Celjske branjevke skrbi obnova tržnice
tmm«mmmiMnmammKamaBs^^mammm
Skavti v ognju na Šentjungerti

Št. 15/ Leto 64 / Celje, 24. februar 2009 / Cena 0,81 EUR
19-letni Gašper omahnil v globel
Nesrečni zdrs pri igri nad izjemno strmim pobočjem na smučišču Vogel je bil usoden za 19-letnega Žalčana.
Celjske »študentske« goljufe iščejo tudi Hrvati
Pust obračunal z recesijo m
V sobotnih pustnih povorkah na Celjskem so zabavno in norčavo rešili vse tegobe teh časov, pa še zimo so odganjali. Upamo, da so bili pri vsem tem uspešni...
Plaz vzel hišo mladi družini
Foto: SHERPA
Štiričlanska družina iz Sojeka je nazadnje ostala brez doma, saj hiše po plazu ne bo mogoče sanirati.
2
DOGODKI
101 TEDNIK
Težko je verjeti, da bo čez mesec ali dva na tem mestu ležala ploščad iz pohorskega granita.
Ploščad bo nova. Kaj u h ostaja
Pred nekaj dnevi se je ploščad pred I. gimnazijo v Celju spremenila v pravo gradbišče. V naslednjem mesecu ali dveh naj bi jo podjetje CM Celje popolnoma prenovilo. Marca naj bi začeli še z gradnjo telovadnice, ki pa jo je gospodarska kriza ponovno postavila pod vprašaj.
Ploščad pred gimnazijo je občina, tudi v smislu neke vr-
bila zgrajena leta 1964, leto zatem so ji ob rob postavili še spomenik Karla Destovni-ka Kajuha. Zob časa je ploščad precej načel, zato se je
ste darila gimnaziji ob 200-letnici, lotila 335 tisoč evrov vredne obnove. Hkrati, kot pravijo v občinski upravi, je ureditev površine med Mal-
Čeprav je bilo nekaj strahu, kaj se bo pri obnovi zgodilo s Kajuhovim spomenikom, bo ta nepoškodovan ostal na svojem mestu, je zadovoljen ravnatelj gimnazije.
gajevo in Trubarjevo ulico z razpokanim in dotrajanim betonom ter neustrezno razsvetljavo mestna četrt že vrsto leto uvrščala v programe predvidenih del. Dela zajemajo obnovo tlaka, postavitev klopi, košev za smeti in osvetlitev. Hkrati bodo obnovili kanalizacijo in vodovod. »Gre tudi za prvi korak v obsežnem projektu revitalizacije mestnega jedra. Sodeč po načrtih bo ploščad oblečena v pohorski granit,« pravi ravnatelj I. gimnazije mag. Anton Šepetavc.
»Tudi sicer je okolica šole postala pravo gradbišče,« še dodaja. Šoli je na razpisih ministrstva namreč uspelo pridobiti še 80 tisoč evrov za menjavo oken na notranji dvoriščni strani, temeljiti posegi pa se nadaljuje tudi v notranjosti šole. Uspelo jim je namreč posodobiti računalniško omrežje in multimedijsko opremiti vse učilnice, kar pomeni dodatnih 130 tisoč evrov stroškov. Hkrati obnavljajo še električno napeljavo.
Bo ploščadi
sledila
telovadnica?
Bliža pa se marec, mesec, ko naj bi po najbolj optimističnih napovedih ob I. gim-
naziji začeli graditi še telovadnico. Projekt je po desetletjih že dobil kar dolgo brado, nato je lani konec leta vse kazalo na to, da gradnje nič več ne more ustaviti, a jo je vsesplošna kriza spet postavila pod vprašaj. Spomnimo; ministrstvo za šolstvo ne bi moglo financirati tako obsežnega projekta v do-glednem času, zato se je podjetje CM Celje ponudilo, da zagotovi sredstva za gradnjo in zgradi telovadnico. Predvidenih 5 milijonov evrov naj bi ministrstvo podjetju zatem postopoma vračalo. Zaradi recesije in splošne krize se na državni ravni obeta blokada izvedbe številnih projektov. V I. gimnaziji tako lahko samo upajo, da telovadnica ne bo med ustavljenimi projekti. Gradnja pa je odvisna tudi od stanja v gospodarstvu in razmer v podjetju. Podjetje CM Celje o opustitvi gradnje telovadnice v okviru javno zasebnega partnerstva zaenkrat še ne razmišlja, več pa bo znanega po novih pogovorih z ministrstvom za šolstvo. »Vse bomo dali od sebe, da se gradnja vendarle začne,« na ugoden izid upa Šepetavc.
POLONA MASTNAK Foto: GrupA
V Novemu bodo odpustili 45 ljudi
V žalskem podjetju Novem, kjer so zadnje tri mesece močno upali, da se bo neugodna situacija le obrnila na bolje, so zdaj prisiljeni odpuščati. Brez dela bo ostalo 45 ljudi, medtem ko nadaljnjih odpuščanj po zagotovilu direktorja ne bo.
Kot je povedal direktor Matjaž Omladič, so se jim v zadnjem obdobju naročila prepolovila, zato bo število zaposle-
nih kljub odpuščanju še vseeno preveliko za dane razmere (Novem daje delo 450 delavcem). »Kljub vsemu smo se z lastniki zmenili, da ne bomo več odpuščali, temveč bomo zaposlene na svoje stroške obdržali,« zatrjuje Omladič.
S prihodnjim mesecem bo podjetje, ki je že od novega leta na skrajšanem delavniku, zaprosilo še za državne subvencije..	RP
Člani celjske regionalne gospodarske zbornice so se v četrtek v Celju sestali na posvetu s prometnim ministrom Patrickom Vlačičem, kjer so mu ponovno predstavili stališča glede umestitve 3. razvojne osi. Do novih zaključkov niso prišli, a kot je povedal direktor zbornice Jože Pušnik, je Vlačič, ki zaradi časovne stiske ni uspel odgovarjati na vprašanja novinarjev, pozorno prisluhnil argumentom gospodarstvenikov.
Njihove pripombe sicer ostajajo enake; kot problematičen ocenjujejo predvsem severni del trase hitre ceste. »Stališča, ki jih je upravni odbor zbornice sprejel, so že dolgo znana. Različica 3. razvoje osi na odseku od Velenja do Šentruperta je za gospodarstvo neustrezna iz več razlogov, predvsem ne povezuje glavnih industrijskih središč v Velenju, Žalcu in Celju, obide tudi industrijsko cono Arnovski gozd. Poleg tega je različica tudi daljša in dražja. Gotovo bomo morali še izmenjati stališča in argumente z Velenjčani, v vsakem primeru pa upamo, da bomo našli končno rešitev ob
Spomnimo, da za severni del 3. razvojne osi trase uradno velja optimizirana trasa F2, torej od Velenja do Šentruperta, čemur močno nasprotujejo v Civilni iniciativi Braslovče in zahtevajo ponovno vrednotenje tras, pri tem pa v ospredje postavljajo traso F6, od Velenja do priključka v Arji vasi. Zahtevi seveda nasprotujejo v t. i. Saša regiji, torej v šaleških in zgornje-savinjskih občinah. Mogoče bo nekaj dilem razčistilo srečanje v sredo, ki ga pripravljajo v Velenju, nanj pa so povabili tudi predstavnike širše celjske regije.
Jože Pušnik
maksimalnem upoštevanju interesov gospodarstva,« je po posvetu s prometnim ministrom povedal Pušnik.
Glede odseka hitre ceste proti jugu gospodarska zbornica nima toliko pripomb. »Že v lanskih sklepih smo želeli novo vrednotenje različice Gl, na Kozjanskem pa smo izpostavili problematiko dotrajane cestne infrastrukture med Šentjurjem, Šmarjem pri Jelšah, Rogaško Slatino in Do-bovcem. Posodobitev te ceste je nujna, prav tako ureditev navezovalnih cest na 3. razvojno os, ne glede na to, ali bo šla skozi Laško ali Kozjansko,« je dodal Pušnik. Vlačič naj bi stališčem pozorno prisluhnil, vendar do konkretnih sklepov ali obljub po četrtkovem posvetu ni prišlo. »Na koncu bo tako ali tako odločala politika, vendar naj se politika ob tem vsaj zaveda močnih interesov gospodarstva,« meni Pušnik. Sogovorniki se ob tem zavedajo, da jih pred samim začetkom gradnje čakajo še dolgotrajni formalni postopki. Kot so lahko med vrsticami razbrali celjski gospodarstveniki, se bodo morala stališča glede trase čim prej zediniti. »To lahko razumemo v smislu, kdor bo prej pripravljen, bo cesto prej tudi dobil,« je povzel Pušnik.	PM
Še preveč jekla
V podjetju Štore Steel, kjer so letos proizvodnjo zagnali šele februarja, so jo v tem tednu zopet nekoliko zmanjšali. »En teiden bomo še stali, ker tudi na trgu še vse stoji. Nič se še ne dogaja. Ukrepi še niso zaživeli,« pravi direktor Marjan Mačkošek.
pom vlade, ki niso tako konkretni kot v ostalih evropskih državah. »Naj navedem primer nemškega podjetja, ki je tudi naš kupec. Ker je zaradi avtomobilske krize zašlo v težave, je država za šest mesecev na svoje plačilne sezname dodala vse zaposlene v tem podjetju. Obenem so jim dali likvidni denar in finančnega nadzornika, ki spremlja porabo sredstev. To je tudi najcenejši način ohranjanja delovnih mest, obenem pa podjetjem omogoča, da so v primeru novih naročil v nizkem štartu.«	RP
www.iiovitednik.coiii
St. 14 - 20. februar 2009
Minister samo poslušal
Celjski gospodarstveniki Vlačiču predstavili pripombe glede hitre ceste
1§« tednik
INTERVJU - DOGODKI
Dr. Tone Kregar
Humano in ne ideološko dejanje
Špekulacije o gestapovski zaroti pri osvoboditvi Starega piskra nimajo potrditve v nobenih dokumentih
Polemika o domnevno drugačni resnici osvoboditve celjskega Starega piskra decembra 1944 je močno razburkala strasti. Najprej v pismih bralcev našega tednika, zatem še v soočenju Franca Kovača iz Šentjurja in zadnjega še živečega aktivista, ki je pomagal osvoboditi zapornike iz Starega piskra, Iva Grobel-nika v oddaji TV Celje.
Čemu služi ta polemika in kaj je za njo? Je sploh mogoče, da bi bila akcija speljana v dogovoru z gestapom, kot trdi Kovač? Po odgovore smo se napotili k stroki - zgodovinarjem. Dr. Tone Kregar se v Muzeju novejše zgodovine Celje ukvarja z dogodki med narodnoosvobodilno borbo na celjskem območju. Kovač mu je v TV-oddaji poočital njegovo levičarsko usmerjenost. Kregar odgovarja: »Zgodovina ni ne leva ne desna. Je znanstvena stroka, ki na osnovi dokumentov in ostalih dejstev, ki omogočajo resno analizo, ugotavlja, kaj se je v preteklosti dogajalo. Zato ni ne >leve< in ne >desne< resnice. In kdorkoli skuša namigovati, da je njegova resnica bolj resnična zato, ker ni >leva<, le kaže vdanost preživetim miselnim vzorcem,« pravi Kregar in zatrjuje, da se zgodovinarji držijo stroke in njenih pravil.
So takšne polemike sploh smiselne?
Kot zgodovinar podpiram, da se stvari iz preteklosti postavljajo pod vprašaj, da se preteklost problematizira. Na ta način smo v zadnjih letih izvedeli marsikaj novega in padlo je veliko tabu tem. Ne
samo kar zadeva povojne dogodke, ki so bili iz političnih in ideoloških razlogov zamolčani. Tudi marsikatera nepravilnost osvobodilnega gibanja je tako prišla na plan. To je dobro za poznavanje celotne slike in objektiven zgodovinski prikaz. Drugače pa je, ko se pojavijo nove interpretacije, ki preraščajo v problematiziranje zaradi po-roblematiziranja samega. To zadnjo polemiko vidim v tej kategoriji. Načeloma bi bil zelo vesel, če bi kdo prišel tudi v tej zadevi z nekimi novimi argumenti, ne pa samo s starimi govoricami, ki izhajajo zgolj iz enega ustnega vira. Gospod Kovač in pred leti s svojimi članki v Demokraciji tudi gospod Janez Črnej namreč vse svoje sklepanje utemeljujeta na nečem, kar naj bi jima v devetdesetih letih dejala Lenka Gabrovec, ki je bila v letih med vojno in po njej visoka funkcionarka partije in ki je kasneje zelo spreminjala stališča o akciji.
Kako?
Nekaj dni po akciji, natančno 27. decembra 1944, je v imenu Okrajnega odbora OF Celje mesto (sopodpisnik je Sergej Kraigher za okrožni odbor OF) poslala poročilo Pokrajinskemu odboru OF za Štajersko. V njem izražata navdušenje nad akcijo, navajata celo število 400 izpuščenih zapornikov, kar je pretirano, in predlagata aktiviste za pohvale in medalje. Pri tem sta v dokumentu pisala v prvi osebi »smo izvedli«, čeprav se ve, kar je Gabrovče-va kasneje tudi zapisala oziroma naj bi dejala gospodu
Kovaču, da za akcijo bodisi ni vedela oziroma se z njo ni strinjala.
Je akcija osvoboditeljev dokumentirana?
Sama akcija seveda ne. Njen potek je mogoče razbrati po kasnejših pričevanjih osvoboditeljev in osvobojenih. Obstajajo pa omenjeno poročilo pokrajinskemu odbora OF in nemško poročilo, prijava osvoboditve zapornikov, ki poroča, da naj bi zaprti pazniki ob treh zjutraj obvestili policijo o pobegu zapornikov. Nemci so takoj reagirali, poslali vojake zavarovat pisker, pri čemer isto poročilo navaja, da je bilo pred napadom zaprtih 325 zapornikov, od katerih jih je ušlo 127 in še dva paznika. Ulovljenih je bilo 35, na prostosti jih je ostalo 92. To je nemški dokument, pri čemer Nemci res niso imeli razloga, da bi karkoli potvarjali. Problem, ki ga vidim, je špekulacija o povezavi z gestapom. Nemška poročila podrobno pišejo o pobeglih, po-lovljenih, številu odnešene-ga orožja... A nikjer ne omenjajo nobenega nemškega oficirja, ki naj bi bil vpleten.
In kje je v tej zgodbi sploh Alma Karlin, o kateri govori Kovač?
Kot pravi Kovač, naj bi mu o tem govorila Gabrovčeva, češ da jo je prišla Alma prosit, da naj bi osvobodili nekega nemškega oficirja, ki da je zaprt v Starem piskru. Ta naj bi bil njen prijatelj, vpleten pa naj bi bil v operacijo Valkira, torej v poskus atentata na Hitlerja, ki je bil 20. julija 1944. S tem naj bi bila akcija pravzaprav gestapovska
zarota. Ta del zgodbe, se mi zdi, je plod bujne domišljije.
Ali obstajajo seznami zapornikov? Je v njih vpisan kakšen nemški oficir?
Seznamov ni in to je problem. Obstaja le ena knjiga iz leta 1942. Črnej je celo očital, da je te knjige muzej pridobil in jih skril, da bi prikril politično zaroto. Ko sem jaz prišel v muzej, teh knjig ni bilo in ne verjamem, da so kdaj bile, čeprav tega ne morem trditi. Trditev o zaprtem nemškem oficirju ne sloni na nobenem dejstvu, je torej špekulacija in kaže na nepoznavanje zgodovinskih dejstev ali na željo po produciranju neke nove teorije zarote, kjer je konec znan, potek igre pa se sestavlja po svoji volji. Gre za fikcijo, ki ne zdrži zgodovinske analize. To trditev na laž najbolj postavljajo Almini spomini. Karlinova je kmalu po vojni zelo podrobno opisala ta čas, dogajanje v Celju. Bila je zelo neizprosna in je tudi zelo močno udrihala po komunistih. Niti z besedo ne omenja nobenega nemškega oficirja, ki bi bil med vojno zaprt v piskru. Pred vojno pač. Takrat je pomagala kar dvema protinacističnima emigrantoma, ki sta se zatekla v Celje v letih pred izbruhom druge svetovne vojne. Lenke Gabrovec nikjer ne omenja, piše pa o srečanju z Luko Le-skoškom. Res ne verjamem, da bi imelo Celje kaj opraviti z operacijo Valkira, da bi se nekdo zatekel v Celje in se skril pri Almi, tudi zato ne, ker je bila takrat Alma pod drobnogledom domačih celjskih nacistov in gestapa
in si je zato tako želela priti do zaveznikov.
Kaj pa očitek, da je šlo pri akciji za osvoboditev ljubic aktivistov?
Zelinka je imel v zapora svojo hčer, gotovo so bile še kakšne druge simpatije in prijateljstva, tudi Ivo Grobelnik se je kasneje poročil z eno od rešenih zapornic. Toda osvoboditelji niso prišli le po pet ljudi. Osebna nota je bila, tako mislim, odločilna za tisti zadnji korak, ko so si rekli, da bodo šli v akcijo in res reševali življenja, saj je bilo napovedano streljanje zapornikov. Prihaja pa do drugega absurda. Da hoče nekdo brez oprijemljivih argumentov vse to postaviti na glavo na osnovi nekih špekulacij in na osnovi precej očitnega namena, da se demoni-zira vse, kar je bilo med narodnoosvobodilno vojno. To je videti prav iz Črnejevega pisanja v Demokraciji. Pri tem se sklicujejo na edini vir, ki je visoka partijska funkcionarka, tej pa je »šlo v nos«, da je bila akcija brez partijskega dekreta. Absurd je v tem, da torej problematizi-rajo akcijo, ki je bila popolnoma neideološka, ampak patriotsko humanistična.
Zakaj je bila akcija tudi po osvoboditvi kar dolgo zamolčana?
Tega kot zgodovinar ne morem trditi, a lahko predvidevam, kar potrjuje tudi Ivovo pričevanje. Nihče iz partijskega vrha ni sodeloval pri akciji. Ivo pravi, da so se celo uprli, da bi Lenka oziroma organi OF »pristavili svoj piskrček«. Lenkine izjave -najprej poročilo o uspešni akciji, kasneje pa pisanje v 80. letih oziroma domnevne izjave Kovaču v 90. letih, ko pravi, da za akcijo partijski vrh ni vedel oziroma je bil proti ali drugače, so jih aktivisti prehiteli ... - se izključujejo. Vse vodi v domnevo, da akcije ni ukazala partija,
ampak je šlo za samoiniciativno akcijo.
Zakaj je Lenka še vedno bolj kot ne zamolčana in se o njej in njenih dejanjih po mestu še vedno bolj kot ne le šepeta?
Strinjam se, da bi bilo treba raziskati še kup stvari, a nas je žal premalo. Naš muzej ni znanstvenoraziskovalna inšti-turija in je omejen pri znanstvenoraziskovalnem delu tako programsko kot kadrovsko. Dr. Milko Mikola se je ukvarjal s povojnimi zadevami in veliko pomembnega odkril in tudi napisal ... Upam, da se bo teh zadev še kdo lotil. Zal mi je, da Kovač in Črnej nista od Lenke, za katero se veliko govori, izvedela kaj dosti bolj pomembnega, zlasti o njeni vlogi po osvoboditvi. To poglavje je še treba raziskati, ugotoviti, kaj se je dogajalo, kdo je bila Krvava Lenka... A če ostaneva pri akciji osvoboditve iz piskra ... Na podlagi znanih dokumentov in tudi na podlagi poznavanja širšega konteksta tedanjih razmer lahko rečem, da so podobne trditve kot miselni traktor brez nafte. Tudi v namigovanju o represalijah, ki naj bi jih povzročila prav ta akcija, ne držijo. Najhujše je namigovanje, da naj bi zaradi te akcije pobesili talce na Frankolovem. Vedeti je treba, da je od decembra naprej na Štajerskem trajala nemška ofenziva, s katero so okupatorji hoteli znova utrditi svojo oblast. Vse to zato, ker so hoteli imeti mirno ozemlje pod svojo kontrolo za bližnji umik svojih enot z dragih front. Obenem se je morda še najmanj, zlasti v primerjavi s Savinjsko dolino in Kozjanskim, našel na udara prav del ozemlja okoli Celja. O tem priča tudi to, da večine osvobojenih, ki so šli z osvoboditelji, Nemci niso polovili. Tudi vodstvo OF na terenu v okolici Celja je zimo prestalo brez večjih žrtev.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Referendum o hrvaškem vstopu
Predsednik državnega zbor Pavel Gantar je v petek razpisal začetek 35-dnevnega zbiranja podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Sever-noatlantski pogodbi. Rok za zbiranje podpisov se izteče v četrtek, 26. marca. Podpise zbira zunajparlamentarna Stranka slovenskega naroda (SSN), za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato pa mora zbrati 40 tisoč podpisov. US
Končno obtožnice v aferi Čista lopata
Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je minuli teden na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila obtožbo zoper osem ljudi zaradi nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril in zaradi pomoči pri kaznivem dejanju. Med obtoženimi naj bi bila tudi generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak.
Kot je znano, sta bila med osmimi pridržanimi v lanskoletni aferi tudi generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak ter direktor inženiringa Ivan Kroflič, zdaj imena uradno niso znana. Podrobnosti na generalnem tožilstvu ne dajejo, prav tako so z informacijami skopi v gradbenih podjetjih. »V Vegradu nismo obveščeni o postopkih, o katerih se piše v medijih, niti pristojni, da bi jih lahko kakorkoli komentirali. Tudi o obtožnicah, ki naj bi jih vložilo tožilstvo, nismo obveščeni. O tem prav tako ni obveščena glavna direktorica Hilda Tovšak, zato tega ne more komentirati,« so nam odgovorili iz Vegrada.	RP
Št. 15 - 24. februar 2009
m
4
GOSPODARSTVO
novi tednik
Po ovinkih do Term Olimia
Po izvensodni poravnavi naj bi približno tretjino Term Olimia poceni kupilo prekmursko podjetje - Počivalšek ne komentira, Mišja o opeharjenosti
Od konca tedna odmeva novica o izvensodni poravnavi Slovenskih železnic z družbo Finander, ki ji nameravajo prodati svoj delež v družbi Terme Olimia. Gre za 28,5-odstotni delež železničarjev, ki ga nameravajo prodati po ceni 36,99 evra za delnico.
Iz družbe Finander so za delnico najprej ponujali 65 evrov, julija lani je Finandro-va ponudba še vedno znašala 48 evrov za delnico, zdaj pa lahko v SŽ računajo na »komaj« 6,2 milijona evrov. »Z družbo Finander smo sklenili izvensodno poravnavo, da se izognemo vsem tveganjem, ki jih prinašata dolgotrajno pravdanje in tekoče slabšanje razmer na kapitalskih trgih,« nam je odgovorila mag. Tanja Rotovnik iz Službe za organizacijsko komuniciranje Slovenskih železnic. »Slovenske železnice so se v letu 2007 odločile za prodajo delnic Term Olimia, saj naložba v njihove delnice ni bila dolgoročna. Sredstva usmerjamo v razvoj osnovne dejavnosti,« dodaja Rotovnikova.
Tako se glasi uradna obrazložitev, v javnosti pa so se takoj pojavila sumničenja. »Če se pojavi sum, da je prišlo do oškodovanja, minister dr. Patrick Vlačič pričakuje, da bo nadzorni svet ukrepal,« so nam dan po izvensodni poravnavi odgovorih z ministrstva za promet. Poravnava je bila sklenjena v četrtek, v petek bi se moral sestati nov nadzorni svet Slovenskih želez-
»Zadeve ne komentiram. Prodaja deleža je stvar lastnikov, želim pa si, da bi novi lastniki podprli vizijo podjetja,« je bil včeraj kratek in jedrnat direktor Term Olimia Zdrav-ko Počivalšek. Pri slednjem je omenjal aktualne naložbe term v Podčetrtku, nov hotel v bližnjih hrvaških Termah Tuhelj ter načrtovani projekt term v makedonski Gevgeliji.
Zdravko Počivalšek ne komentira.
Peter Mišja govori o opeharjenosti.
V Občini Podčetrtek so od Term Olimia, ki so nosilec tamkajšnjega gospodarskega razvoja, življenjsko odvisni, zato je Občina Podčetrtek simbolično (brez finančnih obveznosti) vključena v konzorcij za odkup državnega deleža v Termah Olimia. »Bili smo opeharjeni, saj smo ponudili bistveno več, to je 45 evrov za delnico. Zadevo bo moral preveriti še nadzorni svet Slovenskih železnic. Mi se bomo vnaprej borili, da dosežemo večinski delež,« odgovarja na zadnje dogodke župan Podčetrtka Peter Mišja.
nie. »Minister je tudi prepričan, da takšne odločitve dan pred sklicano prvo sejo nadzornega sveta, brez posveta z novimi nadzorniki, po sklepu iz leta 2006 ter ob spremenjenih razmerah na trgu vrednostnih papirjev, niso v skladu z načeli dobrega upravljanja gospodarskih služb. Posebej, ker ta odločitev ni bila tako nujna glede na trditve direktorja, da Slovenske železnice likvidnostih težav nimajo,« odgovarja Eldina Knez iz odnosov z javnostmi na ministrstvu za promet.
Neresno
V petek do ustanovne seje novega nadzornega sveta SŽ ni prišlo. »Korak naprej v smeri nekonstruktivnega sodelovanja je povzročitev nesklepčnosti današnje prve seje nadzornega sveta, saj so jo trije predstavniki delavcev zapustili in s tem pustili štiri preostale udeležene nove člane nadzornega sveta v nes-
klepčnem številu,« opozarjajo iz ministrstva, saj bi moralo biti za sklepčnost na seji vsaj pet nadzornikov. »To minister ocenjuje za zelo neresno dejanje v času finančne krize nasploh, posebej pa zaradi vedno bolj zaskrbljujočega stanja v Slovenskih železnicah. To, da so današnjo sejo onemogočili, je nesprejemljivo,« dodaja Knezova. Ustanovitvena seja novega nadzornega sveta SŽ je zdaj napovedana za 2. marec.
Bo potemtakem postalo 28,5-odstotni lastnik Term Olimia, uspešnega turističnega giganta iz Podčetrtka, podjetje Finander iz Murske Sobote, ki se ukvarja s prodajo
pohištva prestižnih blagovnih znamk? Pot do njihovega nakupa dela državnega deleža, ki je v lasti Slovenskih železnic, je res nevsakdanja. Novembra 2007 je bil najprej objavljen razpis za prodajo skupnega, to je 53-odstotnega državnega deleža v Termah Olimia (v lasti SŽ, Kad in Sod), na katerega se je prijavilo pet ponudnikov. Med temi so bili konzorcij iz Podčetrtka (sestavljajo ga Zvon Ena, vodstvo Term Olimia in simbolično Občina Podčetrtek), Terme Čatež, Tripex Celje, arhitekturni biro NOX iz Velenja ter grška družba MTC iz Makedonije (za katero naj bi bil prikrit slovenski ponudnik). Pohištveni trgovec Finader se je nato ločeno sporazumel za odkup 28,5-odstotnega deleža železničarjev v Termah Olimia, vendar do zaključka pravnega posla ni prišlo. Podjetje Finander je nato SŽ tožilo zaradi neizpolnitve pogodbe ter prejšnji teden uspelo s sklenitvijo izvensodne poravnave.
BRANE JERANKO
Podjetje Finander iz Murske Sobote, ki se ukvarja s prodajo pohištva zvenečih blagovnih znamk, naj bi bilo po mnenju nekaterih le navidezni kupec. Njegov lastnik Matej Sukič, ki je na Managerjevi listi najbogatejših Slovencev na 91. mestu, naj bi bil namreč povezan s Termami Čatež ter s poslovnežem Stanislavom Raščanom.
Bolje odpustiti, kot prositi za subvencije
V konjiškem podjetju SGA Avtomotive so zaradi upada naročil že bili prisiljeni odpuščati. Iz poslovnih razlogov so odpustili 11 ljudi, 25., ki so bili zaposleni preko agencij za delo, so se zahvalili za sodelovanje, 30. niso podaljšali pogodb za določen čas.
Kot je povedal direktor mer na gospodarskih trgih
podjetja Robert Grah, ne bodo zaprosili za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, saj potem ob dodatnem poslabšanju raz-
ne bi smeli odpuščati. Izračunali so, da bi lahko prejeli največ 136.400 evrov subvencij, s prekinitvami pogodb in z odpuščanji pa
so prihranili kar 300 tisoč evrov.
To računico sicer pozna kar nekaj podjetij s Celjskega. Obenem opažajo, da z odpustitvijo nekaj delavcev ostali zaradi strahu pred izgubo službe delajo še bolj intenzivno. »Ko podjetja, ki so dovolj stabilna in velika, v sedanjih časih odpustijo deset
ljudi ali manj, je jasno, da gre za navadno >vakcinacijo<,« pravi sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje Srečko Čater. »Ko odpustiš nekaj ljudi, ti bodo ostali delali tiho kot bubice. Še >prdniti< ne bodo upali.«
Koliko podjetij kovinsko-predelovalne industrije ima trenutno na Celjskem še velike težave, bodo predstavniki sindikata predstavili danes na novinarski konfe-
renci.
ROZMARI PETEK
Vzhodnoevropske valute klestijo tečaje
Dogajanje na Ljubljanski borzi v zadnjem tednu sledi gibanju zahodnih indeksov, ki so zaradi vse večjega problema brezposelnosti in nadaljevanja težav v finančnem sektorju potisnili svetovne borzne trge do najnižjih vrednosti v letošnjem letu.
Dogajanje v tem tednu bo pokazalo, ali so ameriški kapitalski trgi dovolj močni za ohranitev indeksov nad vrednostmi, kjer so v zadnji recesiji dosegli dno. Sicer pa evropski borzni indeksi še niso zdrsnili do najnižjih nivojev izpred nekaj let, kar lahko na stari celini povzroči še dodatna tveganja in tako posledično vpliva tudi na dogajanje na Ljubljanski borzi.
Visoke padce so beležile družbe, ki so nadpovprečno izpostavljene v regiji Vzhodne Evrope. Tamkajšnje valute so v zadnjih dneh doživele visoko depreciacijo v primerjavi z evrom, kar je ogrozilo denarne sisteme v skoraj vseh vzhodnih državah. Zaradi navedenih problemov je vzhodnim državam že ponudil pomoč mednarodni denarni sklad (IMF). Resnost težav so tudi že potrdile nekatere bonitetne hiše, ki bodo vzhodnoevropskim državam znižale bonitetne ocene. Zaradi teh težav so vzhodnoevropski indeksi prvi del tedna zaključili močno v rdečem.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 16.2.2009 in 20.2.2009
Enotni tečaj Premet v tEUR
% spr.
CICG	Cinkarna Celje	0.00	0.00		0,00
CETG	Celiš	0,00	0,00		0.00
GRVG	Gorenje	10,19	769.30		-5,74
PILR	Pivovarna Laško	48.90	108,30		-1,81
JTKS	Juteks	43,00	1,30		-4,44
ET0G	Etol	0,00	0,00		0,00
Kljub temu, da so tudi nekatere domače družbe izpostavljene vzhodu, pa večjega pritiska na te družbe ni bilo opaziti. Izjema je bilo velenjsko Gorenje, ki se je že pred tem soočalo s resnimi težavami, trenutne težave pa so stvar le še poslabšale. Zaradi kopice problemov, s katerimi se srečuje domači proizvajalec bele tehnike, so vlagatelji poskrbeli za močan prodajni pritisk in potisnili ceno Gorenjeve delnice do enotnega tečaja 10,08 evra, kar pomeni 8-odstotni padec na tedenski ravni. Gorenju so sledile delnice Luke Koper, ki so izgubile 7,5 odstotka in zaključile petkovo trgovanje pri 23 evrih. Nasprotno so bile delnice Abanke edine, ki so v preteklem tednu beležile pozitiven donos. Te so ob nizkem prometu pridobile 3,8 odstotka, vrednost delnice pa znaša 54 evrov.
INDEKSI MED 16.2.2009 in 20.2.2009
Indeks
SBI20
m
3.820;94
-J.74
Gibanje domačega kapitalskega trga je sledilo razvitim trgom. Negativno vzdušje na globalnih trgih je vplivalo na vlagatelje na Ljubljanski borzi, saj so ti v večini vnašali naročila na prodajno stran in tako potisnih slovenski borzni indeks SBI 20 kar 3,37 odstotka pod izhodišče do 3.785 indeksnih točk. Enako usodo je utrpel tudi indeks SBI TOP, ki je izgubil 3,31 odstotka in zaključil petkovo trgovanje pri 900 indeksnih točkah.
Dogodki v zadnjih dneh dokazujejo, da recesija še vedno kaže zobe, saj finančna panoga, ki je temelj zdravega gospodarstva, ne najde poti iz težav. Kljub temu, da zahodne države vlagajo veliko truda, predvsem pa novo natiskanega denarja za stabilizacijo finančnega sektorja, njihove reševalne akcije zaenkrat še ne kažejo pozitivnega rezultata. Vsekakor bi lahko prvi reševalni paket pod vodstvom novega ameriškega predsednika prinesel določeno stabilnost v ameriški finančni sistem, kar bi bil dober znak tudi za ostale države in finančne trge po svetu.
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
www.radiocelje.com
MM
St. 15 - 24. februar 2009
I« TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Plaz vzel hišo mladi družini
Zgodilo se je to, česar se je mlada štiričlanska družina Podgorškovih iz Sojeka najbolj bala. Še vedno drseči plaz, ki se je sprožil 6. februarja, je tako poškodoval njihov dom, da hiša ni več primerna za bivanje. Občina Slovenske Konjice je mladi družini že ponudila občinsko stanovanje v Slovenskih Konjicah, v naslednjih dneh pa se bodo z županom dogovorili glede dolgoročne rešitve stanovanjskega problema.
Družina je upala, da se bo plaz le ustavil in da ga bodo lahko čimprej sanirali, a je bilo stanje iz dneva v dan samo slabše. Ko je objekt začel pokati, so spoznali, da bivanje v njem ne bo več možno. Preostalo jim ni drugega, kot da hišo izpraznijo in sprejmejo pomoč konjiške občine. Začasno
so se vselili v občinsko stanovanje. Najemnino jim bo krila občina, stroške pa bodo morali plačati sami.
Geologi so že izdelali poročilo in sanacijski načrt plazu. Po grobih ocenah bi sanacija plazu in zavarovanje hiše kar trikrat presegla vrednost objekta in bi znašala okoli 96 tisoč evrov. Zdaj občina čaka še na mnenje sodnega izvedenca, a hiša je praktično že odpisana, saj Podgorškovim nihče ne more zagotoviti, da bi bilo bivanje v hiši po sanaciji varno: Podgorškovi so tako ostali brez doma, ki so ga kupili pred komaj petimi leti in ga niti še niso v celoti odplačali. »Ljudje me sprašujejo, zakaj sva si z možem v tem bregu kupila hišo. Če bi vedela, da se bo kaj takega zgodilo, veste, da je ne
Plaz, sicer ne tako usoden kot v Sojeku, pa se je minuli petek sprožil tudi v Socki. Zaradi podrtega drevja je bila cesta Socka-Vitanje delno zaprta, a so gasilci iz PGD Socka drevje odstranili, tako da je cesta spet prevozna. Plaz, ki je uničil tamkajšnji spomenik NOB in poškodoval gozd na plazišču, so si ogledale pristojne službe in geolog.
bi. To območje nikoli ni bilo pla-zovito. Niti najstarejši krajani se ne spominjajo, da bi tu kdaj kakšen plaz potegnilo,« še zdaj ne dojame Renata Kolar, hvaležna vsem, ki so jim v teh težkih trenutkih ponudili pomoč.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
(t '» . <
C vS v<-
Podgorškovi so upali, da se bo plaz vendarle ustavil in obvaroval njihovo hišo. Ta je zdaj že povsem razpokana, bivanje v njej pa tudi po sanaciji plazu najveijetneje ne bi bilo varno. Zato se je mlada družina preselila v stanovanje, ki ji ga je ponudila konjiška občina.
Zahtevek za vpogled v razgrnjeni načrt obnove Celjske tržnice
Spodaj podpisane branjevke,ki že vrsto let prodajamo svoje pridelke na tržnici Celje,po tej poti želimo vpogled v načrt obnove tržnice.Ker nam do sedaj ni bilo dano posredovati kakršen koli predlog v okviru načrta obnove in mislimo da nas sploh rie upoštevate,smo se odločile,da želimo videti kako bo tržnica izgledala po obnovi.Nas je upravičeno strah kakšen bo naš prihodnji prostor kjer prodajamo svoje pridelke,da se nam nebo zgodilo kot v Mariboru.Zanima nas tudi dostop z vozili( našimi oziroma naših kupcev),parkirni prostor in ostale zadeve,ki sodijo v to obnovo.Mislimo da smo pa ie toliko vredne,da lahko vidimo načrt in mogoče kaj tudi pripomnimo na videno,kajti le me vemo kakšen je utrip na naši tržnici.
Naj si nekdo,ki je seznanjen s to stvarjo vzame malo časa in tudi nas seznani z načrti.
Se že v naprej zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.
Celje 12.02.2009
tj {'(i l J hirpC' oliU^Cb
N. .
-t.-- -_t-L_J_
»'^V.V
'o vo c
J* MCV,.
t> o j. fc2> ^bi/ox«..^.^

M « O.
cG-
Zahteva branjevk s podpisi
Branjevke skrbi obnova tržnice
Kot smo že poročali, bodo celjsko tržnico začeli obnavljati predvidoma aprila. Obnovo si želijo poleg kupcev oziroma Celjanov tudi branjevke, ki so največkrat tam. Prav branjevke pa so prejšnji teden presenetile s peticijo, saj se s tako obnovo ne strinjajo oziroma bi rade določena pojasnila. V četrtek jim bodo tako načrt obnove predstavili na oddelku za okolje in prostor celjske občine.
Branjevke so zaskrbljene in hkrati razočarane, saj jih ni nihče nič vprašal glede obnove tržnice. Kot pravijo, so prav one tiste, ki najbolje vedo, kakšno je življenje na celjski tržnici, in vendar niso niti toliko vredne, da bi jim predstavili načrte obnove. Najbolj jih moti, da bodo tržnico obnavljali prav v času, ko se začne sezona, ko bi končno lahko dobile kaj denarja. Do aprila je namreč na tržnici bolj malo prometa in v tem času bi tržnico lahko obnovili, pravijo branjevke.
V teh dneh so tako podpisovale zahtevo za vpogled v načrt obnove in zbrale približno 70 podpisov. Zahtevo s podpisi bodo odnesle na občino v četrtek, ko že imajo sestanek s pristojnimi občinskimi službami.
Vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramer pravi, da obnova prej kot aprila ni možna, ker bi v zimskem času zaradi nizkih temperatur trajala precej dlje, poleg tega je najverjetneje sploh ne bi mogli pozimi zaključiti. Dodal je, da se bodo prav branjevkam pogoji za delo precej izboljšali. Imele bodo namreč več razstavnega prostora, tržnica bo pokrita (ne tako kot v Mariboru - tudi to namreč skrbi branjevke), urejene bodo tudi sanitarije. Vse to bodo branjevkam na sestanku razložili. Verjetno pa bi se temu izognili, če bi jim že prej kdo predstavil projekt obnove celjske tržnice.
ŠK
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Pot do spremembe
Udeleženci akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje vedo, da čudežnega zdravila proti debelosti ni. Stradanje s pomočjo bliskovitih shujševalnih kur dolgoročno ni učinkovito. Če ne boste spremenili svojih prehranskih in gibalnih navad, boste hitro spet pridobili izgubljene kilograme ali se boste celo še bolj zredili.
Zato lahko učinkovito hujšanje poteka le v daljšem časovnem obdobju. Zahteva potrpljenje in vztrajnost. Vendar spremembe prehranskih navad ni treba razumeti kot bo-
lečo preizkušnjo, ampak kot postopen proces, ki vodi v bolj zdrav način življenja. Vsako leto kdo od udeležencev na poti do spremembe obupa ah enostavno ne zna ali noče nadaljevati zdravega načina življenja, potem ko se delavnice hujšanja končajo. Privzga-janje zdravega prehranjevanja je proces, ki pomaga razvijati pozitiven odnos do zdravja. Na svoji poti hujšanja boste naleteli na trenutke, ko se vam bo zdelo, da je vaš napredek prepočasen. Pri tem vam bodo lahko v oporo skupina, družina in prijatelji. Če boste še naprej ostali predebeli, kljub temu,
Ime in priimek
Naslov
Telefon, starost, teža, višina
Izobrazba
Ali imate kakšne zdravstvene težave?
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
da zdaj uživate zdravo hrano, je to morda zato, ker se premalo gibljete, ste premalo telesno dejavni. Treba je vedeti, da ni načrta, ki bi bil idealen v vseh podrobnostih in za vse ljudi.
V slabih treh mesecih hujšanja se boste naučili načrtovati jedilnik. Posamezni jedilniki vsebujejo 1200, 1600 ah 1800 kalorij na dan. Narejeni so v enotah živil, tako da
vedno, ne glede na izbrana živila, vsebujejo enako količino energije in tudi enako količino hranil. Na ta način je prehrana vsak dan uravnotežena.
Če želite svojim navadam reči stop, izpolnite kupon in se prijavite za akcijo hujšanja. Kupone bomo sprejemali do petka, 6. marca.
MATEJA JAZBEC
Preverjanje pridobljenega znanja na delavnicah je lahko zabavno, a tudi zahtevno opravilo.
St. 15 - 24. februar 2009
m
6
GLASBA

Prihajajo Terrafolk
Z jutrišnjim koncertom ene svetovno najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Terrafolk se v Mestnem kinu Metropol začenja serija koncertov t. i. folk glasbe. Naslednji pridejo člani skupine Katalena, za njimi Jara-raja in nekje vmes, če bo vse po sreči, še Iztok Mlakar. Organizatorji so se za niz Franciji zdaj skupina Terra-
koncertov odločili zato, ker pravijo da imamo preveč odlične slovenske glasbe, da bi jo preslišali. »Izbrali smo tiste slovenske izvajalce, ki se po našem mnenju gibljejo izven običajnih tokov, obenem pa sledijo slovenski glasbeni tradiciji in jo, vsak na svoj način, nadgrajujejo,« so zapisali.
Po uspešni turneji in predstavitvi novega albuma Full Circle v Veliki Britaniji in
vitvi albuma Full Circle, torej glasbi, ki je bila ustvar-
jena posebej za ta velik scenski projekt. »Izvedba takšne
folk svojo novo glasbo predstavlja tudi v Sloveniji. V Celju bodo jutri nastopili v razširjeni zasedbi, v t. i. Terrafolk produkciji s člani »simboličnega orkestra« in s posebno gostjo, odlično irsko violinistko in pevko Uno Palliser, ki že nekaj let sodeluje s skupino Terrafolk. Violinist in mandolinist Ter-rafolka Bojan Cvetrežnik je povedal, da bodo večji del koncerta namenili predsta-
glasbe zahteva večjo zasedbo in tudi drugačen pristop, kot ga je morda občinstvo vajeno z naših drugačnih, klubskih koncertov. Kljub temu ne bodo manjkale tudi nekatere naše starejše sklad-
be,« je pred koncertom napovedal Cvetrežnik.
Na dan koncerta bo v avli Metropola odprta tudi fotografska razstava Mihe Frasa Koncerti 2003/08.
BRST
Terrafolk v akciji
Oktet Podoglarji in skupina sester Trobec Žagar
Avsenik tokrat drugače
nikovimi melodijami, odlične pevke skupine sester Trobec Žagar, ki jih vodi umetniška vodja Tamara Avsenik. Z možem Slavkom Avseni-kom ml. je tudi budno bdela nad zaključnimi vajami petja okteta Podoglarji.
Skupini sta se srečali in spoznali v Begunjah, po celjskem koncertu pa napovedali še poglobljeno sodelovanje. Oktet Podoglarji deluje v sklopu območne obrtno podjetniške zbornice v Celju, člani Drago Čater, Mirko Bahčič, Slavko Marš, Drago Horvat, Ivan Krušič, Rado Pinter,
Dušan Žolnir in umetniški vodja Ivo Knez pa prepevajo že triindvajset let. Do konca leta bodo posneli ploščo z Av-senikovimi zapetimi melodijami. Gostje so sestavljale sestre Sonja, Andreja in Petra Trobec ter Tamara Žagar, poročena Avsenik. Obe skupini sta v svojem programu na željo poslušalcev dodali še nekaj pesmi, za zaključek pa sta skupaj izvedli nesojeno slovensko himno, Viharnik vrh gora avtorjev Slavka in Slavka Avsenika ml. z besedilom Ivana Sivca.
TONE VRABL
www.novttednik.com
Ivu Knezu, umetniškemu vodji okteta Podoglarji, se je po nekaj letih le uresničila velika želja, da je pripravil program Avsenikovih zlatih melodij drugače, kot smo jih vajeni poslušati dolga desetletja.
Tokrat so bile Avsenikove slušljivost. Po uvodnih pogo-melodije brez inštrumentov vorih s člani družine Avse-in samo zapete, kar jim je dalo nik o pridobitvi dovoljenja novo barvo, dimenzijo in po- za tak poseg v Avsenikovo
glasbo so se pred dvema letoma temeljito lotili dela in ga letos na predvečer slovenskega kulturnega praznika v povsem polni dvorani celjskega Narodnega doma tudi predstavili. Uspeh so dopolnile, prav tako samo z Avse-
terim so naredili predelavo pesmi Najboljši par, za katero je v pripravi že videospot. Igrajo energični power rock, kar dokazujejo predvsem na nastopih v živo. Legalo Krimi-nalo so: Simon Cukjati - vokal, kitara, Rok Pogačnik -kitara, Mitja Zagoričnik - bas in Robert Dobrišek - bobni.
CS
Foto: SABINA PLAZNIK
»Legalci« snemajo s Petrom Lovšinom
Štiričlanska polzelska zasedba Legalo Kriminalo bo svojih pet let delovanja obeležila z novo ploščo, na kateri bo dvanajst pesmi. Stilsko zelo raznovrstna glasba je predvsem posledica različnih glas-
Št. 15 - 24. februar 2009 -
benih okusov vsakega člana posebej, kar daje njihovi glasbi posebno zanimivost. V studiu sta se jim pridružila tudi njihova dolgoletna prijatelja Gregor Čulk ml. iz skupine Interceptor ter Peter Lovšin, s ka-
i« hihi
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Slovenska debatna ekipa, ki so jo ustavili šele Singapurci - Žan je prvi z desne.
Debaterji odlično v Atenah
Slovenska srednješolska debatna ekipa se je vrnila s svetovnega prvenstva v Atenah, kjer se je odlično odrezala.
V ekipo se je po številnih uspehih uspel uvrstiti tudi tretješolec Gimnazije Celje-Center Žan Žveplan, profesorica Mateja Glušič Lenar-
čič, somentorica gimnazijskega debatnega kluba, pa je na tekmovanju sodelovala kot sodnica. Slovenska ekipa se je po sedmih zmagah v Atenah uvrstila v osmino finala tekmovanja, ki se ga je udeležilo 39 ekip, nato pa klonila šele pred ekipo iz Sin-gapurja. Dijaki so dosegli tu-
di 2. mesto med ekipami z angleščino kot tujim jezikom, Žan Žveplan pa je bil med temi govorci četrti. Debaterji Gimnazije Celje-Cen-ter se medtem že pripravljajo na državno debatno prvenstvo, ki bo v Celju v začetku marca.
PM
www.novitednik.coni
Podeljena prva Faraonova kocka sreče!
■
Na pustno soboto je Casino Faraon Celje kar pokal po šivih. Za več kot dvesto obiskovalcev, ki so vstopili v svet piramid in blišča starega Egipta, predvsem pa v svet priložnosti, ni bil kriv pust ali kakšno pustovanje, temveč veliki žreb Faraonove kocke sreče - nagradne igre, ki je enemu od obiskovalcev obetala okroglih 500 evrov nagrade. Večer je mineval ob kulinaričnih posebnostih kuharjev Casinoja Faraon, vročica pa se je stopnjevala vse do polnoči,
ko so izžrebali dobitnika glavne nagrade.
Žrebanje je nadzorovala nadzorna komisija, sestavljena iz Lee Privšek in Klem-na Šivica in predsedujočega Jerneja Ramšaka. Začelo se je ob 23. uri. Sobotni večer je bil osredotočen na številke. Najprej se je tekmovanje zožilo na 36 dobitnikov. Vsak od teh si je nato izbral številko od 1 do 36 ter z izborom položil stavo na ruleti. in ruleta se je zavrtela ... Najsrečnejša številka na ruleti je bila v sobotni noči
enajstica - nanjo je stavil Milan Malbaša in tako prejel glavni dobitek večera - nagrado v vrednosti 500 evrov.
Priložnosti za dobitek pa s tem še zdaleč ni konec. Casino Faraon vas že zdaj vabi k sodelovanju pri žrebanju, ki bo 18. aprila. Takrat bo spet podeljena Faraono- ; nova zlata kocka sreče, ki bo aprila še večja, še bogatejša in še bolj sijoča. In morda bo postala prav vaša! Saj vendar nikoli ne veste, kdaj bo sreča potrkala prav na vaša vrata ...
Nagrajencu Milanu Malbaši je čestital tudi direktor igralnega salona Casino Faraon Franci Petemel.
Tri štipendije za Šalečane
V velenjskem premogovniku ves čas izvajajo aktivno štipendijsko politiko za kadre, ki so potrebni v procesu pridobivanja premoga ter tudi za delo v povezanih družbah in za razvoj. Spodbuditi želijo razvojna razmiš-
ljanja mladih, ki svoje prihodnosti ne vidijo izključno v premogovniku. Zato so razpisali štipendije za tri študente katerekoli smeri študija, hkrati pa so to povezali z izdelavo raziskovalne naloge. Razpisane teme so raz-
voj turistične dejavnosti na območju TRC Jezero, raziskava trga varovanih stanovanj ter družbena odgovornost premogovnika. Pogoj za pridobitev štipendije pa je, da študent prihaja iz Šaleške doline.
US
Št. 15 - 24. februar 2009
Mladi celjski cvetličarji uspešni v Sanremu
Promocijsko besedilo
Dijaki šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so na mednarodnem tekmovanju desetih florističnih šol iz Evrope in ZDA v italijanskem Sanremu prejeli posebno nagrado za ustvarjalnost in dekoracijo izložbenega prostora.
Dijakinje te šole, Maja Seražin, Anita Pozvek in Urška Zajko, so se z mentorji Ano Sotošek, Karmen Volavšek in Matjažem Pustoslemškom med 20. in 27. januarjem udeležile mednarodnega tekmovanja, v okviru prireditve Festival cvetja, ki je največja tovrstna prireditev na področju floristike v Italiji. Celjani so, skupaj z devetimi šolami iz Italije, Madžarske, Nemčije, Norveške, Rusije, Švedske in ZDA, tekmovali v dveh kategorijah: v postavitvi razstavnega prostora na temo Srednjeveške zgodbe in legende - gnomi/palčki in v dekoraciji izložbenega prostora na temo Sanremo. Maja Seražin pa se je udeležila tudi tekmovanja mladih cvetličarjev v kategoriji do 30 let in se z 12 cvetličarji iz Evrope pomerila v izdelavi dveh šopkov na temo Guenever in Morgana - dveh usodnih žensk v življenju kralja Arturja.
Pridobljene izkušnje in novosti bodo dijaki kot tudi profesorji vključili v svoje nadaljnje strokovno delo. Prva priložnost bo
Maja Seražin na tekmovanju mladih cvetličarjev v Sanremu.
že tradicionalno tekmovanje mladih cvetličarjev in vrtnarjev na sejmu Flora v Celju.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
8
novi TEDNIK
Za Goloba so ena najbolj fascinantnih stvari osamljene živali v peščenih prostranstvih Namibije. Tako krhko delujejo in tako samozavestno stopajo po sovražni divjini, ki je njihov dom in kjer so hkrati gostiteljice in hrana.
Kjer je tudi kakanje adrenalinski šport
Kako je član Fotografskega društva Celje Gorazd Golob doživljal Afriko in jo s fotografijami te dni predstavlja še drugim
V Železarskem muzeju na Teharjah lahko s pomočjo razstave fotografij še do petka doživite utrinke iz Namibije in Južnoafriške republike ter spoznate črno celino ne samo kot zaostali tretji svet, ampak predvsem kot raznoliko in prostrano deželo z mnogoterimi lepotami, ki jih ne premore noben drug košček sveta. Tako je Namibijo in Južnoafriško republiko (JAR) doživljal avtor razstave, dolgoletni član Fotografskega društva Celje Gorazd Golob.
»Veliko sveta sem že videl, ampak Afrika je resnično nekaj posebnega. To je povsem drug svet, tam vladata drugačen način in tempo življenja. Občutek imaš, kot da bi s hrbta odvrgel težko breme. Počutiš se svobodno, sproščeno, lahko,« začne Golob nizati utrinke in anekdote, ki so ga spremljali na njegovih večkratnih potovanjih po Afriki. Tja se je prvič odpravil pred kakšnimi štirimi leti, službeno. A je bilo to čisto dovolj, da ga je dežela »zastrupila«,
pravi. Od takrat se tja vrača vsako leto. Predvsem z namenom, da fotografira. »Najbolj me pritegnejo živali in pokrajina, zato stremim za tem, da čim prej pobegnem iz mesta v naravo,« pravi Golob.
Namibijska »Dolga vas«
Življenje v mestu in na vasi je namreč tudi v Afriki kot noč in dan. »V predmestjih JAR je veliko delavskega razreda, ogromno črncev, ki so se tja priselili z upanjem po zaposlitvi in boljšem življenju. Vsem se želje niso uresničile. Ničkoliko je posilstev, umorov. A se ljudje bolj kot tega bojijo prometnih nesreč, ker ne vedo, v kateri bolnišnici se bodo znašli, kakšno infuzijo bodo dobili. Obstaja namreč velika verjetnost, da se bodo prav v bolnišnici okužili z aidsom. Zato si premožnejši vnaprej izberejo bolnišnico, njihova izbrana bolnišnica pa je zapisana kar v zdravstveni izkaznici,« življenje v afriških mestih predstavi Gorazd Golob. Povsem dru-
Fant v Cape Townu prepisuje s tal zapise o borbi proti aparthaidu, ki so vklesani v tla.
gače je na vasi. »Tam se ljudje veliko bolj kot v mestu razumejo med seboj. Da o pokrajini ne govorim. V Namibiji in JAR najdeš vse, od morja in tropskega pasa do gora in puščave. Za ljubitelje narave je to raj na zemlji. Zelo dobro sta ti dve deželi tudi turistično organizirani. Prav tako imata izredno dobro in-ternetno pokritost. Kampi v nacionalnih parkih so poceni in lepo označeni. Zahodni del JAR in Namibija sta zelo redko poseljena. To je v glavnem puščavski svet. Je pa res, da Namibija ni tako razvita kot JAR in tudi nima toliko prebivalcev. V JAR jih živi okoli 60 milijonov, v Namibiji, ki je velika kot cela zahodna Evropa, pa komaj milijon in pol. Tu so ljudje precej bolj prijazni in tudi odnos do belcev je drugačen kot v JAR. Namibija ima tudi zelo varne in urejene ceste,« pripoveduje Golob, ki se v zvezi s cestami spominja anekdote: »V glavnem smo se vozili po bolj odročnih cestah. Te so sicer makadamske, a dovolj široke in ne tako luknjaste kot pri nas. Ko smo na JAR-namibijski meji carinika vprašali, ali mejni prehod prečka veliko avtomobilov, je prikimal in odvrnil, da imajo kar precej dela, saj gre včasih čez mejo tudi šest avtomobilov dnevno, v glavni sezoni pa celo dvajset. Na >gnečo< so bili na meji vsekakor dobro pripravljeni; carinikov je bilo toliko, da se je kar tema delala.«
Podobno je v trgovinah. V njih je ponavadi več prodajalk kot v celem dnevu kupcev. So pa trgovine (celo Spar premorejo) zelo univerzalne. »V njih najdeš vse,« je navdušen Golob, »od lesene krste do zobo-
linski šport, se nasmehne Golob: »Tam bolj težko počepneš za prvo drevo, ker dreves v puščavi pač ni. Dobiš pa lopatko, s katero si izkop-lješ jamico, vanjo opraviš svojo potrebo in jamico za-suješ. Papir, ki si ga porabil, zažgeš, da ga okoli ne razna-ša veter. Ker kače in kuščarji lezejo vsepovsod, moraš biti tudi pri tem opravilu previden.«
Sicer pa se Golob v afriški divjini ni počutil ogroženo, čeprav se je s sloni, z levi in s strupenimi kačami iz oči v oči srečal le ne nekaj metrov. »Te živali sem fotografiral iz džipa. Avtomobilov so levi vajeni. Včasih so nam prišli čisto blizu. Ulegli so se pod džip v senco in dremali. Bili so zelo miroljubni, dokler se nisi sklonil, da bi jih fotografiral. Takrat so skočili pokonci, tako da te je v trenutku odneslo nazaj v avtomobil. Tudi sloni se za turiste ne menijo. Znajo pa biti zelo napadalni, če jim prekrižaš pot,« z bolj nevarnimi prigodami postreže fotograf. Največja nevarnost, v kateri se je znašel, je bilo srečanje s strupenjačo. Kače se pogosto priplazijo tudi v kamp. Tako je skoraj stopil na strupeno puhlico. Zaradi njenega pika v Afriki umre največ ljudi. Ker ima na sebi varovalne
barve, jo marsikdo prezre, saj je videti kot veja. »Na srečo sem jo še pravočasno zagledal in se ji izognil. Sicer pa najbolj nevarne trenutke doživljam na slovenskih cestah. Te so bolj nevarne kot afriška divjina,« pripomni Gorazd Golob, ki se je moral za dobre posnetke pošteno truditi. »Vstajal sem najkasneje ob pol štirih zjutraj. Nato sem se vsaj eno uro vozil z avtomobilom, nato še vsaj tričetrt ure pešačil po sipinah, ko sem prispel na cilj, pa sem ugotovil, da s soncem tisti dan ne bo nič in- sem se lahko obrnil in odšel nazaj v kamp.«
Gorazd Golob se je zaobljubil, da bo do svojega abraha-ma prepotoval vse kontinente in se ob tem vsako leto vrnil v Afriko. Kot pravi, so se mu pri vsakem obisku »odprle nove podobe, vsakič sem videl nova čudesa in dobil drugačne inspiracije. Mojeiskanjevtem delu sveta še vedno ni končano. Ob vsaki vrnitvi se mi zdi, da sem vedno bolj povezan s to naravo in z ljudmi, da vedno bolj spoznavam, da bi odločitev, da se ne vrnem več tja, pomenila eno veliko praznino v mojem življenju in eno od poti manj, ki mi ohranjajo duha v tem potrošniškem vrtiljaku sodobnega sveta.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
trebcev, mesa in zelenjave. Vinjete, na primer, prodajajo kar v nekakšni mesnici. In splošno znano je, da Afričani v ničemer ne komplicirajo. Če potrebuješ vizum, ga dobiš brez problema v petih minutah. Niti se Afričani ne dajo pri ničemer motiti. Ne bom pozabil uradnice, verjetno je bila šefica, kjer so mi izdali vizum. Imela je kakšnih sto petdeset kilogramov, ležala je na trebuhu in se z nogami brcala v zadnjo plat. Ko sem ji hotel oddati izpolnjen formular, mi je z roko pokazala, da nima časa in naj ga oddam drugemu uradniku.«
Slovenske ceste bolj nevarne kot afriška divjina
V Afriki se moraš držati načela: ne odnesi ničesar razen fotografij in ne pusti ničesar razen stopinj. To še zlasti velja za puščavo, kjer je lahko celo opravljanje velike in male potrebe adrena-
Gorazd Golob v Kalahariju, kjer so mu pri malici delali družbo tkalci, ptice, ki delajo večtonska gnezda, povezana med seboj, da se lažje ubranijo napadalcev.

Levi se za turiste in fotografe, dokler so ti v avtomobilih, ne menijo. Fotografija je nastala v Kgalagadi parku.
m
St. 15 - 24. februar 2009
novi tednik	KULTURA
Od ilirizma do Haceta
Polnoletnost ne pomeni več resnosti
Slavnostni začetek 18. festivala Dnevi komedije z muzi-kalom in s trpko komedijo
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so v petek slavnostno odprli letošnje Dneve komedije, edinstven gledališki festival, ki v mestu ob Savinji vsako leto poskrbi za celovit pregled slovenske gledališke ustvarjalnosti na področju komedij in predvsem zabava občinstvo.
To je tudi ob odprtju festivala do zadnjega kotička napolnilo celjski Talijin hram in pritrdilo slavnostnemu govorniku, županu Bojanu Šro-tu, da kljub temu, da letos festival obhaja 18-letnico, polnoletnost še ne pomeni več resnosti. Šrot je med drugim dejal še, da so Dnevi komedije v slovenskem kulturnem prostoru postali že prava blagovna znamka, na kar je Celje ponosno in tudi zato festival mesto podpira. »Pravijo, da so veselje, smeh, optimizem, idealizem recept za dolgo zdravo življenje. In to pomaga tudi pri reševanju povsem vsakodnevnih življenjskih težav, ki se jim nihče ne more izogniti. To bo še posebej dobrodošlo v teh dneh, ko naša ušesa z vseh strani dobesedno bombardirajo s slabimi novicami, z napovedmi po še hujših časih,« je med drugim zaželel Šrot. Upravnica SLG Celje Tina Kosi se je zahvalila vsem, ki sodelujejo pri letošnjem festivalu, svojim sodelavcem in zlasti sponzorjem, ki so omogočili izpeljavo festivala. »Ko vi-
Prva komedijantka večera je postala Vesna Pernarčič Žunič za vlogo Marije v muzikalu Moje pesmi, moje sanje.
Komedijant večera v Grönholmo-vi metodi je po glasovanju občinstva postal Kristijan Ostanek.
dim tako polno dvorano, kot je nocoj, vidim, da je dobro, da se kulturniki povežemo z gospodarstveniki in omogočimo mestu in prebivalcem, da si ogledajo vrsto predstav, ki bodo nasmejale, sprostile in zabavale.«
Po muzikalu trpka komedija
Občinstvo se je zatem prepustilo predstavi kranjskih gledališčnikov, katerih uprizoritev klasike muzikala Moje pesmi, moje sanje je ob praktično vsaki od odpetih pesmi - in te so pravi zimze-lenčki - prekinjalo z aplavzi. Za prevod, še posebej zahtevna je bila prepesnitev son-gov, ki jih je ob živi glasbeni spremljavi igralski ansambel vzorno odpel, je poskrbel Andrej Rozman Roza. Predstavo je režiral Matjaž Pograjc. Vlogo Marije je imenitno odigrala in odpela Vesna Pernarčič Žunič, vlogo von Trappa Danijel Malalan, občinstvo pa je toplo pozdravilo tudi sedemčlanski otroški zborček v vlogah von Trappovih otrok. Občinstvo je predstavi namenilo oceno 4,6780, za komedijantko večera pa razglasilo Vesno Pernarčič Žunič.
Dnevi komedije so se nadaljevali v soboto, ko so ptujski gledališčniki uprizorili trpko komedijo Grönholmo-
V nedeljo se je na Dnevih komedije začel tudi spremljevalni spored. Občinstvo je videlo avtorski projekt Željka Vukmirice Zgodovina moje neumnosti, ki je v 30. letih doživel že več kot 1.150 uprizoritev. Prav predstava Zgodovina moje neumnosti je začetek uspešne kariere Željka Vukmirice kot pisca, režiserja in igralca. V predstavi govori o svojem življenju od rojstva do trenutka, ko je izgubil vse iluzije.
va metoda. V njej se Alenka Tetičkovič, Vladimir Jure, Kristijan Ostanek in Aljoša Ternovšek potegujejo za novo delovno mesto v uspešnem podjetju. Sočloveka doživljajo le še kot sovražnika v večni borbi za pozicijo moči. Prepustijo se krutim, brezobzirnim in poniževalnim metodam kadrovskih preverjanj in selekciji kandidatov. Komedija o aktualni tematiki kadrovskega manipuliranja v času globalnega kapitalizma je bila s svojo trpkostjo nekoliko zahtevnejša. Občinstvo ji je namenilo oceno 3,9280, komedijant večera pa je postal Kristijan Ostanek.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Brezova metla pust obarvala plesno
Pustno soboto je v Celju močno zaznamovala že 16. Brezova metla, ki je v Narodni dom privabila 88 mladih plesalcev iz štirih ustanov, ki se ukvarjajo s plesnim izobraževanjem.
Največ mladih je prišlo iz domačega društva za umetnost plesa Harlekin, ki je tudi tradicionalni organizator Brezove metle, ter iz Srednje glasbene
in baletne šole Ljubljana. Mladi plesalci so se potegovali za diplome različnih barv, odvisnih od tega, ali je bil ples avtorski ali delo katere od mentoric, ali je bil na povsem običajne ali pustne in zimske teme, ali je bil spremljan z živo glasbo ... Najpomembnejše je, da so diplome zasluženo, za svoj trud in vložek dobili vsi sodelujoči otroci.
Brezova metla ostaja po zaslugi neumorne Ane Vovk Pezdir ena od najbolj prepoznavnih tradicionalnih prireditev sodobnega plesa in baleta. Za mlade še toliko bolj privlačna, ker pušča s svojo pustno obarvanostjo in poudarjenim avtorstvom mladih samih prosto pot neizmerni domišljiji.
BS
februar 2009
Ilirska ulica je v Celju na koncu Mariborske ceste, v Šmarjeti.
Ilirsko ulico, ki se v Celju odcepi na koncu Mariborske ceste, v Šmarjeti, in je vzporedna Tumovi, so poimenovali po kulturnem gibanju ilirizmu.
Ilirizem je bil v prvi polovici 19. stoletja južnoslovan-sko kulturno, predvsem pa književno gibanje. Pobudnik je bil Jan Kollar, ki je zagovarjal slovansko vzajemnost, pojem ilirizma je bil povzet iz zgodovinopisja in je zagovarjal misel o slovanski avtohtonosti na Balkanu. V slovenskem prostoru je bil prvi pobudnik ilirizma Marko Pohlin, ki je gibanje v svoji slovnici izenačil s kranjskim jezikom. V političnem smislu je zaživel v času Napoleonovih Ilirskih provinc in kasneje tudi kraljestva Ilirija, ki pa dolgega časovnega daha ni imelo. Kot kulturno-politično gibanje je nastal na Hrvaškem v času največje germanizacije in madžarizaci-je, njegovi zagovorniki pa so bili intelektualci in meščanstvo, kasneje tudi duhovščina in dijaki na obeh straneh avstrijsko-ogrske meje. V ilirizmu so videli možnost za uresničitev narodnostnih teženj. Vodja gibanja je postal Ljudevit Gaj, ki je zagovarjal tezo, da se naj slovanski bratje čim bolj približajo oz. »zjedinijo« v jeziku in slovstvu. Že leta 1830 je Ljudevit Gaj v knjigi Kratka osnova hor-vatsko-slavenskoga pravopi-sanja predstavil idejo o enotnem slovanskem črkopisu, pri čemer je predlagali češki pravopis. Posledično so kasneje ta črkopis, pisan v latinici, poimenovali gajica. Čr-kopisna reforma, ki je nastajala pretežno iz kajkavskega in dubrovniškega izročila, naj bi južnoslovanske narode povezane v habsburški monarhiji pripeljala do enotnega jezika - ilirščine. Iliriščina je močno upoštevala vse močnejšo štokavščino in njene dialekte.
Ilirizem je deloval tudi v političnem smislu. Že leta 1832 je Draškovič z izdajo dela Disertatia označil meje ilirske države. Le-ta naj bi obsegala Hrvaško, Slavonijo, Vojno krajino, Dalmacijo, Bosno in Slovenijo, kasneje naj bi se razširila še na Srbijo, Makedonijo in Bolgarijo.
To delo je močno vplivalo na delovanje Ljudevita Gaja, saj je ta že sredi 30. let celotno hrvaško nacionalno gibanje preimenoval v ilirsko gibanje. To je prineslo v hrvaškem jeziku velike spremembe, saj so naši sosedje v duhu ilirizma opustili kajkavš-čino in sprejeli hercegovsko štokavščino, ki jo je pred tem kot srbski knjižni jezik utemeljil Vuk Stefanovič Kara-džič. Tako je v tem času ilirš-čina postala vez med Srbi in Hrvati, ki se je počasi zlivala v t.i. hrvaško-srbski oz. srb-sko-hrvaški jezik, jezik, ki so ga oboji bolj ali manj uporabljali vse do razpada Titove Jugoslavije. Gibanje je ideje propagiralo v svojem časopisu Novine horvatske, ki pa se v srbskem in bolgarskem okolju niso »prijele«. Tako srbščina kot tudi bolgarščina sta bila kot jezika v tem obdobju že precej bolje razvita. Še bolj kot to je ilirizmu škodovala ogrska prepoved, datirana z januarjem 1843. In s tem je bil južno-slovanski pomen gibanja izgubljen.
Zgodbo o gibanju imenovanem ilirizem je za objavo napisal mag. Branko Go-ropevšek.
Ilirizem je imel velik vpliv v slovenskih deželah. Težil je k opustitvi slovenskega književnega jezika, a razen nekaterih izjem, tega slovenski intelektualci niso zagovarjali. Celo nasprotno, ilirizem je slovenska inteligenca sprejemala le kot možnost kulturnega sodelovanja. Je pa bil bolje sprejet v obmejnih pokrajinah, zlasti na Štajerskem in Koroškem, kjer so bili nemški nacionalni pritiski najmočnejši. Med slovenskimi pristaši gibanja velja omeniti predvsem Stanka Vraza (gimnazijo je obiskoval v Varaždinu), ki je vseskozi ocenjeval, da je ilirizem nujen za Slovence. Če-
prav je bilo med štajerskimi Slovenci še kar nekaj pristašev ilirizma, med drugimi velja omeniti tudi dr. Štefana Kočevarja, gibanje ni zašlo v radikalno obliko, ko bi zahtevalo ukinitev slovenskega jezika. Slovenski iliristi so se namreč zavzemali za to, da bi višje slovstvo lahko bilo v ilirščini, nižje, kamor so prištevali nabožne, šolske in poučne knjige, pa še naprej v slovenščini. Velja omeniti, da je bil med glavnimi nasprotniki ilirščine naš največji pesnik dr. France Prešeren, ki je več pesmih, predvsem pa s pismom Vrazu (oktobra 1840) odločno zavrnil ilirske ideje. Prešeren se je namreč vseskozi zavzemal za slovensko etnično samobitnost.
Drugi val ilirizma smo Slovenci občutili po letu 1848, ideje so širili z glasilom Slovenija. Številni takratni slovenski intelektualci (Rado-slav Razlag, Matija Majar) so menili, da je zaradi pomanjkanja zgodovinske tradicije in založniške dejavnosti nujno slovansko povezovanje. Pristaši gibanja so bili menja, da bi »umetni« slovanski jezik vse Južne Slovane s tem, ko bi se odrekli svojem »narečju«, postavil v enakopraven položaj. Tretji val na Slovenskem je nastopil s Franom Ilešičem, ki je zagovarjal misel o zedinjenju Slovencev in Hrvatov in poenotenje slovenščine in hrvaščine. To obdobje imenujemo novi ilirizem. Čeprav na Slovenskem ilirizem ni pustil globokih korenin, lahko nasprotno trdimo za hrvaški narod. Povzročil je namreč homogenizacijo hrvaške književnosti, v katero so se sčasoma zlile slavonska, hrvaška in dalmatinska (tudi dubrovniška) proza in poezija.
Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje ulice Matevža Haceta, ki je v Celju na Ostrožnem.
Foto: GrupA
- Št. 15-24.
NOVI TEDNIK
Turističnoolepševalno društvo Šoštanj uspešno uveljavlja avtohtoni pustni lik koši šoštanjski, ki so kot krajevni šemski lik zastopani na vseh večjih karnevalih po Sloveniji. Pust Šoštanjski je ob pomoči več kot 600 mask tudi letos opozoril na aktualno problematiko, mimogrede pa pod prag pometel tudi krizo. Po pustno, seveda. (US)
V Novi Cerkvi se na plinsko krizo ne ozirajo. Menda imajo dovolj surovin za proizvodnjo lastnega - eko plina! (Foto: GrupA)
Novo Cerkev je na poti v vesolje obiskal tudi Mirko Tuš. Menda si je prišel pogledat parcelo, kjer namerava zgraditi nov trgovski center. (Foto: GrupA)
Zimo so šeme preganjale tudi v Laškem, kjer je organizatorjem kaj hitro zmanjkalo pustnih krofov za udeležence. V nedeljo se je po laških ulicah podalo okoli 20 skupinskih mask. Še več je bilo radovednežev. Laščani so že ob začetku leta obljubili, da bo celotno leto v znamenju košarke in njene 40-letne tradicije v kraju. Tudi pustne šeme so načrt vzele zelo zares. (Foto: GrupA)
Za prav posebno sobotno pustovanje so poskrbeli v celjski krčmi TamKoUčiri, kjer so z obiskovalci že pred tedni izbrali temo pustovanja - nora sedemdeseta. Komisija je med sedmimi favoriti, ki so morali poleg izvirne kostumografije odplesati še solo ples na glasbo 70. let in povedati, kako bi spremenili svet, če bi zmagali, kot najboljšega izbrala Blaža Pečnika. Za nagrado je prejel čisto pravi avto - renaultovo petko, letnik 93, z novim akumulatorjem. (Foto: SHERPA)
Tradicionalno pustovanje na pustno soboto v Braslovčah je ponovno pritegnilo veliko otrok in njihovih staršev, ki so se pozabavali ob zvokih glasbe v prostorih DTV Partizan Braslovče. Pustovanje je izvedlo Društvo prijateljev mladine Braslovče in, kot je obljubila predsednica Blanka Nerad, se naslednje leto ponovno srečajo na pustno soboto. (TT)
jjgjjj--- Št. 15-24. februar 2009
Vranski pustni karneval vsako leto privabi množico obiskovalcev. Najbolj izvirne maske nagradijo z denarni- Da je gradnja džamije v Sloveniji aktualna tema, so se spomnili tudi na Vranskem, kjer se je predstavilo 35 mi nagradami. Letos je zmagala tajkunska SOS samopostrežna restavracija in prodajalna za reveže, ki je ta skupin in nekaj samostojnih izvirnih mask. (Foto: DN) dan marsikoga tudi nahranila in napojila. (Foto: DN)
Turistično društvo ter osnovna šola in vrtec Polzela so na pustno nedeljo pripravili že tradicionalno otroško
maškarado, na kateri so se zbrali otroci iz širše okolice, saj je ta maškarada edina tovrstna nedeljska Brez kurentov seveda ne gre. Razdivjali so se tudi na Aškerčevem trgu v Laškem. Bo vse to zvonjenje res zaleglo prireditev. Med otroki smo tudi letos opazili veliko maskiranih staršev ali celo družin. (TT)	jn bo zima pobrala šila in kopita? (Foto: GrupA)
V četrtek so mozirski pustnaki podelili trške pravice, ki jih je letos prejel Marko Pumat, prizadeven čebelar.
Po dobro obiskanih maškaradah in večernih koncertih v šotoru je danes, na pustni torek, osrednji dan Pusta	Dimnikar Vinko je na pustno nedeljo natrosil obilo sreče po Rečici ob Savinji, saj je s sabo nosil štiriperesno
mozirskega. Zjutraj bodo pustnaki prevzeli oblast, nato se bodo odpravili po dolini na »šlihtanje« gospo-	deteljico, spremljal pa ga je lepo rejen pujs. Slednji je lastnika ubogal brez težav, skupaj pa sta dokazala, da
darstva. Velika povorka se bo na trgu v Mozirju začela ob 15. uri. (BK)	včasih za iskrivo in smeha polno masko ni potrebno veliko denarja. (US)
Med maskami so se našle tudi takšne, ki so komentirale trenutno stanje ob vsesplošni krizi: družinica je res Obiskovalci sobotne pustne povorke v Novi Cerkvi so se verjetno najbolj razveselili Billa Clintona. Kdo drug videti recesijsko... (Foto: GrupA)	jim je v teh težkih časih še pripravljen deliti dolarje? (Foto: GrupA)
St. 15 - 24. februar 2009
MM
2. krog glavnega dela lige prvakov - skupina 2
. ..... — :... . - • ■ -
Celje Pivovarna Laško - Zagreb CO 22:25 (11:16)
CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 4.000, sodnika Peter Branovski in Vladimir Canda (Slovaška), delegat Božidar Djurković (Srbija).
CELJE: Lapajne, Rezar 14 obramb; Gregore, Gajič 5 (2), Ščurek 2, Bedekovič 1, Toskić, Špiler 2, Kojič, Kozlina 2, Furlan 3, Rezniček 1, Terzič 1, Kokšarov 5 (2). Trener Tone Tiselj.
ZAGREB: Šego, Škof 12; Koloper, Hrvatin 1, Duvnjak 2, Lazarov 7 (3), Špoljarić, Vori 3, Džomba 4, J. Valčič, Kopljar, Horvat, Vukič 2, T. Valčič 5, Balič 1. Trenerja Senjanin Maglaj-lija, Mirko Bašič. Sedemmetrovke: Celje 5 (4), Zagreb 3 (3). Izključitve: Celje 8, Zagreb 2 minuti.
Bistveni potek rezultata: 0:3, 3:3, 3:6, 4:8, 6:8, 7:10, 7:12, 8:14, 10:15, 12:16, 12:19, 18:21, 21:22, 21:23, 22:23, 22:25.
Miladin Kozlina, Branko Bedekovič in Mirsad Terzič so odlično »zapirali pogled« proti golu.
S svojimi obrambami je Aljoša Re; no« na noge.
tinapadu. Zato pa je svoj še tretji zadetek prispeval Ščurek, toda trud, da bi se izognili porazu, ni bil poplačan. Slovaška sodnika sta gladko spregledala očiten prestop Matea Hrvatina. V Domu športov se gostom kaj takšnega ne bo pripetilo ... Minuta odmora ni prinesla spremembe. Škofa so vsi želeli za izjavo, toda strašno se mu je mudilo v Brežice. Izbranka Nuška je bila »na trnih«, Hana je privekala na svet zgodaj zjutraj v nedeljo. Gorazd je v nekaj urah dosegel več zmag...
Izpolnjena želja in razočaranje
Senjanin Maglajlija je v ligi prvakov debitiral z zmago: »Igrali smo pod pritiskom, saj smo morali zmagati, če še želimo upati na napredovanje. Celjani so odigrah zelo dobro in bodo s takšnimi predstavami osvojili naslov državnega prvaka. Mislim, da smo sposobni premagati Chambery v Franciji.« Pet golov je do odmora dose-
• dvignil »dvora- Zagrebov vratar jega prostora.
gel Kiril Lazarov: »Uspelo nam je, ker smo si ves čas pomagali med sabo. Vem, da je v Celju že padlo veliko odličnih evropskih ekip. Še bolj pa sem vesel, ker sem izvedel, da je to sploh prva zmaga Zagreba v Celju.«
Tone Tiselj je dejal: »Predvsem v prvem polčasu smo bili v podrejenem položaju, a smo se uspeli v nadaljevanju vrniti v igro tudi s pomočjo fantastične publike in navijačev, ki so nas dvignili. Mislim, da je o tekmi odločilo tudi to, da smo v sredinem derbiju v Kopru ob koncu izgubili preveč energije, ki bi nam tokrat v odločilnih trenutkih še kako prišla prav. Pohvalil bi rad svoje igralce, ki so se danes izkazali, in navijače, ki so nas res fantastično spodbujali. Mislim, da so se tokrat izkazali tudi naši ostali igralci, tako da imamo pred odločilnim delom sezone na razpolago večje število igralcev.« Kakšna je bila taktična priprava? »Naredili smo teoretično pripravo za tekmo. Pogovarjali smo se o tem, da mo-
li izven svo-
ramo razširiti naš igralski kader, sicer ne bomo zdržali dolgo. Eni so igrali prej slabše, pa sedaj bolje, drugi obratno. Tekma je nakazala premike v pozitivno smer. Fantje so dokazali, da lahko igrajo vrhunsko v obrambi. V napadu imamo precej težav. Najtežje je Terziču in Kozlini, ki sta bila dolgo časa odsotna. V pravih tekmah, ki sledijo, bosta pokazala več kot doslej.« Slikovita je bila izjava odličnega vratarja Celja Aljoše Rezarja: »Ko sem bil še starejši deček celjskega kluba, smo tri, štiri ure čakali pred dvorano Golovec na derbi z Zagrebom. Odtlej sem si želel igrati takšno tekmo. Danes se mi je želja izpolnila, toda zelo sem razočaran zaradi poraza. Izgubili smo sicer z boljšo ekipo. Morda smo bili premalo agresivni v obrambi, odločil je prvi polčas.«
Celjani bodo v četrtek gostovali pri Rhein-Neckar Löwnu, ko bosta sodila Ciprčana ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
In prišel je tudi domači poraz z Zagrebom
Edi Kokšarov je za nekaj trenutkov izgubil zavest (ob njem so Furlan, Balić in fizioterapevt Jure Bornšek), a seje vrnil na igrišče!
Št. 15 - 24. februar 2009
temveč dodali plin tudi ob izenačenem razmerju in švignili na 19:12! Kiril Lazarov in Tonči Valčič sta »ubijala« z razdalje, Gorazd Škof pa je samo v 30 minutah že imel 9 obramb. Samo da ne bo katastrofe ...
Škofove zmage
Nenadoma so Celjani zaigrali sproščeno, ob uspavanih gostih. Vse bolj je vršalo po dvorani, ko'pa je Tomaš Rezniček »počil« s tal in ob igralcu manj znižal na 17:21, se je začelo novo sožitje m^d moštvom in Flori-jani. Še drugi ali tretji »joker« je dvakrat zadel brez težav; pri Luki Ščurku izgleda vse tako enostavno, tudi za podajalce zaradi njegove višine in olajšanega lovljenja žoge. Ko pa je Aljoša Rezar preprečil dostop do svojih vrat in je Kokšarov znižal na 21:22 v 54. minuti, je bila množica na nogah. V 55. minuti bi lahko silno opevani Duvnjak »zaključil« tekmo, toda izdala ga je tudi sreča v pro-
Ne le gostje, tudi fotografi so bili »pod pritiskom«.
tinski genij je pred ogrevanjem hladnokrvno pokadil cigareto pred vhodom v dvorano v družbi tehničnega vodje celjske ekipe Rada Petruja. Zagrebu je še enkrat uspelo delnih 3:0. Ko so Celjani znižali na 6:8, so nato Domagoju Duvnjaku dopustili, da je zadel z igralcem manj, za nameček pa je bil izključen Terzič. Vrnil je Vasja Furlan ob številčni prednosti gostov za 7:10, nato pa je Mirza Džomba z dvema zadetkoma (7:12) prisilil Toneta Tislja na minuto odmora. V 27. minuti pa poteza tekme: Furlan je ob igralcu manj z izjemnim varanjem zamajal celotno obrambo in se ob Baliču in Voriju sprehodil skoznjo. Primorec se nikakor ne bo sprijaznil, da je drugi dirigent moštva, kar je seveda odlično. Dosegel je zadnji celjski gol pred odmorom, ko je izključitev doletela Terziča. Čeprav je tudi Gajič navdušil z izjemno potezo, so Hrvatje ne le izkoristili številčno prednost,
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 2. krogu glavnega dela lige prvakov doma izgubili proti hrvaškemu prvaku s tremi goli razlike. Zagrebčani so prvič zaigrali v Zlatorogu in obenem prvič zmagali v Celju.
Začetek je bil slab in živčen, gostje so po slabih štirih minutah vodili s 3:0.
Odločil je prvi polčas
Čeljani so nato z dvema goloma Edija Kokšarova in enim Dragana Gajiča ujeli tekmece. To je bilo obenem edino izenačenje na celotni tekmi. Medtem ko so domači dokaj dobro igrali v obrambi, so v napadu storili veliko napak, samo Mirsad Terzič v prvih 12 minutah kar štiri. Predvsem zato je Zagreb povedel s 5:3. Trenerja Zagreba Senjanin Maglajlija in Mirko Bašič sta uvidela, da igra le ni dovolj tekoča in sta v igro poslala Ivana Baliča. Dalma-
Le makedonski Amak in Treh lilijah
V Laškem se je v nedeljo končal 18. turnir slovenskega pokala za košarkarje. Osem moštev je v štirih dneh v Treh lilijah dalo vse od sebe za pokalno lovoriko, ki je na koncu pričakovano odšla v Ljubljano z Unionom Olimpijo.
A »zmaji« niso zgodba turnirja, to je zagotovo ekipa Elektre Esotech, ki je presenetila prav vse in se uvrstila v veliki finale, kar je eden največjih uspehov šoštanjske košarke v njeni bogati zgodovini.
Homogenost »električarjev«
Elektra Esotech je v prvem srečanju v petek v četrtfinalu premagala ekipo Mercatorja, čeprav je na stavnicah bolje kotirala ekipa iz Škofje Loke. Po precej boljšem prvem polčasu ekipe Boruta Cerarja so bili Gorenjci v nadaljevanju ves čas zelo blizu, a se Elektra tokrat, za razliko od nekaterih ligaških tekem, ni dala. Odlična Nik Ivanovič (21 točk) in Dejan Ćup (16) sta bila gonilna moč Elektre, pri kateri je imel Luka Sjekloča dvojni dvojček (10 točk in 10 skokov).
Olimpija boljša od Zlatoroga v
S RAR
m-
Niku Ivanoviču je precej uspevalo v finalu, toda znašel se je tudi v sila kočljivih položajih.
SPAR Slovenija '
generalni pokrovitelj S. pokala SPAR.
Po tej zmagi in prvi uvrstitvi ekipe v polfinale pokala je samozavest Šoštanjčanov zrasla do neba, kar so dan kasneje na svoji koži občutili prepotentni igralci Krke. Dolenjci so namreč pričakovali lahko delo proti Elektri, ki je v tej tekmi pokazala igro sezone. Pet igralcev je šlo preko desetih točk, ponovno je blestel Ivanovič (19), dvojni dvojček pa je imel tokrat Ernest No-
vak (14, 10). Krka je zapreti-la le sredi tretje četrtine, ko je povedla z 58:56, a je nato sledila serija Elektre 14:2 in do konca samo zadržanje prednosti ter uvrstitev v veliki finale, česar si tudi največji optimisti niso upali napovedati.
V tem finalu po pričakovanju Elektra Esotech, čeprav je imela podporo številnih navijačev iz Šoštanja in okolice, ni
ORAMA
KOŠARKA	%
Pokal KZS, četrtfinale: Zla-torog - Union Oämpija 62:75; Strnad 23, Berdiel 10, Milj ko- O vič 8, Lučič 7, Hunter 6, Nuha- ( w novič 4, Koštomaj 3, Mašič 1; Hukič 15, Ožbolt 12, Elektra -Škofja Loka 70:64; Ivanovič 21, Ćup 16, Džambič 11, Sjekloča 10, Novak 9, Horvat 3; Julevič 17, Jokič 15. Polfinale: Elektra
-	Krka 83:70; Ivanovič 19, Horvat, Ćup 15, Novak 14, Sjekloča 10, Karalič 6, Džambič 4; Pavič 20, Marcelič 14. Finale: Elektra - Union Olimpija 58:75; Ivanovič 21, Ćup 19, Karalič 9, Sjekloča 5, Horvat, Novak 2; Robinson, Golubovič 18.
2. SL - vzhod, 19. krog: Ilirija - Celjski KK 102:89, Ježica -Pakman Celje 77:72, Union Olimpija ml. - Terme Olimia 75:66, Vrstni red: Maribor, Grosuplje 35, Ilirija 33, Dravograd 32, Ježica, Celjski KK 30, Pakman 28, Union Olimpija ml. 27, Podbočje 26, Terme Olimia 24, Mavrica 23, Lastovka 19.
Jadranska liga (ž), 17. krog: Merkur Celje - Šibenik 75:69; Ciglar 23, Verbole 20, Barič 12, Hughes, Matic 9, Komplet 2; Jinks 17, Gardin, Ivankovič 13. Vrstni red: Šibenik 13-3, Jedinstvo 12-4, Gospić 9-6, Celje, Medveščak, Ragusa 7-8, Bo-dučnost 6-9, Vojvodina 5-11, Mladi krajišnik 3-12.
ROKOMET
Pokal EHF, osmina finala, povratna tekma: Debrecen -Gorenje 26:26 (12:11); Redei, Gunya 5; Rnič 7, Bezjak 6, Ču-pič 4, Sovič, Kavaš 3, Harman-dič 2, Sirk 1.
1. SL (ž), 18. krog: Kočevje
-	Celje Celjske mesnine 29:25 (16:13); Bojovič 6, Toplak, Roje, Videnič 5; Gerič 7, Majcen, Plemenitaš, Koren 4, Jankovič, Potočnik 3. Velenje -Celeia Žalec 21:33 (10:17). Vrstni red: Olimpija 36, Zagorje 28, Celeia Žalec, Celje 25, Krka 23, Ptuj, Kočevje 18, Brežice 10, Piran 9, Kranj 8, Škofja Loka, Velenje 6.
MALI NOGOMET
Pokal SLMN, polfinale: Gorica - Živex 6:3 (2:2); Banovšek (4), Kugler (15), Delamea (33).
ODBOJKA
1. DOL, 17. krog: SIP Šem- ' peter - Knauf Insulation 3:0. Vrstni red: Marchiol 46, Triglav 41, Krka 31, Maribor 29, Galex 26, Calcit 22, Šempeter 5, Knauf 4.
1. DOL (ž), 17. krog: Aliansa Šempeter - Koper 3:1; Turnšek 22, Hren 12, Vodeb 9, Skar-lovnik 8, Založnik 6, Božič .3, Šumnik, Kranjc, Kodre 1. Vrstni red: Calcit 43, Aliansa 36, Sloving 35, Koper 27, Ptuj 19, Novo mesto 17, Benedikt 15, Grosuplje 12. (KM)
ŠPORTNI KOLEDAR
hmhbhbshe^ Sreda. 25. 2. KOŠARKA
1. SL (ž), 18. krog: Merkur Celje - Konjice (19.30).
Četrtek. 26. 2. ROKOMET
Liga prvakov, drugi del, 3. krog, Karlsruhe: Rhein Neckar Löwen - Celje Pivovarna Laško (18.30).
Elektra presenetila vse, tudi sebe
Takole je Alekseju Nešoviću pobegnil najboljši strelec Zlatoroga Nejc Strnad, pričakala pa sta ga Marko Maravič in Miha Zupan.
imela nikakršnih možnosti, kajti Olimpija jo je vzela dovolj resno, ne tako kot Krka, moštvo Boruta Cerarja pa enostavno niti fizično niti psihično ni bilo sposobno vrhunsko odigrati še tretjega srečanja v treh dneh. Razlika se je od sredine druge četrtine gibala od 10 do 15 točk, edina, ki sta se dobro upirala »zmajem«, pa sta bila Ivanovič (21) in Ćup (19). Kljub porazu Šoštanjčani niso razočarah, saj so prikazali solidno igro, kakršno bo treba pokazati tudi v nadaljevanju li-gaškega dela sezone, v katerem Elektra še ni brez vseh možnosti za ligo za prvaka. Finale v Laškem se je končal s 75:58 za Olimpijo, ki je tako petnaj-stič osvojila pokal Slovenije.
Nesreča z žrebom
Gostitelj pokalnega finalnega tekmovanja Zlatorog je turnir pripravil vzorno, vse skupaj povezal s 40-letnico igranja košarke v Laškem, a imel veliko nesrečo z žrebom. Že prvi dan so se namreč »pivovarji« namerili na Olimpijo in izgubili z
62:75. Laščani so sicer dobro začeli in dobili prvo četrtino za pet točk. Nato se je ekipa Aleša Pipana solidno držala vse do 32. minute, ko je še bilo -5, vendar se je že takrat videlo, da bo le s težavo presenetila goste. Samo razpoloženi Nejc Strnad (23) je bil namreč v napadu premalo za zmago, tako da ni pomagala niti zelo solidna obramba. Končna razlika je nekoliko previsoka, kajti še dve minuti pred koncem je bilo +6 za Olimpijo. Zasluženo se je uvrstila v polfinale, za gostitelje turnirja pa se je vse skupaj končalo že v četrtek zvečer. Omeniti velja dober obisk, 1.500 gledalcev v Treh lilijah, kar je samo dokaz več, kakšen magnet je Union Olimpija. Obenem je res, da si ljudje iz našega širšega »bazena« želijo vrhunsko košarko, kakršno smo v Laškem s strani domače ekipe že videvali oziroma smo jo na nekaterih srečanjih tega zaključnega turnirja videli tudi v minulem tednu.
JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA
»Vzrok za poraz lahko iščemo v svoji neizkušenosti. Olimpija ima kopico igralcev, ki so odigrali veliko zahtevnih tekem. Tudi naši igralci so dobri, vendar v takšnih obračunih pride na plan izkušenost, ki je odločilna. Vsako napako, ki smo jo storili, so Ljubljančani kaznovali, nam na drugi strani to ni uspelo. V obrambi smo delo opravili povsem korektno, v napadu pa je bilo preveč krčevito. Zgrešili smo nekaj >zicerjev<, pa še prostih metov. Vse to je botrovalo našemu porazu. V nadaljevanju državnega prvenstva bomo skušali zadržati formo in storiti vse, da osvojimo 2. mesto ter se vrnemo v Jadransko ligo, kjer je naše mesto,« je po četrtfinalu dejal trener Zlatoroga Aleš Pipan.
»Na turnir smo se dobro pripravili. Igralci so >stopili skupaj< in prikazali vse, kar znajo. Najtežje nam je bilo proti Mercatorju. Z zmago smo pridobili samozavest. Krka je v Sloveniji favorit proti vsem, le proti Olimpiji ne. Bili smo popolnoma sproščeni. Izgubiti nismo imeli ničesar, dobili pa smo vse. V prvi in tretji četrtini smo igrali odlično, torej tedaj, ko smo bili spočiti. Naša ekipa seveda ni sestavljena tako, da bi odigrala vrhunsko trikrat v treh dneh. Z utrujenostjo je padala naša zbranost. Olimpijina daljša klop je odločila zmagovalca. Če bi ves čas igrali le prvi peterki, bi se tekma prevesila v našo korist!« trdi trener Šoštanjčanov Borut Cerar.
»Bilo je izredno težko. Laška ekipa je dobra, deset dni smo se pripravljali nanjo. V četrtek smo v Treh lilijah vadili že dopoldne in stvar vzeli zelo resno, kajti Zlatorog še ni doživel domačega poraza v domači konkurenci in je bil v psihološki prednosti. Nismo se ga bali, marveč smo ga spoštovali. Vsakršno podcenjevanje bi se nam lahko hitro maščevalo, na kar sem še posebej opozarjal svoje fante,« je priznal Konjičan na klopi Olimpije Jure Zdovc, skupaj s svojim pomočnikom Zoranom Martičem kadetski prvak Jugoslavije s celjsko Libelo. (DŠ)
St. 15 - 24. februar 2009
- 14
novi tednik
Odlično
■	■ V V	■	tf
igri sce kot ovira
Ekipa velenjskega Rudarja je na gostovanju v Novi Gorici prijetno presenetila, potem ko je z golom Fabijana Cipota z 1:0 premagala domačo ekipo in se zavihtela na 6. mesto.
Domači so že v 3. minuti zapretili, ko je strel Demiro-viča pred golovo črto blokiral Almir Sulejmanovič. Sledili sta lepi priložnosti Demirovi-ča in Osterca, po Cipotovi napaki pa je Velenjčane rešila vratnica.
Marijan Pušnik, začelo se je s precej sreče za vaše moštvo, ah ne?
Napake se dogajajo, na srečo pa nismo bih kaznovani. Če se malce pošalim, prekrasno igrišče v Novi Gorici je bilo tisto, ki nas je motilo v prvih 15 minutah, kajti med pripravami nismo imeli sreče, da bi igrali in trenirah na tako lepo pripravljenem igrišču. Nato smo iz minute v minuto igrah bolje. V drugem polčasu pa smo bih izrazito boljši nasprotnik. Povsem smo nevtralizirali napade Gorice, sami pa smo si ustvarili kar nekaj zrelih priložnosti. Predvsem smo kontrolirali igro v sredini, kjer so
Začetek, da slabši ne more biti
naši fantje veliko tekli, bih borbeni in dobro odigrah.
Deset minut po zadetku Cipota je drugi rumeni karton prejel Tolimir...
Mi se nikakor nismo strinjali s to odločitvijo, toda kar je, je. Treba je vseeno pohvaliti sojenje Skomine. Delo je opravil odlično.
Po odhodu najboljšega strelca Junuzoviča v tujino ste priložnost v napadu ponudili tudi Periću in Prašni-karju.
Močno upam, da bodo Pe-rič, Prašnikar, Zaje, Mujano-vič in Vesehč nadomestili zadetke Junuzoviča. Slednji je bil vsekakor drugačen tip igralca, tako da bomo tudi malce spremenili način igranja. Vsi so vredni zaupanja, saj so tudi oni poskrbeli za dobre igre Ru-daija v 1. delu prvenstva.
V soboto boste gostih Interblock. Kaj bi lahko rekli o tekmecu?
Ogledal sem si tekmo Interblock - Koper. Bila je zelo dobra. Mi moramo ostati na realnih tleh. Zaostanek moštev za nami ni velik. V nadaljevanju moramo dati vse od sebe in paziti, da se nam druge ekipe ne približajo. Izkoristiti pa moramo tudi vsako priložnost, tako kot proti Gorici.
MITJA KNEZ
Nogometaši MIK CM Celja so v uvodnem spomladanskem krogu v 1. SNL doživeli prvi sezonski domači poraz. Domžale so v Areni Petrol zmagale z 1:0 po golu Džengisa Čavuševiča v 50. minuti.
V prvem polčasu so imeli najprej gostje tri zrele priložnosti, potem pa še domačini, najlepšo v 45. minuti Lisan-dro Sacripanti, ki je nadaljeval z igro, pa čeprav sta po trku z glavama v kazenskem prostoru Domžal obležala Koran in Božič. Vratar Brljak je s konicami prstov odbil žogo v kot. Drugi del se je začel s spornim trenutkom. Sacripanti je namreč v roko zadel Knezoviča, ki je stal v kazenskem prostoru. Argentinski napadalec je takoj zakrilil proti sodniku Darku Čeferinu, Knezovič pa je pritekel do Sa-eripantija in ga odrinil: rumeni karton je dobil Nejc Pečnik! Domžalčani so krenili v napad, po desni strani je potegnil Andraž Kirm, njegovo podajo pa je spremo in srečno ob Zavrlu učinkovito preusmeril Čavuševič; žoga se je od vratnice odbila v mrežo mimo nemočnega vratarja Aleksandra Šelige. V 89. minuti je Biščan nastavil žogo Baka-riču, ki je žogo z 10 m brcnil
To je bil projektil Sebastjana Gobca, ki je zamajal okvir vrat, se odbil v vratarjev hrbet, v mrežo pa ni hotel...
za meter preko vrat, v 92. minuti pa je Gobec imenitno izvedel prosti strel z 22 m, žoga se je od prečke odbila v vratarjev hrbet, celjska napadalca pa sta bila prepočasna, da bi jo pospravila v mrežo. Sacripanti je krenil proti njej z glavo, namesto z nogo.
Strateg gostov Vlado Ba-džim je v Areni Petrol izjemno uspešen: »Uspelo
nam je, tudi s pomočjo sreče. Čakamo na Maribor.« Zelo kritičen je bil do predstave svojih fantov trener Slaviša Stojanovič: »Gostje so igrah pošteno in dali vse od sebe. Pri moji ekipi ni bilo tako. Razočaran sem z odnosom ne glede na to, da smo imeli nekaj zrelih priložnosti. Agresivnost in disciplina nista bili na zahte-
vani ravni. Tako ne bo šlo več naprej. Pohvalil bi le Gobca za celo tekmo in Peč-nika za prvi polčas. Poldrugo minuto pred prejetim zadetkom pa bi sodniška odločitev lahko bila povsem drugačna.« Motor moštva Sebastjan Gobec je igral v branilski vrsti: »Imeli smo nekaj smole. Po moji prečki mi ni jasno, kako moji soigralci niso potisnih vratarja, žogo in vse skupaj v gol. V prvem polčasu je sodnik takoj dosodil Koruno-vo roko, v drugem pa je sledila identična situacija, resda v kazenskem prostoru, pa kazni ni bilo. Prejeli smo naiven zadetek.«
V soboto se bo MIK CM Celje, izjemno motiviran, vrnil na »kraj zločina«, v Lendavo. »Tam imamo še nekaj neporavnanih računov,« dodaja Gobec.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
LESTVICA 1. SNL
1.MARIBOR	21 12
2.	MIK CM CEUE 21 10
3.	NAFTA
4.	DOMŽALE
5.	HIT GORICA
6.	RUDAR
7.	INTERBLOCK 21
8.	UBOD DRAVA 21
9.	LUKA KOPER 21
10.	PRIMORJE 21
21 10 21 7 21 9 21 8 7 5 4 3
7	2	43:25 43 6 5	32:22 36
6	S	27:21 36
8	6	26:23 29 2 10	32:35 29 4 9	28:24 28
7	7	28:29 28 4 12	18:29 19 7 10	23:37 19
9	9	21:33 18
Celjske »študentske« goljufe iščejo tudi Hrvati
Zgodba z bivšimi vodilnimi v Klubu študentov celjske regije se še ni končala - Vložen obtožni predlog in vedno nove ovadbe
Hrvaški Večernji list se je pred dnevi razpisal o Ale-ku Gradišniku, Danijelu Kocipru in Marku Romani-ču. Ti so Celjanom dobro znani zaradi goljufij, ki so se začele v Klubu študentov celjske regije pred sedmimi leti. Sprva so posojali klubski denar preko enega podjetja, kaj kmalu pa je bilo teh podjetij po vsej Sloveniji že nekaj deset. Ne le, da naj bi oškodovali študentski klub, ampak naj bi zaradi oderuških obresti ob praktično vse prihranke, tudi avtomobile, spravili precej ljudi. In to se je, kot kaže, dogajalo tudi na Hrvaškem, kjer naj bi opeharili več kot 130 družin. Celjsko tožilstvo je že lani vložilo obtožni predlog zoper enajst oseb zaradi goljufije in oderuštva. Vendar se zaenkrat še ni zgodilo nič.
Glavna trojica in še vsaj osem ljudi naj bi denar posojali ljudem za oderuške obresti. Ponavadi so se nanje obrnili ljudje, ki v bankah niso dobili kredita, a so vseeno nujno potrebovali denar. Kot smo pisali že pred leti, so ljudje, ki so si denar izposodili, podpisali pogod-
be za oderuške obresti le zato, ker so jim v teh »študentskih« podjetjih dali ustna zagotovila, da bodo plačah v bistvu manj. Ko je bila pogodba podpisana, je podjetje kmalu zatem »propadlo«, novo podjetje, katerega lastniki so bili isti, pa je prevzelo vse posle. Za ustne dogovore o plačilih nižjih obresti seveda ni vedel nihče več in izterjave dolgov so se nadaljevale.
Terjatve domnevnih dolgov, kot kaže, še vedno trajajo, saj je celjsko tožilstvo ugotovilo, da se z računov dražb, ki so denar posojale, dviguje denar. Gre za ogromne zneske, tudi že več kot milijon evrov. Denar nato izgine neznano kam.
Ogoljufali tudi Hrvate
Podobne zgodbe ugotavljajo hrvaški novinarji. Številnim Hrvatom, predvsem z območja Slavonije, naj bi preko svojih podjetij urejali »ugodne« kredite, jih ogoljufali, čez čas podjetja zaprli, ljudje pa naj bi zatem podjetjem morali vračati enorm-ne vsote denarja. Že pred časom naj bi Kociper odšel v
Marko Romanic
ZDA, tam spremenil ime v Daniel Cool Star. Za njim se je preselil tudi njegov »mentor«, kot piše Večernji list, Alek Gradišnik in se preimenoval v Alexa Loxsleya. Denar iz Slovenije, zdaj verjetno tudi s Hrvaške, naj bi se stekal na njihove račune čez lužo, menda tudi v Dominikansko republiko. V igri naj bi bilo kar 30 podjetij, s katerimi naj bi goljufali ljudi, vsakemu podjetju pa naj bi na račune vsak mesec prihajalo več kot 100 tisoč evrov, navajajo hrvaški novinarji!
Kociper naj bi v Zagrebu imel najmanj tri takšna podjetja, in sicer Zlatni start, Bijeli galeb in Divus usluge. Pod-
Alek Gradišnik
jetja naj bi bila registrirana za poslovanje z nepremičninami, dela v gradbeništvu in za ponudbo kreditov. Večernji list še piše, da je pri vsakem ustanavljanju podjetja pokazal enak osebni dokument, vendar z različnimi številkami ... Hrvati, ki naj bi bili ogoljufani, so kriminalistom omenili vsa tri prej zapisana podjetja, kjer naj bi dvigovali »ugodne« kredite. Tamkajšnji novinarji so slovensko trojico dodobra razkrinkali in omenjajo nekatera podjetja še v Veliki Gorici (pri Zagrebu) ter na Reki, za katerimi naj bi stal tudi Romanič. Eden izmed treh naj bi v posel uvedel še svo-
jega brata, ki naj bi na Hrvaškem odprl kar dve podjetji, ki naj bi s kreditiranjem na beraško palico spravili kar nekaj ljudi.
Čeprav je za hrvaške medije celjsko tožilstvo povedalo, da bodo pri njihovi preiskavi pomagali, je dejstvo, da v Celju zadeva še kar stoji oziroma se ne premakne nikamor. Celjsko tožilstvo je sicer že lani vložilo obtožni predlog, vendar ne le zoper Kocipra, Gradišnika in Romaniča, ampak še zoper osem ljudi. Vsi so obtoženi goljufije in oderuštva. Prav prejšnji teden je bila podana še ena kazenska ovadba zoper Kocipra, vendar je treba vedeti, da ne gre le za Danijela, ampak še za dva draga Kocipra, ki naj bi bila z njim v sorodu. Kot pravijo na tožilstvu, se krog teh, ki so sodelovali pri goljufijah, širi, prav tako se veča število kaznivih dejanj. Sicer je za kazniva dejanja goljufije in oderuštva predvidena kazen do treh let zapora, zadeva pa bo zastarala čez približno štiri leta. Tudi zato se mudi s sojenjem. Celjsko okrajno sodišče, ki naj bi obtožene že nekaj ča-
sa vabilo, pa sojenja še ni začelo, saj naj bi imelo velike težave, da bi obtožene do-klicalo. Na vabilo sodišča so se namreč vedno vljudno opravičili, da ne morejo priti. Nekdo je bil v Kaliforniji, dragi v Dominikanski republiki, tretji na Hrvaškem ... Kako bo sodišče ukrepalo, bomo še poročali, saj do konca redakcije njihovega odgovora še nismo prejeli.
SIMONA ŠOLINIČ, ŠPELA KURALT
Marko Romanič in Danijel Kociper sta bila nekoč predsednika Kluba študentov celjske regije, čeprav ne uradna, saj ne enega ne drugega ni potrdila Upravna enota Celje, volitve v klubu naj bi bile namreč nelegalne. Alek Gradišnik je bil finančnik kluba in pri njem so že marca 2002 opravili hišno preiskavo. Klub je sprva posojal denar preko hčerinskega podjetja 1A, kasneje naj bi bilo teh podjetij več kot trideset po vsej Sloveniji. Zanimivo je to, da ima klub, ki ne posluje že več kot pet let, še vedno odprt en bančni račun.
m
St. 16 - 27. februar 2009
NOVI I
KRONIKA
15
Omahnil v globel
Nesrečni zdrs pri igri nad izjemno strmim pobočjem na smučišču Vogel usoden za 19-letnega Gašperja Antlogo iz Ložnice pri Žalcu
Druženje prijateljev 19-letnega Gašperja Antloge iz Ložnice pri Žalcu se je končalo tragično, še preden so fantje in dekleta uspeli uži-ti zimske radosti na smučišču Vogel nad Bohinjem. Nesrečni zdrs pri igri nad izjemno strmim pobočjem za hotelom je bil usoden za Gašperja, sicer študenta prvega letnika visoke šole za zdravstvo.
Družba približno desetih prijateljev se je v soboto odpravila na smučanje na Vogel. Na priljubljenem smučišču nad Bohinjem so najeli hiško in se po kosilu odpravili ven. Za smučanje je bilo pozno, saj smučišče obratuje do 16. ure, zato so se odločili, da preostanek popoldneva in začetek prvega dne počitnic preživijo v naravi. Fantje in dekleta niso slutili, da se bo nedolžna igra nad strmim previsom za hotelom Ski hotel Vogel končala z Gašperjevo smrtjo. Za hotelom je ravna ploščad, ki služi kot razgledna točka na bližnje hribe. Na njej je znak za nevarnost prepada. Takoj za ploščadjo namreč pobočje postaja vedno bolj strmo z globokim previsom.
Zdrs v globel na Kaninu je vzel 19-letnega Gašperja Antlogo iz Ložnice pri Žalcu. (Foto: Netlog)
Zdrs po
pomrznjenem in zbitem snegu
»Poleti bi se dalo še nekoliko dlje od ploščadi, zdaj v zimskem času, v pomrznjenem in zbitem snegu, pa je stopati po tem območju izjemno nevarno in tvegano početje,« pravi direktor žičnic Vogel Tomaž Šumi, ki dogodek globoko obžaluje. Pri tem se sprašuje, zakaj so razposajenost in zabavo izpostavili tolikšni tveganosti, kljub prepovedi. Ne pomni, da bi se na Voglu kdaj pripetila podob-
na tragedija. Gašper naj bi se v žaru igre od skupine nekoliko oddaljil, nakar mu je spodrsnilo in tragediji ni bilo moč uiti. Zdrs po strmem previsu, pomrznjenem snegu in padec v enega od kuloarjev niso dopustili možnosti za preživetje. Smučarji na gondoli so nemo opazovali tragičen zdrs 19-letnika kar 700 metrov nižje v globel.
Takoj po nesreči je stekla reševalna akcija, v kateri so sodelovali gorski reševalci iz Bohinja in ekipa za reševanje v gorah, ki je tja prispela s helikopterjem Slovenske vojske. Toda vsaka pomoč je bila prepozna. Kranjski policisti so včeraj tudi izključili možnost, da bi bil nesrečni zdrs posledica tuje krivde.
Gašper je bil izjemno priljubljen med domačini in svojimi vrstniki. Ukvarjal se je z lokostrelstvom in v domačem gasilskem društvu v Ložnici pri Žalcu začel opravljati tečaj za gasilca. Imel je veliko načrtov, eden teh je bil tudi uspešno končati študij fizioterapije na visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani.
MATEJA JAZBEC
— ..— ::. '—--
»Žerjavica ni dala slutiti, da bo čez nekaj minut na strehi koče izbruhnil požar,« je o dogodkih nekaj ur zatem pripovedoval skavt Ivo Bohnec. V ozadju so ostanki koče.
Skavti v ognju
Močan pok in padanje opek iz sna prebudila enajst skavtov - Zgornji del planinske koče na Šentjungerti povsem uničen
Smrt v požaru
Za 56-letnega Vladimirja Brgleza z Brega pri Konjicah se je četrtkov večer končal tragično. Najverjetneje zastrupljen z ogljikovim monoksidom je umrl v požaru, ki je izbruhnil v spodnjem delu dvostanovanjske hiše, v kateri je bival.
Valeč dim iz spodnjega dela hiše je malo po osmi uri zvečer opazil prijatelj Brglezove nečakinje. Prihajal je proti hiši in bolj ko se ji je približeval, bolj je gost dim prihajal z njene druge strani. Posumil je, da je v pritličju hiše, kjer je živel 56-letni Brglez, nekaj narobe. Vstopil je v zadimljen dnevni prostor in zaman skušal priklicati Brgleza. Ker na klice ni dobil odgovora, je vstopil v kopalnico, kjer je našel nemočnega Brgleza. Kljub njegovi hitri pomoči ter pomoči soseda in konjiških reševalcev je 56-letnik umrl na kraju nesreče. Točen vzrok smrti bo pokazala obdukcija. A najverjetneje gre za zastrupitev z ogljikovim monoksidom.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Zimovanje skavtov v planinski koči Šent-jungert je v petek v zgodnjih jutranjih urah zaznamoval požar. Močan pok in padanje opek s strehe sta iz sna prebudila enajst skavtov iz Črenšovcev v Prekmurju. Zahvaljujoč hitremu ravnanju so jo skavti odnesli brez poškodb. Ogenj je povsem uničil ostrešje koče ter lesen strop v pritličju. Zagorelo je zaradi pregrevanja lesenega trama ob dimniku. S požarom, ki je povzročil za približno 25 tisoč evrov škode, so se spopadli celjski poklicni gasilci ter gasilci iz Šmartnega v Rožni dolini in Za-vrha pri Galiciji.
Preživetje v naravi in spoznavanje le-te na območju Šentjungerti nad Šmartnim v Rožni dolini sta na tridnevni tabor privabila dvajset skavtov iz prekmurskih Črenšovcev. Njihova postojanka sta bila planinski dom in koča tik pod vrhom Gore, kot je eno od imen hriba, na nadmorski višini 569 metrov poleg cerkvice sv. Kunigunde, s katerima že več kot dvajset let upravljajo planinci iz Galicije. Dekleta so se nastanila v planinskem domu, moški del skavtske druščine pa v koči zraven. Koča je grajena v starem kmečkem stilu in stara več kot 200 let, gališki planinci pa so jo obnovili pred približno šestimi leti, je razlagal planinec Jože Ram-šak.
Močan pok in padanje opek
Prvo noč je bil za kurjenje v koči, ki je nekoč služila kot mežnarija tamkajšnje-
Morje vrnilo
mu duhovniku, zadolžen skavt Ivo Bohnec. Zimsko spanje na tleh v spalnih vrečah je blažila toplota, ki jo je oddajala peč na drva. Žerjavica ni dala slutiti, da bo čez nekaj minut na strehi koče izbruhnil požar. »Petnajst minut do štirih sem vstal in odšel na stranišče. Preden sem legel, sem preveril stanje v peči. Nič ni bilo posebnega, žerjavica je še tlela,« nato se je z mirnimi mislimi zavil v spalno vrečo, da bi padel nazaj v sen. »Močan pok in takoj zatem padanje opek z vrha strehe sta me vrgla pokonci.« Dvignil je podstrešna vrata in zagledal ogenj, stekel ven in se prepričal, da poleg dimnika močno gori. »Takoj sem zbudil fante in hitro smo se organizirali in zapustili kočo. Zbudili smo vodjo in ta je hitro poklicala gasilce, ki so nemudoma prihiteli na vrh hriba,« dogodke nekaj ur zatem obnavlja Bohnec. Gasilci so rešili, kar se je rešiti dalo, toda ogenj zgornjemu delu koče ni prizanesel. Ostrešje ter lesen strop bo treba povsem obnoviti in v Planinskem društvu Galicija bodo morali močno pljuniti v roke, da bo koča na Šentjungerti v svoje zavetje kmalu spet sprejemala nove goste. Tudi skavte, ki jih požar ni prestrašil do te mere, da se ne bi več vračali v naravo. Požar jih tudi ni spodbudil k predčasnemu odhodu domov. »Skupaj z dekleti se bomo stisnili v domu pod kočo in pomagali planincem pri odpravljanju posledic požara,« še pravi Bohnec.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Hiša, v kateri je živel 56-letni Brglez, ne daje slutiti tragičnega dogodka.
i je nekatere
Tamare Založnik iz s se šestimi mladimi Evropejci
Iskalna akcija so je začela takoj, ko je nesrečno jadrnico Taube naplavilo na maroško obalo in je na suho kot edina članica posadke priplavala 19-letna Nemka. Pogrešano šesterico so iskali s potapljači, čolni, helikopterji in psi, pri čemer sta akcijo dolgo ovirala slabo vreme in nemirno morje. Jadrnica je bila del nemškega projekta Migro-birdo, čigar cilj je skozi organizacijo potovanj za mlade različnih narodnosti spodbujati medkulturno razumevanje.
BA
Št. 15 - 24. februar 2009
m
16
NASVETI
novi tednik
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON
RADIA CELJE
Poper krepi odpornost
Poper (Piper nigrum) pospešuje krvni obtok, krepi imunski sistem, povečuje znojenje in izločanje seča ter pomaga pri odstranjevanju strupov in znižuje povišano telesno temperaturo ...
Poper izvira iz Indije in ga gojijo v vseh deželah s toplim tropskim podnebjem. V času kuge in kolere je bil vreden zlata. Dobesedno - za en gram popra je bilo treba odšteti en gram zlata. Med orientalskimi začimbami, ki so jih prinesli v Evropo, je poper zasedal kraljevi prestol. Njega dni pa je bil v čislih tudi zaradi zdravilnih odlik, ki so jih radi izkoriščali pomorščaki na ladjah. Zaradi njegovih protimikrobnih sestavin je postalo skoraj pokvarjeno meso zopet užitno. Z njim so zdravili infekcijske bolezni kot so črna kuga, tifus, griža, kolera, koze, škrlatinka, blažili bolečine in otekanja.
Uporabljamo več vrst posušenih plodov črnega po-provca. Beli poper so v bistvu zrela semena črnega po-provca, s katerih odstranijo meso sadeža. Črni poper so posušena nezrela semena -črna postanejo s sušenjem. Zeleni poper so prav tako nezrela semena, ki se od črnega razlikujejo po tem, da semena takoj po nabiranju vložijo v slano Vodo ali jih hitro posušijo na visoki temperaturi. Zaradi takega sušenja ohranijo originalno zeleno barvo. Rdeči poper (Schinus terebinthifolius) pridobivajo iz druge rastline kot prej črni, beli in zeleni poper. Pogosto imenujemo rdeči poper tudi posušene in zmlete sadeže čili-
Piše: PAVLA KLINER
če ga uživamo v mlačni juhi. V topli juhi pa preprečuje mrzlična stanja. Poper vsebuje piperin, ki je po zgradbi podoben morfiju in prav tako odpravlja bolečine. Ugodno deluje tudi na srce, a s poprom nikakor ne smemo pretiravati. Uživajmo ga občasno in v majhnih količinah. Dodajamo ga tudi ob-kladkom za boljšo cirkulacijo krvi in za gretje pri revmatičnih bolečinah. Poper je zaščitnik našega organizma, zlasti prebavil. Poživlja delovanje prebavil ter izboljšuje apetit in prebavo. S spodbujanjem prebavnega »ognja« omogoči telesu, da bolje izkoristi prejete hranljive snovi, zagotavlja pa tudi naravno izločanje strupov skozi črevesje. Hkrati raz-struplja in uničuje škodljive mikroorganizme v hrani. V zmernih količinah ga lahko uporabljamo pri obolenjih črevesja, jeter ter ob slabem delovanju želodca. Poper kot t.i. vroča začimba zdravi tudi t.i. hladne bolezni kot so prehlad, dovzetnost za okužbe, lenobnost, utrujenost, slaba prebava. Torej le popoprajte jedi in se ne bojte bolezni. A uporabljajte ga v zmernih količinah in na pravi način, sicer si lahko bolj škodite kot koristite.
ja.
Poper pospešuje krvni obtok, izboljšuje imunski sistem, povečuje znojenje in izločanje seča ter tako pomaga pri odstranjevanju strupov in znižuje povišano telesno temperaturo, zlasti
HmHANJI
8-12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
)2'//25232 55,01/519 35 ®'fl
www.pirnat.si
_Dr. Pirnat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor_
Št. 408 - 20. februar 2009
Kako zmanjšati možnost raka na debelem črevesu
Lani sem bila operirana zaradi krvavitve iz debelega črevesa. Napravili so mi stomo, kamor si namestim vrečko za blato. Vse to mi je popolnoma spremenilo življenje. Ker imamo v družini več takšnih primerov, me zanima ali lahko hčerka in vnukinja kaj naredita, da se izogneta tej naši družinski bolezni?
Četudi se rak pogosto pojavlja v družini in je pogostejši v srednjih in starejših letih, se lahko raku na debelem črevesu uprete ter izognete tudi z načinom prehrane. Dednost je pomemben dejavnik, na katerega težko vplivamo. Ima pa okolje veliko vlogo, saj nam slog življenja družine določa tudi navade.
S staranjem se povečujejo spremembe v sluznici debelega črevesa, ki se stanjša, na posameznih mestih se razvijejo polipi ali polipozne tvorbe, ki predstavljajo prekan-cerozo. Prehrana lahko prepreči rast polipov in njihovo pretvorbo v rakasto tkivo. V srednjih letih je še čas za spremembo, saj se ob določeni prehrani to število zmanjša, upočasni rast in sprememba celic.
Raziskovalci trdijo, da ni« nikoli prepozno poseči v razvoj raka na debelem črevesu. Vedno bomo, tudi na različnih stopnjah razvoja doprinesli k pozitivnemu premiku na boljše. Različne študije potrjujejo porast te bolezni po celem svetu, zlasti pa v deželah, kjer se uživa veliko rdečega mesa in malo vlaknin, sadja in zelenjave. Na ameriškem inštitutu za rak so raziskovali vlogo vlaknin v prehrani in potrdili so da že 14 do 20 gramov vlaknin na dan zniža pojav raka na črevesu za 30 odstotkov. Ko so primerjali populacijo, ki je zaužila 22 g vlaknin na dan
Če boste upoštevali nasvet in pripravljali prehrano, ki vsebuje vse te sestavine, a malo mesa in še to pretežno ribe ali belo meso, ki bo prej dušeno kot pečeno, boste pripomogli svojim bližnjim, da bodo manj izpostavljeni tveganju za pojav te neprijetne bolezni.
liteto s certifikatom, saj se bomo le na ta način izognili vplivu kemičnih substanc, ki se zadržijo na ovojnicah žit. Vlaknine vežejo tudi veliko vode, na ta način nabreknejo, povečajo maso in gibčnost črevesa. Tako se vse te snovi zadržujejo v črevesu krajši čas in samo preprečevanje zapeke je pomemben dejavnik v preventivi.
Podobno vlogo imajo tudi vlaknine iz lanenega semena. Za zaščito se priporoča uživanje mletega lanenega semena. Količina je majhna in že žlička na dan izboljša odvajanje iz črevesa. Veliko vlogo imajo pri tem tudi olja, ki se nahajajo v semenu. Lan vsebuje predhodnike omega 3 maščobnih kislin, ki dodatno zaščitijo sluznico. Podobno velja tudi za seme konop-lje.
Zelenjava zavira
spremembe
celic
Med zelenjavo, ki ima zaščitno vlogo, štejemo različne zeljnice. Tako se priporoča redno uživanje zelja, brokolija, ohrovta, predvsem brstičnega, a tudi cvetačo. Vse te rastline vsebujejo in-
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog
s tisto, ki je zaužila le 12 gramov, so dokazali pomembno statistično razliko. Pri 22 gramih dnevno se je število polipov zmanjšalo, v naslednjih letih pa so pričeli polipi izginjati.
Polnovredna žita
Zato danes priporočamo polnovredna žita, ki vsebujejo veliko vlaknin, še več pa jih je v otrobih žit. Med temi žiti je zlasti vredno seme ovsa, ki je popularna hrana in se najpogosteje uživa v obliki kosmičev. Tako danes priporočamo, da se v preventivne namene zaužije 30 gramov kosmičev, ki se jim doda žlica polnovrednih otrobov iz žit (pšenice ali pire) dnevno. Priporočamo biološko kva-
Z zdravo hrano se lahko v precejšnji meri zmanjša tveganje za pojav raka debelega črevesa.
dole, ki zavirajo spremembe celic. Med pomembnimi rastlinami, ki preprečujejo nastanek raka na črevesju, je tudi regrat, saj pospešuje prebavo ter je odličen v kombinaciji z lanenim semenom. Odličen naravni stimulans, ki pospeši prebavo in preprečuje alteracije, je trpotec. Zlasti so učinkovita drobna semena, ki jih najdemo na zrelih cvetnih stebelcih. Bo pa res najboljše, da jih nabavimo kar v zeliščni lekarni, kjer bomo dobili tudi preparat iz aloje vere. Pa ne pozabimo na staro reklo: jabolko na dan ... V raziskavi je dokazano da pektin iz jabolk zniža inci-denco za približno 50 odstotkov. Nevarne pa so tudi žgane pijače in pivo, ki povečajo možnost sprememb zlasti na danki.
Kalcij in vitamin D delujeta protektivno, tako se priporoča vsaj 600 g kalcija in 800 enot vitamina D dnevno. Korenček, papaja, avokado, kaki, čebula, tudi melisa, rožmarin in meta imajo veliko vlogo pri varovanju zdravja našega črevesa.
lovi tednik
17
i
Zadeti žebljico na glavico je izjemno težaško opravilo. Ampak če imate ob sebi pravega motivatorja, kot je naš Silvester Javornik, potem ni težko zadeti. Če pa ne gre, je vsaj ogromno smeha.

btss-r.com
Št. 14 - 20. februar 2009
TEAM
JĐJV.
Pot v Lešjel, Vojnik
Center optike Mariborska cesta SI Celje, te!.: 03i 491 23 00, gs" .070 348 180
Zadnje zimske vragolije Radia Celje
Na pustno soboto se je ekipa Radia Celje do vrha natovorjena z nagradami podjetij Bigg-R, Vidim optike, Hönde Čepin in nagradami naše medijske hiše odpravila Rogli naproti.
Za lokacijo naše zadnje zimske zabave smo izbrali kočo na Jurgovem, čisto blizu nove in edinstvene eskimske vasi. Ples, igre, nagradna vprašanja in za povrh še jodlanje, za kar so bili naši moški tekmovalci bogato nagrajeni... Vse to je označevalo zadnje zimske vragolije naše animacijske ekipe, ki so bile mednarodno naravnane. Ogovorili smo Angleže, nagradili Madžare, se v igrah pomerili s hrvaškimi najmlajšimi... Seveda ne smemo pozabiti na »malineke« - svojevrstno pijačo, narejeno še iz nečesa močnejšega kot so maline - ki fino pogrejejo in so si jih sobotni smučarji prav tako lahko prislužili s pokazano dobro voljo in sodelovanjem v nagradnih igrah Novega tednika in Radia Celje. Sicer pa so dovolj zgovorne tudi fotografije ... Če ste bili v soboto v naši družbi, preverite še ostale fotografije na www.radiocelie.com. In če še ne veste, kje bi na izviren način pustovali, vam ponujamo namig. Danes, na pustni torek, se neponovljivo pustovanje obeta v eskimski vasi na Rogli. Izkoristite ga!
NP
Foto: MARKO MAZEJ
Skorajda jasno nebo, ravno pravšnja temperatura, odlična smuka, med urico počitka pa glasba Radia Celje in svež izvod Novega tednika, da se seznanimo z dogajanjem na Celjskem in v okolici. Kaj bi si človek lahko še želel?
95.1
95.9
100.3
Na Jurgovem je animacijska
Novi tednik. Radio Celje, »beksel« - na vse omenjene ukaze se je trojica naših plesalcev navkljub težki smučarski skupina Novega tednika in Ra-opremi odzivala več kot odlično. Trud je bil vsekakor poplačan - žepi so bili ob spustu v dolino bolj polni. dia Celje zimskim animacijam
pomahala v slovo. A kmalu bo tu poletje in čas za poletne zabave na kopališčih. Za vas smo se na smučiščih trudili: (zgoraj z leve) tehnika Branko Ogrizek in Aljoša Bončina, voditelj Silvester Javornik, (spodaj z leve) Marjan Brečko in Nina Pader iz marketinga NT&RC, voditeljica Nena Lužar. Manjkata še voditeljica Saša Pukl in tehnik Mitja Tatarevič.
Ulovili smo jih med smučarskim počitkom in jim do zadnjega nismo želeli razkriti, kakšno opravilo jih čaka. Ko smo jim povedali, so se prijeli za glavo. A ko so začeli jodlati, smo zbrani na Jurgovem ugotovili, da gre za prave skrite jodlarske talente. Škoda, da vas ni bilo tam, ko je občinstvu premierno zajodlal amaterski jodlarski sekstet, katerega krona je bila naša Nena Lužar.
18
n0vi umik
Srečko Kukovič s.p. Leveč 4/a 3301 Petrovče iel.03 492 23 90 asado@sioi net
Ambient, v katerem prednjači topel les in ki mu še dodaten pridih domačnosti daje krušna peč, lahko sprejme do 80 oseb in tudi zaključene družbe. Kulinarična ponudba Jurgove hiše je bogata, sledi kulinaričnim trendom in letnim časom. Naj vam z njihovimi jedrni malce vzbudimo skomine, naj se vam malo pocedijo sline... Suhomesnate dobrote na lesenem krožniku, tlačenka s šalotko in bučnim oljem, za ljubitelje rib dimljen postrvin file s čemažem, meso iz zaseke. Za boljši začetek doma pripravljeni ajdovi in skutni štruklji, sveži goveji sir iz žara na zeleni steljici, za ljubitelje drobovine mlada goveja jetrca z ajdovo kašo. Da bo energije dovolj za celodnevna opravila telečjo zarebrnico po rogaško ali svinjsko ribico s slanino, zapečeno s sirom ... Seveda odličnih jedi v njihovem jedilniku kar mrgoli. Od jedi iz teletine, svinjine, perutnine, do rib, morskih sadežev, brezmesnih dobrot. Slovijo po pripravi svežih postrvi iz ribnika, pečenemu
DELOVNI CAS:
ponedeljek zaprto torek-četrtek 11.00-22.00 petek-sobota 11.00-23.00 nedelje in prazniki 11.00-20.00
GOSTIŠČE JURG
Gregor in Simona Narat Turizem Narat d.o.o.
Male Rodne 20 3250 Rogaška Slatina tel.: 03/5814-788 gsm: 041/323-824 info@gostiscejurg.si
Stopče 31,3231 Grobelno.Tel.: 03/ 746 66 40, E-maH: gostta@ahatsi
ZLATI GRIG
Zlati grič d.o.o. Stari trgzga SI-3?io Slovenske Konjice Tr +386 3 758 o3 50 F: +386 3 758 o3 78 www.zlati-eric.si
HUpfKoman Plante s.p. KP^ ,'ÜJ5 Hanta pri Sevnici 44 W.; 03 74« 10 10, *wi;04!IH-« 155.
M" Bohorč "
DOMAČA KUHINJA, MAUCE, POZE, KOSILA, AU CARD,
cnaUHOi Sprejemamo naroflta a »«^ iafc||užetM dndtb« Mwrf Marian tp., DuSana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++386 (0)41 666 726
www.gostisce-bohorc.com
nšakm&m.
CHAD VRBOVEC
Savitijid* ana 4. 3331 Nmtft
tef. : 03 5S3 2* 00
JOŽE SADAR «.p. TRO SVOBODE 7 LAHKOTE L':734*33-30
NOVI TIB
19

Gotovlje 74 3310 Žalec Tel.: 03/ 571 82 66
ŠTORMAN CELJE
Mariborska 3, SI-3000 Celje
Tel.: 00386(0)3 426 0426 Fax: 00386(0)3 426 0395
Zdraviliška 22,3270 LAŠKO, telefon 03 573 16 10, internet: www.vitapark.si, email: info@vitapark.si
E-mail:
recepcija.storman@siol.net
SVEZA POSTRV
PEČENA NA ŽARU
postopek:
Ribi odstranimo drobovino in jo operemo pod mrzlo vodo. V krpi jo osušimo, posolimo in na žaru z obeh strani spečemo.
Za svoje goste v gostišču Jurg poskrbijo tudi s posebnimi ponudbami, kot so bili minuli teden dnevi dalmatinske kuhinje. Okuse Dalmacije je pričaral kuhar z otoka Šepurina, morske dobrote pa so še bolj teknile ob živi dalmatinski glasbi Roka Dalmata. V mesecu marcu pripravljajo kulinaričen večer s hišo Čurin in samim Stankom Čurinom ob pomoči Edija Kužnerja. Sledite napovednikom na njihovi spletni strani www.gostiscejurg.si in si čim prej rezervirajte svoje mesto.
Na krožnik jo položimo v družbi blitve, kuhanega krompirja, limone in sesekljanega česna.
Skrivnost recepta:
Ribo si lahko gost izbere sam v ribniku pred gostiščem.
^^	Dober teki
Tel. Gostilna Emavs: 02/80-50-830 email: info@klet-bistrica.com
Kidričeva 20	Z
3310 Žalec	„ >#
Tel: 710 30 90	jsiMSm?
GSM: 040 610 610	"
DELOVNI CAS:	~ /
Pon,- Čet.: 9-22h
Pet-Sob.:9-23h 'J*/' Ned. in VSI prazniki: 12-22h f^f /„. ^
Klet Bistrica in Gostilna Emavs
Vinarska ul. 3 2310 Slovenska Bistrica
Grega in Simona Narat
Turizem NARAT d.o.o.
Brestovec 4/a, 3250 Rogaška Slatina PE: Gostišče JURG Male Rodne 20a, tel.: 03 5814788 gsm: 041 323 824 info@gostiscejurg.si
Delovni čas:
-sob.: 08:00 - 20:00 ned.: 09:00 - 20:00
MIRAN
PENZION
vitaparK
Trnovec pri D. 56 Đramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscemiran.si
Št. 15-24. februar 2009 -
MM
NOVI Hill
Testiranje v Šentjurju
Mačja levkoza in mačji aids sta v zadnjih letih v izjemnem porastu. Gre za nalezljivi virusni bolezni mačk, ki sta doživljenjski. Pred cepljenjem proti mačji levkozi moramo s posebnim hitrim testom ugotoviti ali je mačka že okužena. Hitri test naredi veterinar, potrebuje pa vzorec krvi. V Veterinarski bolnici Šentjur februarja in marca ob sterilizaciji in kastraciji mačk opravljajo brezplačne teste za mačjo levkozo in aids. V kolikor so mačke že sterilizirane oziroma kastrirane, je cena testa za polovico manjša kot običajno.
Luci, 6-mesečna muca Garfi, 8-mesečni muc Tito, 8-mesečni muc - Št. 15 - 24. februar 2009
studio ŠAPEK vsako sredo v Zvitorepki
strii
psov in mack
fpnVET naročila infoßzvitorepka.si
TRNOVELJSKA CESTA 2, CELJE I 03 490 31 93 i WWW.ZVITOREPKA.SI
Vnetje zunanjega sluhovoda
Vnetje zunanjega sluhovoda je zelo pogosta težava pri hišnih ljubljenčkih. Največkrat lastniki povedo, da njihov kuža ah muca stresata z glavo, se praskata po enem ah kar obeh ušesih, cvilita ob dotiku, imata rdeče uhlje ter izcedek z neprijetnim vonjem. Pri nekaterih gre celo tako daleč, da se živali s praskanjem same poškodujejo, zato na področju za uhlji nastanejo odrgnine in kraste, ki se lahko okužijo ter preidejo v površinsko gnojno vnetje kože. Pri drugih lahko zaradi močnega stresanja z glavo nastanejo hematomi (podlivi) na uhljih.
Vnetje sluhovoda je zelo zapleteno obolenje, saj je vpletenih več dejavnikov, ki povzročajo ali samo prispevajo k vnetju. Ločimo tri skupine dejavnikov. Glavni dejavniki povzročijo samo vnetje v zunanjem sluhovodu. To so alergične bolezni (npr. alergija na hrano, atopični dermatitis), paraziti (npr. ušesne garje pri mucah), tujki (trava, posušeno ušesno maslo, dlake), motnje v poroženevanju kože in av-toimunske bolezni. Pogojni dejavniki so tisti, ki povečajo možnost za nastanek vnetja. Tako imajo tisti kužki, ki imajo dolge poklopljene uhlje, močno poraščene sluhovode z dlakami, prekomerno izločanje ušesnega masla ali zožene sluhovode, veliko večjo verjetnost za nastanek vnetja sluhovodov. Pomožni dejavniki skupaj s pogojnimi dejavniki privedejo do vnetja ali preprečujejo ozdravitev, potem ko je glavni dejavnik že odstranjen. Sem prištevamo bakterije in kvasovke.
Ob pregledu je zelo pomembno, da kot lastnik poveste veterinarju čim več podatkov o težavi (kdaj se je pojavilo praskanje, ali ste že kdaj prej opazil podobne spremembe, se je vaš ljubljenček v zadnjem času kopal, s čim natančno ga hranite, ah je že bil zdravljen in s čim ...). Veterinar bo najprej potipal in pogledal zunanjost uhljev, nato bo z oto-skopom pregledal zunanje sluhovode vse do bobniča. Če bo treba, bo vzel bris za mikroskopsko preiskavo, s katero ugotavljamo ušesne zajedavce, glive, kvasovke, bakterije in vnetne celice, ter za mikološko (glive) in bakteriološko (bakterije) preiskavo.
Glede na zapletenost obolenja zdravljenje ni enostavno in je ponavadi dolgotrajno. Zajema čiščenje in spiranje sluhovodov z različnimi čistih, s katerimi odstranimo ušesno maslo, tujke, vnetni material, in to v kombinaciji z ušesnimi kapljicami, ki zmanjšujejo vnetje in uničujejo bakterije in kvasovke. V določenih težavnih primerih je potrebna tudi sistemska antibiotična in antimikotična terapija. Po navodilu veterinarja je treba dajati vsa zdravila redno, pri čemer je obvezno treba opraviti tudi kontrolni pregled pred koncem zdravljenja. Za uspešnost terapije moramo odpraviti tudi vse ostale dejavnike, ki jih z zdravili ne moremo ozdraviti in so privedli do vnetja (alergija na hrano, parazite, tujke ...). Žal je to včasih zelo težko ah sploh ni mogoče (zoženi sluhovodi, atopični dermatitis, poklopljeni uhlji...), zato se vnetje rado ponovi. Priporočljivo je, da svoje ljubljenčke od ranih nog navajate na dotike in masažo uhljev ter redno opravljate toaleto sluhovodov. S tem boste pripomogli k temu, da bo veterinar v primeru, če pride do težav, veliko lažje natančno opravil pregled in čiščenje sluhovodov, vi pa boste brez večjih težav dajali zdravila v ušesa.
KLAVDDA AŠENBERGER, dr. vet. med.
IŠČEMO TOPEL DOM
Živalske maske
Katera maškara sem? Kakšen kuža neki - Batman sem! Kaj ni očitno? (6750)
Kje je moja čreda ovac? Ukradle so mi namreč sodček z rumom, ki sem ga imela okoli vratu. Alkoholičarke! (6743)
rilce in glave okrasijo z raznovrstnimi barvnimi liki. Živali pa se v naravi kar same »našemijo« -nadenejo si namreč varovalne in opozorilne barve; prve so podobne okolju, v katerem žival živi (na primer zeleni paličnja-ki), druge pa so vpadljive -živo rumene, rdeče, zelene,
saj žival z njimi sporoča, da je strupena (na primer nekatere gosenice).
Ko se boste odločali, katera maska bi bili, naj vam bo navdih kar narava sama ali pa varovanci iz zavetišča. Do naslednjič lep pozdrav in na-jejte se pustnih krofov.
NINA ŠTARKEL
A-a, na asfalt pa ne grem. Nisem mestni pes! (6736)
Za vse informacije v zvezi s sterilizacijami, kastracijami in posvojitvijo muckov lahko pokličete na 031/326-87Z
Pikalona, 6-mesečna muca
Ste danes maškara? Slovenska tradicija pustovanja zajema lepo število različnih mask - od kurentov do laufarjevin škoromatov, od čarovnic in škratov do povodnega moža, od klasičnih piratov, indijancev in kavbojcev do veselih klovnov, ne manjka pa seveda niti aktualnih mask, ki se posmehujejo političnemu dogajanju in slavnim osebnostim. Otroci pa se pogosto našemijo v živali.
Živali so že dolgo navdih za pustno masko, verjetno zaradi tega, ker so vsepovsod okoli nas že stoletja. Zanimivo je, da je zelo veliko mask muck in mišk, kar je verjetno povezano z njihovo nežnostjo in prikupnostjo, čeprav so jih filmi, oddaje, reklame in knjige naredile tudi poredne, strašljive ali junaške. Ne maskirajo pa se sa-
Vse muce, ki danes iščejo dom, so zdrave, 2-krat cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane oz.ka-strirane, socializirane in navajene bivanja s človekom. Zanje iščemo dom, ki bo izključno notranji, posvojitelj se zaveže, da jih bo kvalitetno hranil, redno cepil proti kužnim boleznim, ter po potrebi zagotovil veterinarsko oskrbo.
Evo jih, ovce, tamle so! Hej, počakajte, dajte še meni malo ruma! (6673)
MAČJA HIŠA
mo ljudje, temveč tudi živali - ali jih našemijo ljudje ali pa se same. V neki vasi v Indiji vsako leto poteka tradicionalno tekmovanje za najlepše pobarvanega slona (pravega, seveda). V ta namen jim
novi tednu
21
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNA GRADBENA DELA. M/Ž: POMOŽNA GRADBENA DELA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 25.2.2009; MORINA IN NEZIRAJ GRADBENIŠTVO IN STORITVE. D.N.O.. POHORSKA ULICA 2,3000 CEUE VEDEŽEVANJE ■ M/Ž; VEDEŽEVANJE PO TELEFONU, DOLOČEN ČAS, I MESEC, 25.2.2009; TIJANA VEDEŽEVANJE MOJCA STANTE S.P.. VOJKOVA UUCA 3. 3000 CEUE
ČIŠČENJE PROSTOROV ■ M/Ž: ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DELOVNO MESTO JE V POSLOVNI ENOTI MARIBORSKA 140 (V STAVBI A2S ■ PRVO NADSTROPJE). DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.2.2009; JULYTRA-DE, TRGOVINA. GOSTINSTVO, STORITVE, D.0.0., PRIJATEUEVA UUCA 1.3000 CEUE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) POMOŽNA DEU V PROIZVODNJI - M/Ž; P0SLUŽE-VANJE STROJEV V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.3.2009; AOUASET D.D.; AOUASET D.D. PROIZVODNI OBRAT ŠTORE. ŽELEZARSKA CESTA 3. 3220 ŠTORE TESAR
KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; KROVSKA, KLEPARSKA IN TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.3.2009; "PROFIL" - GRADBENA DEJAVNOST L0VRE K0MUEN S.P.. DPEKARNIŠKA CESTA 12 F. 3000 CEUE SLIKOPLESKAR
SLIK0PLESKAR - FASADER - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA IN FASADERSKA DEU (IZOLACIJSKE FASADE). DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.3.2009; VIHER 6 VIHER. SUKOPLESK IN OSTALE STORITVE, VD 2, D.N.O., MARIBORSKA CESTA 86,3000 CEUE KLJUČAVNIČAR
DELO V PROIZVODNJI (DELOVNO MESTO JE NA LOKACIJI ŽELEZARNE - B0SI0 V ŠTORAHJ - M/Ž; IZVAJANJE' PROIZVODNIH OPERACU. P0SLUZEVANJE STROJEV, BARVANJE, MONTAŽA SONČNIH K0LEKT0RJEV IZ KOVINE, PUSTIKE, IZVAJANJE KONTBOLE IZDELKOV: 00L0ČEN ČAS. 3 MESECE. 15.3.2009: SOURNI TERMO SISTEMI - STS, RAZVOJ, PROIZVODNJA IN PRODAJA S0URNIH TERMO SISTEMOV, D.D.. KIDRIČEVA UUCA 24 B. 3000 CEUE AVTOMEHANIK
MEHANIK - DELO V CEUU - M/Ž; MENJAVA. MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV OS. AVTOMOBILOV, VULKANI-ZERSKA DEU. MENJAVA IN MONTAŽA AVTOPU ŠČEV: NEDOLOČEN ČAS. 28.2.2009; UH PODJETJE ZA UVOZ - IZVOZ. TRGOVINO, PROIZVODNJO IN STORITVE DM. KOMENDA, KUNEC 13, KUNEC 13, 1218 KOMENDA
SKU0IŠČNIK-TRG0VEC - M/Ž; PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH AVTO 0EL0V, VOŽNJA AVTOVIfKE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 28.2.2009; ALOJZ ŠKORJANEC. S.P. AVTO ŠKORJANEC. PRODAJA REZERVNIH DELOV IN AVTOMOBILOV, CESTA NA KMETIJSKO ŠOLO 14,3230 ŠENTJUR AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; RAZGRADNJA RABUENIH VOZIL. RAVNANJE DELOV VOZU, IZVAJANJE 0STAUH POPRAVIL NA KAROSERIJSKIH DEUH. SESTAVA IN MONTAŽA DELOV ZA AVT0M0RILE. 0STAU DEU PO NAVODILU NADREJENEGA: NEODLOČEN ČAS. 27.2.2009; MANPOWER D.0.0.; MANPOWER D.0.0..
PE CEUE. STANETOVA ULICA 14.3000 CEUE MESAR
POMOŽNI OEUVEC V PREDELAVI MESA - M/t' POMO ŽNA DEU V PREDEUVI MESA IN MESNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 5.3.2009: LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV. D.0.0., CEUE. UVA 7 F. 3000 CEUE MESAR - M/l' DEU V MESNI PREDEUVI IN PRIPRAVI MESNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 5.3.2009: LEDAS PODJETJE ZA PREDEUVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV. D.0.0., CEUE. UVA 7 F. 3000 CEUE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
CNC OPERATER - M/Ž; DELO V PROIZVODNJI, DELO NA STROJIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 26.2»; ADECCO H.R., KADROVSKO SVETOVANJE. D.0.0. PODRUŽNICA CEUE. UUCA XIV. DIVIZIJE 6.3000 CEUE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SAMOSTOJNI TRŽNIK NA TERENU - M/Ž; SAMOSTOJNO PRID0RIVANJE NAROČNIKOV. SKLEPANJE POSLOV, SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE, PRIPRAVA VSEBINSKIH PREDLOGOV IPD. DELO JE VEZANO IZKUUČNO NA TEREN: NEDOLOČEN ČAS. 3.3.2009; MANPOWER D.0.0.; MANPOWER O.D.D., PE CEUE, STANETOVA UUCA 14,3000 CEUE CVETLIČAR
CVETLIČAR - M/Ž; DELO V CVETLIČARNI. DELO NA TERENU PRI STRANKAH. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 3.3.2009; BARBARA AGREŽ S.P.: PE CVETLIČARNA MAČIĆA CEUE, UURUANSKA CESTA 3 A. 3000 CEUE
NATAKAR
NATAKAR V HOTELU ŠTORMAN CEUE ■ M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ, CATERING. PRIPRAVA SVEČANIH OMIZIJ: NEDOLOČEN ČAS. 7.3.2009; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE- HOTELI ŠTORMAN. RIMSKA CESTA 10.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTAUTER - M/Ž; ELEKTRDINŠTAUCUE NA RAZNIH OBJEKTIH. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.3.2009: ELEKTRO IGOR IGOR PRAŠNIKAR S.P.. POT V KONJSKO 1.3212 VOJNIK FRIZER
FRIZER - M/Ž; ŽESK0 IN MOŠKO FRIZERSTVO. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2.3.2009; HARIS - DIN0 STORITVE IN POSREDNIŠTVO, D.O.O., OKROGARJEVA ULICA 5,3000 CEUE PRODAJALEC
TRGOVEC V TRGOVINI IN NA TERENU - M/Ž; PRODAJA ROČNEGA PROFESIONALNEGA ORODJA IN POTROŠNE-GA MATERIJALA MIZARSKIM IN AVTOSERVISNIM DE-UVNICAM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 26.2.2009; MAJ0 SERVISNO IN TRGOVSKO PODJETJE. D.0.0.. IHAN. G0RIČICA 2. DOMŽALE, G0RIČICA PRI IHANU 2,1230 DOMŽALE PRODAJALEC
SKLADIŠČNIK - VOZNIK - M/Ž: RAZNA DEU V SKU-DIŠČU. NAUGANJE TER RAZUGANJE MATERIAU, SKRB ZA UREJENO PODOBO SKUDIŠČA, DOSTAVA MATERIAU Z DOSTAVNIM VOZILOM; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 26.2.2009; ADECCO H.R.. KADROVSKO SVETOVANJE. D.O.O. PODRUŽNICA CEUE, UUCA XIV. DIVIZIJE 6.3000 CEUE
ZASTOPNIK ZA KKP - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL ZA REPRODUKCIJE SUK NAJVEČJIH MOJSTROV SVETA
V TEHNIKI OUE NA PUTNU. ZBIRANJE NAROČIL ZA KNJIGE VEČ KOT 25 SLOVENSKIH ZALOŽB. NAROČILA SE ZBIRAJO PRI ZNANIH KUPCIH. DELO JE TERENSKO. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 15.3.2009; SLOVENSKA KNJIGA D.0.0., PODJETJE ZA PRODAJD IN DISTRIBU-CUO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO. STEGNE 3,1000 UUBUANA EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALNI ZASTOPNIK - M/Ž; RAZISKUJE TRŽIŠČE IN PREOSTAVUA IZDELKE IZ PRODAJNEGA PROGRAMA. AKTIVNO SPREMUA GIBANJE PONUDB, SKLEPA DOGOVORE, IZVAJA PRODAJO NA TERENU ITD.; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 3.3.2009; CEUSKE MESNINE D.D. CEUE, CESTAVTRNDVUE 17,3000 CEUE ADMINISTRATOR - KNJIGOVODJA - M/Ž; OPRAVUA SPLOŠNA ADMINISTRATIVNA DEU, PIŠE IN UREJA POSLOVNO DOKUMENTACIJO, FOTOKOPIRA, KOMPLETIRA IN ARHIVIRA POSLOVNO DOKUMENTACIJO. UREJA MATERIALNO - KNJIGOVODSKI DEL POSLOVANJA PODJETJA. PRIPRAVUA VSE POTREBNE DOKUMENTE ZA RAČUNOVODSTVO. VODI EVIDENCO DOLŽNIKOV IN UPNIKOV TER UREJA PUČILNI PROMET S BANKO, VODI EVIDENCO TERJATEV. IZVAJA IZTERJAVO IN VZDRŽUJE PUČILNI RED: DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 27.2.2009: EMOS SI MEDNARODNA TRGOVINA IN PROIZVODNJA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 38.3000 CEUE
STROJNI TEHNIK
STROJNE INŠTALACIJE - M/Ž; STROJNE INŠTALACIJE, MONTAŽA SOURNIH SISTEMOV IN DRUGA GRADBENA DEU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 3.3.2D09; DOBER MOJSTER STORITVE IN TRGOVINA. O.O.O.. GLEDALIŠKI TRG 3.3000 CEUE
NASTAVITEV IN PROGRAMIRANJE STROJEV (DELOVNO MESTO JE NA LOKACIJI ŽEtEZARNE - B0SI0 V ŠTORAH) - M/Ž; NASTAVITVE IN PROGRAMIRANJE CNC STROJEV ZA ORDEUVO KOVIN. VODENJE PROIZVODNJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.3.2009; SOURNI TERMO SISTEMI - STS. RAZVOJ. PROIZVODNJA IN PRODAJA SOURNIH TERMO SISTEMOV. D.D.. KIDRIČEVA UUCA 24 B, 3000 CEUE GRADBENI TEHNIK
VODJA ASFALTERJEV - M/Ž; VODJA ASFALTERJEV. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2.3.2009; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0., ULICA HEROJA UCKA 8,3000 CEUE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VODJA ODDELKA KONTROLE IN KAKOVOSTI - M/t (VIVAPEN D.O.O.), ZAGOTAVUANJE KONTROLE IN KAKOVOSTI POLIZDELKOV IN IZDELKOV, OBDELAVA RE-KUMACIJ IN ANALIZE LE-TEH, KONTROLNI NAČRTI, PREDPISI. VODENJE MANJŠE SKUPINE KONTROLORJEV. IZKUŠNJE NA PODROČJU VODENJA KONTROLE IZDELKOV, UVEDBA ISO POSTOPKOV; NEDOLOČEN ČAS. 28.2.2009; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21. «UUBUANA
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
SAMOSTOJNI FINANČNIK - M/t (VIVAPEN D.0.0.). OBVLADOVANJE STROŠKOVNEGA - FINANČNEGA RAČUNOVODSTVA (KONTROLING), SPREMLJANJE ZAKONODAJE, POMOČ V RAČUNOVODSTVU (KNJIŽENJE), DEU IN NALOGE S POSEBNIMI POOBUSTILI IN ODGOVORNOSTMI; NEDOLOČEN ČAS. 28.2.2009; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21,1000 UURUANA INŽENIR STROJNIŠTVA TEHNOLOG BRIZGANJA PUSTIKE - VODJA - DELD V CEUU - M/t (VIVAPEN D.0.0.),ZNANJE S PODROČJA PREDEUVE PUSTIKE IN MATERIALOV (PLASTIČNIH MAS. K0P0UMER0V, TERMOPUSTOV IDR.). UREJANJE DOKUMENTACIJE S PROGRAMSKIMI ORODJI. MONTAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ ZA PREDEUVO PUSTIKE, VODENJE SKUPINE. NEPOSREDNA ODGOVORNOST ZA RED IN DISCIPUNO. UREJENOST DEL PROSTORA IN OKOUA, ZAGOTAVUANJE NEMOTENEGA DELOVNEGA PROCESA, ZAGOTAVUANJE IZVAJANJA KONTROLNIH POSTOPKOV. KOORDINACIJA DEL IN DELOVNIH POSTOPKOV. SODELOVANJE Z VODSTVOM IN ODDELKOM KAKOVOSTI. ZAGOTAVUANJE KAKOVOSTNIH IZDELKOV.DRUGA DEU, POVEZANA S POTREBAMI OBRATA IN/AU PO NALOGU NADREJENEGA; NEDOLOČEN ČAS. 28.2.2009; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O.. DUNAJSKA CESTA 21.1000 UURUANA VARNOSTNI INŽENIR PROJEKTANT IZ VARSTVA PRI DELU UHKO PRIPRAV-
®® £ ~
NIK - M/Z; IZVAJANJE STROKOVNIH STORITEV IZ VPD IN VARSTVA PRED POŽARI NA SEDEŽU PODJETJA IN PRI ZUNANJIH NAROČNIKIH. NEDOLOČEN ČAS. 25.2.2009; KLH-TRADE PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O., ŠKOFJA VAS 40.3211 ŠKOFJA VAS EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
KOMERCIAUST - M/t KOMERCIALNA DEU, DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2.3.2009; GRADNJE ŽVEPUN D.0.0., UUCA HEROJA UCKA 8.3000 CEUE KOMERCIAUST - M/t TRŽENJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.3.2009; MARMAT, PROIZVODNJA SUROVIN, GRADNJA, RECIKUŽA, O.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 9. 3220 ŠTORE
DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) IZVAJALEC TERENSKIH MERITEV - M/t IZVAJANJE TERENSKIH MERITEV, DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 2.3.2009; GRADNJE ŽVEPUN D.O.O.. UUCA HEROJA UCKA 8.3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRUE
ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATRUE - M/t DELOV DISPANZERJU ZA PREDŠOLSKE OTROKE V ZD CEUE. STROKOVNO DELO ZDRAVNIKA SPECIAUSTA, NEDOLOČEN ČAS. 28.2.2009; ZDRAVSTVENI DOM CEUE. GREGORČIČEVA ULICA 5.3000 CEUE
_UE LAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
SOBARICA - M/t POSPRAVUANJE SOB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.2.2009; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 4,3270 LAŠKO
AVTOMEHANIK
AVTDMEHANIČNA IN VULKANIZERSKA DEU - M/t AVTDMEHANIČNA POPRAVILA. MENJAVA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 4.3.2009; BREGAR POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.0.0., ARMEŠKO 41,8280 RRESTANICA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIAUST SPLOŠNE AU DRUŽINSKE MEDICINE V ZD UŠKO - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBUUNTI, DOLOČEN ČAS, 16 MESECEV, 4.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM UŠKO, KIDRIČEVA UUCA 5 B, 3270 UŠKO DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK ZA ODRASLE V ZD RADEČE - M/t DELO ZOBOZDRAVNIKA V AMBUUNTI ZA ODRASLE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 7.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, UUCA OF 8.1433 RADEČE ZOBOZDRAVNIK V OTROŠKI AMDUUNTI ZD RADEČE - M/t DELO ZOBOZDRAVNIKA V OTROŠKEM IN MU-DINSKEM ZOBOZDRAVSTVU, DOLOČEN ČAS, 8 MESECEV. 7.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, UUCA OF 8,1433 RADEČE
ZODOZDRAVNIK ZA ODRASLE - M/t DELO ZOBOZDRAVNIKA V AMBUUNTI ZA ODRASLE V ZD RADEČE, NEDOLOČEN ČAS, 7.3.2009: ZDRAVSTVENI DOM RA-PEČE. UUCA OF 8.1433 RADEČE
UE MOZIRJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DEUVEC TESAR - M/t POMOŽNA TESARSKA DEU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.22009; MARSAN. TESARSTVO IN KROVSTVO, D.0.0., MLINSKA POT 6,3330 MOZIRJE MIZAR
MIZAR - M/t MIZARSKA DEU V DEUVNICI IN NA TERENU, NEODLOČEN ČAS. 28.2.2009; MIZARSTVO LUKAČ MILOŠ S.P., SPODNJA REČICA 59,3332 REČICA OD SAVINJI
FARMACEVTSKI TEHNIK
PRODAJALEC - M/t PROMET NA ORODNO Z MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI V SPECIALIZIRANI PRODAJALNI, NEDOLOČEN ČAS, 1.3.2009: EURODOM TRADE PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE O.O.O., PREŠERNOVA UUCA 3.3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
UPRAVUALEC LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TGM - M/Ž: UPRAVUANJE STROJEV TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE, NEDOLOČEN ČAS. 12.3.2009; KDNGRAD GRADBENO. OBRTNO. INSTALACIJSKO IN PROIZVODNO PODJETJE D.D., TOVARNIŠKA CESTA 3.3210 SLOVENSKE KONJICE ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKHIVEC - M/t ŽELEZKRIVSKA DEU, NEDOLOČEN ČAS. 12.3.2009: KONGRAD GRADBENO. OBRTNO. INSTALACIJSKO IN PROIZVODNO PODJETJE D.D., TOVARNIŠKA CESTA 3.3210 SLOVENSKE KONJICE KERAMIK
POUGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC- M/Ž; POUGANJE KERAMIČNIH PLDŠČIC, NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA NA RAZLIČNE PODUGE, NEDOLOČEN ČAS, 12.3.2009; KONGRAD GRADBENO. OBRTNO, INSTAU-CUSKO IN PROIZVODNO PODJETJE D.D., TOVARNIŠKA CESTA 3,3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA EKSTRUDER - M/Ž; PRIPRAVA MEŠANIC PO RECEP-TURI IN DOZIRANJE MATERIAU, NASTAVITEV, UPRAVUANJE IN KONTROU DELOVANJA STROJEV. VODENJE PREDPISANE TEHNIŠKE DOKUMENTACIJE. IZLOČANJE, RAZREZ IN MLETJE IZMETA, AVTOKON-TROU. PO POTREBI DRUGE NALOGE. ZA KATERE JE USPOSOBUEN. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 25.2.2009: KOPUST EKSTRUZUA IN KONFEKCIJA. D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE CVETLIČAR
CVETLIČAR Z IZKUŠNJAMI - M/t IZDELAVA CVETLIČNIH ARANŽMAJEV, DOLOČEN ČAS, 8.3.2009; DAR-DENJ PROIZVODNJA IN TRGOVINA. D.O.O.. STARI TRG 9,3210 SLOVENSKE KONJICE DIPLOMIRANI INŽENIR AGRONOMIJE (VS)
ODGOVORNA OSEBA ZA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA - M/Ž; ODGOVORNA DEU ZA PRODAJO FITO-FARMACEVTSKIH SREDSTEV, SVETOVANJE PRI PRODAJI RAZUČNIH ŠKROPIV. GNOJIL...; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 12.3.2009; CVETLIČARNA. TRGOVINA IN STORITVE BOŠTJAN PUČNIK S.P., CELJSKA CESTA 5, 3210 SLOVENSKE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA
VODJA GRADBIŠČ - M/t TEHNIČNO VODENJE DEL NA OBJEKTIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 8.3.2009; KONGRAD GRADBENO. OBRTNO. INSTALACIJSKO IN PROIZVODNO PODJETJE D.D.. TOVARNIŠKA CESTA 3, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTtLKA - M/Ž: ČIŠČENJE PROSTOROV ŠOLE IN OKOLICE, ODLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.2.2009; OSNOVNA ŠOU SLIVNICA PRI CEUU. GORICA PRI SUVNICI61. 3263 GORICA PRI SLIVNICI DELAVEC BREZ POKLICA ZIDAR. TESAR - M/t IZKOPI. ZIDANJE. POUGANJE DRANAŽE. OPAŽANJE, POSTAVUANJE ARMATUR. VARJENJE IZOLACIJE; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 12.3.2009: GRADBENIŠTVO S GRAD, RODERT SLUGA S.P., RAZBOR 12,3222 DRAMUE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA SALONA KERAMIKE - M/Ž; VODENJE SALONA KERAMIKE, DEU NA PODROČJU MARKETINGA, NABAVE IN PROOAJE RUGA, IZDEUVA KALKULACIJ. ANAUZ. OBRAČUNOV: NEDOLOČEN ČAS, 6.3.2009: BUSINESSMEN'S CLUB MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CVETLIČNA UUCA 24.3000 CEUE STROJNI TEHNIK
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž: NABAVA IN PRODAJA INDUSTRIJSKE OPREME. NEDOLOČEN ČAS. 6.3.2009; BUSINESSMEN'S CLUB MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O.. CVETLIČNA UUCA 24. 3000 CEUE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE
RAČUNALNIČAR - PROGRAMER - M/t PROGRAMIRANJE ZAHTEVNIH POVEZAV MED RAZAMI SAP IN RFID MODDU, POSTAVUANJE IN ODUKOVANJE SPLETNIH STRANI. PROGRAMIRANJE V PROGRAMSKIH JEZIKIH C« IN PYTHON. DELO S STREŽNIKOM; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 6.3.2009; BUSINESSMEN'S CLUB MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE. D.O.O., CVETLIČNA UUCA 24.3000 CEUE DOKTOR MEDICINE
ZURAVNIK SPECIAUST DRUŽINSKE AU ŠOLSKE MEDICINE AU PEDIATER AU ZDRAVNIK Z LICENCO ZA DELD V DRUŽINSKI ALI ŠOLSKI AMDUUNTI - M/t ZDRAVNIK V AMBUUNTI DRUŽINSKE MEDICINE IN DELD V NMP IN DEŽURNO SLUŽBO. NEDOLOČEN ČAS. 9.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA LEO-NA DOBROTINŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUR DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZODOZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/t ZOROZDRAVNIK V AMBUUNTI ZP PUNINA PRI SEVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBRO-T1NŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOČNIK PEKA - M/t POMOČ V PEKARNI, RAZVOZ KRUHA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.3.2009; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O.. CE-ROVEC PRI ŠMARJU 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH POMOČNIK PEKA ■ M/Ž; POMOČ V PEKARNI, RAZVOZ KRUHA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 19.3.2009; GRATIS. PEKARNA. TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O.. CE-ROVEC PRI ŠMARJU 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH POMOČNIK PEKA - M/Ž; RAZVOZ KRUHA. POMOČ V PEKARNI. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 1.3.2009: GRATIS. PEKARNA. TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
NATAKARSKI POMOČNIK
STREŽBA PIJAČ - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 8.3.2009; GOSTINSTVO IN MONTAŽE VINKO BUKŠEK S.P., LOVSKA UUCA 10. 3250 ROGAŠKA SLATINA KUHARSKI POMOČNIK POMOČ V KUHINJI - M/t PRIPRAVA HRANE, ZELENJAVE, DELITEV HRANE. ČIŠČENJE KUHINJE IN POMOŽNIH PROSTOROV; DOLOČEN ČAS, 25.2.2009; PREVOZNIŠTVO IN GOSTILNA FERME. MATEJ FERME S.P., KIDRIČEVA UUCA 60.3250 ROGAŠKA SLATINA KLJUČAVNIČAR
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/t SAMO STOJNA CEVARSKA DEU. RRANJE IN RAZUMEVANJE NAČRTOV. VODENJE SKUPINE, MONTIRANJE: DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.2.2009: SIFLEKS. KOVL NARSTVO. PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE. D.O.O.. TRŠKA CESTA 5.3254 PODČETRTEK PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA TEHNIČNEGA DUGA, NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2009; TOPUŠEK. TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV. ELEKTROINSTA LACIJE. D.0.0.. RJAVICA12.3250 ROGAŠKA SUTINA PRODAJALEC - M/t PRODAJA TEHNIČNEGA RUGA. NEDOLOČEN ČAS. 25.2.2009; TOPUŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV. ELEKTROINSTA-LACUE, D.O.O., RJAVICA 12,3250 ROGAŠKA SUTINA PRODAJALEC - M/t PRODAJA OBUČIL IN OBUTVE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.3.2009; TRGOVINA JELENA BOŽIČ S.P., ZDRAVIUŠKI TRG 11.3250 ROGAŠKA SUTINA NATAKAR
NATAKARICA - M/t TOČENJE PUAČ, NEDOLOČEN ČAS, 1.3.2009; KAVA BAR. PREVOZ OSEB IN STVARI EMIUJA VOUVŠEK S.P., ZGORNJA KOSTRIVNICA 17 A, 3241 PODPUT FARMACEVTSKI TEHNIK FARMACEVTSKI TEHNIK, SVETOVALEC IN PRODAJALEC ZDRAVIL - M/Ž; SVETOVANJE IN PRODAJA ZDRAVIL DIETETSKIH PRIPRAVKOV, ZEUŠČNIH ČAJEV IN OSTALEGA DUGA IZ ASORTIMAJA SPECIALIZIRANE PRODAJALNE Z ZDRAVILI; NEDOLOČEN ČAS, 22.3.2009; FLORA, TRGOVSKO, IZVOZNO-UVD-ZNO IN PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O.. TRG 1,3252 ROGATEC
KOMERCIALIST
KOMERCIJALNI MANEGER - M/Ž; NABAVA IN PRODAJA TEHNIČNEGA BUGA. NEDOLOČEN ČAS, 2.3.2009; TOPUŠEK. TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTAUCIJE. D.O.O., RJAVICA 12,3250 ROGAŠKA SUTINA EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO
RAČUNOVODJA - M/Ž; RAČUNOVODSKE STORITVE: KNJIŽENJE PREJETIH IN IZDANIH RAČUNOV, BANČNIH IZPISKOV, OBRAČUNAVANJE PUČ, IZPOLNJEVANJE POTNIH NALOGOV, IZDEUVA DDV OBRAZCEV. IZOEUVA BIUNC IN LETNIH POROČIL IZDAJANJE RAČUNOV..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.2.2009; TOMAS TRANS. MEDNARODNI PREVOZI IN DRUGE STORITVE, D.D.D., ŠKOFIJA 1 A. 3253 PRISTAVA PRI MESTINJU
UE VELENJE_
DELAVEC BREZ POKLICA
ČISTILKA POSLOVNIH ORJEKTOV - DELO V VELENJU ■ M/Ž: ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE POSLOVNIH OBJEK-
TOV. DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. 25.2.2009; MODRI VAL ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE D.O.O.. PREŠERNOVA CESTA 53,1235 RADOMUE KROVEC - M/Ž; KROVEC. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 25.2.2009; STRIP. INŽENIRING IN PROIZVODNJA. D.O.O., KAJUHOVA CESTA 17 A, 3325 ŠOŠTANJ FRIZER
OSEBNE STORITVE ■ FRIZER - M/t FRIZERSKE STORI TVE - ŽENSKE IN MOŠKE. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.2.2009; FRIZERSKI SALON N, NATAŠA VRČKOVNIK S.P.. FLORJAN 289.3325 ŠOŠTANJ VRTNAR
VRTNAR - M/t KOŠNJA, OBREZOVANJE, SAJENJE. PLETJE. DOLOČEN ČAS. 9 MESECEV. 27.2.2009: VRTNARSTVO SADIKA. SAMO MUAČ S.P., EFENKOVA CESTA 35.3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI SVETOVALEC PRODAJE- ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - DELO V VELENJU - M/t PRIDOBIVANJE STRANK IN TERMINOV. SVETOVANJE, SKLEPANJE PONUDB; DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV. 6.3.2009: GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA UUBUANA. KOMENSKEGA UUCA 4. 1000 UUBUANA
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME - M/t SERVISIRANJE STROJNE OPREME IN RAČUNALNIŠKIH MREŽ. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.2.2009; NORMA SOFT. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING D.O.O. VELENJE. EFENKOVA 61. EFENKOVA CESTA 61,3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK PRAVNIK - M/Ž; OPRAVUANJE STROKOVNIH PRAVNIH DEL S PODROČJA PRISTOJNOSTI NOTARIATA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.3.2009; SALMIČ MARKO
-	NOTAR, PREŠERNOVA CESTA 1.3320 VELENJE PRAVNI SVETOVALEC ■ M/t SVETOVANJE S PODROČJA DELOVNOPRAVNE ZAKONODAJE. IZVAJANJE DISCIPLINSKIH IN ODŠKODNINSKIH POSTOPKOV TER POSTOPKOV ODPOVEDI PDGODRE O ZAPOSLITVI; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 2.3.2009; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING. POSREDNIŠTVO. TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O.. UURUANSKA CESTA 13 R. 3320 VELENJE
UE ŽALEC
GRADBENI DELAVEC
GRAORENI DEUVEC - M/Ž; ENOSTAVNA DEU V SKUPINI, NEDOLOČEN ČAS. 25.2.2009; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., UUCA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC TESAR
TESAR - M/t TESARSKA DEU, NEODLOČEN ČAS, 25.2.2009; GRADIKOM GRADDENO PODJETJE D.O.O.. UUCA IVANKE URANJEK 1,3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - M/t ZIDARSKA DEU, NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2009; GRADIKOM GRADREND PODJETJE D.0.0, UUCA IVANKE URANJEK 1,3310 ŽALEC LESAR
MIZAR - M/Ž; DEU PO NAROČILU NADREJENEGA, SAMOSTOJNO DELO NA LESNO OBDELOVALNIH STROJIH IN MANJ ZAHTEVNA DEU, DELO NA CNC STROJU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 26.2.2009; RIVA HIŠE GDMILSKO. PROIZVODNJA MONTAŽNIH HIŠ. D.O.O.. ŠMATEVŽ 26,3303 GOMILSKO VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.2.2009; AVTOPREVO-ZNIK STOJAKOVIČ RORISUV S.P., UBOJE 42. 3301 PETROVČE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
DELO V GOSTINSTVU - M/t STREŽBA PRUAČ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.3.2009; RODERT DOUR. S.P. MESARSTVO "D". VEUKA PIREŠICA 35 A. 3310 ŽALEC
CNC OPERATER (DELD V ŽALCU) - M/t MENJAVA ORODIJ IN NASTAVITEV STROJEV. OPRAVUANJE KONTROLE STANJA V PROIZVODNJI, PRIPRAVA ORODIJ ZA PROIZVODNJO, NADZOR NAD PRAVILNIM DELOVANJEM ORODU; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.2.2009: TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE. D.O.D., LESKOŠKOVA CESTA 9 E. 1000 UURUANA NATAKAR - STREŽBA PIJAČ -DELO V ŽALCU - M/t NATAKAR - STREŽBA PIJAČ, OOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 26.2.2009; LOGO PODJETJE ZA PROIZVODNJO, INŽENIRING, ZASTOPANJE. POSREDOVANJE IN TRGOVINO. D.0.0. GROSUPUE, LJUBLJANSKA CESTA 66, 1290 GROSUPUE
SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA
VOOJA NADZORA V ŽIVILSKI PROIZVODNJI - V SAVINJSKI DOUNI - M/t NADZOR PROIZVODNJE TER POSTOPKOV V PROIZVODNJI, KONTROU KVALITETE IZDELKOV, VODENJE KADRA V PROIZVODNJI IN EKSPEDITU TER NORMIRANJE POSTOPKOV; NEOO LOČEN ČAS, 25.2.2009: TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE. D.O.O.. LESKOŠKOVA CESTA 9 E. 1000 UUBUANA KUHAR
KUHAR V RESTAVRACIJI ŠTORMAN V PARIŽUAH
-	M/Ž; KUHANJE MAUC, KOSIL A U CARTE, DEU V KUHINJI: NEDOLOČEN ČAS. 7.3.2009: ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE- HOTEU ŠTORMAN, RIMSKA CESTA 10,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI PICOPEK - M/t PRIPRAVA IN PEKA PIC V KRUŠNI PEČI, PRIPRAVA TESTENIN, SOLATNIH KROŽNIKOV ... VZDRŽEVANJE KUHINJE. NAROČANJE BUGA ...; DELO V PIZZERII AFRIKA, NEDOLOČEN ČAS, 27.2.2009; A-L GOSTINSTVO. TRGOVINA. STORITVE. D.O.O.. BRASLOVČE 26.3314 BRASLOVČE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE (MALICE IN PIZZE) IN PIJAČE V PIZZERII. NEDOLOČEN ČAS, 27.2.2009; A L GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O.. BRASLOVČE 26.3314 BRASLOVČE GRADBENI TEHNIK
GRADRENI DELOVODJA - M/Ž; VODENJE SKUPINE NA GRADRIŠČU, RAZPOREJANJE DELOVNE SILE. NEDOLOČEN ČAS. 25.2.2009; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.D., UUCA IVANKE URANJEK 1,3310 ŽALEC PROIZVODNI KONSTRUKTOR - M/Ž; SAMOSTOJNA IZDEUVA DOKUMENTACIJE ZA PROIZVODNJO, DEU PO NAROČILU NADREJENIH, RISANJE V AUTOCAD-U ..., NEDOLOČEN ČAS, 26.2.2009; RIVA HIŠE GOMILSKO, PROIZVODNJA MONTAŽNIH HIŠ, D.0.0., ŠMATEVŽ 26, 3303 GDMILSKO
INŽENIR GRADBENIŠTVA
VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; VODENJE IN IZVAJANJE DEL GRADBIŠČA, NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2009; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., ULICA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC
Št. 15 - 24. februar 2009
NTjIC
if ; i
VODNIK
TOREK, 24.2.
11.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Zimske počitniške vragolije
delavnica Čmo-bela portret-na silhueta
19.00 KnjigarnaKulturnica
Velenje_
Na zdravje - Kaj lahko za svoje zdravje storite sami
predstavitev knjige Petra Amaliettija
SREDA, 25.2.
11.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Zimske počitniške vragolije
delavnicaFotografski negativ, kaj je to?
16.00 Knjižnica Šoštanj_
Ure pravljic
Smeh je najboljše zdravilo in Igraj se nežno, medve-dekAlfi
16.30 Prostori CŠOD Gorenje Ura pravljic
17.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku Celje_
Pujskovokolo
gledališkapredstava Gledališkega kluba 7, IV. OŠ Ce-
Ije_
17.00 Knjižnica Velenje_
Pravljične ure
Nerodna Avguština in Plahi zmaj
17.00 Medobčinska splošna
_knjižnica Žalec_
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štu-sej
17.00 Knjižnica Rogatec_
Ježkove urice
izdelava knjige s pustnimi pesmicami inpravljicami
18.00 Mladinska knjiga Celje Cicikiubova pravljična urica
predstavitev zgodbic mlade pisateljice Teje
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec__
Uglašena
predstavitevpotopisneknjige Mee Valens
18.00 Kulturni center Laško
Kamnita sekira
delavnica - izdelava in pomen kamnitih sekir
19.00 Dom sv. Jožefa_
Pavel - apostol svobode -Kdo si?
predavanje doc. dr. Maksimilijana Matjaža
19.00 Knjižnica Šoštanj_
Na začetku je bila Troja
predstavitev knjige Boruta Korana
19.19 Knjižnica Velenje_
Moč pozitivne samopodobe
predavanje Renate Bokan
19.30 Mestni kino Metropol Terrafolk
koncert in predstavitev albuma Full circle
ČETRTEK, 26.2.
11.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_'
Zimske počitniške vragolije
delavnica - Telovnik brez šivanke
17.00 Dom II. slovenskega
tabora Žalec_
Grdi raček
mini teater za Cicibanov abonma in izven
17.00 Knjižnica Rog. Slatina Ježkove urice
izdelava knjige s pustnimi pesmicami inpravljicami
18.00 Knjižnica Kozje_
7. čitalniški večer
gostje MimiMalenšek, Ivan MinattiinbojzkaŠpacapan
19.00 Knjižnica Laško_
Mongolija
potopisno predavanje Urške Andreje
19.00 Dom sv. Jožefa_
Nikodemov večer
Ejvi,jazsemvreden-preda-vanje dr. Karla Gržana
KINO
Frost Nixon, drama 17.15
Nenavaden primer Benjamina Buttona, drama 16.40, 20.00
Povest o Despereauxu, animirana komedija
15.05,17.05,19.05 Reci da, komedija 19.20, 21.35
Rožnati panter 2, komedija 15.15, 19.45, 21.45 Sedem duš, drama 16.00, 18,30, 21.00 Somrak, fantazijska romantična drama 20.30
Toše: The hardest thing,
biografski dokumentarec 19.25, 21.25 Vojna med nevestama,
romantična komedija 15.30, 17.30,19.30, 21.30,
predstave so vsak dan e v sredo
PLANET TUS
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Torek 24. in sreda 25.2. Bolt, animirana družinska komedija (sinhroniziran) 15.00.17.10
Boh 3D, animirana družinska komedija (sinhroniziran) 16.10,18.20 Čast in slava, triler 16.45
Deček v črtasti pižami, vojna drama 21.05
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
KINOLOŠKO DRUŠTVO CELJE
VAS VABI NA TEČAJE ŠOLANJA PSOV VSEH PASEM
Mala šola Začetni tečaj B-BH
Nadaljevalni tečaj Reševalna enota
90 EUR 140 EUR 100 EUR 110 EUR 90 EUR
Opomba:
Cene veljajo za člane
Vpis v sredo, 4. marca, od 17. do 19. ure NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU V LOKROVCU
Informacije vsako sredo, od 17. do 19. ure. Tel.: 03 492 75 73
TRŽNICI V CELJU
MWötednik
TOREK, 24.2.
18.00 Darfur - Vojna za vodo, dokumentarni
20.00 Ljubezen v Barceloni, romantična drama/komedija
SREDA. 25.2. 18.00 Ex bobnar, glasbeni
ZELENJAVA	
bučke	1-1,5
bučno olje	3-13
cvetača	3-3,5
čebula	1,2-2,2
česen	6-10
fižol v zrnju	5-8
hren	2,5-4
koleraba	1,5-2
korenje	1- 1,5
krompir	0,8-1
ohrovt	2
brstični ohrovt	2-3
paprika	2-2,3
paradižnik	2-3
peteršilj	6-7
pesa	1,5-2
por	2
redkvica šopek	2
redkev črna	2
radič	2,5-3
motovileč	15-27
solata glavnata	2,5-3
endivija	2,5-3
majniška	4
repa	2
repa kisla	1,8
«pni
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti-
4 male oglase v Novem tedniku do 10
besed in čestitko-na Radiu Celje -
izkoristili izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
Neizkoriščene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto!
zelje presno
O g.j GOZDNI SADEŽI
kislo zelje	1,8
zelena	2-2,6
SADJE	
ananas	3
banane	1,3-1,5
grozdje belo	1,5-3
grozdje rdeče	1,5-3
grenivke	2,5
hruške	1,5-2,5
jabolka	1-1,5-2
kivi	2-3,5
limone	2,5
mandarine	2- 3
orehi celi	3-4
pomaranče	1,99
rozine	4
gobe suhe 10 dag	15-20
šampinjoni	3
med	5-9
MLEČNI IZDELKI	
IN JAJCA	
smetana	5
skuta	4
sladka skuta	5
jajca 0,18-0,25	
CENE NA	
EKOLOŠKI TRŽNICI	
pesa	2
korenje	1,5
krompir	1-1,5
zelje	1-1,5
jabolka	1-1,5
radlocelje
""'m. 95 1 95-9 100-3 906 MHz
Življenje brez Novega tednika Je kot
..i limona. Lahko Je zdravo, a je kislo.
HITRO NAROČITE
EMEHU
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1	tudi letnik 2009 A -JiWi];
/-k	pri|ogoTV-CtfUAI	il
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
UMIH«
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:	Datum rojstva:
Ulica:	
Nepreklicno naročam Novi tednik	podpis:
za najmanj 6 mesecev	
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal	samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
St. 15 - 24. februar 2009
NOVI TEDNIK
- INFORMACIJE
23
INFORMATIVNA OBJAVA JAVNE DRAŽBE
Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec bo izvedla javno dražbo za prodajo motornega vozila Renault Šafrane 2.5. letnik 1997. Javna dražba bo v sredo, 4. 3. 2009, ob 9. uri v sejni sobi Občine Žalec.
Javna dražba je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 11/2009 z dne 13. 2. 2009. Podrobnejše informacije o prodaji lahko dobite na Občini Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, GSM: 041/638-662.
KUPIM
KAKRŠNO koli osebno vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 361-304.	es
SPORT CENTER PRODNIK: Jurievec Edvard s.d.
Juvanje 1.3333 Ljubno ob Savinji zaposli natakarja (natakarico) Hrana in stanovanje v hiši. Informacije: 041 752-111
Si žefite delati v dinamičnem kolektivu?
Podjetje potrebuje komunikativne, urejene sodäavcfi za delo na področju trženja. Pogoj: izpit ^kategorije.
Vse inf. po tel. 03/425-61-50 od pon. do pet 8. do 15.30 ure. Jakoma d.o.o, Mariborska c. 44.3Q00 Celje.
PRODAM
R dio 1,2, letnik 2001,5 vrat, elektro paket, garažiran, prva barva, prodam. Telefon 051 268-022.	755 FORD fiesta 1,25 zetec, letnik 1999,5 vrat, l*airbag, 1 «servo volan, 76.600 km, prva barva, garažiran, prodam. Telefon 041723-364. 755 AVTOMOBIL Citroen xsara, letnik 2001, 64.000 km, garažiran, prodam. Telefon 492-3790. 852
Brezplačna posredovanja
za ženske do 46 let. Posredovalnica
03 57-26-319, 031 836-378
Zenitna posredovalnica
za vse osamljene 03 57-26-319. 031 505-495
Leopold Orešnik s.p., Prebold
IZREDNO UGODNA
GOTOVINSKA
POSOJILA!!!
IiTAKOJSNJE IZPLAČILO!
Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. 'PREVERITE!
PE MARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 200 16 20.040 633 332 PE CELJE. Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30. 040 633 334
I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o. Dunajska 22, 1000 Ljubljana_
TRAKTOR Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 680-684.	p
TRAKTOR Zetor kupim. Telefon 051 639-
777.	p
Hmezad
KMETIJSKA ZADRUGA PEIROVČE, 2.0.0, PETROVČE i
Razpisuje prosto delovno mesto
Pogoji:
-	srednja šola ekonomske smeri
-	5 let delovnih izkušenj v knjigovodstvu
-	obvladanje dela z računalnikom (Excel, Word, elektronska pošta)
Prošnje pošljite na naslov:
Hmezad Kmetijska zadruga Petrovce, Z.O.O., Petrovce, Petrovce 1, 3301 Petrovce, do 6.3.2009.
^Prodajate
(ne)premičnino?
Želite, da Je Vaš oglas bolj viden?
Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir!
MALI OGLAS S SLIKO (4x3cm)
> O
<2 <0
o s
£ g
<u t!
S *
!§ ■S z
OPEL astra l,6iE, letnik 1997, prvi lastnik, prodam. Telefon 070 818-XXX.
MAU OGLAS S SLIKO (4*3cm) V OKVIRJU
Vse cene vključujejo DDV
OPEL astra 1,6 i, letnik 1997, prvi last-tnik, prodam. Telefon 070 818-XXX.
Informacije 03 4225IOO
z ambicijami po kreativnem delu v urejenem delovnem okolju!
Laguna - Crater, d.o.o. Dodatne informacije gsm:
051 679-801
POSEST
PRODAM
OKOLICA Bistrice ob Sotli. Parcelo z vinogradom, zazidljivo, 1.700 m2, lesena klet (brunarica), asfaltirana cesta do parcele, prodam. Telefon 031 317-908. š 66
KUPIM
VIKEND hišo ali kmetijo, v bližini Celja, do 25 km, plačilo z gotovino približno 70.000 EUR, možnost poplačila kredita ali lea-singa, plomba v ZK ni težava, lahko je razpisana dražba, kupim. Sem resen kupec. Telefon 031 400-673. 429
ODDAM
»tiWiiMi'miiin
LOKAL Zlatarna Stožir, 78 m2, Nova vas v Celju, oddamo. Lokal je primeren za turistično agencijo, računovodski servis, masažni studio, inženiring... 804
VINOGRAD na žici, v dobri rodnosti, oddam. Všenik, Slovenske Konjice, telefon 5772-436, zjutraj ali zvečer.	807
msmm
KUPIM
GARAŽO v Celju kupim. Telefon (03) 5862-523,051 348-302.	P
PRODAM
ZELO ohranjeno peč za centralno Ferot-herm, 40 kalorij, z bojlerjem, prodam zaradi spremembe kurjenja. Telefon 051 624-250.	821
KUHINJO, elemente, kotno sedežno, štedilnik, hladilnik, zamrzovalnik, skrinjo, pralni stroj, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481.	850
AKUSTIKA
PRODAM
HARMONIKO Melodija, 120 basov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 807-150.	746
HARMONIKO, CFB duri, prodam za 1.400 EUR. Informacije po telefonu 041619-279.	833
PRODAM
BREJE telice in kravo po izbiri ugodno prodam. Telefon 041 527-070,031 664-293.	749
TELIC0 simenlalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 763434. 8O6 TRI krave s teličko prodam. Okolica Rimskih Toplic. Telefon (03) 573-9337. 837 BIKCA, čb/rh, starega 4 tedne, prodam. Telefon 031 703-799.	713
KUPIM
MLADEGA ovna, js pasme, kupim ali menjam. Telefon 041369-397. 843
PRODAM
EN0S0BN0 stanovanje, na Otoku, dobra lokacija, 36 m2, prodam. Telefon 041 305-628, po 17. uri.	667
MIMW
ODDAM
MEŠČANSKO stanovanje, prenovljeno v odvetniško pisarne, Ljubljanska 6,1. nadstropje, lahko najamete po 9 EUR/m2. Telefon 041 971-824.	801
SOBO, za delno pomoč v gospodinjstvu, oddam zaposlenemu dekletu. Telefon 714-0376.	ž 28
DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Vojkovi ulici v Celju oddam v najem. Informacije vsak dan po 18. uri, telefon 040336-219.	866
IŠČEM
STANOVANJE, v Celju ali okolici, starejša hiša, možna pomoč starejši osebi, nekadilec, nealkoholik, srednjih let, iščem. Telefon 040 387-495.	841
radiocelje
'* 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
PRODAM
SENO v kockah prodam. Telefon 051 202-893.	805
BALE, okrogle, silažne, 9 kosov in kocke, 300 kosov, prodam. Telefon 031786-975.
835
OSTALO
PRODAM
SENO v okroglih balah, slamo v kockah in prašičke prodam. Telefon 041 708-978.
826
KRAVO simentalko, brejo sedem mesecev in pol, tretje tele in plohe, debelina 50 mm, 2 m3, prodam. Telefon 041920416.
836
MESO telice, kakovostno, krmljene z domačim senom, četrt ali polovica, po dogovoru tudi večji kosi, možna dostava, prodam. Telefon 031373-580. 840
STARE fotoaparate, razne gramofone, radie in keramične majolike prodam. Telefon 041 505-105.	847
Umrl je dr.
ZLATAN SKOBERNE
srečna zvezda družine Milana Divjaka
822
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Med nami mirno si zaspala, v naših srcih večno boš ostala.
ZAHVALA
ob boleči izgubi žene in matere
SONJE BELEJ
iz Zgornje Rečice pri Laškem (14.5.1941-8.2.2009)
Za vso pomoč v letih njenega zdravljenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k počitku. Zahvala osebju laškega zdravstvenega doma ter osebju kardiološkega oddelka celjske bolnišnice za vso pomoč v letih njenega zdravljenja. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Vinku Lavrincu za poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano žalostinko in pogrebni službi Komunale Laško za vse opravljene storitve. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Jože, sinovi Marjan, Jože, David in Andrej ter ostalo sorodstvo
L72
Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo žalostno vest, da je v 83. letu nenadoma preminil mož, oče, dedek, brat, stric, tast in svak
RUDI PERDAN
mehanik iz Celja
Od njega smo se poslovili 18. februarja 2009 na celjskem pokopališču.
Vsi njegovi
846
SIMPATIČNI privatnik, 52 let, iz Celja, želi prijateljico. Lahko te tudi zaposlim. Telefon 041 248-647, agencija Alan. 848 PREMOŽEN in pošten 60-letni vdovec želi prijateljico. Telefon 041 248-647, agencija Alan.	848
PRIVLAČNA 38-letna Celjanka, vitko, želi prijatelja od 35 do 50 let. Telefon 041 248-647, agencija Alan.
848
MOJSTRICA šiviljstva šiva fantovske obleke za obhajilo in birmo, moške obleke,
telovnike, kravate, metuljčke ...Telefon 041 422-152. Klemen Cokan, s. p., Tov-sto 6, Laško.	733
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	855
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032,Novi tednik izhaja vsak torekin petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in
vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bohinac,
Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
Št. 15 - 24. februar 2009

St. 15 - 24. februar 2009
SjLKtAVt tV^C ft
ft
Glasba jima pomaga čez ovire
Proslavljanje zlate poroke ni le ponovna potrditev petdesetletne skupnosti, temveč in predvsem prilika za obujanje spominov na prve ljubezenske iskrice, na »ohcet« in ustvarjanje družinskega gnezda. Tudi zlatoporočenca Terezija in Jože Artnak iz Javorja sta pred nedavnim skupaj z več kot 90 svati odstirala spomine na mnoge skupne trenutke.
Ženin Jože, ki ga mnogi kličejo tudi Pepč, se je rodil 1933. leta v številčni družini v Turnem. Od desetih otrok je zavekal na svet sedmi po vrsti. Kot sin kmečkih staršev je kmalu
poprijel za delo. Še prej pa si je oprtal harmoniko. Sedem let mu je bilo, ko ga je za igranje navdušil polbrat Franc. »Bil sem še tako mali, harmonike skoraj nisem mogel nositi, še težje je bilo na njo igrati,« se Jože spominja začetkov in dodaja, da je igral na »debelo« vse do svojega petinpetdesete-ga leta in še vedno skoraj ni dneva, da ne bi kakšne zaigral. Kot se za pravega muzikanta spodobi, pa je znal poskrbeti tudi za humor. Tereziji je bilo v zibel položeno veselje do petja, kar rada počne še danes in Jožetu večkrat pomaga biti dobre volje.
Zlatoporočenki je zibel tekla v Drobinskem, kjer se je rodila 1938. leta. Bila je šesti, predzadnji otrok, že z dvanajstimi leti pa je ob smrti očeta spoznala, kakšno kruto usodo lahko prinaša življenje. V kmetijski šoli se je veliko naučila, kot bi slutila, da jo bo nekoč ljubezen pritegnila na veliko kmetijo.
Jože in Terezija sta se poznala že kot sošolca, tiste prave iskrice pa so pričele preskakovati na kmečkih opravilih in »likofih«, kjer je Jože »špilal«in stresal šale. Na poročni dan je Jože prišel peš z muzikantom v Drobinsko po Terezijo. »Oh-
Maturantski ples je Splošna gimnazija Lava imela 31. januarja. Na sliki je razred GL-4e.
Prva vrsta (z leve): Matic Švab, Jure Plesnik, Davor Ku-kovič, Jure Terglav, Metod Blagotinšek, Matej Burger.
Druga vrsta (z leve): ravnateljica Marija Gubenšek Ve-zočnik, Katja Veber, Teja Dobrišek, Nina Žurbi, Lucija Križnik, Sabina Kolar, Barbara Potočan, Darja Jeremič, Lejla Filipo-vič, Sandra Jazbec, Polona Colnerič, razrednik Peter Juvan-čič.
Tretja vrsta (z leve): Tjaša Štok, Tjaša Balek, Petra Vo-deb, Natalija Borinc, Janja Markošek, Urša Gubenšek, Jožica Kladnik, . Sabina Sedminek.
Četrta vrsta (z leve): Špela Blagotinšek, Doroteja Piki, Ana Rijavec, Alja Selič, Nataša Frece, Jasmina Baje, Nataša Hohler.
Foto: JANI ROJNIK
Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa , opremljeno s podatki o svojem razredu in šoli ter z vsemi imeni in priimki sošolcev (po vrstah in od leve proti desni), nam pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali tednik@nt-rc.si (fotografija mora biti v čim večji resoluciji).
cet« je trajala več dni. Ženin jo je popeljal na svoj dom v Turno, kjer se jima je že naslednje leto rodil starejši sin Jože. Po štirih letih sta kupila domačijo v Javorju, ki sta jo v celoti prenovila. Leta 1965 je prive-kal na svet še drugi sin Vlado. Ko mu je bilo dve leti, je Terezija začela hoditi v službo, da si je prislužila pokojnino. Oba sinova z družinama živita v njuni neposredni bližini.
Zlata poroka, ki sta se je oba zelo veselila, je potekala drugače kot poroka
pred petdesetimi leti. »Sinova z družinama sta nama prepustila vse odločitve v zvezi s potekom. Že teden pred zlato poroko so naju presenetili prijatelji, ko so prišli pred hišo zapeti in igrati. Na slavnostni dan pa so nama pred hišo igrali člani ansambla Odmev. Pri cerkvi sv. Magdalene nas je pričakal špalir okoli 90 svatov. Slavnostno mašo je opravil župnik Marko Šraml, ki naju je ponovno poročil. Peli so nam slivniš-ki pevci, navzoč je bil tudi župan občine Šentjur Šte-
fan Tisel, ki nama je čestital, prav tako pa tudi člani KO RK Slivnica pri Celju,« opisujte slavljenca nepozabne vtise. Vesela druščina se je nato preselila v gostišče Lesjak, kjer jim je prišli voščit ljudska skupina Paridol-ske korenine. Kot pravita zlatoporočenca, pa so za najbolj občutene trenutke slavja poskrbele vnukinje Katja, Ana in Neža, ki so jima pele in recitirale. Tudi sicer jima največjo srečo v jeseni življenja prinaša pet vnukov.
MAJDA REZEC
Foto: SHERPA