107. številka. Ljubljana, sredo 12. maja. XIII. lelo, 1880. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vnuk dan, izvsemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poAti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto IG gL za pol leta H A aa četrt leta 4 tfld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 16 ffld., M četrt leta .'i tfld. HO kr., za en mesec 1 «ld. lo kr. Za pobijanje na dom te računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poAtnina iznaša. — /.a gospode učitelje na Hodnih 'sol', h in aa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljnhljano za četrt leta 9 »rld. f>0 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plućuje od cctiristopne potit-vrsto i> kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvohi frankirati. — Kokopisi se no vračajo. —U reil n i 11 v o jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiAi st. .! »gledališka stolha". Opravniš tvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiSi. Kaj mi ne pričakujemo od deželnega predsednika. Trav radi bi sicer popolnem prezirali, kar piše tukajšnji nemški list, ker poznamo njega politično podlost in veliko lehkomiselnost pa malovestnost. Ali on je vendar vzdrževani organ klike ali stranke, ki stoji pod nnč.el-ništvom gg. Kaltcneggerja, Sehrcva, Dežmann in dr., ki imajo žalibog še zmirom kranjski deželni zbor in odbor v oblasti vsled znanih pod glasovitim Lasserjovim pritiskom in Iloče-varjevim podkupom nelegalno zvršcnih volitev 1877. leta. Njegova očitanja , če so prav neumna, smatrati se torej imajo in se tudi smatrajo kot izjavo one nam protivnu nem-škutarske klike. Za to jih moramo odbijati, ker sicer bi vendar kdo mogel misliti, da je kaj istine na njih. Sobotni „Laibacher Tagblntt", organ ku-zinskega „konstitucijonalnega društva", omenja sprejema pri deželnem predsedniku g. VVin-klerji, njegove obljube, biti vsem strankam pravičen, in dostavlja uže prej v svojem listu našej narodnoj stranki insiuuirano misel, da se nekateri narodni p rotirane i deželnemu predsedniku jako vsiljujejo in da še zmirom nečejo razumeti, dajo nalog upravnega načelnika v deželi ves drug, nego nalog narodnega strankarja. — Kavno lista misel so vrača v včeraj semkaj doslej „Triester Zeitung", kjer nemškutarski dopisnik iz Ljubljane pravi, da „so narodni kolovodje sanjarili o odlučnoj manifestaciji v slovenskem smisiu", katero pa g. VVinkler pri sprejemu nij dni, da smo torej mi razueuadeni. V tem oziru pa moramo naše nemškutarje potolažiti: mi nijsmo nič raznenadeni, ker n i j -smo nič tacega pričakovali od novega vladnega načelnika, kakor si nomškutarska gospoda domišljajo. Mi popolnem dobro razumemo in vemo, in smo zlasti zadnjih deset let, ob ustavovernih Widmannovih Časih, močno čutili, kakov razloček je moj objektivnim in nepristranskim deželnim u p r a v n i m n a-fcelnikom in mej strankarjem. Zato smo zadovoljni s pravičnim deželnim predsednikom in objektivnim upravnim načelnikom, a slovenskega „strankarja'' na kranjskem cesarjevem n&mestništvu no iščemo in ne terjamo — kakor so pač naši ustavoverci sami v preteklih letih zmirom na tem mestu svojega strankarja iskali in žalibog le predostikrat Udi nahajali. Mi smo popolnem zadovoljni, ako gospod deželni načelnik le kot pravičen upravni najvišji uradnik v deželi izvede gledo ravnopravnosti to, kar more in po zakonu sme in kar obeta v svojih izjavah vlada na Dunaji in on v Ljubljani ter kar je sklenil parlament. Več zahtevati za zdaj, zahtevati od njega, da bi ves program slovenske narodne stranke izvršil (in to bi se od „stran k a rja" zahtevalo), to nij nobenemu resnemu narodnemu politikarju na misel prišlo, ker vsak jo toliko razvidjaven in moder, da vri, da za to nij še čas prišel, če prav trdno upamo, da enkrat pride, če ne za nas, pa za naše naslednike. Govor slovenskega poslanca Viljema Pfeiferja v državnem zboru G. maja o izterjevanji davkov. (Po stcno£rafskcm zapisniku.) Visoka zbornica! Dolžnost, potegniti se za interese svojih volilcev, sili me, da popri« meni besedo o poglavji, o katerem se ravno govori, in ki ima naslov: „Pristojbino za izterjevanje d a v k a", da stvar pojasnim po tem kakor sem jo sam videl in skusil, in da si prizadenem olajšati zdanji način davkovega izterjevanja. (iotovo je, da država potrebuje davkov za svoje gospodarstvo, in da jih mora s silo iz-terjevati, ako jo Čas plačevanja uže potekel; a opomoniti moram samo, da bi se moralo pri izterjevanji ogibati neko strogonti in prevelikih stroškov, ki donašajo eraru sicer dohodkov, a davkoplačevalcu novih bremen. Ako je res, da se davek plačuje od tega, kolikor obdarena reč dohodka daje, tedaj ob času dohodka, torej je to prehudo, da bi se zemljiški davek odrajtaval v mesečnih obrokih, ker zemljišče in tla uijsta toliko srečna, da bi vsak mesec rodila, — tako n. pr. kakor uradniki, ki imajo vsak mesec svojo plačo potegniti, — a vendar se zemljiški davek dostikrat pobira od davkoplačevalcev v gospodarsko neugodnem in neprimernem času, ko nij nobedne žetve. Ako bi davkoplačevalce vsako četrtlelje imel trgatev v svojih vinogradih, in ako bi vsako četrtletje na polji kaj pridelal, potem bi mu taki časi za plačevanje ne delali sitnosti j. — Ker pa bode mati narava eraru in njegovim potrebam na ljubo teško delala koncesije, tedaj se pa v resnici žetve omejevajo na poletje in jesen, a nnjizdatnojša vplačevanja zemljiškega davka vrše se še le koncem leta. Davkovske stvari tedaj same uže značijo čas, kdaj naj so pobirajo davki, zato ne bi imela finančna oblast tacaš davek pobirati, kadar se dotični pridelek pri gospodarstvu spravlja. 1'tetino da govorim O drugej preostrosti načina pri pobiranji davka, moram še opome-uiti, da se je izrek bivšega finančnega ministra, ki je glasovit postal: „Kode uže boljšeu, žalibog preinenil v nasprotje. Ako je res, da je sila uže marsikoga naučila moliti, lo je naša linančna uprava — jaz ne govorim o finančnem ministru — dospela na višek svoje pobožnosti, katero še povišuje zamolkli glas dražbenega kladiva in bobna. Kavno tako resničen je rek, da sila dela človeka iznajdljivega; naša finančna uprava pa še nij pri kraji so svojo molitvico; ona je, kakor sem navel v 20. marca 1870 vloženej interpelaciji, vpeljala zavod davkovskih izterjevalcev, pri čemer hoče ona še nekoliko zaslužiti na pristojbinah za terjanje, katere se računajo tako, da mora brez ozira na visokost davkarskega dolga dolžnik plačati od dne, ko se mu je izročil opominjevanski list, v prvem tednu vsak dan r> kr., in po 10 kr. v drugem tednu skupaj 1 gld. S kr. Opominjevanski listi, katerih davkovski izterjevalec nij mogel strankam izročiti, ker jih nij dobil itd., oddade se županu in dan, ko se županu oddade, računa se tako, kakor da bi bilo stranke dobilo sume opomin v roke. To je teška naloga za župane posebno na Kranjskem, ko je zemljišče, posebno pa vinogradi, jako razdeljeno. Vinogradi in pri zemljiškej odvezi prevzete gozdne in pašne parcele velikrat premenjajo svojo lastnike. Sicer se delajo pri teh gostih promonbnh lastnine pogodbe, a v zemljiško knjigo se to no vpisuje ali zavoljo velikih stroškov ali pa zarad drugih razmer, n. pr. ker prejšnji posestnik nij navzoČen. A davkarija ima nalog, da ime novega gospodarja se le tačas zapiše v davkarski zapisnik, kadar se je novi posestnik prepisal v zemljiško knjigo; umevno jo torej, da so v davkovskih zapisnikih dostikrat taka imena, katerih nobeden ne pozna, in bi bila velika dobrota za davkoplačevalca, da bi se morala gospodarstva, katera se vsled zemljiškoknjižnih zaprek ne morejo v zemljiškej knjigi prepisati, v slučaji lastniške; premenbe pri davkariji odpisati in novemu lastniku pripisati, kakor hitro bi se z brezplačnim zemljiškoknjižnim potrdilom dokazalo, da je nemogoč zemljiško-knjižni prepis. Veliko je takih slučajev, da ima jeden ter isti lastnik več davkovskih knjižic v raznih davkovskih občinah, da ima vsaka knjižica iz gori navedenih razlogov svoje ime in zato zadevajo vsako četrtletje opominjevanske in druge pristojbine davkoplačevalca tolikrat, kolikrat ima različne knjižice in posebna imena. Se ve, da imajo davkarije nalog, da zapišejo vse davkovske knjižice jedne stranke v glavnoj davkovskej knjižici, da so jedna ter ista stranka samo jedenkrat pri dražbi izkaže; ta naredba pa dejanski malo koristi. Stranke ne prinese vselej vseh svojih knjižic naenkrat v davkarijo, premenbe imen se pri premeni posestva v davkovskih zapisnikih toliko časa no bodo popravile, dokler nijso v zemljiško knjigo vpisane, in ako bi stranka letos tudi res prinesla soboj vse svoje davkovske knjižice in bi jih davkarije zapisale v glavno davkovsko knjižico, je to cesto uže drugo leto neresnično, ker manjša posestva, posebno vinogradi pre-hajejo z dotičnimi pogodbami in davkovskimi knjižicami vred iz roke v roko. Zato bi se moralo, kakor uže zgoraj rečeno, na podlagi pogodeb v slučaji premenbe lastnika ime prejšnjega lastnika v davkovskem katastru odpisati, vpisati pa ime novega gospodarja in sicer brez ozira na zemljiško-knjižni prepis. Kakor znano, morajo s« davkovski dolgovi izkazati vsako četrtletje; na to prične okrajno glavarstvo dražbo najpreje s tem, da odpošilja opomine, od katerih, kakor rečeno, je plačati nekih pristojbin, katere znašajo vsako četrtletje 1 gld. 5 kr. v 14 dneh in se vsako četrtletje zopet ponavljajo, ako se ne plača za ostali davek, in se ponavljajo celo potem po mojem mnenji, ako je rubežen izostala, ker nij bilo zanjo pripravnega pohištva, ker so se morebiti razmere davkoplačevalca v bližnjem četrtletji zboljšale. Ker pa veliko strank nema razen „fundus instructus-aw, gospodarskega in druzega za delo priležnega orodja, katerega se pa ne sme rubiti, nič posestva ali druzega premoženja, morajo se za dražbo izkazati, ako ne plačajo, in zato morajo mogoče da štirikrat v letu plačati pristojbino za opomin, vsakokrat 1 gld. 5 kr., skupaj 4 gld. 20 kr.; res da jih ne zadenejo drugi dražbeni stroški, a zato, ker se dražba nij mogla izvršiti zarad pomanjkanja mobilarnega premoženja. Vem, da mi bode vlada kazala zakon od 9. marca 1870 in tam notri priznano pravico politiškim uradom (okrajnim glavarstvom), da smejo obroke podaljšati; to je res, da bi se davkoplačevalcem olajšalo, ako bi imeli okrajni glavarji pravico, stavljati iz svoje moči predloge za začasno neizterjeva nje davkov, potem ko so poslušali zaupne može ali na podlagi predlogov občinskih predstojnikov, izvrševati uradno, ker potem bi se davkoplačevalcem dolgi pot in štempelj od 50 kr. za prošnjo prihranil, katerega dostikrat ne morejo plačati. To premišljevanje prepuščam vladi, ne-hčem govoriti o zmirom večjih davkovskih dražbenih stroških, ni o tem, da se zmirom več gospodarstev po eksekucijah prodaja zarad zaostalega dolžnega davka, včasih prav pod nič — vsaj je, kakor se vidi iz dražbenega protokola okrajne sodnije krške ddo. 26. marca 1879, broj 3798, c. kr. davkarija krška kupila vinograd Matije Kidla iz Mraševe za trideset krajcarjev, ki je pa bil cenjen na 70 gl. (Čujmo! Čujmo! na desnej.) — Jaz govorim samo o nepriličnostih pri davkovskem izterja-vanji, o katerih se je tu govorilo, in prosim, naj se one odpravijo, da se ne bode od davkoplačevalca terjalo davkov o takem času, ko nema nič dohodkov, ali pa ima gospodarske stroške, ker drugače bi se mej prebivalstvom misel razširila, da država zlorabi dražbo za plašč davkovskemu zvekšanju in novim dohod kom na škodo najubožnejših ljudij. (Dobro! Dobro! na desnej.) Za koroške Slovence. Iz budgetne debate, iz posvetovanja o po trebah na učnega ministerstva moramo še nekaj posneti, namreč svoje poročilo dopolniti, d; se naši poslanci nijso le domišljali Slovencev kranjskih, štajerskih in primorskih, kateri imajo svoje zastopnike, temuč tudi naši slovenski bratje na Koroškem nijso bili pozabljeni, kateri dozdaj nemajo še nobenega svojega poslanca. In sicer, ker je bilo vsled klubovega sklepa, da se debata ne bi pre-nadolgo vlekla, število govornikov omejeno, naprosili so slovenski poslanci grofa Haraeha, češkega plemenitaša, ki se vseskozi Slovana čuti, da je izpregovoril tudi za koroške Slovence. Grof Harrach je govoril: „Prijatelj iz Istre mi je izrazil Željo, naj bi jaz opozoril nj. ekscelenco gospoda naučnoga ministra na to, da bi se oziral na ljudsko šolstvo v Istri in pomnožil tamošnje ljudske šole, 03obito, da se uvedd v slovanskih občinah tudi slovanske šole. Glede učiteljskega izobraževališča v Kopru treba, da se preustroji v tem smislu, da se bode naslanjalo na člen 19. državnih osnovnih postav; isto tako želi dotični gospod poslanec, da se na ženskem odgojevališči učiteljskem v Gorici uvede oddelek za hrvatski jezik. Nadejam se, da zadostuje, da samo izrazim te želje, ne da bi jih tudi utemeljeval. A omeniti moram še jedne ilustracije, kako se je doslej ravnalo z ljudsko šolo, a to se dotika čisto slovanskih občin na Horo« m U em. Ker vsled zdaj veljavnega volilnega reda nij tukaj nobenega zastopnika slovanskega prebivalstva s Koroškega, t. j. ker nij v zbornici nobenega slovenskega poslanca od tam, čutim se primoranega, da svoj glas povzdignem zoper kričečo krivico. V teh Čisto slovanskih občinah koroških so samo nemške šole, samo šole z nemškim učnim jezikom, da, celo veronauk se uči nemški in učne knjige za veronauk so nemške. Dakle umete gospoda, kako teško je tu poučevati te milovanja vredne, in jaz mislim, da bi bilo vendar pravično, ako bi visoka vlada v tem oziru kako pomagala. Na deželni šolski svčjt so prihajale pritožbe, a ta je vselej odgovoril, ka nij nobenega uzroka, da bi se na te pritožbe ozir jemalo. Potem so se z rekurzom obrnili do prejšnjega naučnega ministra, a dobili so isti odgovor. (Klici na desnej: Čujmo!) Ali nij to res kričeča krivica, gospoda! in je-li se to strinja s trditvijo nekega po slanca, da je prejšnja vlada vladala ne pristranski? Deželni šolski svet koroški je izdal celo naredbo, v katerej se pravi, da se mora pri določevanji petletnih doklad za učitelje ozirati posebno na to, kako da je dotični učitelj gojil nemščino." Na te vseskozi resnične pritožbe, o katerih upamo, da jih je pravična vlada slišala in da jih bode odpravljala, pa je brzo vstal koroški Nemec Moro in rekel: „Oglasil sem se za besedo, da dejanski popravim (? Ur.) trditev gospoda predgovor-nika o razmerah slovenskega prebivalstva na Koroškem. Čestiti gospod predgovornik je dejal, da jako obžaluje, ker v tej zbornici nij nobenega zastopnika slovanskega prebivalstva ; nadalje je dejal, da se v slovenskih občinah Koroške v ljudskih šolah poučuje samo nemški, da se celo veronauk uči samo nemški. O prvej točki ne bi rad govoril, ker ne spada sem (? Ur.) a drugo bi rad popravil. Slovenske šolske občine imajo take šole, knkeršne sami hočejo; (Klici na levej: Čujmo! Čujmo!) če so se potezah za nemški učni jezik, to so ga ravno hoteli in gospoda naj se le umirijo, krivica se jim ne godi, kajti deželni šolski nadzornik je Slovenec. (Klici na levej: Čujmo! Čujmo!) Kar se pa tiče trditve, da se veronauk tudi v slovenskih občinah uči samo nemški, morem jej oporekati iz svoje lastne skušnje. Jaz živim v občini z mešanim pre-divalstvom, v tej občini se slovenski pridigova in tudi veronauk se uči slovenski. (Klici na levej: Čujmo! Čujmo!) A od kod prihaja tak krik, to vem dobro; sicer pa Be upam trditi, da ne prihaje od mojih deželanov." Tako koroški Nemec. Čujete koroški Slovenci V Je h resnica, da ste sami zato, da se zatira vaš jezik, starodavni jezik vaših očetov, v katerem so neke-danji neodvisni slovenski knezi na Gospe-svet-skem polji prisezali pravično vladati nad vami? Je li res, da si sami želite tacih učiteljev, ki nič Blovenskega ne umejo, ki torej niti slovenskega brati in Čitati otrok ne učijo? Nij mogoče. Nego to le tujci in renegati govore y vašem imenu. A zato bi trebalo, da bo ohrabrite sami in sami glas povzdignete za svoje pravo. Politični razgled. V Ljubljani 11. maja. V včerajšnjem listu, ki je bil uže v preši, ko Brno dobili z Dunaja telegram, objavili smo samo v jednem delu iztisov, da je državni zbor s 163 glasi proti 159, zavrgel volitve treh velikoposestnikov Gornj eavstrijskih, ker je 30 glasov v deželno tablo vpisanih hišnih posestnikov za neveljrvne izpoznal. S tem je veliko posestvo na Zgornjem Avstrijskem pridobljeno za konservativce. Debata o tem je bila dolga. Pravijo spet, da bode državni zbor vendar prihodnji petek 14. t. m. končal svoje zasedanje in do tja dovršil vse svoje delo, potem pa se bode zasedanje sklenilo. „Politik" pa poroča z Dunaja, da se bodo v slučaji, ako bi gospodska zbornica na predlogah, ki pridejo do nje, kaj premenjavala, seje državnega zbora samo začasno odložile, da se ne bode slovesno sklenil. Na Oirenkem je bil v Pečuhu včeraj baron Sennyey jednoglasno in sicer „per accla-mationem" za poslanca voljen. — Od njega se upa, kakor znano, da bode snoval novo stranko in da bode po Tiszi vlado podedoval, Čeravno njegov program dozdaj niti prav znan nij, temuč le njegov talent nekako skrivnosten upliv ima. Vuauje države. Iz Cetlnfa se javlja: Včeraj (9. t. m.) je dobil knez telegram, da Albanci hote ofenzivo poprijeti, ter Podgorico, Žabjak in Bar napasti. Iz It i in» se novinam javlja, da je papež italijanskim škofom na svobodno ravnanje prepustil, ali hočejo vernikom dovoliti udeleženje pri volitvah ali ne. Kot škof rimski pa on svetuje vernikom rimskim, naj se udeleže. Ing:loški časopis ,,1'all Mali Gazette" objavlja pismo „nekega odličnega Magjara". V tem pismu pravi Magjar, da se je „Ogerska" hudo prestrašila Gladstone-jeve zdanje politike na Balkanu, ker podpira on Slovane. Potem pa žuga Gladstone-ju se svojim — sovraštvom. O priliki zadnjega včeraj od nas omenjenega lf isinjirkovejja govora, s katerim je v berlinskem in državnem zboru tožil, da je „na smrt truden" in naveličan, pišejo „Times", da bi se iz njegovega govora dalo soditi, da je nemška država jako krhka in razpokljiva, imejoča slabo in negotovo življenje. Popolna nesreča ne bi bila za Nemci jo, ako bi Bismark odstopil, udarec bode enkrat morala str-peti, a žalostno spričevalo Bisinarkove stvarilne zmožnosti bilo bi to, ko bi njegov odstop omajal celo nemško poslopje prav v temelji. A tega, pravijo „T.", se nij bati. Moči, katere je ustvarila Nemčije jedinost, so močnejše, negO-U Bismark misli. Čas za rojstvo Nemčija je prišel, in prišel bi bil, če ne po njem, pa po kom druzem." — Dopisi. Iz ParacIlšcA 7. maja. [Izt. dop.] J. Velikokrat in po mnogih potih so uže naši domoljubni slovenski poslanci povzdignili svoj glas, ter razodeli krivice, ki se gode slovenskemu narodu sploh, posebno pa nam kmetom. Pa žali Bog njih resnične besede so padale mej nemčursko trnje, in v trdo skalo nemško ustavovernih nepravičnih src, zbog tega so nevspešne ostale. Ali tako vendar ne sme zmirom biti, kajti tudi mi slovenski kmetje uže vemo, da smo Slovenci narod, ki broji pol drug milijon duš, in da davke plačujemo in svoje sinove v vojaško službo dajemo, to čutimo krvavo, in vemo, da plačujemo kakor Nemci in Magjari, torej: enaka bremena nosimo, enake pravice tudi terjamo. Najprej pa hočemo, da se dejansko uresniči popolna enakopravnost v šoli in uradu, drugače so prazne vse sanjarije o svobodi dokler ne vidimo, da jo naš jezik svoboden. Mi nehčemo nemškega jezika iz srednjih šol in višjih urad-nij popolnem iztrebiti, ker slišimo, da je pri višjih študijah in vnanjih uradih znanje nemškega jezika tudi potreba. Pa mi hočemo da je na nnšej slovenskej zemlji vse in pov-sodi učni in uradni jezik naš slovenski materini jezik, katerega znamo in zastopimo in ljubimo, saj imamo v svojej sredi dosti slovenskega jezika zmožnih učiteljev in uradnikov, ki bodo radi poslovali v našem domačem slovenskem jeziku, samo zaukaže naj se jim. Katerim se pa naš slovenski jezik studi, naj mu tudi slovenski kruh ne diši, naj nem-fika kopita pobere in gre rajši mej svoje brate Nemce si kruha služit, pa hodemo še za maše dali in molili da ne pride več nazaj. Mi nehčemo zatirati nobenega avstrijskih narodov, in drugim deželam v njihovih domačih zadevah nobenih postav usiljevati; pa tudi nehčemo, da bi se drugi v naše domače zadeve vtikali, ker dosti sramotno in pogubi j ivo bi bilo to, ko bi nas tujci in nemškutarji komandirali; na do-mačej slovenskej zemlji hočemo biti Slovenci gospodarji, saj veste, kjer nemškutar gospodari ondi volk mesari. Mi ne kratimo ni jed-nemu stanu njegovih pravic, ki mu gredo, pa terjamo, da kmetova beseda ravno toliko velja, kokor grofova in meščanova, torej da se krivični volilni red s časom tako predela, da dobi kmetovski stan toliko zastopnikov, kolikor mu jih primerno gre po davkovskem znesku v razmeri z drugimi stanovi. Mi hočemo, da se naredi mir in sprava mej avstrijskimi narodi, in želimo z vsakim človekom bodi si tujec ali druge vere prijateljski občevati, samo da nas kdo ne draži. Zdaj pa nam ostane upanje do našega presvitlega cesarja, da bodo naše pravične terjatve skoraj rešene. Iz H!»tranjMlt<>g-a početkom maja. [Izv. dopis.] Kako rad plača naš ubogi trpin — nij ga treba sč silo priganjati, ako le ima. Nikoli še nijsem slišal, da bi se bil kateri saj preveč nevoljno pritožil črez visoke davke. Navadno je slišati le milo potoženje: rad bi dal, prav rad, tudi še več ako bi trebalo; ali nij in nij. — Tako ljudstvo tedaj po vsej pravici za služi nekoliko več potrpljenja, da se ne bi posestva jedno za drugim za same davke prodajala, ter njih posestniki in družine izročale nemilej osodi. — In zraven tega, gotovo bi ne bilo odveč, ko bi se nam dalo tudi nekoliko več pravic v vsem javnem življenji. — NehČem se pa spuščati vzlasti v tem vprašanji v podrobneje razmatravanje, ker bi ga potem najbrže g. državni pravdnik sam bral. Kar bi bilo za našega ubogega kmeta nadalje še prav dobro, in bi upljivalo na razvoj njegovega blagostanja, bila bi gotovo pravična in praktično izpeljiva postava zoper oderuštvo. Oderuhi s prva Še ne terjajo previsokih obrestij, a kadar ima dolžnik denar v rokah, ga pa priveze z obetom, da ga bode dalje časa čakal s kako „Erkllirungo", s katero se mu vjeti revež zaveže plačevati po 40 —50 in še več od sto, kar potem posojevalec na njegovo posestvo intabulira in — z Bogom ubogi kmet! Ubogo ljudstvo upije na glas za pomoč! Iz Hi. Jtirja najužnej železnici 10. maja. [Izv. dop.] (Uazne novice.) „Lju-beznjivi" majnik nam je prinesel dokaj novic, mej temi nekatere prav žalostne. V petek, 7. t. m. je rožljala toča; na sadnem drevji, ki je ravno v najlepšem cvetji bilo, je napravila mnogo škode, tako tudi po vinogradih. Velika ploha je uzročila, da je voda poplavila njive in travnike, odnesla je mnogo prsti, posajen krompir izkopala. Pretečeni teden se je tu v Brezovji utopila v ndaki stara ženica; pravijo, da se jej je malo mešalo. Ko so jo našli, jo je sin potegnil iz vode, jo pustil na suhem, da je voda od nje odtekla, potem jo na rame zadel in jo domov odnesel. Novica, da pride na binkoštni ponedeljek državni poslanec dr. Vošnjak k nam, je mej tukajšnjimi bivalci vzbudila veliko radost. Če bo lepo vreme, prišlo bo gotovo veliko ljudstva skupaj iz tega in iz drugih krejev. O sprejemu gospoda državnega poslanca in drugih gostov se je včeraj posvetovalo. Telegram »Slovenskemu Narodu". Ptuj 11. maja. Pri denašnjej volitvi velikega posestva v okrajni zastop zmagali so vsi slovenski narodni kandidatje. Slava! Domače stvari. — („La ib acher Tagblatt" contra dež. pred s. Winkler.) Organ naših Kal-teneggerjev in druzih „ustavovernih" uradnikov, „Laib. Tagbl." ima korajžo in se zna v boji okretno obračati, — kdo bi tajil. Ker ne more prav direktno napasti novega deželnega predsednika, napade ga indirektno in to, kakor g. Deschmann rad pravi, „mit Anstand". Znano je in je bilo čitati po vseh novinah, da je g. Winkler pri poslovilnem banketu kranjskih poslancev na Dunaj i napil grofu IIohen-wartu kot putrijotu, katerega se bode avstrijska zgodovina še častno spominjala. Zoper to „Laib. Tagbl." v listu od ponedeljka 10. maja strastno polemizira v članku „Patriot Ilohemvart", v katerem pravi, da zdanja večina državnega zbora, mej katero tudi gospod VVinkler spada, obstoji iz sebičnih m e š e -tarjev, ki se za interes ljudstva nične brigajo. Potem nadaljuje: „l)iu Maklor selbst sind nvt ibrem persiinli-chon< J e w i n n zufriodon, und CJnif Ilohemvart duri" das Verdienst boanspnichen, sich ganz oftou nuf don Statidpunkt des (i h t; t to des politischen Ta n delni a r k t e s gestellt zii baben. Und rn, mag er aneh durch die heiitige Absrimmung ilbor dim Antrajf des LefritimieningsaiisschiiHses don lle\veis zu »Thringen glaiiben, (lasu sein Wort das allein tnasagebemle sel, wenn es sieh darilni handelt, den Libcralismus und desaen Vcrtreter in Oesterreich nn die Wanrt zu drilokon. Im (Jegontheil wird die Oesehichte dereinst mit 1Inhenwart eine ganz andere Abrochnung pfloffon und seinen Namen in erster Linie unter den Namen jenerEhrgeizigen nennen, \velohe ihrem ni a a slo srn Eigendilnkel ztilieho in frovel-hafter Kilhnheit gleich Ilornstrat die Hrand-f a o kol in das Ileiligthtim des Vaterlandes sebleu-derten." Tako grozno surovo si upa napadati organ političnega društva ljubljanskega, v katerem je udov večina uradnikov, Ilohen-warta, moža, katerega sam cesar pri vsakej priliki odlikuje! Tako brezprimerno neotesano se drzne kranjsko glasilo kranjske stranke, ki se baha da reprezentira „inteligenco", pisati o možu, ki je vendar ud stare, odlične in zmirom lojalne aristokratske familije kranjske! In s to pobalinsko polemiko je „Tagl)!." na-pitnico g. \Vinklerjevo popolnem ob nič dejal, to se ve! — Protektorje „Tapjblattove", ki mu bodo junija meseca spet deficit plačevati imeli, pa vprašamo: ali je ta ton vašega lista tist „Anstand", katerega vi radi naglašate? — (Narodna društva pri g. dež. predsedniku W i n kl erj u.) V soboto dnć 8. t, m. poklonili so se odbori narodnih društev ljubljanskih, namreč „Matice Slovenske", „Glasbene Matice", „Dramatičnega društva", ljubljanske čitalnice in Sokola" novemu g. deželnimi predsedniku Winklerju. Deputacijo je vodil dr. Janez Bleiweis, ki je v svojem ogo-voru gospodu predsedniku najprej čestital na njegovem imenovanji, potem pa blizu tako-le nadaljeval: „Uže velikrat smo stali na tem mestu ter poklanjali se novim dež. predsednikom kranjskim, toda odkritosrčno moram povedati, da še nikdar poprej se nijsmo poklanjali s tako zadovoljno3tjo in s takim pre-srčnim veseljem, kakor denes, kajti denes prvič čutimo, da smo „svoji pri svojem". Res je, da se društva, katera so tukaj zastopana, ne pečajo s politiko, vendar vsem so se nam srca pretresla, ko smo čuli preveselo novico, da je svitli cesar vladanje kranjske dežele izročil možu, ki je slovenskega naroda sin, ki je od nekdaj neumorno delal za srečo in blagost tega svojega naroda. Zategadelj izrekam gorečo željo, da bi Bog kranj-skej deželi mnogo let ohran 1 novega gospoda deželnega predsednika". — Predsednik Winkler se potem zahvali za čestitanje ter v svojem skoro četvrt ure trajajočem lepem odgovoru slovenskem najprej izreka željo, da bi Bog tako odličnega, delavnega in zaslužnega moža, kakor je dr. Janez Bleivveis, slovenskemu narodu še dolgo ohranil. Potem se spomina delovanja „Slov. Matice", katera po vseh pokrajinah slovenskih pošilja blagodejne žarke omike; hvali osobito „Terminologijo" Cigaletovo; poudarja, koliko zaslug imajo čitalnice v obče, a osobito ljubljanska Čitalnica za omiko in narodno probujenje po Slovenskem. Ako je slovenski narod sedaj zaveden narod, moramo se mnogo čitalnicam zahvaljevati. Tudi slovensko petje je zadnjih 20 let mnogo pomagalo, da se je slovenski narod duševno vzbudil. V tem oziru ima „Glasbčna Matica", sestra goriškega „ Slavca", mnogo zaslug. Želeti jej je vsestranske podpore, da bi nas razveseljevala z vedno večjim številom lepih kompozicij. Slovensko petje, kolikor ga je imel v tem kratkem času svojega bivanja priliko slišati v Ljubljani, je res izvrstno. Ravno tako je g. predsednika osobito veselilo, da je takoj prvi dan svojega bivanja T Ljubljani mogel biti navzočen pri gledali.škej predstavi, katero je v de/., gledali^*.'i priredilo „Pramatisko društvo". Nij se nadejal, da bodo slovenski KgrsJd tako dovršeno igrali. Tudi temu društvu želi v svojem delovanji najboljšega vspeha. Končno se spomina tudi „Sokola" ter pravi, da je vesel tacega društva, ki ima po znanem gaslu: „Zdrava duša v zdravem telesu" imenitno nalogo, vzgajati krepke in zdrave državljane. Kolikor bode v njegovej mofi, podpiral bode vedno od sedaj kakor do sedaj delovanja vseh društev, katera skrbo za omiko naroda slovenskega. — Ves ta dolgi govor, katerega smo tukaj samo v kratkem izpisku posneli, jasno je kazal, da g. deželni predsednik Winkler natanko pozna ves dušni razvoj našega naroda zadnjih trideset let, a tudi vse potrebe naše tako, kakor jih sploh more poznati tako odličen domoljub, kakor je bil od nekdaj sedanji g. dež. predsednik. Ako je pa tudi vsem navzočnim njegov govor od konca do kraja dopadel, vendar nas je posebno še veselilo, kako je g. predsednik poudarjal, da je bil od prvega početka ustanovnik „Ma tiče Slovenske" ter prijazno omenil, da je Bvoje dni tudi s peresom potezal se za opravičena zahtevanja slovenskega naroda. Potem si je dal g. predsednik predstaviti po vrsti vse člane deputacije, segel je vsakemu v roko ter za vsacega imel še prijazno in ljubeznjivo besedo. Povpraševal je po številu Članov raznih narodnih društev, po stanji njih premoženja itd Zapustili smo dvorano z osvedočenjem, da tako vrlega moža, kakor je g. Winkler, že nijsmo imeli za predsednika v kranjskej deželi. — (Dr. ValentinŠtempihar), advokatski koncipijent pri dr. Mošetu v Ljubljani in stenograf kranjskega deželnega zbora je te dni naredil advokaturni izpit. — (Prihod Ilrvatov v Ljubljano.) Društvo B Sokol" naznanja: nO priliki prihoda pevskega zbora „Zore" iz Karlovca dne 16. maja t. 1. napravi „Sokol" svoj prvi letošnji izlet. Sokoli se zbirajo ta dan ob 2 uri popoludne v prostorih čitalnične restavracije v polnej društvenej obleki, ter otidejo skupno s hrvatskimi in čitalničnimi pevci ob 3. uri na zgorenji Rožnik. Zvečer je zopet skupna zabava v čitalnici. Vabljeni ste vsi bratje So koli, da se snidete v polnem številu in tako delate Čast sebi in našim ljubim bratom Hrvatom. Na zdravje! Odbor." — (Iz Gradca) se nam piše: Društvo „Triglav" ima v sredo, 12. maja zborovanje bo sledečim sporedom: 1. Tajnik čita zapisnik zadnjega zborovanja. 2. „Nekoliko o razmerah ruskih kmetov", Čita g. Dečko. 3. Dcklamuje g. Juvanec. 4. Kritika. 5. Pogovor o ustanov-Ijenji pevske sekcije in volitev pevovodje. G. Posamezni predlogi. Začetek ob l/t&- UI"i zvečer. V gostilni: nzum wilden Mann" Jakomini-gasse br. 3. — (Požar.) Iz Maribora pišejo, da je zadnji petek pogorela vas Dobrovci pri Kačjem. Škoda je velika, tudi več glav živine je zgorelo. — (Detemor.) V Slamnej vasi poleg Itadovice v metliškem okraji je dne 15. p. m. 27 let stara K. L. porodila živo dete, katero je pa kmalu potem na neznan način udušilo se. Mati je svoje dete na vrtu pokopala. Sod-nija je o tem izvedela in zdaj preiskuje, je-li morebiti dotična dekle sama umorila svoje dete. Razne vesti. * (Koze.) Na Češkem so v mnozih krajih začele epidemično razsajati koze. Več šol je zarad širjenja te bolezni moralo zapreti se. * (Strela razkrila zaklad.) Dne 25. m. m. je bila v Šleziji huda nevihta. Strela je udarjala na mnogo krajih in tudi v fiirsten-naldsko cerkev je treščilo. Blisek je zadel al-tar in ga nekoliko odkrušil. Pri tem se je pokazal zaklad, katerega je bil tam pred mnogimi stoletji uzidati dal neki nadvladika. Namenil ga je mestu tedaj, ko je popolnem bilo pogorelo, izrecno ukazavši, da naj se pod al-tarjem uzidano zlato in srebro porabi, kadar bi oni kraj zopet obiskala požarna nesreča. Najdeni ziiklad so zdaj izročili v varstvo državne j glavnej blagajni v Fiirstenvvaldu. * (Nesreča na morji.) Iz Londona se telegrafira: Poštni parobrod „American" je na svojem potu po morji proti Kapu 23. aprila blizu ekvatorja potopil se. Na treh čolnih se je rešilo 54 mož, ki so priveslali v Madeiro, druzih pet čolnov so nazadnje videli pluti proti Palma su. * (Umor.) V „Obzoru" čitamo naslednjo prigod bo : VOrdri pri Siseku živela sta Štefan Kovačič in Štefan Sopić v vednem prepiru. Kar sreča pretečeni mesec enkrat po noči Štefan Kovačič, Mihaela Sopica, brata njegovega sovražnika. Začneta se prepirati in Mihael Sopić sč sekiro ubije Kovačiča. Zločinca so uže zaprli. * (Sultan v dolgovih.) Pred nekaj dnij je prišlo v sultanovo palačo v Yildiz-Kiosk več gospodov, ki so zahtevali govoriti se sultanom, ker mu imajo nekaj važnega povedati. Teh gospodov se je v palači vse ustrašilo tako, kakor se Človek prestraši upnika, katerega iznenadno sreča na potu. To so bili namreč trgovci z živežem, kateri so dali sultanu „na upanje" živeža za 400.000 turških funtov. Dostojanstveniki v palači so se zaman trudili, da bi te neljube goste odpravili, a zastonj! Prišli so do sultana in mu povedali, da jim je dolžan 400.000 funtov zlata. Sultan se je čudil tej svoti, a dajal jim je tudi pogum, naj le še naprej dajejo mu na „puf". Ti pa tega nijso hoteli, in ker je sultanova kasa bila prazna, pravi se, da je moral iti potem večkrat spat s praznim želodcem. Umrli im» v IJiilMJttiil: 8. unija: Fiivla Sibic, delavca liri, 4 mes., v Hradeckijevej vasi št. 12, za atrofijo. — Olga Malnar, uradnika hči. 3 mes., na rimskej cesti št. 5. — Marjana .Jcrovsek, kuharica, 60 let, v Prečnih ulicah M. 2, za jetiko. 9. maja: Edvard Kajsp, pl. Caliga, c. kr. obrst v pokoji, kolodvorsko ulico št. prenesen v vojaško bolnico. 10. maja: Frančiška Ovijač, hišnica, 83 let, na kongresnem trgu 8t. 2, za slabostjo. V dcžolnej bolnici : 5. maja: Marija Šinkovec, gostija, 65 let, za rakom v želodci. G. maju: JosipGruodner, bivši nadlejtenant,71 let, za starostjo. — Josip Pavlic, gostač, 68 let, za starostjo. — Franca Kolenec, gostija, 47 let. 7. maja: Julijaiia 1'orenta, delavca hči, 3 leta, za difteritis.—Jarnej Alvin, gostač, 00 let, za jetiko. V vojaškej bolnici: 7. maja: Matija IVtkovšek, pešec 17. peš-polka, 24 let. — Josip Dorich, fcldvoholj, 47 let. Dunajska Dorza 11. maja. (Izvirno telografićno poroćdo. Gnotni drž. dolg v bankovcih . 72 gld. 60 kr. I lotni dri. dolg v srebru . 73 P gfi „ L iU renta........89 „ 05 „ 1^60 dr>. posojilo . . ... 181 „ 25 „ A.kcije oArodn« bank«* 837 „ - m Kreditno akcije ...... 274 „70 „ London.........119 „ 10 Srebro..........— _ N*P'>1...........9 „ 48 V, . (3 RT. cekini ........ 5 „ 61 „ Državne marke.......58 - 60 Loterijnc» srečke. Na Dunaji 8. maja: 78, 53, 77, 10, 39. V Gradei 8. maja: 61, 25, 8, 27, 20. Odgovor. Ker me je g. M. Kexinger brez mojega nagiba izvolil na iiajsiirovejši način napasti, a sem si jaz v 29. letih svojega delovanja v obeh strokah svojega posla pridobil najpopolnejšo zaupanje, in ker poslovna minolost, in kakor so kaže tudi sedanjost omenjenega gotpoda vzbuja marsikater pomislek, ne zdi so mi dostojno, odgovarjati njega ..poslanemu" v „Slovenskom Narodu" št. 98. (216) \. Rudholzer. Obče priljubljen;* darila za sv. birmo prodaje zelo v ceno ter jih ima na voliko izboro Nikolaj Rudholzer, (207—1) v „Zvezdi" št. 8. Hergritiaiiovo s katerim se pege na lici odpravljajo popolnem, priporoča po 45 novč. komad lekarnar J. S**»lnnia na Freširnovcm trgu. (136—4) Uže rabljeni sodi iz hrastovega lesa, ki merijo od 250 do 400 litrov, kupujejo se. Kje? Izve se pri Iv. Jul. Kantzu v Ljubljani, rimska eesta žt. 12. (212 2) Poletno stanovanje, 2 lepi sobi s celo opravo in kuhinjo s šparherdom, na Nvetjl 6tey. 11 pri Medvodah, se odda v Nstančneje Be izve pri Nikolaji Jamniku v Medvodah. (214—2) BIllllllBIBIMIHIBini 2 Podpisani naznanja, da ima svojo U pisarno od 10. maja t. 1. naprej v svojej lastnej hiši v liri-m ževnlskili ulicali liiš. stev. S, v I. nadstropji. § Dr. Jarnej Suppanz, S (213 - 2) c. kr. notar. i 8 •o o 1"* tm -M rt a.S 1=1 a ta rt -S o __"c 3 Z 1 I 4 a m mm oš B "ST ® P 0 - I «> I o g i -* ■ fl-2 OB d i?" ie if a* > 6 9 >n cq a si d'-« .«,2 j Sr x £■31 a Gastlove kri čistilne pile. Uže dvajset let sijajno skušeno in od zilravuikov priporočene, da so ž njimi odpravi putika in revmatizem, zasedena slaba Hokrovica, sleza, ostra kri, zlata žilja, neslast do jedi, naval krvi, omotica, slabost na jetrah in žolči, in poznejšo uplivanjo po zdravljenji z živim srebrom. Fri ženskih mesečnih nerodnostih uplivajo te pilo dobrodejno, odstranjujoče in zdravljajoče. Škatljica z okolo 80 komadov 50 kr. av. velj. Te pile so pos 1 ad k o r j e n e in odlični zdravniki priporočajo jih kot najboljše kri čistilno dristilo. Ker zadostuje jedna Škatljica za zdravljenje 2 do 3 tedne, — tedaj so Gastlove pile tudi najcenejše zdravilo. Gastlov kri čistilni čaj v asa vitkih gto &0 in .5» ki: at-, vel., baš tako dober zoper vbo zgorenje bolezni. Pravi dobi se v glavnej zalogi lekaija E9. IBim.'toa.cii.erja. „ziim Obelisk" v Celovcl. (79_|m Gastlove prave kri čistilne pile in čaj ima v zalogi nadalje: v LJubljani J. Svoboda, lekarnar; V. pj. Trnk ocy, lekarnar; v Postojni A. Leban, lekarnar; v Kranj i K. Šavnik, lekarnar; v Logatoi Al. Skala, lekarnar. Izdatelj Ui urednik Makbo Ar mi C. Lastnina m tiBk .Narodne tiskarne".