačnosti. Žal da postaja, ki dobiva vedno prijaznejše lice ln okoliš, še vedno nima električne razsvetljave, čeprav imamo pri nas v sleherni hiši električno luč in električno cestno razsvetljavo. ZIDANI MOST. Binkoštni prazniki so privabili lepo število izletnikov v naše okoliške hribe. Mnogo jih je hitelo na Lisco, kjer je SPD ukrenilo vse, da turi« ste kolikor mogoče zadovolji. Tudi Kum je bil številno obiskan. Naša postaja je bila oba praznika polna potnikov kakor že dolgo ne. Največ jih je seveda hiteio k sklepu velesejma v Ljubljano. Dasi je bilo prestopanje in vrvenje naravnost sil« no, se ni primerila nobena nezgoda, kar je zasluga naših železničarjev, ki znaj o vedno vzorno vzdržati red. Prav nepri« jetno pa je vedno ob praznikih na naših cestah. Bodi proti Rimskim toplicam ali proti Radečam ali proti Hrastniku — vse so okupirane od motorjev in avtomobilov. Med njimi so nekateri brzobzirni dirkači, ki drvijo tako hitro, da se jim pešač ko« maj izogne. Posebno težavno je to na ce« sti proti Hrastniku. Nujno je potrebno, da bi se v začetku Kurje vasi in kraj Su« hega Dola postavila kazala z napisi in svarili pred prenaglo vožnjo. Po nesreči bo zvonenje prepozno. Za enkrat je kro» nika nesreč hvala bogu skromna. Na bin« koštni ponedeljek je padel sinček našega orožniškega komandirja Hočevarja tako nesrečno, da si je stri desno roko. Zdra« vi se v ljubljanski bolnici. V Šmarjeti si je hotel v nedeljo neki železničar prere« zati žile na rokah, kar pa so pravočasno preprečili. Ranil se je sicer na rokah, pa bo menda okreval. Savinja sprejema ved« no več kopalcev in veslačev. Plitva je ta« ko, da splavarji težko priveslajo v Savo. — Naš kraj se marsikomu zdi pust. To pa samo zato, ker večina ne pozna okolice, ki je prav slikovita, ozračje je zdravo ii je dovolj prilik za kopanje in izlete. SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Na orav prisrčen način je tukaišnja šolska mladina paadravrla rumunske goste. Dasi se le niihov prihod zakasnil, so vsi učenci vztrajali do 16.. ko se je pripeljal zadnji avto. Z zastavicami in s cvetjem v rokah s« Pozdravljali goste z navdušenim-- vzkliki: »Živela Rumunska« in »Živela kraljica Mariia«. Naiodličneiši gosti so sprejeli od mladine šopek krasnih nageljnov :n šopek prav leioih vrtnic, ki iih ie podarila v to svrho vrla narodna rodbina Srebotnjakova. Na vabilo šolskega upravitelja ie gasilno dTuštvo pomočilo cesto, da se ob prihodu zostov niso dv'gali s ceste oblaki prahu. MOSTE PRI KAMNIKU. Prostovoljno gasilno društvo v Mostah priredi v nedelio 15. t m. veliko vrtno veselico ob priliki slavnostne blagoslovitve nove motorne brizgalne. K mnogoštevilni udeležb= vabi odbor. PILŠTANJ. Na Skapulirsko nedeljo 13. julija in ne 6. julija, kakor so pomotoma pisali listi, se bo na Pjlštanju blagoslovila motoma brizgalna prostovoljnega gasilnega društva Pilstanj . Lesično. Po blagoslovitvi bo skupna vaja vseh dešlih in domačega društva na občinskem pašniku v Le-sičnem. nato pa veselica v prid društva z bogatim sporedom. Sosedna gasilska in druga društva se naprošajo, da na ta dan ne prirejajo nikakih vaj ali veselic. Poskrbljeno bo. da obiskovalci ne bodo lačni in žejni. Svirala bo domača godba na pihala. Rosenbauer - Koširjeva motorka bo pa pokazala, kako velika je njena zmožnost. Društva, kakor vsi prijatelji gasilstva se prijazno vabijo k prireditvi. Nikomur ne bo žal za urice, ki jih bo ta dan preživel v našem Pilštanju. STRANICE PRI KONJICAH. Društvo kmetskih fantov in deklet v Stranicah priredi v nedeljo 15. t. m. ob 3. popoldne tekmo koscev z veselico na vrtu g. Marinška. Kdor si hoče ogledati to zanimivo prireditev, naj se potrudi v nedeljo k nam! Za dobro postrežbo poskrbi gostilničar. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sobota, 14. junija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Nemščina. _ 19.30: Novi kazenski zakonik. — 20: Koncert iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. Nedelja, 15. junija. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Kmetijsko predavanje. — 11: Koncert radjo-orkestra. — 12.15: Tedenski pregled. — 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Prenos iz Beograda. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22: Napoved ča6a in poročila. — 22.15: Preno6 koncerta iz unionskega vrta. BEOGRAD 10.30: Dopoldanski koncert. — 12.45: Koncert radio . kvarteta. — 15.30: Prenos sokolskih svečanosti. — 16.35: Narodna glasba. _ 19.30: Koncert pevskega zbora. — 20.30: Prenos koncerta 400 godbenikov. — 22.30: Poročila, — 22.45: Narodne na ploš«Jh. — ZAGREB 11.80: Dopoldanski koncert. — 15.30: Prenos iz Beograda. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — Lah. ka godba orkestra. — PRAGA 18.10: Pevski koncert. — 20.10: Prenos simfoničnega koncerta. — 22.i8: Lahka godba. — 23: Godba za ples. — BRNO 18.10: Pevski koncert. — 20.10: Prenos simfoničnega koncerta. — 22.18: Lahka godba. —23: Godba za ples. — BRNO 18.15: Dueti iz Puccimjjevih oper. — 20.10: Prenos vsega programa lz Prage. — VARŠAVA 17.30: Koncert godbe na pihala. _ 20.45: Koncert solistov in orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Cerkvena glasba. — 13.30: Reproducirana glasba. — i6: Koncert deškega pevskega zbora. — 16.40: Koncert orkestra. — 17.45: Pevski koncert. — 19: Komorna glasba. — 20.35: Dramski večer. — Jazz _ band. — BERLIN 19.30: Klavirski koncert. — 20: Zabaven' glasbeni program. _ Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Koncert iz Stuttgarta. — 20.15: Neznani Mozart. — 21.45: Prenos programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 20: Orkestralen koncert. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.30: Lahka glasba _20.15: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 21.45: Kabaretni program. _ BUDIMPEŠTA 12.15: Vojaška godba. — 16: Madžarske pesmi. — 18: Koncert filharmonikov. — 20.10: Narodne pesmi. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. -- 21.02: Opera »Romeo in Julija«. — 23: Godba za ples. SOKOL Lep uspeh Sokola Cleveland. V Cle« ▼elandu postoji marljivo slovensko sokol« sko društvo, ki goji seveda poleg telovad« be tudi razne igre. Zlasti se goji basket« bali, ki je lepa in zabavna igra. Naravno je, da tekmuje društvo tudi z drugimi klu« bi in telovadnimi društvi v mestu in do« sega tudi lepe uspehe. Pred kratkim so odfgrale članice celi turnir basketballa in si priborile prvo darilo ,zlat pokal. Poleg tega pa je prejela še vsaka članica zlat prstan. Naš poročevalec nam je poslal tu« di sliko zmagovite desetorice naših de« klet, žal ni zrela za reprodukcijo. Predsedstvo Češkoslovaške obce so« kolske se je konstituiralo po zadnji na« domestni volitvi na odborovi seji kakor sledi: Uradujoči podstarosta br. Mašek, namestniki br. Štepanek in dr. Heller, pr« vi tajnik dr. Jaroslav Urban, drugi '•ajnik Karel Švarc, blagajnik Vladimir Mueller, statistikar dr. Krovak, prosvetar Krejči. Ob enem so bili ponovno izbrani pred« sedniki posameznih odsekov, ki jih šteie predsedstvo 28. Predsednik slovanskega odseka je ponovno naš stari prijatelj br. Vincenc Štepanek. Pacijent: Zdravnik Kam naj grem, goppod doktor da ozdravim želodec in arcd'?r dobavo? v Rogaško Slatini Tozadevni prospekti -e dobe pri ravnateljstvu zdraviliška kakor tudi v vseli pisarnah »Purn'l-T« V času izven g'avne r'-' redni nopusti! Igra vo ašVa tro'-ba! Direktne železniške i\e?. hrtji&ft-zsmmm V neizmerni žalosti naznanj'amo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, preskrbni oče, stric in bratranec gospod JOSIP KENDA restavrater in posestnik v Kamniku danes, dne 13. junija 1930, ob pol 10. uri dopoldne, previden s tolažili svete vere, po daljšem bolehanju, nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 15. junija 1930, ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti na pokopališče v Žalah. Sv. maše se bodo brale v nadžupni in frančiškanski cerkvi v Kamniku. V Kamniku, dne 13. junija 1930. 8767 FRANJA roj. LEVIČNIK, soproga. — MILAN in STANKO, sinova. — MARIJA REGALLY, ELA, TONČKA KRATNAR, hčere, in vsi ostali sorodniki. »JUTKOr St. 156 8 rSoSot«, 14. m. 1930 Iz življenja ln sveta Schmelling svetovni prvak v boksanja V četrtek se Je odigrala že dolgo prej napovedana borba med Nemcem Schmellingom in Bostoncem Sharkeyem za naslov svetovnega prvaka v boksanju. Ker se je Sharkey v četrtem koln poslužil nedopustnega udarca, so ga sodniki diskvalificirali in zmago prisodili Schmellingu. Na sliki levo Schmelling, desno Sharkey, v sredi Yankee Stadion v New-Yorku, kjer se je vršila borba ob navzočnosti preko 70.000 gledalcev. Kako se je kralj Karol vračal Zanimive podrobnosti o Karolovi poti v domovino Bukarešta, 11. junija. Še le sedaj se polagoma doznavajo točne podrobnosti, kako se je kralj Karol vrnil v Rumunijo. Pot je bila zelo romantična in nekatere njene epizode bd bile prav lepa snov za napet film. Ko se je kralj Karol, takrat še princ, odločil v Parizu, kier je bival, za tajen povratek v domovino, je bil najtežji problem v tem. kako dobiti potrebne potne listine. Vedel je dobro, da mu nobena država ne bo hotela pomagati, saj je bila Rumunija takrat oficijelno še proti njegovemu povratku in bd država. ki bi kljub temu šla Karolu na ' roko. kršila mednarodne odnošaje. Zato ni bilo misliti na to, da bi mogel Karol potovati pod svojim pravim imenom. ali pa pod imenom Karola Carai-mana. pod katerim.ie princ. Živel " inozemstvu. Problem je rešil rumunski kapetan Pop, ki je bil prideljen rumunski letalski misiji v Parizu. Pop je užival med rumunsko pariško kolonijo in tudi na rumunskem poslaništvu velik ugled, bil pa je na skrivnem vnet Karolov pristaš. Ker je poznal vse osobje poslaništva, se mu je posrečilo dobiti romunski potni list za svojega šoferja Evge-na Nicolo, pri tem pa zamenjati šofer-ievo fotografijo v potnem listu s fotografijo princa Karola. Tudi potrebni vizumi so bili nabavljeni na šoferjevo ime Vse le šlo gladko in manjkal je samo še nemški vizum. Pop sam je pohitel še v zadnjem hipu na nemško poslaništvo, da bi dobil vizum. V svoje veliko vznemirjenje je opazil, kako je začel poslujoči uradnik pazljivo in nezaupljivo opazovati fotografijo v potnem listu. Preteklo je več napetih minut, naposled pa je uradnik le dal vizum. Ali princa res ni spoznal, ali pa ga ie morda spoznal, pa kljub temu molčal, ve le on sam. Iz Pariza v Monakovo je potoval Karol z vlakom; prispel je v bavarsko prestolico brez incidentov in ovir. V Monakovem je bdi že pripravljen avi-jon tipa Farman, ki ga je posodila neka pariška letalska družba za odškodnino 44.000 francoskih frankov. Letalo je startalo ob 7. zjutraj in je letelo nad Dunavom preko Dunaja do Budimpešte. Tam je okrenilo proti severu, ker je princ raje letel nad Češkoslovaško kakor nad Madžarsko. Se le zadnji del pota je vodil zopet nad madžarskim ozemljem. Polet je bal dosti težaven, ker se je moralo letalo ves čas boriti z močnim vetrom. Toda izborni francoski pilot, ki je vodil letalo, je spretno obvladal vse težkoče in nevarnosti. Vendar pa se je polet zaradi njih tako zavlekel, da je pošla zaloga bencina, predno je letalo prispelo v Cluj. Pilot je moral zato pristati na nekem travniku, komaj par streljajev od madžarske meje. Ako bi moral pristati le par minut poprej, bi prišel Karol v roke madžarskim oblastem in njegova pot bd najbrž ne končala tako srečno, kakor je. V Cluju so bili obveščena o Karolo-vem prihodu le nekateri njegovi najintimnejši zaupnika, med njimi komandant vojaškega letališča. Ta je računal, da bi moral Karol prispeti okrog 2. dopoldne. Ker ga še ob 3. ni bilo, je poslal trd vojaška letala, ki so jih vodili v zadevo posvečeni oficdrji, da poiščejo princa. Dva oficirja sta se s svojima letaloma brez uspeha vrnila, kaipetan Cristescu pa je našel prinče-vo letalo in mu pomagal z bencinom; na travniku se je bilo med tem zbralo že veliko število kmečkega prebivalstva iz bližnjih vasi. Ljudje so spoznali priljubljenega princa iin mu prirejali prisrčne ovacije. Obe letali sita skupno nadaljevali pot ido Cluja, kjer so princa sprejeli njemu vdani oficirji in ga pogostili. Po eno-urnem počitku sta se princ in njegov pilot zopet dvignila in brez nadaljnjih ovir v poletu preko gore Caraiman, katere ime je princ nosil v svojem izgnanstvu. Za usluge, ki jih je storil Karolu kot princu, je Karol kot kralj že dva dni kasneje podelil svojemu pilotu najvišje rumunsko odlikovanje. Kako je bil pilot nagrajen še poleg tega, listi ne poročajo. __Ceps. Neznana Donizettijeva skladba Iz Rima poročajo, da je našla neka oddaljena sorodnica slovitega italijan« skega skladatelja Donizettija, ki ji je danes 80 let, rokopis nekega njegove* ga neznanega simfoničnega dela. Ta skladba se imenuje »La Partenza« (Odhod). Rokopis je stara gospa izro* čila glasbenemu zavodu v Faenzi. Gdč. Hesselgreenova je prevzela v novi švedski vladi, ki jo Je sestavil liberalec Ekman, ministrsko mesto. To je prvi ženski minister v tej skandinavski državi. Dvojna krava Pod tem imenom je razstavljena v Parizu Loilotte, krava normamdske pasme. Tehta 600 kg in ji je pet let. Ima dve vimeni in 8 seskov ter da pri molži res skoro dvojino nominalno količino mleka. Vizorna krava ima dosti občudovalcev in so jo slikali številni fotografi. Opica - vlomilec Del pariških gasilcev lovi že od bin-koštnega ponedeljka predrzno opico, ki je ušla iiz nekega živalskega vrta in ki ima sedaj že več hudih reči na vesti. Tako je vlomila v ponedeljek zvečer v neko hotelsko sobo, pob la vse šipe in zrcala, izpila vse steklenice parfema im razgrizla preprogo. Nasladlnjega dne je posetiia v nekem drugam hoteliu .spa-vajočo damo, ki je zavpite seveda na pomoč. Tedaj je predrzna žival pograbila škatlo z več 'kosi mila, s katero je splezala na neko drevo pred hotelom, kjer je vse milo pojedla. Nato je izginila — na nove pustolovščine. Doslej so jo že mnogi videM, ujel pa je ni še ■nihče. Procesija v radiu Prvič je bdla procesija predmet (brezžičnega poročevalskega prenosa in sicer v torek po foinkoštih v Bdhternachu pri Frankifurtu. Tam. prirejajo namreč vsako Teto v spomin na plesno imam i jo srednjeveških skakalcev procesijo, ki se je udeležii olbčajno do 15,000 romarjev. Ta 'veliki sprevod stopa oziroma skače z duihovni in godci na čelu proti cerkvi in pokopališču, pa tako. da napravi oa vsaka dva koraka naprej tri nazaj. Leitos je frankfeptska; Ibrezžčna postaja poročala o tem bogudopadlji-vem skakanju pritožno na isti način kakor druge postaje o poteku kakšne boksarske ali nogometne tekme. Umetni dež Holandski mženjer Veraart je začel proizvajati umetni dež. Na amster« damskem letališču se je dvignil te dni s trimotornim aparatom, v katerega je bil naložil 1500 kg leda. S pomočjo strjene ogljikove kisline so dali ledu temperaturo 70 stopinj pod ničlo. Veraart je poletel nato nad Zuider« sko morje, nad katerim je baš plaval gost oblak. Led je spustil v oblak, ki se je pod vplivom nizke tempera« ture še bolj zgostil in začel deževati Poskusu je prisostvoval oddelek voja« ških letal, ki so mogla ugotoviti, da je deževalo na 10 km dolgem pasu. Dež se torej že da delati — samo malo predrag bo v tej obliki. Pariški promet Pariška policija je izdala statistiko, v kateri ugotavlja, da so zahtevale prometne nesreče med binkoštnimi prazniki, t. j. v dveh dneh v franco« ski prestolnici 10 mrtvih in 63 ranje* nih oseb. V torek pa so našteli novih 18 mrtvecev in 77 ranjencev. Filatelistična knriozlteta Gorenji pisemski ovitek predstavlja že danes precejšnjo dragocenost za zbiratelje poštnih znamk in jo bo nekoč še bolj. Znamke so bile izdelane ob priliki zadnjega »Zeppelinovega poleta« in sicer samo za to priliko. Zrakoplov je pripeljal to pismo med svojo pošto Iz Lakehursta v Friedrichshafen, od tam pa je šlo z letalsko pošto * Berlin* Naročilnice za srečke lmai° S 1 oddel*« ** stjt- -38 ŠPORT Športni drobiž Velika borba za svetovno prvenstvo v boksu je končana. Svetovni prvak v težki kategoriji, prvak vseh ostalih kategorij, torej prvak vseh boksaških prvakov je po« stal 25letni Nemec Max Schmelling, ki je bil od sodnikov proglašen za zmagovalca nad 291etnim Američanom Sharkeyjem. Schmelling sicer ni porazil svojega pro« tivnika s knock outom, niti ne po točkah, temveč zato, ker je bil Sharkey v četr« tem kolu , zaradi nedopustnega nizkega udarca diskvalificiran. Schmelling se je seveda po tem nedovoljenem udarcu zgru« dil nezavesten na tla, toda sodniki so ta« koj prekinili borbo ter proglasili Nemca za svetovnega prvaka. Zanimivo je, da je osem filmskih aparatov posnemalo borbo, la posnetkov se bo torej jasno razvide! nedopustni udarec Sharkeya. O tej borbi, ki se je vršila v Yankee Stadionu v New« vorku in kateri je prisostvovalo nad 70 ti« soč gledalcev, bomo še poročali, ko bodo dospela obširnejša poročila. Zagrebški listi poročajo, da so vsi igra« či zagrebških klubov, ki so bili določeni za Montevideo, namreč Hitrec, Leinert, Mihelčič in Premeri odpovedali svoje so« delovanje v jugoslovenski reprezentanci. Na prošnjo Sokolskega saveza kraljevi« idgovora t 2 ks. Gjud, Ljubljana — Kongresni trg 6. 22512 Ribiškega paznika e potrebno izobrazbo sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Ribolov«. 22252 Perfektno frizerko gprejme takoj salon Mrakič T Mariboru, Cankarjeva 1. 34793 Strojepisko ali strojepisca % večletno prakso v odvetniški pisarni, sprejme odvetnik v Mariboru. Popol-bo znanje nemščine potrebno. Ponudibe pod »Strojepiska 2« na podružnico »Jut.ra« t Maribora. 24790 Knjigovodja trgovsko naobražen, samostojen italijanska m slov. kore-spondent, z znanjem hrvatskega in nemškega jezika. dober poznavalec razmer v celi Italiji, posebno južni -ji Siciliji, išče par-nrno stalno dnevno zaposlitev Cenjene ponudbe ped »Knjigovodja« na og'asni oddelek »Jutra«. 24726 Dečka pridnega io poštenega, 6 primerno šolsko izobrazbo, sprejmem v trgovino s špecerijskim in žitnim blagom. S"anovanje in hrana v hiši, d'ugo po dogovoru Naslov r oglasnem oddelku Jutra. 24704 Šiviljo s večletno prakso sprej-mem takoj Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.. 24S38 Trg. vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 248S4 Prodajalko z daljšo prakso v železni ni in galanteriji sprejmem. — Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« o« i »Prodajalka, Ljubljana 55 5.55«. 24744 Sedlarja - tapetnika starejšega sprejmem takoj kot poslovodjo. Reflefctiraim samo na prvovrstno moč Naslov v oglasnem oddelku »Jut.ra«. 24S18 Kroj. vajenca zd-ravesra. lepega -med en,ja ta "rt dobre hiše, z vso oskrbo v hi« sprejme takoj Franc Vlrbnik. kroja šla mojster, Šoštanj pri Celju. 24759 Služkinjo ti samostojna kuha ter opravlja vsa hišna dela. sprejmem k obiteln z maili-jc-: otroci. Kai1* po dogovoru. Ponudbe na naslov: Marija Voršič. Ptui. poštni prsi al 1. 34899 Kniigovegkega pomočnika veščega v strofco spada joči h del, sprejmem takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jut-ra«. 22699 Kroj. pomočnika dobro izurjenega sprejime takoj Ivan Strniša, krojač. Radeče pri Zidanem mostu. 24888 Stalnega potnika manufakturne stroke išče veliko podjetje n okraj Jesenice, Kranjska gora. Bled. Boh. Bistrica in Radovljica. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Potnik ma-nu-fakture«. 22683 Vinski potnik dobro vpeljan in agilen, dobi takoj me«to za vso Slovenijo, pri vinski io alkoholni tvrdki. Prednost imajo tisti, ki so v dobrih stikih z gostilničarji in re-stavraterji. — Ponudbe i označbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vinski potnik« 24707 Provizij, potnika dobro vpeljanega s čevlji po Vojvodini in Srbiji — sprejmem takoj za stalno potovanje. Reflektšr* se le na zane>?Tjrrvo moč. Ponuidbe r.a oglasni oddeleik »Jutra« nod »Dobre reference*. 24857 t Zgovornega gospoda za poeet privatnih strank ■šče koncem velikih tovarn. Ponudbe pod fifro »Mesečna plača« na ogla«, oddelek »Jutrac. 21446 Oblastveno koncceijonirana šoferska šola 1. Gaberščik. bivši komisar za šoferski iupite, Ljubljana, BIeiweisova cesta št 52 24866 l. oblastv. Koncesljonirana šoferska šola Camerraik, Ljubljana UunajsRa cesta Stev. fJugoavto) led 2236 Pouk in praktične vožnje. 251 H'4 Trgovski pomočnik mlad, izurjen . špecerijski stroki in s šofersko šolo. želi primbmo službo v mestu ali večjem trgu. Nastopi lahko takoj. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izvež-bana moč«. 24721 Kot trg. vajenec bi vstopili v Mariboru Bačič Štefan, Gor. Lendava St. 24. 24822 Dijak išče čez počitnice namešče-nja v pisarni ali kot inštruktor. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24860 G. Th. Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa Ojej, z ogromno vsoto se vrne strienik in jo položi na mizo. Kako je vsem zasijal obraz v veselem presenečenju. »Denarja... denarja... je neznansko mnogo!« vzklikne profesor. »Presunljiva reč... kaj takega. Sreča, pravim! Sicer je denar posvetna ropotija. toda za na§ vendar precej velikega pomena«... Zobotehnik z večletno prakso, perfek-ten v zlatu in kavčuku, išče mesto z? takoj.. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zobotehnik«. 24720 Kuharica samostojna, išče stalno službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.. 24718 Kot trg. pomočnica želim službo v večji trgovini v mestu ali na deželi. Zmožna seir slov. in nemškega jezika. Ponudbe pod »Manufakturištinja« na ogl. oddelek »Jutra«. 24814 Skladiščnik želi premeniti službo — naJjraije k lesni stroki. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Suniska manipulacija«. 34847 Kuharica samostojna, srednje starosti, išče stažbo v hotelu ali restavraciji, even-t. v letoviišču. Govori slovensko in nemško. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24709 Brivski pomočnik dober bubi štucer išče službo v boljišem salonu — po •možnosti samo kot buibi štucer. Nastopi lahko s 1. julijem. Ponudbe na naslov Pero Miartinovič — hotel »Nova pošta«, Kranj. 24853 1000 Din dobi tisti, kateri mi preskrbi stailno služlbo trg. pomočnika. Dopise na oglasni odrt dlek »Jutra« pod zniaSko »Vsestransko zanesljiv«. 24864 Vj+ctlam Opremo za trgovino novo, belo emajlirano prodam na Rimski cesti 16. 22642 Premog In drva prodaja Jezeršek, Vodmat. 200 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem Stoto Mu gosje kg po 130 Din io čisti puh kg po 250 Din. L. Brozo vi6, Zagreb, Kiča 82. Ke-tnieka čistilnica perja 242 Voz (dira) na pere«*, dobro ohranjen proda Seve- & Komp., Ljubljana. Gosposvetska c. št. 5. 24723 Kopalne obleke vseh vrst po meri — Aleksandrova cesta 3, pritličje. 24711 Sodi Večjo množino dobro ohranjenih vinskih transportnih hrastovih sodov, od 400 do 900 litrov vsebine, zelo ugodno prodam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Transportni sodi«. 24706 Stelaže s šipami malo kontrolno blagajno. 3 električne svetiTjke in železno peč prodam. Ogledati med 12. in 13. uro. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 24846 Puško dvooevko — brezpetelimlko. kal. 12. izvrsten fabrikat »Peterlongo«. malo rabljeno po ugodni ceni prodam. — Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Peterlongo«. 24833 2 izložbeni okni novi in 1 vrata naprodaj. Poizve se pri tvrdki Pre-k»g, Lhibljana, Gosposka ulica 3." 24713 »Isis« risalno mašino dobavim interesentom Ena s« nahaja v mestnem gradbenem uraidu (odsek arhitektov). — Naslov: Drago Lunder, Ljubljana. 22643 Znamk lepo «(ljirko poc eni prodam. NafJov pv povw odkfetek »Jutro«. 24897 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. jmlijem Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24875 Stanovanje 3 »ob. kuhinje, pritiklin fn vrta oddam za 750 Din v Roin» dolini, cesta X/,19. 24879 Večjo prazno sobo z elekti. razsvetljavo in posebnim vhodom iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Pen-sionist 60«. 22915 Opremljeno sobo e posebnim vhodom ln električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 23618 Lepo solnčno sobo blizu Tabora oddam. Naslov pote oglasni oddelek »Jutra«. 22607 Opremljeno sobo ■ posebnim vhodom, v sredini mesta takoj oddam. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 24757 2 prazni sobi parketirani, z elektriko in uporabo telefona, v bližini glavnega kolodvora oddam za pisarno ali samostojnemu gospodu, event. z uporabo kopalnice. Pojasnila daje posredovalnic* Arhar, Kolodvorska 28. 34752 2 solnčni sobi tapo opremljeni, « posebnim vhodom in event. uiporabo klavirja ter kopalnice, v sredini mesta takoj oddam eno takoj, drugo pa s 1. julijem. Naslov pove oglas, odtdeleik »Jutra«. 34817 Sostanovalca ffprejiTKflB takoj na Gospo- svetski cesti 10/4. 24825 Apartement strogo separiran, obstoječ a 2 eob, išče samec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »P. M.« Opremljene sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 31831 Sobico s posobnkm vhodom io zajtrkom oiddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34840 Sobo novoopremtjemo parketira- no, z elektriko in souporabo kopalnice, ob Taboru oddam s 1. julijem Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24798 Boljšo sobo oddam v vili pri sv. Jožef« Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 24801 Prazno sobo ali lokal iščem za krojaško delavnico. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Krojač«. 24841 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam v Jeok-ovi ulici 13/1. 24830 Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam Cesta v Rožno dolino št. 11. 34700 Na Gorenjskem sprejmem 2 aH 3 osebe v veliko, zračno sobo na letovanje. — Dobra domača hrana, železnica in avto promet Cenj. ponudbe na Ivanko Rozman, trgovko. Duplje, p. Križe. 22692 Opremljeno sobo oddam eolMnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24850 Opremljeno sobo z vhodom iz stotpnjišča. elektriko in parketom, za 400 Din oddam s 1. julijem. Ogledati med IS. in 18. aro Naslov v oglasnem odidelku »Jutra«. 24852 flovem mestu 3esenicafi in na Ljubljanska cesta it. 42 pri kolodvoru št. 100 Male Oglase ln Inserate naročajte v naših podružnicah. Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko, pripravno todi za takoj oddam. Po-Starem trgu 19 pisarno izve se na H. nadsbr. 24868 Kot sostanovalko event. 9 bramo sprejmem gospodično na Rimski cesti št. 33, levo. 24865 Mesečno sobo Uikoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34877 ' Sobo lepo, zračne in solnčno, z električno razsvetljavo in razgledom na ulico, v sredini mesta oddam. Separatni vhod. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34S78 Čisto sobo v sredini mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Juura«. 24895 Sobo ■ dvema posteljama m uporabo kopalnice, v centru (Miklošičeva cesta) oddam gospodoma aH zakonskemu paru brez otnok. Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 24871 Sobo oddam eni ali d-venna gospodičnama. Naslor v cgl. oddelku »Jutra«. 34874 Opremljeno sobo v sredini * mesta oddam s 15. junijem ali 1. julijem t ali 2 gospodom*. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24873 Opremljeno sobo z vhodom iz stopnjjc, v centru mesta oddam takoj 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24881 Kolodvor Vrhnika Restavracija, kavama in prenočišče. Točna postrežba ter zmerne cene. 19169 fmffltffR Očala lenttkicriama. go ee tegtrbila v ponedeljek pred vojašnico, nasproti Tabora. Najditelj se na^jroea, da jih proti nagradi odda n* Maearvko- vi cesti 60. 24837 Gospodično ki mi je ob 10. uri zvečer na Gosposveteki cesti 7 vrnila pogled, prosim, če sestanek mogoč? Na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lastni avto«. M. Z, M. Ne norčuj se — če Ti je pa toliko, pridi ob 7. uri pred »Evropo« — sigurno, drugače ne odgovarjam več — Pozdrav. 24870 Samostojen gospod išče simpatično gospodično, v svrho skupnih izletov in nemško ter slov. bonverza^ cije. Oenj. dotpise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tujec«. 24876 Dama srečhtjfli let — popolnoma osamljena, dobro sut-uirana, simpatična, želi znanja z gospodom od 40—50 let. — Ženitev ni izključena. Ponudbe na otglasmi oddelek »Jutra« pod »Resničnost«. Mladenka zdTava in vesela, čedne zunanjosti, srednjih let, boljših staršev, dobra gospodinja, z neka/j premoženja — želi poročiti boljSega dira. uslužbenca, samostojnega trgovca ali dobrega obrtnika. Dopise.na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vredna ljubezni«. 24867 Katera obrtnica bi hotela poročiti gospoda v stalni službi. Vdove niso izključene; šivilje pa imajo prednost. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Anton«. 24882 Gospod 28 let star, čiste preteklosti, v državni službi, želi poročiti gospodično ali vdovo s primernim premoženjem ali posestvom. — Ponudbe na oglasni odidelek »Jutra« pod šifro »Mirnega, značaja«. 24899 ZkjLlllLill' Klavirie »Dalibor« iz češkoslov. tvornioe, ki ste jih videli na velesejmu, dobite odslej pri tvrdki Alfonz Breanik, Ljubljana — Mestni trg št. 3, po znanih ■nizkih cenah, rpoleg tega pa še na najmanjše obroke. — Istotam z»htev*jte oen.lke! 24835 Tambnraške inštrumente kompletne, diobro ohranjene vsled razpustitve društva zelo ugodno prodam. Na^ slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24891 Prepelico krotkega samca, ki poj«, kupim. Ponudbe pod šifro »Prepelica« na oglasni oddelek »Jutra«. 24763 Psa Jazbečarja mladega, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34832 Pony konjiček z manjšo kočijo, in vso opremo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24708 Zelena papiga je ušfa na Mirju. Najditelja prosim, da proti dobri nagradi naznani svoj naslov na oglasni oddielek »Jutra«. 24829 Volčji pes s porezano dla-ko, ki uliti na ime Certek. se je izgubil. Nagrado dam tistemu, ki bi ga slučajno našel in privedel na naslov: H. K a u č i č. Rožna dolina 4 cesta X. 24843 Pisalni stroj dobro obranjos kupi Ko-midar, Ljubljana, Stari trg št. 1. 24863 Tiskarski stroj rabljen, format 63 X 95 ali večji. Linotip ali Tipo-gnaf rabljen. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Jovič«. 84727 Motor za čoln (Aoeeenbordimotor) 2 eSL — vodno Majem, poceni naprodaj v Ljuibijani, Gosposvetska cest« 1/3 levo. 34872 Pozor! Vsa sobosllkarska in pleskarska dela izvršuje najceneje po najnovejših skicah točno ter solidno Anton Stiplošek — Ljubljana, Krakovska ulica št. e. 22661 Če nujno rabiš sliko slike za legitimacije, lih dobiš v 10 minutah pri Jo-ško Šmucn, industr. in umetn. fotografu. Ljubljana. Wo!fova ulica 12. 17242 Gramoz za nasipamje oddam. Vprašati v Rutarjevn ulici, vila Trnovska — sfcranssJci vhod II. nadstr. 24858 Poziv! Vljudno ee naiproSa gospod, kateri je šel i2. maja med 1. in 2. uro pnpoldln« petš od Pe»ja do Šoštanja za gospodično, ki je ob železniški progi pobrala 6dv moški klobuk, da ee takoj javi pri g. dir. HnaSovcu v Celju. Stnožki povrnjeni. 24908 IZVANREDNA PRILIKA! Železna »lužinska patent postelja zložljiva, s U-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hiio, hotele, nočne službe in potujoče ' osobe sune samo Din 3M,—. Razpošiljam po poltne-nom povzetju. TAKO IZGLEDA SLOŽEN Ločna patcat postelja. zložljiva. • tapeciranim madracom, zelo praktična. stane samo D 280. Leialka f« »nnčasie — (Liegestuhl) najnovije vrsti, stane samo Dia 150. Madrad punjeni z vol-uom stanejo samo D 750. L. BROZOVIČ, ZAGREB 1UCA 82. Podpisana izjavljava, da nisva plačnika dolgov sa. najino hčerko Angelo. — Ignac in Verona Fekonja, Dragučova. Sv. Marjeta ob Pesnici. 8139 Kurja očesa Kajboljie sredstvo proti kurjim očesom »CLAVEN« je mast Dobite v lekarnah, droge- fijah ali naravnost lz tvor-oice ta glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar — S i s a k □□E0E0E; Nekemu podjetju je potreben samo sto|en strokovni mojster (delavec) za izdelavo in pocinkovanje ška-telj iz črne pločevine. Ponudbe z navedbo pogojev preko Jugo-slovensko Rudolf Mosse, A. D., Beograd, Terazije 25, pod »141«. 8772 ŠOFERJA SPREJMEMO. — Ponudbe na podružni-nico »Jutra« v Mariboru pod »Spreten šofer«. 8779 Telefon 2718 SLOVENIA-TRANSPORT Ljubljana, Miklošičeva cesta Štev. 36. K1ASAMA PUDER fle.sluten car skriva srčkana mala škat-ljica z odlično dehtečim »Khasana-pudrom«, ki je tako priljubljen po svoji nežni in nadvse fini osobi-tosti. Teintu očuva negovano svežino s praškasto finim bisernatim slojem v prahu, vročini in mrazu. Občutljiva koža rabi zato večkrat na dan ljubki in diskretni »Khasana-puder«. Skladišče za Jugoslavijo: JUGOPHARMACIJA D. D., Zagreb, oddelek Kosmetika. DR. M. ALBERSHEIM Pbankfubt a. m. . London Dofcš se povsod! V. WiIIfam« KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Dolga, okrogla igralna miza je stala na spodnjem konou prostrane, nizke dvorane, razsvetljene s števjjnimi svečniki na stenah. Igralci so biti molčeči in povsem vdani v ono, kar se je Odigravalo pred njimi na zeleni mizi. Nisi cul drugega, kakor klopot žetonov in kock. T-u in tam 'se je po par gospodov zibralo k tihemu pomenku, natakarji pa so neutrudno prinašali ledeno hladni punč. Vesela družba Hektorjeva je tudi takoj prisedla 'k poslednji igralni mizi. Toda Hektor za enkrat ni bil prav nič voljan igranja. Mehanično je odvzel natakarju čašo punca, stal z njo zasanjan in mrk nekoliko ob strani ter čutil samo skelečo rano, ki sta mu jo v srcu zadala obup in ponižanje. ; Nenadoma je na svoje nemalo presenečenje začul ime Betke Marohmontove. Prav razločno je bilo izgovorjeno v skupini gospo-dov, ki so stali pred rdečo zotfo blizu stene. Kaj določnejšega Hektor ni mogel razumeti. Vendar po grobem smehu prav nič ni dvomil, o čem in kako se gospodje pogovarjajo. »Trdnjava še ni padla, to bi lahko prisegel!« je pripomnil drug dtas. »Toda kdo bi vedeJ, kako dolgo se bo še upirala... Kaj .praviš Doyle?« Hektor je za trenutek ugledal govornika. Bil je krepak gospod, sedeč na zofi. Strahovit srd je prevzela mladega častnika. Ne da bi se prav zavedal, kaj počenja, je dvignil roko s polno čašo. Nič več ni videl in slišal, vse mu je migotalo pred očmi, ko je takoj nato prihrumel v bližino zofe. »Vi govorite o moji sestrični, gospod!« je zatulil nad sedečim gospodom. To vam za pouk!« In že mu je bliskovito vlil vso vsebino čaše v obraz. Trenutek je vladala mrka tišina. Po tem nepričakovanem učinku nekoliko presenečen je padel praizni kozarec iz Hektorjeve roke, a rnfadi časrtnfk je nafto kakor v sanjah motril zdaj tega zdaj onega giospoda. In mrak se je počasi zaoed jasnitl Na svoje presenečenje je Hektor v enem izmed gospodov spoznal mr. Graya, s katerim se je bil seznanil v kavarni St. James. Opazil je, da ga je motril s svojimi ostrimi očmi popolnoma mirno in strogo. Elegantno oblečeni, nekoMko debelušni gospod na zofi si je obrisati otaraa s čipkastim robčkom. Zvezda je blestela na njegovih prsih. Ko je Hektor Fotheringay zdaj bliže gledal njegov obraz, se je takoj zavedel svojega dejanja. Prestrašen, pobit, opletajočih se korakov je odtaval. Pijan gilas se mu je od nekod privrtal v uho: »Za boga, polil je princa!« IV. poglavje Kaj vse je sledilo... V usodnem premoru, ki je sledil temu vzkliku, se je Hektor Fotheringay docela osvestil in se je jasno zavedaj, kakšne posledice bo ta dogodek imel zanj kot častnika. V dvorani so bili zbrani izključno možje iz njegovih krogov in ob njihovem ledenem molku je Hektar dobro čutil, kak prepad se je pojavil med njim in njegovimi tovariši. Princ je vstal nekoliko negotovo. Velik, odlično ohlečen gospod z orlovim 'nosom se ni umaknil z njegove strani. Bil je to polkovnik Douglas, poveljnik bataljona gardnega pešpolka. »Kraljeva visokost naj se blagovoli pomirjena umakniti in meni prepustiti rešitev te zadeve!« je dejal dostojno. Princ ni počastil svojega nasprotnika niiti z enim pogledom. Popolnoma mirno se je okrenil k polkovniku: »Vem, Dougllas, zadeva je v najboljših rokah. Doyle, prosim vas, poglejte, kaj je z mojim vozom...« Udano so se vsi umaknili, ko je princ s svojim spremstvom zapustil dvorano. Polkovnik Douglas se je nato z mrkim, hladnim obrazom obrnil k Hektorjiu ta ga pozval ob stran: »Vaše ime, gospod?« >/Poročn?k Hektor Fot5iermgay, tretji gardm polk.« •»Takoj se boste podaffi na svoje stanovanje, ki ga do nadaljnjega ne boste zapustili! So tu še drugi gospodje vašega polka?« Hektor se je ozrl Okrog po navzočih, ki so se pokorno zadržafi v primer rti oddaljenosti in z napeto pozornostjo sledili prizorom. »Stotnik Montgomerie in praporščak Carfax,« odvrne naposled Hektor. Polkovnik Dougllas glasno izgovori ime starejšega častnika, ki takoj stopi predeni »Vzemite meč tega gospoda,« pravi Douglas stotniku, »lin spremite gospoda na stanovanje. Vi ste mi za osebo mr. Foteringhaya izrecno odgovorni. Jutri se boste javili pri svojem poveljniku, da prejmete nadaljnja povelja. RazumeK?« »Razumel, gospod polkovnik!« odvrne Montgamerie strumno kakor pri paradi. Hektor Fotheringay si odpaše meč in ga mollče Izroči svojemu prijatelju, ki ga sprejme hladnega, ravnodušnega obraza. Druig za drugim sta častnika zapustila dvorano. Spodaj pri dveri je nekdo odstopil, da ju pusti mimo. Bil je mr. Gray, ki je svoj prodorni pogled motreče upiral v Hektorjev obraz. * Naslednji večer je sedel Hektor v svoffi sobi ob oknu ta zrl v mesto. Vse, kar je tu gledal pred seboj, mu je biJo pač dobro znano. Nosači, prižigalci svetiljk, velike pozlačene kočije... Od časa do časa je prinašal večerni vetrič doneče glasove fanfar iz Picatd/ilyia in ropot bobnov je Hektorju zdaj pa zdajj zadonel v uho... To so bile podobe in glasovi iz sveta, ki ni bil več njegov. On, Hektor, ie zdaj izobčenec. Njegova častniška karijera je pili kraju. To mu je tudi dejal njegov polkovnik, pri katerem je davi prestal strašno uro. Ni še bilo odločeno, ali bo poročnika Hektarja Fotheringaya sodilo vodno sodišče, al pa mu bo dovoljeno, da se sam poslovi od vojaškega stanu. DaJ5 so mu razumeti, da bi priprošnja pri princu gotovo bila uslišana. še kesali se boste, da ste tako malomarno sna-žlli zobe! Oščetanje površine same ni še nikako zadostno varstvo, šele pena COLGATE-paste iz-plakne delce iz najmanjših razpok, v katerem prične razkrajanje. T* skica pokazuje. kako prodre učinkovita pena COLGATE (pri nizki površinski napetosti) v globočino brazde iu tudi ondi osnaži. kamor ščetka ne doseže. Pri presoji zobne paste pravijo zdravniki, da je dobro, da vemo. kako dobro snaži. Kajti nobena zobna pasta ne zmore drugega kot da očisti, Trditve, da izleči pyrrhojo, da zmanjša kislino v ustih, ter da dlesno utrdi, so napačne in lažnjive, kar potrjujejo znamenite avtoritete na polju zdravstva zob. Ne riskirajte napol osnaženih zob s tem, da pustite zobne razpoke neočiščene! Uporabljajte COLGATE, ki ne osnaži samo površine zob, temveč prodre tudi do mest, ki se dado težko osnažiti in ki daje vašim zobem posebno zaščito na mestih, ki so tega najbolj potrebna. Tiskarniškega sprejmemo Zahtevamo: Prvovrstno strokovno izobrazbo in trgovsko sposobnost, sigurnost v kalkulaciji, poznanje papirja in trga, taktno nastopanje. Samo pismene ponudbe s točnimi na- -.jubljani, 8725 flCJlseje vseh vrst za eno in večbarvni tisk izdeluje Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23 Urarfi.7 Juvelirji! Priložnostni nakup! Ure, ki jih je naročil trgovec s čokolado kot srečke, pa jih zaradi zakona o nelojal ni konkurenci ni prevzel, oferiram iz skladišča: cca. 700 komadov oksidiranih žepnih ur, 100 komadov Savonette-ur in 1500 komadov Tiny nikljastih ur in Tiny budilk z garanti ranim švicarskim urnim kolesjem. Pošiljam v manjših pošiljkah ali tudi v večjih količinah po zmernih cenah. S ponudbami s pridatkom vzorcev postreže Pavle Zajonc, urar, Bačko Gradište. 8747 IMLIM n a pro daj. V najbolj prometnem kraju prodam mlin zaradi slabega zdravja. Za naslov se obrnite na oglasni oddelek »Jutra«. 8750 ANTISEPTIČNO PREPARIRANA _I GUMA |_ je znatno bolj zdrava in zanesljiva. Zahtevajte povsod izrecno njo. 129 lite? t 24 je, kakor »poroča njeno zahvalno pd«mo, dosegla g*, dr. A. t Pragi: Deset kmčkor Erošoreme, ki eem jih dobil« od Ta«, eem morala prepustiti gvo-. . . j™ znancem. Moj obraz je dobra rtkJama za va&o kremo, kajti kljub »rojim 49 letoim izgledam lepa. in mladostna. Eroe-krema odstrani naglo in sigurno vee zajedalo«, gube, pege, oosno rdečico, rujav« in rumene lise, eolncne pege. Garancija: ali dsnar nazaj. 6e ni oepeba. Cena 18 Din. 3 lončki 25 Din, 6 fomfikoT «0 Din. Dr. Nit. KenKny, Kožice C, Postfach 12/cft, Češkoslovaška. 153 Naročajte »Našo dobo" Chevrolet Six Chevrolet — Pontiae — Oldamobile — Oahland— Buiek-Marduette - Vaux-kall — L« Salle — Cadillac — Chevrolet Teretni Avtomobili G. M. C. — Teretni vo«ovi — Karoserije od Fishera. PROIZVODI GENERAL MOTORS popolnoma ustreza modernim zahtevam T ETA 1923 je dvajset ameriških' tvomlc gradilo štiricilindrske motorje — šest let pozneje so bile le še štiri. Sestcilindrski motor je definttivno zmagal- Do nedavnega so bili mnogi avtomobilisti zaradi visokih cen prisiljeni kupovati štiricilindrske vozove proti svojemu boljšemu prepričanju. Novi Chevro-letov Sestcilindrski avto je podrl tudi to poslednjo zapreko. Javnost ima popolno zaupanje v Chevroletov močni, a vzlic temu rahlo tekoči motor, ki je glavni vzrok Chevroletovega svetovnega slovesa. Prištejte lepoti Fisherjevih karoserij harmoničnost Ducovih barv in mehkost izborno tapeci-ranih sedežev, pa boste razumeli čedalje bolj rastočo priljubljenost Chevroletovih voz. CHEVROLET Halo, tu Reteče S l Vse kopalce in kopalke vabimo v toplo Soro! Otvoritev v nedeljo z godbo. — Preskrbljeno za dobro mrzlo in tudi toplo hrano ter hladno pivo. Deske za solnčenje — mivka. 8776 Mnogo storite za nego lica za nego las pa premalo. Posledica — izpadanja las, osivelost, prhljaj, mozolji itd. —. Naročite »INES«, ki odpravi vse bolezni lasišča. Lonček stane 38 Din. — Razpošilja po povzetju; ZASTOPSTVO »INES«, LJUBLJANA, Merosodna ulica l/L 12 PENSIONAT - RESTAVRACIJA Pod Stolom 2irovnica se toplo priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojni obisk, — Ciste sobe — cene zmerne. — Kopalnica v hisL Z odličnim spoštovanjem 8702 PR. SEOLARIS. OGLAi. Gradbenega inženjerja sigurnega statika, projektanta in samostojnega konstrukterja v železobetonski stavbni stroki za konstrukcijsko pisarno IŠČEMO. V poštev pride samo inženjer-akademik, dober statik s prvovrstnim strokovnim znanjem in izkušnjami. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inženjer-akademik«. 3745 r" ifavna zahvala. Velika dolžnost nama veleva, da se na tem mestu Iskreno zahvaljujeva blag. gospodu dr. Minaf-u, primariju v Ljubljani, ker nama je s svojo mojstersko roko rešil najinega, po tako nesrečnem slučaju zadetega edinega sinčka. Ravno tako se prisrčno zahvaljujeva tukajšnjemu zdravniku gosp. dr. Cizelj-nn za takoj nudeno prvo pomoč. Z odličnim spoštovanjem EDVARD in DOLFI POŽUN. ^ ---^ POZO ISčemo zvezo z jugoslov. firmami za izvoz v Brazilijo: vina, siivovke, malinovega soka (stiku«), suhih sHv, siv hih gob, čipk, zajčjih kož, furnirjev, smrekovega lesa itd, za uvoz v Jugoslavijo: kave, kož, finega lesa, mat6-čaja, cacao-a, kokosovih orehov, banan, ananas itd. Firme, ki želijo izvoziti oziroma uvoziti blago v Brazilijo, naj se obrnejo zaradi točnih in zanesljivih informacij na YUGO - ATLANTIC, Agencia Commerclal, Sao Panlo, baisca postal 795, Brazil, Amerika do Sul t Pogrebni zavod J. »ajžefc, Vodmat-Ljnbliana. Vsem sorodnikom in prijateljem javljamo tužno vest, da je naša srčno ljubljena sestra oziroma teta in se-strična, gospodična Mina pl fiaiol-IMil danes preminula. Pogreb pokojnice bo v nedeljo, dne 15. junija, ob pol 4. iz mrtvaške veže splošne bolnišnice. Ljubljana, dne 13. junija 1930. 8777 ttAujoii ostali. Držaje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiska/naaja Franc JezerSek. Za inseratnd de' Je odgovoren Aloizij Novak. Vsi v Ljubirani.