256
Razne stvari.
sam v dvorani. Sodelujoče moči so se odlikovale s točnostjo in lahkoto, od gospoda vodje do zbora in vojaške godbe. Posebej omenjamo gospodično Fr. Vrhunčevo (pela je besede dekličine), gospoda drda. med. Belo Stuhca, in gosp. Ant. Razingerja, ki je pel besede ženinove. Ako priznavamo gospodu Razingerju umetniški venec teh večerov, mislimo, da izpolnjujemo samo dolžnost pravice in hvaležnosti do vrlega gospoda pevca, katerega glas jednako čvrsto in lepo poveličuje božjo službo, kakor krasi druge naše umetnostne produkcije. Tudi gospod Stuhec je pokazal svoj jako lepi bariton, ki je čist in poln. Pri gospni. Vrhunčevi smo občudovali moč in gibčnost glasu, ki ji obeta še lepo prihodnjost, a marsikje bi si bili v „Mrtvaškem ženinu" želeli preprostega in lahkega izraza, ki ne zahteva nič drugega kakor čistega prirodnega in resničnega čustva, brez umetelnih pomočkov. Občinstvo je gospodično burno pozdravljalo in odlikovalo, gospodu vodji pa je poklonilo venec, kakor ga mu tudi mi v duhu poklanjamo, častitajoč mu zaradi tolikega uspeha.
Slovensko umetniško delo na češkem odru. Dne 5. t. m. se je pela v češkem narodnem gledališču v Brnu (na Moravskem) opera dr. Benjamina Ipavca: „Teharski plemiči". Veselo je, da so prvaki na glasbenem polju, naši bratje Čehi, segli po slovenskem delu, katero je tudi doma vzbujalo toliko zanimanja. Ob jednem je pa to tudi najlepša odlika za našega skladatelja.
Naše slike.
Procesija, katero nam kaže naša večja slika, bila je dne 21. mal. travna 1. 1821., tedaj, ko je bil v Ljubljani kongres vladarjev. Če tudi ni slika umetniško delo, vendar je jako važna. Tu se vidi, kakšna je bila tedaj Ljubljana pred mestno hišo; vidi se, kakšna je bila takrat stolna cerkev, ko ni imela še kupole. Sicer pa upamo, da priobčimo obširnejše   poročilo   o   tem   dogodku.
„Vstajenje." Ker nam vrli naš poznavalec laških umotvorov opisuje sedaj Rafaela, podajemo tukaj sliko njegovega učitelja Petra Peru gin a. Pietro di Cristoforo Vanucci (1446— 1523) se zove Perugino, ker je bival večinoma v Perugii. On je največji slikar tako zvane Umbrijske šole. Slikal je večinoma verske slike. Izvirnik naše slike je v Vatikanu v Rimu in je zares lepo delo; v tisku pa se izgublja natančnost in mehkota, ki je v izvirnem  delu.
Največje stavbe na svetu, med seboj primer-jene. Na str. 428. nam kaže slika najvišje stavbe na svetu; tu se razvidi njihova velikost v primeri z Eiffelovim stolpom, ki je 300?« visok. Da povemo nekoliko o teh stavbah, začnimo danes z Eiffelovim stolpom v Parizu. Postavili so ga v Parizu, da je dičil L 1889. otvorjeno  razstavo.  Stolp je v resnici
napravil na občinstvo velik utisek, bolj kakor v isti razstavi narejena obrtna lopa, ki pa je v tehničnem  oziru znamenitejša nego stolp.
Postavljen je v Čveterokotu na štiri mogočne in trdne temelje. Pri tleh meri njegova širjava ioom; stoji pa na štirih nogah, ki se združijo v višini 140 m v jeden sam stolp, ki je Še vedno 160m visok, tako,  da ima ves stolp višavo   300?«.
Preglavico sta delala posebno sprednja dva temelja, ki sta ob bregu reke Seine. Tam namreč, kjer sta sezidana, tekla je nekdaj reka, in zato je svet mehak in prodovit. Posebne naprave so premagale tudi to  težavo.
Da pa se pokrijejo ogromni stroški, katere je požrl stolp, treba je bilo skrbeti, da pridejo ljudje, ki bi radi nanj šli, na pripraven način gori. Na stolp vodi sicer dvoje stopnic (jeden meter širokih) do prvega nadstropja, in štiri (60 cm široki) do drugega, in preračunih so, da pride vsako uro po tej poti na stolp vsaj 2000 ljudij do višine 140 m. Od tukaj do vrha pa so stopnice tako ozke, da se  ne smejo  prepustiti  občinstvu  v  porabo.
Zato pa so naredili v vsakem izmed štirih pod-nožnih stebrov posebne vozove, podobne nekoliko našim železničnim vozovom; vsakateri ima prostora za 100 oseb, in dviga ga vodni tlak vsako sekundo jeden meter visoko. Ti vozovi vodijo do prvega nadstropja.
Do drugega nadstropja pride se pa le v dveh vozovih, ki se sicer še jedenkrat tako urno dvigata kakor prejšnji štirje, a imata vsak prostora le za 50  ljudi.
Od drugega nadstropja do vrha pa vodi jeden sam voz i6om visoko, in sicer najprej do 220772 (od tal merjeno); tu je treba prestopiti v drug voz, ki nas popelje do vrha. V resnici sta torej dva voza, ki vozita vsak na polovico poti od drugega nadstropja do vrha. Ta dva prevozita na uro 750 oseb, in vožnja traja 2 l/8 minute, vsa vožnja od vznožja do vrha pa 7 minut. — Kdor je bil gori, ve, da je res!
Rekli smo prej, da goni vse te vozove voda. Da je to mogoče, narejene so v višini 1157» medenice za vodo, katero gonijo stroji z močjo 300 konjskih sil v to  višavo.
Ko so naredili stolp, bil je svet različnega mnenja. Nekateri so se posmehovali, drugi čudili; nekateri so bili nevoljni, češ, da bo pariški stolp vzel slavo temu ali drugemu stolpu. Misel vseh pa je bila ta,  da je višava   300771 dovolj   znamenita.
Marsikdo je verjel, da je to doseči mogoče, mislil je vendar, da se bo pričelo jeklo in železo vsled neizmerne teže kriviti. Eiffel pa, ki je vse vodil, molčal je in delal. 30. sušca l. 1889. je svetu pokazal stavbo, kakoršne do tedaj Še niso videli. (Dalje.)
Razne stvari.
287
še po večkrat; nekaj je vmes nepotrebnih opomb, katere so prevzele prostor pojasnila bolj potrebnim. — V tretjem snopiču se je oglasil pesnik Anton Funtek. V prvem oddelku je ,,.50 basnij za otroke" poslovenil po W. Hey-u, v drugem je zložil „Iz mladih dnij" nekaj mičnih pesmic. Pesniška oblika za basni je v Slovencih skoraj do cela nova. Nauk, ki je posneti iz 40. basni, kaže se navadno v znani basni o raku, ki je učil mlade hoditi. Drugi oddelek v tem  snopiču se  nam v vsakem oziru vidi boljši.
Val. Bernik.
Zabavna knjižnica za slovensko mladino.
Urejuje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. IV. ^ve^ek. V Ljubljani, 18g5. Samozaložba. Natisnila Katol. Tiskarna. 8'\ Str. 48. Cena 1 5 kr. — Posebnega nimamo nič povedati o tem zvezku, razven, da so sestavki njegovi večinoma izvirni, prejšnjih zvezkov pa so bili nabrani. Glede na stvar, obliko in jezik smo dovolj povedali že pri prejšnjih zvezkih.
Kakor  se  kaže, ima   „Zab. knjižn." dovolj  prijateljev,   katere ji iz  srca privoščimo.
Razne   stvari.
Naše slike.
(Dalje.)
Največje stavbe na svetu, med seboj pri-merjene. Na Angleškem imajo znamenit most čez reko Tay.  Znan je prav postal šele 1. 1879.,  ko
je del mostu med groznim viharjem z natlačenim vlakom izginil v valovih. Niti jeden človek se ni rešil! L. 1882.—1887. pa so ga zopet popravili. Prav ob istem času so pričeli graditi na Škotskem nov most. Britski otoki sicer nimajo širokih in globokih rek, zato pa jih je Bog obdaril s tako
Tokio, glavno mesto japonsko.
imenovanimi „fjoudi", to so bolj ali manj široke morske zareze, ki se razprostirajo daleč v notranjo deželo  in  zadržujejo  promet.
Taka zareza ali fjord je tudi na Škotskem pri Edinburgu. Vleče se 80km daleč, in vlakom je bilo treba voziti ob njegovem bregu do konca, potem pa zopet po drugi strani. Od Edinburga do Kirchaldi je potreboval   i 60km,  kdor je hotel
priti  po  suhem tje,  dasi sta ta dva kraja v ravni meri komaj  8 — 9 km vsaksebi.
Zato so zgradili most, dolg 2408m. Svet pod vodo jim je dopuščal postaviti tri temelje, od katerih ima vsak štiri velikanske podzide. Na vsakem teh podnožij se dviga orjaški sreber 100m visoko, tako, da jih je na vseh treh temeljih dvanajst, ki so glavna opora celega mostu.  Stežaj, t. j. prostor
288
Razne stvari.
od jednega do drugega temelja (kobile) meri 521 m, največja  dosedanja razdalja.
Tvarina vsega zidu tehta 92.000 m3, jekleni most sam pa (brez petnajstih vijaduktov, ki vodijo do njega) 46.180 ton. Po njem vozi dvotirna železnica.
Brez reklame (kakoršno so n. pr. uganjali pri Eiffelovem stolpu) zvršila ga je tvrdka Tancred, Arrol i. dr. v Glasgowu za malo vsoto 42 '/2 mu-Leta 1 889. pa so dovršili v Novem Londonu (Connecticut, Sev. Amerika) most, ki je vzbudil obče zanimanje.
Do L 1889. namreč so prevažali v Nov. Londonu na posebnih ladijah cele vlake črez reko Thames na drugi breg. To je bilo seveda zamudno, toda sezidati most, bilo je zopet težavno, ker bi ga bilo treba zgraditi tako visoko, da bi mogle spodaj pluti velike ladije. Kako so si torej pomagali?
Zgradili so most na petih temeljih, izmed   katerih   je
srednji okrogel. Na prvih dveh od obeh stranij, je most narejen trdno in nepremakljivo, na srednjem
stebru pa sega most na obe strani do bližnjih stebrov, toda ž njimi ni tesno združen, temveč se s pomočjo močnega stroja, ki je v srednjem stebru, za-suče okoli, tako, da je prostor med srednjim in njemu sosednima stebroma prazen, in gredo lehko skozi največje ladije. Stroj je tako močan, da naredita njegova dva beta, katera goni par v cilindrih, v jedni minuti 200 sunkov. Ploča, katera most za-suče, je iz jekla, ki teče na 58 kolesih. Ves mehanizem s strojem vred je v srednjem okroglem stebru.  Ves  most je  dolg okoli 420 m, oni srednji
del,  ki se suče,   i5o-6m.
Da ne govorimo samo o Evropi in Ameriki, povemo naj, da so v Avstraliji zgradili most, ki dela čast dotičnim tehnikom.
Reka Harkesburv je prej ločila severni del provincije Novi-južni-Wales (Vels) od južnega dela. Dasi most stane le 3"3 milijonov, vendar je 8'4m širok in 9207« dolg ter ima šest stebrov, izmed katerih imajo nekateri temelj celo 49?« pod gladino vode. Med stebri je stežaj 120 m dolg, jeklena konstrukcija pa 17 m visoka. Postavljanje temeljev je delalo posebne težave. Prvi trije stebri so
posebno   dolgo mudili,   in   jednega so gradili  celo 22  mesecev. (Konec.)
j;:-
Kukavica v kraljičkovem gnezdu.
VRadeČah pri Zidanem mostu so zgradili velikanski železni most čez Savo (sliki na str. 280 in 281), ki sedaj veže dve sosedni deželi, Kranjsko in Štajersko. Dne 26. velikega srp. 1. 1 894. je bil od domačega župnika slovesno blagoslovljen in potem javnemu prometu izročen.Dolg je 84m, širok blizu 6 m in je brez podpornih stebrov. Kot tak je tretji največji most v Avstriji. Glave, na katerih sloni, zgradil mu je I. Tršek iz Smarjete pri Rimskih Toplicah, vlila in postavila ga je pa tvrdka Ign. Gridl na Dunaju. Z zgradbo so pričeli meseca kimovca leta 1893. in dogotovljen je bil meseca vel. srpana 1. 1894. Stal je okoli 90.000 gld., izmed katerih je država darovala jedno tretjino. Ostali stroški se bodo pokrili z mostnino. Umevno je, da je promet čeznj prav živahen, zlasti ker na železnično postajo ni daleč. Glede na sestavo je popolnoma podoben dolenjske železnice mostu čez Ljubljanico, katerega sliko je „Dom in Svet"   prinesel v 15. štev. m. 1.
wrfA
--4