Issued «ally except Saturday*. , . Sundays and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE aaaaseMMi«eeeeseeseawaaaff Uradniški ln uprevnlAkl prostori: M57 South Lawndale Ave. Office of Publication: 1657 South Lewndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 LETO—YEAR XL Cena líala le SSJO ÄM matter Januar? IS. INS. at Um ik^i ofm-« under .the Act ot Oomgtmm of Marata S. im. CHICAGO 23. ILU ČETRTEK. 17. MAJA (MAY 27). 1948 Subccrlptlon S9.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER IOS lee mailin« et special rata of postage provided for in sectíon HO». Act of Oct I, 1617, authorlaod on June 4. Hi A Korporacija General Motors sklenila pogodbo z avtno unijo Domata vesti Zvišala je plače za «najsi centov na uro in s tem odvrnila stavko. Nova mezdna formula osvojena • Detroit. Mich.. 26. maja.—Korporacija General Motors je naznanila sklenitev pogodbe z unijo združenih avtnih delavcev CIO, zvišala plače za enajst centov na uro in s tem odvrnila pretečo stavko, ki bi bila okli-cana v petek. Pogodba krije okrog 225,000 delavcev, uposle-nih v tovarnah korporacije v De-troitu in drugih mestih, in bo v veljavi dve leti. Pogodba je edinstvena v tem, ker določa ureditev plač^ v soglasju z življenskimi stroški pozneje. Osvojena je bila nova mezdna formula . ne samo za avtno, temveč tudi druge industrije. Korporacija ni razkrila, ali bo zvišala cene avtomobilom, ker je zvišala plače delavcem. Korporacija je ponudila iste pogoje 40,000 delavcem, članom unije United Electric Workers CIO. Voditelji te unije sedaj študirajo formulo. Mezdno formulo je označila za nov dostop k problemu življenskih stroškov. Uradniki so izjavili, da se bodo letni dohodki delavcev zvišali za $75,000,000. Povprečna plača je bila zvišana na $1.61 na uro. Avtna unija je naglasila, da se bodo letni dohodki delavcev zvišali za $220,000,000, ako bodo druge avtne kompanije osvojile novo formulo. Uradniki unije stavke, potem pa je ponudbo umaknila. Avtna unija je zahtevala od korporacije General Motors zvišanje plače za 25 centov na uro, od Chrysler Corp. in Ford Motor Co. pa 30 centov. Slednja kompanija je predlagala znižanje plače. Pogajanja med njo in unijo se še niso pričela. Sklenjenk pogodba določa, da 1. septembra in vsako četrtletje pozneje unija in korporacija pregledata seznam cen federalnega biroja za .delavsko statistiko. Ako se cene dvignejo, se plača delavcem zviša za cent na uro za vsak povišek cen in omejitve ni. Ako. cene padejo, se plača zniža sorazmerno. Čez e-no leto se plača zviša avtomatično za tri cente na uro brez ozira na življenske stroške. Formula bo predložena v odobritev reprezentantom avtne u-nije v 90 tovarnah korporacije General Motors v Detroitu in drugih mestih v petek. Osvojitev formule .in sklenitev pogodbe sta velika pridobitev avtne unije. . —H» ■ '«i. , .. so pozdravili sklenitev pogodbe kot dokaz odobritve načela, da so cene in profiti zadeva delavcev, kar je napredek. Emil Mazey, nadomestujoči predsednik avtne unije, je napovedal, da bo mezdna formula pospešila izravnavo konflikta s Chrysler Motor Corp. in končala stavko, ki je bila oklicana pred dvema tednoma in v kateri je udeleženih 75,000 delavcev. Pogajanja med avtno unijo in Chrysler Motor Corp. se bodo obnovila danes. Korporacija je ponudila zvišanje plače za šest centov na uro pred oklicem Predsednik Izraela obiskal Trumana Amerika bo itiorda preklicala embargo Washington. D. C.. 2« maja.— Dr. Chaim Weizmann, začasni predsednik Izraela, židovske države v Palestini, je obiskal predsednika Trumana v Beli hiši Razgovor med njima je trajal 30 minut. , Weizmann je razkril, ¿a mu je Truman dal upanja, da bo Amerika preklicala embargo na izvoz ameriškega orožja na Srednji vzhod. Dalje je razkril, da je razpravljal s Trumanom o ameriškem posojilu do sto milijonov dolarjev židovski državi. Denar naj bi šel za nakupe o-rožja in rekonstrukcijo. Tru man Je zagotovil Welzmanna. da ne bo neprillk in potežkoč glede ameriškega posojila Izra elu, ker žldje vedno plačujejo dolgove. Tri ure po konferenci med Weizmannom in Trumanom Je državni department naznanil, da Je naslovil protest Egiptu in Siriji. ker sta proklamirala blokado palestinskega obrežja. Department je v protestu naglasil, da ameriška vlada ne priznava blokade Možnost Je. da bo Amerika po-šlljala orožje Izraelu, če ee erab ske dežele ne bodo ndzvale ukazu varnostnega sveta Združenih narodov za ustavitev streljanja in končen je sovražnosti v Palestini. Velika ameriška pomoč Turčiji Turška oborožena sila ojačana Ankara. Turčija. 26. maja — General Horace L. MacBride je dejal, da ameriška pomoč Turčiji znaša skoro milijardo dolarjev, ne samo sto milijonov dolarjev, kar je določil kongres lansko leto. m MacBride je načelnik ameriške vojaške misije v Turčiji. Dejal je, dn izvajanje programa ameriške vojaške pomoči Turčiji izkazuje uspehe. Turška oborožena sila jé bila ojačana in se ne more primerjati s silo pred enim letom. Ameriško orožje stalno prihaja v Turčijo. To uključuje tanke, topove, bojna letala, ladje, parnike in motorna vozila. Mac Bride je dostavil, "da se je veliko delo instrukcij turških vojaških častni kov-iele pričelo. Ameriško orožje je moderno in častnike je treba poučevati, kako ga je treba rabiti. Turčija^ je bila v vojaškem oziru šibka pred enim letom, sedaj pa Je močna in pripravljena na akcijo." Linije v Palestini presekane Vlada židovske države bo revidirala odločitev Kairo. Egipt. 26. maja.—Enetd egiptske armade so v prodiranju po palestinskem obrežju presekale linije med židovskimi naselbinami v severni in južni Palestini, pravi poročilo egiptske ga obrambnega ministrstva. Enote egiptske armade so vkorakale v Irak Suweidan, 27 milj južno od Tel Aviva in 17 milj severovzhodno od Gaze. V Tel Avivu je sedež vlade židovske države Izrael. Poročilo dostavlja, da je Irak Suweidan važno mesto. To kontrolira komunikacijske zveze z židovskimi naselbinami v južni Palestini. Reprezentanti arabskih dežel, ki so se sestali na konferenci v Ammanu, glavnem mestu Trans-jordanije, v svrho diskuzij poziva varnostnega sveta Združenih narodov, naj ustavijo so vražnosti, so napovedali uničenje židovske oborožene sile v starem delu Jeruzalema. Arabske čete so pognale z dinamitom v zrak štiri poslopja v židovski četrti Jeruzalema. Tel Aviv, Paleetlne, 26. maja. —Vlada židovske države je naznanila, da bo revidirala odločitev glede ustavitve streljanja v Palestini. Zunanji minister Mo-she Shertok je poslal kablogram organttacljl Združenih narodov. On kritizira varnostni svet, ker je odložil apel za sklenitev premirja 48 ur v prilog arabskim deželam. Egipt in Sirija sta dala zagotovilo, da bodo reprezentanti arabskih dežel odgovorili, ali se bodo odzvali apelu za sklenitev premirja ali ne. Člani političnega odbora Arabske lige zborujejo v Ammanu. Poročilo pravi, da jim je Velika Britanija svetovala, naj se izrečejo za sklenitev premirja in ustavitev streljanja v Palestini. Arabci nočejo priznati Židom pravice do ustanovitve židovske države v Palestini. Krvavi izgredi na Jamajki Kingston, Jamajka, 26. maja. »-Več ljudi je bilo ubitih in ranjenih v Izgredih med pristaši delavske stranke in narodne stranke. Policija Je bila mobilizirana za zatiranje izgredov. ojacanje prijateljskih odnosa-jev med slovani je cd poljske Varševa. Poljska. 26 maja.— Obris poljske zunanje politike za to leto Je podal Viktor Groaz, direktor oddelka za informacije zunanjega ministrstva Dejal je. da je glavni cilj ojačanje in razširjenje prijateljskih odnošajfv med slovanskimi državami. G ros/ je obeodil razgovore med ameriškimi in britskimi uradniki v Frankfurtu, nanašajoči se na ustanovitev nemške administracije. Obeodbo je podprl poljski tlak skoro soglasno, Poudaril je, da »6 se zapadne sile odločile za ustanovitev vlade v zapadm Nemčiji. Deklaracija o poljski zunanji politiki poudarja Važnost trdne zveze med Poljsko in Sovjetsko unijo in drugimi slovanskimi državami, opozicijo pnni cepitvi sveta, obrambo demokracije in potrebo svetovnega miru. Poljski tisk je udaril po Ameriki in Veliki Britaniji (n ju obdolžil, da hočeta razkosati Nemčijo. List Robotnik, glasilo sdtlali stične stranke, piše, da so ame r iftki sodniki na obravnavi proti nemškim industrijcem v Nuern-bergu demonstrirali, da hočejo uničiti vse sadove poraze nacistov in Hitlerjevega režima. Groaz je dejal, da bo Poljska pobijale načelo prednosti rekon Ktrukrlje Nemčije v škodo državam, ki so bile žrtve Hitlerjev« agresije. Za ped ne sile bi rede dvignile Nemčijo, de bi »pet postala vojaška sila in ogrožala mir v Evropi , Dalje je ftkel. de bo Poljska ojačila ekonomski- odnošaje t. vsemi državami, ki ao priprav I jene kooparirati z njo na pod legi vzajemnosti. Izgleda nI za kooperacijo z onimi državami, ki bodo dobile ameriško pomoč ne podlagi Merahallovege na črta. Clevel anda Cleveland.—V Collinwoodu Je nrfglo umrl Anton; Marinšek, star 53 let, doma U št. Mihala pri Postojni, v Ameriki 28 let, član ABZ, Zapušča tri sestre—Mary Kukanjo V bližnjem Mentorju, drugo v stanem kraju in tretjo v Braziliji.—Po dolgi bolezni je umrl Nikolaj Paaderz, star 65 let, doma iz Kraainca, pošta Gradec, v Ameriki 46 let. V Perry-ju, O., zapušča atatro Katarino Zaje.—Po enotedenski bolezni je umrl Frank Stibil, star 76 let, doma iz Usta je na. Primorskem, Ameriki 39 let, član društva 135 SNPJ. Tukaj zapušča tri sU nove in več vnukov, v starem era ju pa brata in sestro.—V bol-nišnici je po daljši bolezni umrl John Bradač, eden prvih nase-Jencev v Newburghu, star 75 et, doma iz Male Lese pri Krki, Dolenjsko, v Ameriki 55 let, član SDZ. V naselbini je bil znan gostilničar. Žena mu je umrla pred osmimi leti. Tukaj zapušča štiri poročene hčere, dva sinova, več vnukov in vnukinj, v starem kraju pa sestro.— 'oročila sta se Lillian Tanko in Charles Delsender iz Collin-wood a. — Pri družini Andrew Mirtic na zapadni strani so se oglasile rojenice in pustile prvo-rojenčka.—Bob Gorski, sin družine Frank Gorakl se nahaja v uteranski bolnišnici radi poškodb, katere je dobil 17. maja pri padcu z visokega odra v tovarni Sherwin-Williams Co, Poškodbe so resne. Ponesrečenec se je nedavno poročil z Jean Russ. Douglas za demokratično politiko Preprečila bo cilje komunistov *, * ■ Denver. Colo.. 26. maja. — William O. Douglas, član fede ralnega vrhovnega sodišča, Je dejal, da demokratična politika, ki prakticlra doma, kar pridiga v tujini, Je najboljše sredstvo v borbi proti komunizmu in za preprečenje ciljev komunistov, ki so dominacija sveta. Ljudstvo ne sme gledati na vpraša nje med Ameriko in Ruaijo kot na izbiro med pomirjenjem in vojno. Odgovor komunistom na domači in zunanjih frontah mora biti v akcijah, ki bodo od pravile pogoje, kateri omogoča Jo prospevanje komunizma. "Na domači fronti ne smemo narediti iz ameriških komunistov strašila," Je rekel Douglas "Bojazen pred 100,000 komunisti v Ameriki nI upravičena. Zaščiti »e moramo le pred komunistično propagando. Amerika mora začrtati zuna njo politiko tako, da bo poape ševala liberalne ln človečanske programe za ljudstva svete Po kazati Jim mora pot ln progra me praktične socialne rekon •trukclje. Amerika ne more vsiliti takih programov drugim državam, podpira pa lahko liberalce v vsaki državi, ki imajo programe socialne rekonstrukcije za ljudstvo Amerika mo. ra podpirati one, ki predstavlja Jo demokratične vrednote ln imajo praktične programe za politično akcijo Kadar ml pod piramo koruptne, diktatorske In fašistične vlade, izgubljamo tla v borbi proti komunizmu " Poškuš za od vrnit* v štavke v Kanadi . Ottawa. Kanade. 26 maja — Delavski mimster Humphrey Mitchell je sklical konferenco reprezentantov železniških unij in kompenij, de odvrne pretečo stavko Rretovščine imajo 140,-000 članov, ki so ae pri glasove-nju izrekli za^klic stevke (ile-eovanje Je bilo odrejeno, ko ao kompanije zavrnile zahtevo glede zvišanja pla/e za 3ft centov na uro V konflikt je posegel Mitchell, da odvrne stavko. Anglija za premirje v Palestini Bevin konferiral z Ameriškim poslanikom London. 26. maja. — Zunanji minister Ernest Beviif je dejal v parlamentu, da bo Velika Britanija storila vse za sklenitev premirja v Palestini in ustavitev sovražnosti med žldl in Arabci. Nastopil Je pred člani parlamenta po konferenci z ameriškim poslanikom Lewisom Dougla-som. Bevin Je razkril, da je bil predmet razgovorov med njim in poslanikom sklenitev dogovora med Veliko Britanijo in Ameri-«o glede metod, ki naj bi omogočile vzpostavitev miru v Pa-estini. Velika Britanija skuša dobiti* zagotovilo od Židov ln Arabcev, da bodo odložili orožje v soglasju z apelom varnostnega sveta Združenih narodov. Ona čaka na odziv Židov in Arabcev. Bivši premier Winston Churchill, vodja konservativne stranic, je zahteval od Bevina izjavo s pojasnili o situaciji v Palestini. Bevin je dejal, da bo podal izjavo pozneje. Laborit Samuel Segal je potisnil Bevina v zagato z vprašanjem: "Ali ne bi Velika Britanija demonstrirala nedoslednost s pozivom na arabske dežele, naj ustavijo streljanje, ker Jih ona zalaga z orožjem in strelivom?" 'Želim, da ne bi nihče povzročal predsodkov Ofstališču Velike Britanije," je odgovoril Bevin. "Mislim, du je Segal za mir, ki je tudi naš cilj." Zahtevo komunističnega poslanca Williama Gallacheria. naj Velika Britanija prizna židovsko državo Izrael, je Bevin ignoriral. Pogajanja med unijo in kompanijo obnovi j o na New York, 26. rn^Ja.-Pogajanja med unijo telefonskih delavcev in American Telephone & Telegraph Co, so »e obnovila. Unija je zapretila z oklicem stavke, ko je kompanija odbila zahteve glede zvišanja plače. V konflikt Je poaegel federalni po sredovalni odbor in izsilil obno vo pogajanj. Cenzura vmšti v tidovški driavi Tel Aviv, Palestina, 2«, maja, —Vlada Izraela, židovske drža ve, je odredila strogo cenzuro vetdi. Naznanila je ustanovitev posebnega urada, kateremu mo rajo časnikarji predložiti vse ve «ti Časnikarji ne morejo raz kriti v vesteh števila vojakov židovske armade, ki »o zavojeva ni v bitkah z Arabci. Britska delavska stranka podprla Bevinovo politiko Zunanji minister priznal, da ameriika pomoč ne bo reiila problemov. Levičarska opozicija poražena Scarborough. Anglija. 26, maja—Delavska stranka je na svoji letni konferenci po vroči debati podprla politiko zunanjega ministra Ernesta Bevina. Zadevna resolucija Je bila sprejeta s 4,007,000 proti 244,000 glasovom. Konni Zilllacus, vodja levičarskega krila laboritov v parlamentu, Je predlagal takojšen razpust britsko-ameriškega vojaškega štaba, znižanje oboroževanja, odpoklic britakih čet iz Grčije, podržavljenje industrij v zapadni Nemčiji, tovarištvo med Veliko Britanijo ln Sovjetsko unijo na Srednjem vzhodu in Dardanelah ter podvzetje korakov, da ae Velika Britanija zaščiti pred nevarnostjo Marahallovega načrta. Njegov predlog Je bil poražen. Zilllacus Je dejal pred delegati. "da Bevinova politika izgublja mir ln potiska Veliko Brita- Agitacija za združitev Nemčije Levičarji zahtevajo razpis plebiscita Beril». 26. maja,-Nemški komunisti in drugi levičarji so raztegnili agitacijo «a združitev Nemčije na ameriški predel Berlina, kjer zbirajo podpise na peticije za razpis plebiacita. To Je odprto izzivanje ameriških oblasti, ki feo proti plebiscitu. Ameriške oblasti so zapretile z aretacijo levičarjev, ako bodo nadaljevali svoje aktivnosti. Agitacija za razpis plebiscita je prepovedana tudi v francoskem predelu Berlina, ne pa v britskem sektorju, Kampanja zbiranja podpisov za peticije se Je pričela pred dvema tednoma. Poročilo pravi, da je več tisoč Nemcev podpisalo peticije v ruski okupacijski coni. Ameriške oblasti trdijo, da Je agitacija za razpis plebiscita manever, čigar cilj Je raztegnitev komunističnega vpliva in ustanovitev komunistične vlade v Nemčiji. Agitacija za ustanovitev enot« ne nemške republike Izkazuje uspehe Agitatorji naglašajo, da Nemčija, ako bo ostala razkosa* na, se ne bo mogla phataviti n • trdne konomske noge. I nij« \> vojno. Ako ne bomo ko-'operirali z delavskimi vladami v vzhodni Evropi, bomo zabredli v vojno." Victor Yates, levičarski laborit in član parlamenta, Jc dejal, "da Amerika ustvarja vojno razpoloženje ln ovira prizadevanja v prilog svetovnemu miru." Ko Je Bevin vstal ■ sedeža, da odgovori kritikom, je bil aplavz pomešan s sovražnimi vzkliki. Neka) minut je molčal in gledal mračno na delegate. V svojem govoru je napadal Sovjetako unijo in Jo obdolžil, da vodi šlvč-no vojno v arčlji, Turčiji, Berlinu in ob Jugoslovanski meji. Kritltiral je premierja Stalina, ker je odgovoril na odprto pismo, katero mu je poslal Henry A, Wallace, kandidat ta predsednika Združenih držav. "Apeli na ljudstvo preko glav izvoljenih vlad/niso pot v mir" Je dejal. Revdn Je-zagovarjal Marshal* lov načrt, zaeno pa Je priznal, da ne bo rešil problemov Velike Britanije. Nadaljnja ameri* ška pomoč bo potrebna, da ae Velika Britanija poatavi na trdno ekonomsko podlago. Resolucija, zahtevajoča takojšnje podržavljanje industrije železa in Jekla, je bila poražena. federalna vlada naj prevzame in kontrolira železnice Waahlnaton. D. C.. 26. maja.— Voditelji 20 železniških unij in bratovščin so pozvali federalno vlado, naj prevzame železnice, jih kontrolira in drži »talno, ako je to potrebno Vlada Ima za-časno kontrolo nad železnicami. Predsednik Je odredil xa»ego že* le/nic 10 maja in s tem odvrnil atavko. Člani ekaekutivneea odbora železniških bratovščin In unij so na svoji »eji sprejeli resolucijo z zahtevo, naj fedeialne vlada prevzame železnice V njeno blagMjno naj bi »e stekali do- E A, Lyon, tajnik odtjora, Je dejal, da je bolje, ako železnice pridejo pod stalno kontrolo federalne vlade Sprejeta resolucija pravi, "da y ozirom na »edanji konflikt med bratovščinami in kompanijaml, i naj a* podvzemejo koraki za I transferiranje železnic Iz rok privatnih iiitere»ov vladi Združenih držav. Vlada »« je v tem konfliktu poetevila na atran železniških kompenij In prevzele vlogo atavkolomne agenture " A. J Glover, predsednik bratovščine kretničarjev, je dejal, Razgovori o pogodbi odloženi Rusija podprla jugoslovanska zahteve London, 26. maja. — Razgovori med reprezentanti fttlrlh vele-•U - Velike Britanije, Rusije, Amerike in Francije — o sklenitvi mirovne pogodbe si Avstrijo so bili odloženi. Pred dvema tednoma ao bili auspendiranl, Prizadevanja za doaeglo sporazuma med štirimi velesilami so se izjalovila zaradi nesoglasja med Sovjetsko unijo na eni strani ln Ameriko, Veliko Britanijo ter Francijo na drugi. Naznanilo o odložitvi razgovorov je bilo objavljéno, ko sta ae na privatnem'sestanku sestala Samuel Iteber, načelnik ameriške delegacije, in M. P. Kotlmov, načelnik ruske delegacije. Vest pravi, da je Kotlmov informiral načelnika ameriške delegacije, da Je dobil navodila Iz Moakv«, da mora podpirati jugoslovanske zahteve. Jugoslavija zahteva od Avatrlje slovensko Koroško In vojno odškodnino $150,000,000. 'Avstrijska vlada na Dunaju je razglasila vojaško okupacijo dežele xa nelegalno ln sotvala štiri velesile, ne j odpokliéejo svoje čete iz Avstrije, Leopold Figi, pred»ednlk avstrijske vlade, je omenil to dejstvo v pismu članom zavezniškega sveta. Člani sveta »«. odločili, da mora Avstrija prispevati za vzdrževanje okupacijskih \dl 740,000 v tem letu hodki železnic ln ona nai bi »e da Je vlada prevzela premogov-pogajala diiektno z voditelji treh nike I, IÜ46 nakar »e je notranji biaU»vščin, ki »o »e odločili ra oklic stavke, katera pa je bila od vrnjena. H W Fraser, načelnik odbo-I ra in predaednlk bratovščine iz-! prevodnikov, je dejal, da reaolu-ri|a n«* zahteva podržavljenje že-j le/me "preko tega »lučaja " Ta i»lu^aj je apor med bratovščine- tajnik Krug pričel pogajati z rudniško unijo IJMWA Ta procedura naj »e ponovi v sedanjem konfliktu med železničarji in kom penijem!. Fraaei Je bil vprašan, ali ne bi hladno lastništvo |mmenllo prisilno izravrievo konfliktov Odgovoril Je, de bi ee s|»orl lah mi strojevodij, kurječev in kret- < ko izrevnell, ako ae bi vlada od-ntčerjav ter železniškimi kom- ločile za |x»gajenja t brelovšč! panijami. i nami • Francija zahteva garancijo od Ameriki IponenU-"demokraclJeM, »«veda take "demo- daj pa je Sej zanjo tudi on. BU kracije", v kateri ie na konju reakcija, v kateri mora vse služiti je močne postave in ^idtn de. Wall Streetu In Vatikanu. Navdušen "demokrat" Je postal tudi «avec, zato je Wl povsod »pošto-MIha Krek, o katerem je A. D. zadnji teden z veseljem poročala, van, kar je pričal ¿udi njegov da se Je pridružil njenemu "uredniškemu štabu." Res uboga de- P0«1"«®; ' . mokr.ciji, ako bo odvisna od takih ljudi, ki so bili še včeraj odprti D«g eksponenti s krvjo oblitlh klerofašiatičnih režimov v Avstriji in S^V^^STJumlad ali Španiji in s papežem vred dobri>riJateljl Mussollnijevega fašizma, ^ M vPraSa' aU si mIad 811 kakor zo tudi še danes vneti zaščitniki škofa Rožmana in drUgih 1* žalujejo starši'John slovenskih kvlzllngov in izdajalcev! Res uboga demokracija, ako | ^ ^ Romich Jn dye poro. bo odvisna ' " " '' " 11 *"N v zadnji bo! Toda vhiimo se k predmetu |K Schubert, živeča v Dawagia * i cu, Mich. Ko je ljudska skupščina pred par tedni v Beogradu sprejela nov prl nasem društvu bomo oba zakon, s katerim je podriavila ali socializirala vso industrijo, ki Je člana pogrešali in ostala nam še ostala v privatnih rokah, ie A. I). naravno zopet informirala ( bosta v trajnem spominu. V svoje čitatelje, da bo Jugoslavijo zdaj sigurno vzel hudič. Sicer (imenu društva se lejao zahvalju-krat, da od~n)e ni ostal niti kamenček. Am jem članom, ki so se udeležili j 1 ji li 1 izuajairuvs » , uuu . ln M R(jmlch |n dye poro. na «»d ljudi, ki fanatično brani o in belijo one, ki so bili k j Ke8trl mrg M w živeča vojni odprti Hitlerjevi zavezniki in mu prisegaj zvesto-1 Cheyenu vVyo., in mrs. Na lsrednem sasodanju varnostnega sveta le Mordecai Eliask kol zastopnik židovsko državo Israela apeliral, n«J Združeni narodi nastopijo proti arabskim agresorjem a ekonomskimi sankcijami In vojaško silo. Dfcsogel nI ničesar, ker Je verncstni svet razdvojen. Amerika In RualJa aU naklonjeni ''drastični" akciji sa ustavitev vojne v Palestini, Anglija in ostale članice p« pravijo da Je treba nastopati "počasi ta previdno." Anglija deluje roku v reki 1 arabskimi fevdalci. ' jo je pocitral že tolikokrat pak zdaj Jo je "zares" vzel, če je verjeti A. D. Pomislite! Ta prokletl Titov režim se drzne In gre v celoti uničiti kapitalizem! Ni dovolj, da Je takoj po osvoboditvi vsem imo-vitim kvizlingom in naciiskim kolaboratorjem, domačim in tujim, zaplenil vse premoženj©— vse tovarne in banke In zemljišča In gradove in palače In hotelo in gozdove in trgovine in vso premičnino. Ni dovolj, da ie o red dobrim letom jugoslovanski parlament sprejel zakon, s katerim je podržavil vso industrijo "republiškega ali zveznega značaja", vključlvšl večinoma vse zavarovalnice in denarne zavode. Ni dovolj, da je#z agrarno reformo uničil vsa privatna in cerkvena velupoaeatva'in zemljo dal onim, ki jo obdelujejo in za katero so se borili že pred stoletji pod geslom "stare pravde". Zdaj le šla Jugoslavija še dali, storila zadnji korak in podrža-vila ali soiializiralu šezadnie preostanke kapitalističnega gospodarstva na polju produkcije Vse. k#r je ali bo «(klalo od "free enter-prlzerstva", so mali obrthiki, katerih nn v Titovi Jugoslaviji ne smatrajo za kapitaliste, kakor Je v skupščini dejal Boris Kidrič, načelnik zveznega gospodarskega sveta ln zvezne planske komisije. On je celo poudarjal važnoat malih obrtnikov. Ostali so še tudi mali trgovci in gostilničar)!, ki pn nimajo zlate bodočnosti, ker je "svobodnemu podjetništvu" v novi Jugoslaviji odzvonilo. Zato je v znanih krogih proti nji tudi toliko grmenja in kleve tanja. S lom zakonom je šla vlada še dalj in p<»državila tudt vse nepremičnine tujih državljanov, med njimi tudi jugoslovanskim izseljencem ki so postali državljani svoje nnve domovine, v našem primeru Amenke A I). le to še posebno podčrtala in hujsknla svoje čUaletje proti noti Jugoslaviji, reš, vse vam )e vzel komu nizom. kar ab* imeli tam. V resnici Je prizadet le inalokateri ameriški Jugoslovan, kajti le redko kdo je tam imel kako posestvice, k' ga jt podedoval po svojih umrlih starših. Toda ako je zdravo načelo, naj gre zemlja onim, ki jo obdelujejo, tudi v tem primeru ne mere biti izjeme. Kar ie dohro za goa, mora biti dobro tudi za goMjaka' Suer pa nova jugoslovanska ustava določa, da vlada plača za lazluMeno imovino Na dnini ntiani pu ta yukon določa da lahko naoiavl izjemo pravosodni minister Kl.HJ Kai je namen te določbe, nam ni znano, toda no našem domnevanju pomeni to da at bo njegova odredba glasila tuko, da kdor Izmed Izseljencev ae za etolno vrne v staio domovno, mu bo njegovo posestvo vrnjeno. Kdor bo ostal v tujini, m- l»»> ohmal pod nosom. Pn tuisem pojmovanju totialne pravičnosti *n krščanstva le to pravilno * Kakor jr v poslanski /bormet razložil lloii» Kidrič, bo po tem zakonu nacionaliziranih "okrog 1U rudnikov, okrog 65 električnih central, okrug 220 opekam, kakih 100 tag in 230 ra/niK drugih industrijskih podjetij, okrog 200 tisküiu in litogrefij. publlžno KB0 skladtšv in IH0 klet*. okn*g Nsnatorljev »n bolnišnic, kakih 550 hotelov, 40 kopallk- in 15 leln\iät . okiog 5.'I0 mlinov, okrog 100 zaVkrovalnih in |MMl«4)nih kieiiitmli |>odji*tiJ, k* no še oetala v pri vatnih lokali V idoli bo tori j naviotialiateanib piiblizno 3100 l>odjetij " "Predlagan«' sprem«mbi in d< «Miln'tve zakona o nacionalizacij pomenijo, da «xlslej v Jugoalavijt niakticno ne bo vei industrijskih podjetij, ki ne b* anailala v s*Kiahstieni sektor našega goaprdar stva... S tem torej končujemo nacionalizacijo naše industrije Toda Kidričev Kovor o t«-m /akomi ?u dokončno nucionalirarijo lahko čilate na drugem mestu danainje 1'iosveie, Zdaj bo kapitalistu ni svet še ImjIj kiual in divjal proti novi Jugoslaviji, ker ac je odločila za popolno likvidacijo kapitalizma in pogrebov, sorodnikom pa moje globoko sožalje. Mike BrilU. tajnik. Opit potovanja po Californiji II. Skeboygan, Wia^—Po sedem- tedenskemu bivanju v Buena 'arku in Los Angelesu, smo se odločile, da odrinemo v Sacramento na naslov rojakinje Josie Remilz, s katero smo se že popre) pismeno domenile. Torej v sredo ob eni popoldne zasedemo avtobus, kateri nas je popeljal v Sacramento. Ker je bilo že temno, ko smo dospele tja, nismo hotele buditi rojakov, ter smo prenočile v hotelu. Drugo jutro smo po telefonu Iz hotelu klicale mrs. Remitz, a oglasil se je njen nečak in povedal, da ie ni doma, ker je šla na neki jiogreb. Imeli smo torej dovolj časa na razpolago in smo si mulo ogledale trgovine in maslo, popoldne pa se podale na dom te naše vesele rojakinje, katero smo našle doma. In še koga smo našle tam? "Big" Tonyja ln njegovo ženo. Ta mož vedno potuje ln s svojo kon-certlno zabava rojake, kamor e V Prosvetl sem večkrat a njegove dopise, seduj pa sem imela priliko osebno sezna niti se z njim. Prav veseli me da sem ga srečala, kajti mož je prijazen in družaben, prav'tako tudi njegova soproga Vabil nas je, da ga obiščemo na njegovem domu v Oaklandu, ter nam na tančno razložil, kako pridemo do njegovega doma Skoda, da nam nI bilo mogoče sprejeti povabi la, drugič se bomo pa znalle ravno na njegovem pragu. Do tedaj pa ti Želimo. Tonv, vse najboliše. kakor tudi tvoji mami Takoj drugi dan po našem urfck citah avtomobil ln peljale smo se od enega konca mesta do drugega. Mrs. Ramitz nam je razkazala vse zanimivosti mesta, kakor tudi kapitol Californije.^ V nedeljo, 18. aprila, smo se pa zopet naložili na avtomobil, Šest po številu, in se odpeljali na obisif k našim rojakom v Graaa Valley. Tam kopljejo tu* di zlato rudo. Naši rojaki imajo prav lepe hiše, čeprav so postavljene po raznih strminah, kajti v tem kraju je le malo ravnine. Pri prvi glovenski družini aipo se ustavili malo po dvanajsti uri. Gospodar je takoj prinesel bokal domačega vina, potem drugega in tako naprej, dokler se nismo poslovili. Gospodinja pa nam je pripravila okusno kosi lo. Oba sta ras jako prijazna. Nato smo obiskali družino Zu pan. Zopet vino, katero je kar samo teklo po grlu. Pridružila se ie nam še druga skupina: Piriz iz Montane, rojftk Petrich jn žena iz Montane in Josif Hompton i^.jGrass Valleyja. Pri čeli smo prepevati. Na pomnim tako vesele družbe, kot je bila ta. Končno pa smo se vsi sku paj slikali. Fotografije so prav lepe—sami veseli obrazi. Razšli smo se šele,, ko se je pričelo mračiti. Obiskali smo še dve drugi družini in zopet smo popivali, peli ln celo plesali. Vsem tem rojakom najlepša hvala za postrežbo in veselo družbo. Ura e bila že čez polnoči, ko smo se srečno pripeljali na dom ro-akinje Remitz. Proti koncu našega potovanja po Californiji sem se odločila obiskati našega rojaka, ki je bil v mladih letih velik prijatelj mo ega sina. Po vojni se je nasta nil v Salinasu, kjer ima gostilno. Salinas je šest ur vožnje od Sacramenta, zato nisem nič kaj rada šla na pot sama, končno pa se je odločila mrs. Remitz in šla z menoj. Avtobus sva zasedli ob treh popoldne in dospeli tja ob devetih * večer. Rojaka'sem poklicala po telefonu in prišel je po naju. Salinas je majhno in zelo lepo ter čisto mesto. Prebivalci se izključno bavijo s pridelovanjem salate, kajti druge industrije ni Prijatelj od mojega sina se piše Ravmond Oddo. Povedal mi je, da tam ženske za-l služijo do sto dolarjev na teden, toda denar prav tako hitro potrošijo. Preidtrbel nama je sobo v hotelu. Namesto da bi šle drugo jutro nazaj v Sacramento, sva se pa odločili za San Francisco, ki je jako lepo mesto. Peljali sva se tudi čez sedem milj dolg most. Videla »cm Golden Bridge in veliko drugih zanimivosti. Obiskali smo tudi kranjski hribček in nekaj slovenskih družin. Ker je bilo že blizu pete ure popol dne. sva morali odriniti proti domu. kamor sva dospeli ob devetih /večer. Con te hitro \ekel in treba %e je bilo )H)sloviti od sončne Cali , fornije Dnr 2.1 aprila ob 1.45 •e odpeljale proti domu. Vožnja govor se je nanašal večinoma v je bila pirav prijetna in sedeži j prid hrvatskega dnevnika Na« mehki, na vsakega toliko časa1 rodnega gUsnika- Oba sta za-pa je voznik ustavil, da smo sij eno priporočala, da podpiramo malo pritegnili ude in navžili Henryja Wallacea za predsedni- svežega zraka. Videli smo veliko lepih scenarij, ogfomne in raznobarvne skale, smrekove gosdove itd. > Peljali smo se skozi N«vado. Cesta se je vile do 6,300 čevljev nad morsko gladino. Cesta je po nekaterih krajih ozka in nevarna, posebno na ovinkih, katerih je veliko. Tja do Salt Lake Cityja je sama puščava. V državi" Wyoming se je začela cesta zopet viti navzgor do 8,300 čevljev višine. Nato sipo prevozili Skalnato gorovje ali Rocky Mountains ter doapeli v Rocks Spring, Wyo. ■ Tretji dan vožnje pa smo prišli v Omaho, nakar ae je pričela viti cesta navzdol: Četrti dan pa smo srečno dospele domov.- Potovanje ie bilo v resnici prijetno in zanimivo, a opisala sem le nekatere zanimivosti, kajti če bi hotela vse opisati, kar sem videla, potem bi napol nila vso Prosveto. x Zaključujem in pozdravljam vse čitatelje Prosvete. France« Skrube. Poročilo o aktivnostih v aapadni metropoli ' Pueblo. Colo.—Dne 25. aprila smo imeli priliko videti kino-slike iz stare domovine, katere je predvajal Anton Majnarič, urednik Narodnega glasnika.J Majnarič je bil rojen na Hrvatskem, a je prišel v Ameriko, ko je bil star eno leto. Poleg angleščine govori dobro tudi hr-vatako in slovensko. Predvajal je štiri filme in jih vmes tolma čil. Dva filma sta kazala veči noma Hrvatsko in nekaj prizorov tudi iz Slovenije, Bosne, Dalmacije, Srbije. Se posebno in-ter«ianten prizor je bil zavzetje Beograda. - Po kazanju prvih dveh filmov je Majnarič imel interesanten govor in povedal marsikaj o razmerah v novi. Jugoslaviji. On se ie nudil tam devet mesecev in pol ter prepotoval vso Jugoslavijo. Za njim je nastopil njegov spremljevalec Mate Brzovič. Govoril Je v hrvaščini. Njegov prihodu je inrs. Kemitz najela |>opoldne snu» /aaedUe avtobus in za «gtadnjo tmlnokrvne aorialistične družbe Na tet pot» Ji bo vsak laki en aorialiat želel čim večjega uspeha V vaiml deželi bi kaj takega seveda m* bilo mogoče, pnrebno pa ne v močnih kapitalističnih drravah. kjer lm kapital t/nn izginjal le bolj pofani in polagoma. ako se bodo hotele izognili nasilnih in krvavih revolucij in aploAnega kaosa Jugoslavija se je k areči Izognila tej fazi kapitalističnega ta/vi m a in zmagala s svojo revolucijo v osvobodilni vojni. ka ZD. V Pueblu oz. po vsem Colo-radu z veliko vnemo delujemo za progreaivno stranko, katere predsedniški kandidat je Henry Wallace, podpredsedniški pa senator Taylor. Kampanja je 1 polnem zamahu, kar sem že opi sal v. zadnjem dopisu. Tuka imamo organizacijo, ki noai ime "Pueblo Committee Wallace for President". Dela je veliko, zato delamo prostovoljno noč ITi dan zavedajoč se, da delamo v do brobit vsega naaoda.' Dne 7. maja smo imeli v tu kajšnji " mestni dvorani prv večji javni shod, na katerem so nastopili razni izkušeni govor niki: Lee Pressman, bivši gl odvetnik CIO, Paul Robsen znani koncertni pevec, in Chas Graham, odvetnik iz Denverja Prvikrat se je zgodilo, da so jeklarski delavci, organizirani v CIO, piketirali pred mestno hišo ter nosili napise "CIO—not Third Party!" Žalostno, a resnično! Med temi piketi so bili tudi tukaj rojeni Slovenci. Shoda se je udeležilo približno 750 oseb, kolekta pa je prinesla $610.10. Udeleženci so navduáeno/ pozdravljali izvajanja govtrrn ijcov in pevca Rob-sona. V dneh 29. in 30. maja pa bomo imeli državno konvencijo v, Denverju, na kateri bo tudi določeno legalno ime stranke, dalje bodo sprejeti razni drugi zaključki, da se zadosti državnim zakonom. Na konvenciji bo nastopil kot govornik tudi Henry Wallace. Konvenčni odbori so že imenovani, oziroma njih načelniki ln tajniki. Tudi pisec je imenovan za podnačelnika enega teh odborov. Dne 31. maja pa bomo imeli zopet javni shod v mestni dvorani (Memorial Hall),'na katerem bo gl. govornik Henry Wallace Priporočam vsem Slovencem in Hrvatom iz okoliških naselbin, da ae gotovo udeležijo tega važaega shoda. Posebno pa ne bi smelo manjkati nobe nega Pueblčana.4 Cenjeni rojaki, pristopajte v novo stranko, katera deluje za resnično demokracijo in ki ji je na čelu Wallace, kateri je vreden naslednik pokojnega Rooae velta in drugih velikih ameri ških mož. v Upam. da ne bo nobenega zavednega delavca na ptketni lini ji proti govornikom, kateri zagovarjajo na'shodih pravo demokracijo in delujejo v korist vsega ljudstva. John M. Stoalck. Učinek slepega sovraštva Ladja iz pristana plove, voda ob straneh lomi, * belo liso in valove pušča za seboj, hiti. ' . Vsakdo ima svoje delo, zadovoljno ga vrši, ' moštvo ladje je veselo, v miru, bratstvu vse živi. Nesoflasje se pojavi, motit začne ljubi mir, vsak modruje svoje, pravi, ie pojavlja se prepir., Razdelijo se v dee struji, zlobni duh pritakne se, vedno so glasnejl, huji, zviti zlobec ščuva vse. Uničite jih, enim pravi, drugim pravi isto to, naj se jih kar vse zrfdavi pa spet mir k vam prišel bo. Zlobec «rdi obupava, da nakane spodleti, ker nikdo ne namerava, da uničil druge bi. Pa se končno mu posreči, da jih nekaj preslepi, ul»i Vladanja vabeči Jim migljajo pred očmi. - Pravijo, d* eksotična fllmaka Igralka Suiy Dolatr pemlaja tudi "staro krt" ... Niel kakor tudi filmskim magnate«) ae "eek suelna prlvlačnoat" dobro |a-plača. Prispevajte v obrambni sklad! Val darovi aa obrambo Eaake-pravnootl. Promts la Proletar ca aaj ae potiljajo na naslov: John Pollock. S44SS Lakeland Blvd.. Euclid 13. Okie. Br. Pollock |e blagajnik j q« Vi ste modri, nezmotljivi, vi krmarji pravi ste, ste pogumni, iznajdljivi, vam pripada vodatvo vse. Luknjo naredijo v ladji, kjer nasprotna stran stoji, da zadajo sunek zadnji, da jih voda potopi. • Voda vdirati začenja, vsi napori ne vzdrie, vse hiti, maši, se drenja, voda pa le viša se.* Slepci so si pregradili ladje prostor svojo stran, šepetali, veselili, zdaj napočil je naš dan. Naj jih voda le lalije mi jo spravimo le ven, več ne bodo razprtije, red noš zdrav bo in jeklen. ;'. # .j Radost kratka že mineva, razočaranje sledi, plašč spoznanja jih odeva, vsej posadki smrt preti. Konec ladje se pogreza, drugi konec v zrak štrli, v paniki vsak viije pleza, da življenje reši al. m Vae zaman, reiiine bilke, ni jo vidit več nikjer in obrežne ne svetilke, le morja valov nemir. Zadnji grozni krik obupa še odjekne pod nebo, ladja zginja, ni več hrupa, vse je tiho pod vodo. Zlobec zmagoslavno pleše, gromko se reii na glas in zavisti iskre kreše; pa sem le uničil vas! J. Tomšič Časi so resni— podpirajmo progresivno stranko! Dotroit« Mlch^Časi so danes zelo resni, bolj resni kot kdaj prej v zgodovini Amerike, zato pa je nujno potrebno, da trdno stojimo združeni, ker le v združenju je moč. Spomnite se, kaj je dejal Kristus. "Zidajte cerkev na skalo in je ne bo nihče uničil!" Tega nauka se bi morali oprijeti tudi delavci. Zidajmo svoje organizacije, ideje in vse, kar smo si pridobili v teku mnogih let, na skalo, da nam ničeaar veter ne odnese ob prvi priliki. Trdno stojmo na braniku, kajti fašizem kaže svoje rogc iz vseh kotov. Ako pustimo, da pride do moči, bomo pahnjeni v sužnoat, katere ae ne bomo z lahkoto otresli. V tem kritičnem času. ko Je že kazalo, da ni nikjer izhoda za delavstvo, ae je rodila tretja stranka, ljudska stranka, in mali človek je dobil upanje, da zastavi reakcijo, ki se tako predrzno šopiri po Rooaeveltovi smrti. Podpirajmo progresivno stranko in njene kandidate z Wallacem na čelu' Ne morem razumeti, zakaj nekateri nasprotujejo temu velikemu pobom 1 ku za mir In boljše socialne pravice malega človeka? Kapitalistično časopisje vodi grdo pmpapando In mu deje pečat komunista. On ni noben komunist, peč pn mož. ki veruje v svetovni meilik Na pomol ao mu pri* efc<*-lll upravitelji gozdnih dre veanlc iz Tolmina, Litije, lx>gat v» m Mengla, ki ao doetavilo po-lielrne velike V bodočih letih pa bo okiaj vzgojil dovolj dre-verniih aadik, ki bodo krile vae lokalne potrebe ter Jih bodo celo i/va/ali .Sedaj i« gradijo go/dne dreveanue v čopovanu Lokah pri Kronbergu In Vipavi V Mi ti ali dirveftfiU ali lutk) v tej petletki /r vzgojili 12 milljo-nov aadik raznovretnega goidne-ga drevja •lika te prvooaaleko alavnoatl v Ljubljani: Navod v »prevodu (RaM)mi)«) Že v domači hili je postal kot štirinajstleten deček gospodar. Oče, prekupčevalec • svinjami, na pol Srb, na pol Bolgar, se namreč z neke svoje kupčije spleh ni vrnil, ostala sta aama 2 materjo, Vlahinjo. Njegova rodna vaa je bila bolj srbska ko vlaška, zato mati ni nikoli nič pomenila ne na vasi in tudi ne v hili. Delala je na posestvu, medtem ko je mož trgoval. Po njegovi «mrti je delala še več, kajti sin je hotel na vsak način v srednjo šolo v bližnje mesto. Mati je molče privolila, čeprav je vedela, da posestvo ne nese dovolj. Morala je začeti od-prodajati. Ob koncu Žikinih Študij ji je ostala samo te kočica z njivo. Ko je Žika dobil prvo učiteljsko mesto, ga je mati prosila, naj proda-sta, kar je te ostalo, in naj jo sin vzame k sebi. Žika ni hotel o tem niti slišaji. Da bi videli, da ima njegova mati pšenične lase, da je Vlahinja? Že tako mu ne verjamejo, da je čistokrven Srb. Skrbno je skušal zbrisati vsako sled o svojem poreklu. Vendar se je zaman trudil. Že po širokem licu, svetlih očeh in rdečkastih laseh ga je vsakdo prepoznal. Preden so ga premestili v Makedonijo, je petkrat v v osmih letih spremenil svoje službeno mesto, deloma po prošnji, deloma po "službeni potrebi". Nikjer se ni mogel vživeti, ne v Moravski dolini ne v Šumadiji ne v Mačvi. šele na jugu je našel pravo torišče za svoje delovanje. Toda tudi se je zgodilo tako, kakor mu je rekla njegova žena Jela, ki jo je naše* na šoli? "Zakaj so te le premestili sem? Tebi v kazen sigurnb n#, marveč v kazen tem ubogim ljifclem!" Tu se je začel rediti, tu je postal njegov glas visok in zadirčen, tu se je razvil v človeka, ki je smatral, da ni njegova naloga, med neukim, ljudstvom Širiti prosveto, marveč utrjevati oblast vlade, ki ga je semkaj poslala, predvsem pa utrditi svojo, oblast ln si zagoto-_ viti udobtoo življenje. Vendar tako zadovoljen sam s seboj in svojim "polotajem, kakor je bil zdaj kot četniški veljak« fte ni bil nikoli. Zavedal se je, da ga ne vežejo nikakršni zakoni, da lahko stori, kar koli hoče. ' Lepega jesenskega jutra so nemški vojaki onih pet in trideset ncsrečnežev privedli na trg. Po pet so jih postavili pred poslopje ljudske šole. Potem je prišla četa vojakov s puškami. Takoj za hjimi nekaj častnikov, vojvoda Mirko in adjutant Žika. Ljudje so se zbirali daleč ob hišah in strahoma pričakovali, kaj se bo zgodilo. Pet mladih fantov je stalo zvezanih ob šoli, dvajset korakov pred njimi se je zvrstila četa vojakov in pripravila puške na strel. Častniki, Mirko in žika ao stali malo ob strani. Na povelje so vojaki sprožili. Pet mlade-ničev se je zgrudilo, toda eden med njimi se je spet dvignil in zaklical; "Živela svoboda!" Naglo je pristopil podčastnik in oddal dva strela v njegova široka prsa, Potegnili so mrtvece na Šolsko dvorišče in privedli naslednjih pet. Trije izmed njih so začeli peti in klicati Titu in Stalinu. Toda tudi ti ao padli. Zdaj ao vo-jaki še slabše merili in podčastnik je moral znova dvg ubiti z revolverskimi streli. Precj vho- dom v šolo se je napravila mlaka krvi in šolski zid je bil okrušen in okrvavljen. Trg se je naglo praznil, zadnjih pet je padlo samo še pred očmi Nemcev, Mirka in Žika. Zvečer se je Žika širokoustil v kavarni: "Ali ste videli, kako smo napravili z nasprotniki našega naroda? Ste videli, kako močna je nAn-ška ln naša pest? Tako bo pokončan vsak, ki samo poskuša rušiti mir in delati nered!" Njegove besede so padale v prazno. Celo tistih nekaj četnikov, ki so sedeli z njim, mu ni moglo pritrditi, kajti bili so preveč pretreseni od vsega, kar se je zgodilo. Prvič, kar si je zataknil bombe za pas, je občutil, da je sam, in postalo ga je strah. Od tega večera se sicer ni v ničemer spremenil; hodil in govoril je prav tako oblastno, toda nekje prav skrito v njem se je oglasila druga osnovna poteza njegovega značaja: bodi v vsem oprezen in glej, da se okoristiš z vsako dano priliko. Spet so privedli kakih dvajset ljudi, ki so bili obdolženi, da so partizanom nosili hrano. Vendar ni bilo nikakih trdnih dokazov za njihov "zločin". Med privedene! je bil tudi sin bogatega kmeta in župana iz bližnje vasi, ki je bil Žikin dober znanec in * katerim je že kot "be-. gunskl komisar" uredil nekaj stvari njemu ln sebi v prid. Župan je prišel Žlko prosit, naj posreduje pri vojvodi, da ga Izpuste. "Toda tvoj sin je med onimi, ki ga obtožnica najbolj dolži. Ne vem, če se bo dalo kaj storiti. t Saj veš, Nemci . . "Govori z vojvodom. Mirko lipa pri njih veliko besedo! Vse bom dal, kar hočeš, samo reši mi gina! Govori z Mirkom, tudi njemu ne bom pozabil, kar bo storil moji hiši" Kmet je položil na mizo deset tisočakov. "Vzemi, Žika, ln spregovori besedo! Reši ml ga in moja hiša je tvoja hiša, moje posestvo tvoje posestvo." Žika je hotel vzrojiti, češ tu gre za velike stvari, gre za red in mir v zemlji, za obstanek naroda in domovine, toda ob spominu na nedavno streljanje, ob misli na svojo oaamljenost poslednji čas je naglo spravil bankovce. Vendar ni brez nemira stopil pred Mirka. V veliko olajšanje mu je bilo, ko je videl, da je stvar opravil laže, kot je pričakoval. "Prepričan sem, da je polovica nedolžnih," je dejal Mirko ob koncu lokavo, "ne smemo pustiti, da vse postrele, za* prvi strah je bilo dovolj. Žika, mnogo aem prepotoval, mnogo sem videl sveta, zato ti povem, v vsaki stvari je treba poznati pravo mero in nikoli ne smeš pozabiti nase. Vojna ne bo večno trajala, torej tudi najina služba ne." Prihodnji teden je bilo fca reko ustreljenih samo osem, ostalih dvanajst so izpustili, Toda medtem ho se občinski zapori znova napolnili K Žiki so prihajali očetje, matere ln sorodniki ter prosili za svo|e in prinašali bogate odkup-, nine. Sprva je Žika jemal, kar je dobil, pozneje je označil višino zneska za vsak posamezen slučaj po dogovoru s svojim vojvodom. (Dalje prihodnjič.) ———Ifc— maj opazili. Tam daleč onstran mreže ln zidovja so se črtali obrisi istrskega gričevja, ki so počasi tonili v mraku. Za steno, na desni je tedaj začel hoditi človek. Njegov korak je moral biti težak, truden in mlahedrav. Prav do vrat je šel in potem nazaj do okna in zopet in zopet, enolično in enakomerno, kot da bi hotel priti s to svojo hojo naravnost v večnost. Grčar si je skušal predstavljati tega človeka, dolgega in suhega, ki se maje v nogah in zgiblje v križu, kot da bi se hotel vsak hip sesuti na tla in razpasti na kose. Potem je čul podobne korake tudi v celici na levi in kočno še nad svojo glavo. Neprijetno se mu je zdelo poslušati te enolične korake, ki so votlo odmevali in delali še bolj grozno strašno tišino in zapulčenost, ki je vladala okrog njega. Da bi jih več ne poslušal, se je dvignil tudi on in začel korakati od vrat do ojc-na, do vrat. Tudi njegov korak je votlo odmeval na mrzlem tlaku in se odbijal od golih sten. Tako, sedaj sem tudi jaz v zaporu. Zakaj so me zaprli? Ali nisem plačeval vedno v redu vseh davkov, ki so jih od mene zahtevali? Ali morda nisem izpolnil vseh svojih dolžnosti 4o države in do človeka? Zakaj ao zaprli Janeza? Kaj Je napravil on? 1 Na misel ao mu prišle učiteljeve besede, ko mu je nekoč dejal: "Nič ne marajte, Grčar. Tisoči so že ftli po Janezovi poti, pa niso omagali. Tudi on ne bo. Naši pradedje so se morali tudi stoletja boriti za staro pravdo. Obešali so jih in streljali, pa niso odnehali, dokler nI zmagala pravica. Tudi naša borb^ je borba za staro pravdo, za naš dom, zg naše pravice." "Za staro pravdo," je brnelo Grčar ju po ušesih in tisti hip je doumel vso veličino teh Z Industrijalce raaaiave v celoti domač Izdelek.' v Trbovljah. Centrifugalna see»lka— vse bo dobro in zlasti vi boste kmalu doma. Pogum, za našo staro pravdo! Janez." Za našo staro pravdo, je ponovil Grčar ,in zamišljeno zrl predse. Vso dolgo vrsto let, odkar pomni, je bil tujec, ki je gospodaril nad njim. Pustili so ga, da je delal in garal skozi vse leto. V jeseni pa so prišli in zahtevali: Plačaj! In Grčar je molčal ln plačeval kakor stotine ln tisoče drugih. Najprej v kronah in sedaj v lirah. Ko pa je šel na sodnijo, na glavarstvo ali kamor koli, da bi zahteval svoje pravice, so ga podili proč: "Ne razumemo tvojega jezika, povej nam po naše." Samo v času vojne, ko je bilo treba Iti v klavnico, so znali govoriti po naše, da so nas laže gnali na moršiče. Ko pa se je vojna končala, je šlo zopet vse po starem tiru. Tako smo živeli skozi desetletja in skozi stoletja. Kakor on, tako njegov oče i ded. Z vsemi štirimi so se morali,braniti, da so rešili pred grabežljivim tujcem vsaj dom in tisto krpo zemlje, ki jim je še ostala. Sedaj so mu pa zaprli še sina in tudi njega samega, zato ker branita dom in zemljo, tisti dom in tisto zemljo, ki so jima jo iz . ročili pradedje v varstvo in'oskr-be-|bo. Čuvaj jo! mu je še donelo WANTED GIRL OR WOMAN to take csre of private home. Couple and two grown girls in family. In business and gone most of the day. Private room Good pay , Call Spaulding 3859 up to noon and after 6 o'clock P.M. sed. Treba je bilo velikega po-]v ušesih priporočilo njegovega nižanja in trpljenja, da je prišel umirajočega očeta. "Bom, bom," do tega spoznanja. Misel mu je si je ponavljal Grčar v mislih: pohitela tja pod Snežnik, obje-1 Počasi je zvil skupaj sinovo pila travnike In njive, ki so se šo- sanje in ga spravil na varno. Po-pirile v bohotni pomladni rasti, j tem se je vsedel, vtaknil glavo objela živino na pašniku, ki po- med roke in se zopet globoko zamislil. IV. mu je poredno mežikal beli dom, od katerega so se posla vi j alf poslednji žarki popoldanskega sonca. Grčarju je bilo toplo pri srcu, kakor že dolgo ne. Vsa teža prejšnjih dni mu je padla z ramen in čutil se je močnega in silnega kot takrat, ko je pe ljal svojo ran j ko ženo kot nevesto na prenovljeni dom. • Ves čas do večerje je hodil po hiši, po hlevu, svinjaku, ka-šči in vrtu. Vse je hotel videti, vse pregledati. To bo treba popraviti, ono zavreči, to predelati. Streha pušča, gredo bo treba ojačiti in nekaj strešnikov nadomestiti z novimi. Vsepovsod je vpilo in klicalo po gospodarju. Vendar si je moral priznati, da je Rezika dobro go-spbdinjila in da je pričakoval, da bo našel slabše. Uboga Rezika! Komaj da jo je kratko pozdravil. Bolj ga je vleklo k hiši in gospodarstvu, kakor pa da bi malo pokramljal s hčerko. Potolažil se je, da bo tudi zato še imel dovolj časst. Pri večerji so le malo govorili. Hlapeč in dekla sta kmalu odšla za večernimi opravki. Z Reziko sta ostala sama za mizo. Toliko mesecev se nista videla, veliko bi si imela povedati, pa nista vedela, kako in kaj bi začela. "Kaj pa o Janezu, ali kaj veste", je končno spravila Rezika iz sebe. "Ali bodo tudi njega kmalu izpustili?" "Janeza? Ne, ne bodo ga še. Pred sodnike ga bodo poslali", je dejal Grčar in povesil glavo, kot bi se sramoval in bi bil on kriv, če se je vrnil brez sina domov. "Le kaj ga bodo sodili, saj ni ničesar kriv". Rezika ni vprašala ničesar JANITORS Steady work—52 weeks a year Starting wage Men $54.60 MAINTENANCE FIXTURE CLEANERS WAXERS MOPPERS Day Shift Pension Plan Sick Benefit Hospitalization Free Insurance Inquire 1:30 to 4:30 Room 1222 125 S. Clark "PROLETAREC" —Socialistično-drlavskl tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. sveže in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in anglsikem jeziku. Stsns $3 sa osle. S1.7S sa poL aa ¿strt Ista. NAROČITE SI GAI Naslov: ^ PROLETAREC CHICAGO 23. ILL. 2301 South Lswndsls A vetrne Oče in sm Marinčlč Ivo T/i. kar vam bom povedal, m* Je zgodilo pred f5 leti, ko Je bil fašizem na vrhuncu svoje moči ln je bilo treb« res neomajne vere. da je mogel človek še upati v boljšo bodočnost. Grčar je postal na ogonu in so ozrl po njivi. Pred nJim, vm* tja do podnožja hriba, se je ribal klas pri klasu in nalahno pri-klanjal svojo težo proti zemlji Na vzhodu, tam rs Snežnikom, je šop zlatih pramenov najav-Ijal «korajien prihod sonca Stegnil je roko. odtrgal dozorel klas in ga pote>kal v roki. "Dobra letina bo. uko še zadnji čas ne pride toče in uniii pti-delka," Je menil Grčar aam pn sebi in m* zamislil nazaj. Z J a nezom sta orala vse dopoldne, potem je Grčar M-jal, Jaiuv. nje gov sin, ps je hianal "Hi, hot," je vpil nsd konjem, ki ni hotel delsti prav On pa je po« asi korakal med brazdami In v širokih zamahih sipal zrnie («• njivi Danes pa ni Jane/a ua (»olju in tudi doma ga ni Neko Juti o so prišli orožniki, vklcntli ao in odgnali Kam"1 Kdo ve" I)., je v ječi. zaprt, to Je gotovo Ali je v Reki. ali v Kopru, ali kje drugje, tega niti Gtčar. niti njegova hči Kezika nuta mogla d«, gnati 'Janez, moj hm*" m* mu je iztrgalo i< prst kot tefek vzdih. Sonce je utegnilo svoje ho/a joče prirte po njem. po njivi, po travnikih, ter Jih obsijalo / mehko jutranjo svetlobo Iz ogofm se je dvignil Ikrjenec, švignil pod nebo in zapel jutranjo pe- sem. Za njim se Je dvignil še drugi, tretji.j Ko je prišel do doma, mu Je okrog ogla planila naproti Rezika: "Oče, policiju je zopet tu. Vas iščejo." % "Mene?", se je vzdramil iz težkega premišljevanja Grčar. V tistem hipu je bil že policijski komisar pri njem. Za njim sta Ntala še dva policaja Komisar Je nekaj govoril. Grčar, ki Je znal »amo nekaj besed v italijanščini, ga ni razumel. Tudi ni mogel zbrati svojih misli, du bi razumel vaaj tisto malo lieKcd, ki Jih je poznal. Vendar je natanko vedel, kaj hočejo in po kaj SO prišli: "Ni Jim dovolj ena žrtev, ni Jim dovolj, da so odpeljali Janeza Sedaj so prišli še pome " Ko pa je komisar končal, so ga oklenili. Ko se je železo dotaknilo gole kože v zapestju, ga ic neprijetno »preletelo po vsem telesu ln nepopisna žalost mu jt i koncu je nekdo h.niil gori in do- zvanja s svojimi zvonci v toplem soncu, objela hišo, hlev, kaš-čo in ves dorh, njegov dom. Za staro pravdo,' za dom.-VzraVnal . Ta*° Pr«šh ,tedni in J1«®" se je v kriiu In se zagledal «kozi ci* . V"koJ*ro: ko se omrežje v mrak. Na desni, na «eje tolažil Gržar sam pri sebi: levi in od zgoraj so še vedno od-1 Dane* ™ x _ . f - mevali težki, enolični in dolgo-' z^el, česa me dolžijo. Pa yec. Čez dolgo časa se je Gr --------------x--car zdrznil: Pojdi k sosedovim in vprašaj, če bo lahko prišel jutri Marko malo pomagat. Dosti dela imamo in ne bomo mu sarrrfr kos". Rezika je molče odšla: Grčar je ostal sam za veliko družinsko mizo. Ifekaj časa je tako zrl predse, potem pa je sklonil glavo in skril obraz v dlani. In vsa hiša se je pogreznila z njim v globok molk. časni koraki, kakor tiktakanj* ure, ki meri večnost. III. • Ko se je naalednji dan Grčar zbudil, je bilo že svetlo. "Glej, dan je že, zaspal sem," se je pre- je prišel večer in noč in ni bilo nobene spremembe. Naslednji dan se je zopet tako potolažil, čeprav je dobro vedel, da s tem le samega sebe vara. Pomlad se je prelevila v poletje in tudi to je minilo. Vro- Je in nuš mora ostati. Janez se bo vrnil in tudi jaz. se bom vrnil. Skrbi za red, skrbi za živino. Zbogom, Rezika!" II. "Tam je ležišče in tuMJ je vo-' da," je rekel paznik in ga pustil aamega Zaloputnil je vrata za seboj. Njegovi koraki so odmevali po hodniku vedno tiše in ti-fte, dokler niao popolnoma zamr« 11 nekje v daljavi. Nastala je mučna tišina. Grčarvje s težavo napravil tistih par korakov do leftišča in takoj sedel. Skušal je zbrati svoje misli in urediti do-živetja današnjega dne. Kako je bilo? Glava ga je bolela, vse se Je mešalo in pripletalo v njej, .da si ni mogel ustvariti jasne slike Spomnil se je samo svojega prihoda v zapore Da Gnali ao ga hkozi vrsto mračnih hod- • nI kov In potem čez neko samotno dvorišče, na katerem ni bilo žive duše. Samo na nasprotnem segl« v dno duše Z« hip Je pozabil na dom, ki je ponosno stal ob |M>ti. na Hrziko. ki je glasno jokala jHileg njega% Ko »r je zo-|»et zavedel, je že sedel v avtomobilu Hčerin jok, ga jr vzdramil Zdrznil se je m pogledat okrog sel>e Po cesti m* prihajali ljudje Nimo ae upali blizu in so samo .hI daleč gledsli na žalostim prizor Hita m* je kopala v -on, mh Zetkih, okna so blestela Mežika «»e je krčevito držala, vozila in glasno jokala olga in ozka sobana m* lt< in je še bolj razširila Gole stene glavo jr okieml k njej: rfo ga gledale mrzlo m trdo Le-ika'" Prenehala je ihteti âiècr v kotu je edino motilo to z objokanimi «tfml ozrla , enoličnost, vendar ga )e bilo v "Itezika, čuvaj dom, naš i velikem, praznem prostoru ko- strašil prvi hip. Mislil je, da je Čina je ponehala in ljudje v ječi doma in da je zamudil delo, pa se je takoj zavedel, da je v ječi in da se mu nikamor ne mudi. Prišli so pazniki, pregledali celico in tokli po omreženem oknu, da bi se prepričali ali je še celo. Nato so zopet odšli. Dan se je vlekel kot slabo leto. Ure so tekle počasi, breji dogodkov, brez barve, puste in sive. Zopet je hodil gori in doli, dokler ga niso noge bolele. Potem je sedel na ležišče. Kaj aedaj? Kaj mi hočejo? Kam neki me bodo peljali? Doma polje kriči po delavcih, dom po gospodarju. .On pa mora tukaj med le ti sam in pozabljen od vseh, v brezdelju, ki ubija. Bilo mu je neznosno težko, da ni mogel več ne stati ne sedeti. Dovolj, dovolj, proč, proč od tu, je vpilo v nJem. Popoldne, Že proti večeru, so zopet prišli stražarji in pregledali vso celico in okno, kakor zjutraj. Grčar se je obrnil do o-I nega z rdečimi našitki, ki se mu • je zdelo, da mora biti glavni; , "Kaj hočete od mene? Zakaj ste me zaprli, kako dolgo me še mučili tukaj?" Oni ga je premeril od nog do glave in zamrmra^* "Potrpite, tudi vi boste prišli na vrsto; vsi pridejo na vrato tukaj, vsak ob svojem času." Grčar je trpel in čakal. Kaznjenec. ki je pobiral smeti po celicah, mu je skrivaj izročil košček papirja: "Od sina, brž skrij-te" Grčar Je krčevito stisnil dlan in jo nesel v žep Ko je bil zopet sam. Je stopil v kot in previdno odvil papir. Od sina je, od Janeza, ga je spreletelo toplo po vM»m telesu in roks mu je zedrhtels Potem Je čltal: "Oče' Nič se ne bojte Zaprli eo vas. ds bi s tem mučili mene. Kako so pogodili, lopovi. Vendar bom vzdržal, ker moram vzdržati. Tudi vi morate biti močni, oče. še so čutili, da prihaja jesen v deželo. Rezika mu je pisala nekajkrat. Delo da gre dobro izpod rok. Sosedov Marko jim prihaja pomagat, kadar le utegne. Letina je bila letos dobra, boljša od lanske. Mlatev so končali. .Sedaj kosijo otavo v Dolu. Nikar naj se ne vznemirja ij} naj pazi na zdravje itd. Grčar ni vedel zakaj, ampak Imel je vtis, da ga varajo, ker ga nočejo vznemirjati in da ni vse tako, kot mu je hči pisala. Skušal si je predstaviti domače gospodarstvo sedaj, ko ni njega doma. Živina je zanemarjena, orodje pokvarjeno, kaiča in hlevi v neredu in zapuščeni. Res, da je Rezika doma in da je pridna. A kaj naj napravi sla botna ženska pod bremenom, ki so mu komaj kos široka moška ramena? Dom, predragi dom; tako ti razpadaš, ko midva s sinom medliva po zaporih. Do kdaj bo to trajalo? Po dolgih mesecih ao se ga končno le spomnili in ga pokli cali pred komisarji. Ta ga je ostro premeril od nog do glave: fM)Me "Ali veste, zakaj ste tukaj?" "Kako naj vem, če mi pa ne poveste**" "O. prav dobro veete. Le iz prašajte si svojo veat. Izročil mu je neke papirje: "Sedaj ate prosil". Grčar se je obotavljal: "In moj sin Janez? Hoete pustili tudi njega domov? Komisar ga je ironično pogledal in dejal zafrkljivo: "Ne, ta zdražbir in politikant pa fte lep čas ne bo šel domov. Postavili ga bomo pred sodnike**. V. Ko je korakal od poataje proti svojemu domu. se mu je ameb ljalo polie v živih jesenskih barvah In tudi živina na paši se mu je zdela, da Je veeelo mukala kot v pozdrav. Od daleč SLOVENE RECORDS 10-inch records 79c COD. plua postage C-1201 Be hspiiy. polks v Bye-bye-baby, polka C-1214 My honey Is wandering in Tyrol; St. Clsir polka C-1220 Too fat polka; Jolly polka F. Yankovic and his erch C-1192 Alpine waits Lamplighter's polka C-1211 Village tavern polka Lusiberjsek — polks C-1215 Marianne polka Hit and miss polks F. Zajc snd his Polkateers T-103 Silk Umbrella polks Linden Tree — wslts T-106 Tlvoli Park Polks Village Squsre Polks T-114 Red Wins — Polks Edelweiss wslts Krnest Benedict Qusrtet R-574 Na Marjasce, Polka Claries (Clara) Pokla R-575 Clevelsndski Vsltek Malo Nocek, Polka J. Perush snd his Tsv. Band , Write for free list of all new SLOVENE records, the lsrgest selection in LS., by the best Slovene srtiets, to: palandech's 536 S. Clark Street, Chicago 5, 111 NAROČNIKOM Datum ▼ oklepaju, na primer (May 31. 1948). poleg vaiega imena aa naalovu pomeni« 4a vam Je a tem datumom potekla naročnina. Ponovile Jo pravočasno. da ee vam list no ustavi. "PROSVETA" 1157 8. LAWNDALE A VE. Chicago 23, 111_________________________19. Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem____ V alučaju. da Je od strani upravnlitva kakšna pomota, nas takoj obveatite. da se ista popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU 80s Zs Zdrui dršsvs la Ksaade t*M Zs Chies#e la ---I M i tednik la. 1 tednik in . t a 4 5 tednike ln. tadnik« ln In. In ---4 40 ----lil ----LU I tednikov ! Zs Evropo Je___________Jll JO I spolni te spodnji kupon, priloèils Money Order v pismu in si naročite Prosveto. T. 10 4.70 listin?* is društae. ki to dovolijo In ki In isto as naslova. aR Prišteti ss sms le a!l stsaujefo m enei V nebsnsm sluéaju ne veš kot I PoJssnUo!—Vselej kakor hitro ksterl teh ¿lsnov, ki so prišteti, prenehs biti ¿lsn SNPJ, sil če ss prssell proč od druiine ln bo zshtevsl sam svoj list tednik, bode morsl tisti ¿lsn is dotične druiine, ki je tsko skupno nsročens na dnevnik Prosveto. to tskoj naznaniti uprsvniltvu lista, ln obsnem doplsčsti dotltno vsoto listu Prosvsts. Ako tega ne store, tedaj mors upravniltvo «nilstl datum ss to vsoto nsročniku ali ps ustsviU dnevnik. PROSVETA. SMPJ. 2SS7 R. Lssmdais Ave. Cbieafe SS. PrUoieao pošiljsm 1) Naslov Ustavit« tednik la fs k meji S) S) 4) SI Nov Ksdsr ss preselite, vse le) ite svoj stsrl