Pb^s&niezsita številka Din 1‘SO.	Poštnina	v	gotovini.
Št. 134.	V	Ljubljani,	v	s©tp©t©	7.	junija	1924.	Leto	K.
NARODNI
m
1 ^PlsSt
NEVNIK
| Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. f	Mesečna	naročnina:	f
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. | 0
? JVeodvisen političen list.
Uredništvo: Wo!Sova silfca št. 1 /f. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
I	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	|
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	I
□ □
Osebe in nalela.
V »Avtonomistu« je izšel članek ^Politični otroci«, v katerem skuša »Avtonomist* na vsak način dokazati, ;da je bil članek g. Puclja o »Prepelu-harstvu« napačen, ker da samo politični otroci zamenjujejo načela z osebami. Ni naša stvar, da bi branili članek £- Puclja, pač pa mislimo, da je tudi naša dolžnost, da razbistrimo pojm, ki ;Sa skuša »Avtonomist« dati na svojo Prokrustovo postelj in tako premotiti svoje le prelalikoverne bralce.
Brez vsega je jasno, da ne gre zamenjavati načel z osebami in da republikansko ne bi izginilo s sveta, če bi se ubil Radič. Kljub temu pa je »Avto-ttomistova« teza, da se sme v političnem življenju presojati stranke in politike le po njih načelih, ne pa tudi po Njihovih voditeljih, popolnoma zgre-
Zgodovina uči, da je mrtev vsak Program, če ga ne uveljavljajo ljudje, ki verujejo vanj in ki ga tudi znajo izvesti. Vsak od nas ve le predobro, da je bilo vedno na svetu vse polno politikov, katerim je bil program le sredstvo, da so prišli kvišku in ki so program zatajili takoj, ko so prišli k vladi. Zato se bo vsak trezen volivec skušal pred tem 'zavarovati. Zato pa tudi ne bo vprašal samo kakšen je program kake stranke, temveč vprašal se bo tudi po ljudeh, ki ga naj izvedejo.
Brez dvoma je, da ne bo razsoden človek nikdar veliko dal za človeka, ki ie že dostikrat menjal stranke in bil Pristaš najrazličnejših programov. Zakaj prepogosto menjanje strank dokazuje, da ni bil dotični pri nobeni stranki s srcem in da ni nobenega programa Pojmil pravilno in ga vzprejel resno. Za mlade ljudi, ki se šele razvijajo, to seveda ne velja, enako povzročajo nepričakovani veliki dogodki preorienta-cHo ljudstva, ki pa običajno ne pomeni °Pustitve starega programa, temveč sa-1110 njegovo aplikacijo na nove razme-I®* Z drugimi besedami bi mogli reči: Menjanje programa je vselej upraviče-
kadar pomeni stopnjevanje spoznanja, kadar je istovetno s potjo navzgor. ~e pa preide kdo od socialističnega svetovnega nazora na nivo ozko regionalne radičevščine, ki je velika samo Po svojih frazah, potem pa to diskvalificira dotičnika, ker je zamenjal boiljšK Program s slabšim. Če se tak padec politika javno omenja, potem to ne poceni zamenjave osebe z načelom, tem-veČ je to samo nujno potrebno navajale dejstva, ki je v korist politični pro-Svitljenosti ljudstva.
. Pa tudi v drugem oziru je treba vča-fjh bolj gledati na osebe politikov, ka-f’or Pa na njihov program. To predvsem jedaj, kadar kakšna osebnost obvlada tako zelo stranko, da velja samo ena razlaga programa, tista namreč, ki jo dovoljuje njen političen voditelj. Pri Tadičevi stranki je tako in zato je za Presojo radičevščine vsaj tako merodajna oseba Radiča ko pa nebulozen Program HRSS. In kakor za Radiča, Veljaj to tudi za njegove trabante, med katere spada g. Prepeluh.
Pa 5e v enem oziru je treba, bolj juedati na osebe, ko na njihov program. *o 2lasti tedaj, kadar je kak program tako nejasen, da je razumljiv le z na--unim komentarjem njegovih očetov. a*Program pa je program Radiča in asih avtonomistov. Kdo na svetu ve, Radič s svojo mirotvomo re-In	sPl0h	to mirotvornost?
n naši »avtonomisti«? Ali so danes avti,, ^lsti federalisti? Ali bodo Šli z j čem v Moskvo ali ne? Ali je pustil v'm reP°^ socialiste zato, da postane Sanir*?	Kako pa se nai Pri tej me-
rn l^CltP7rosVraiIlov ^^zna volivec, kaite-liih«	^ri Program sta g. Prepele ,	!	Volivcu	ne	preostane dru-
luli	SC TOraša> kdo je g. Prepe-
rari' <; ?r, J!lu 3C ra^ačevšCina nepojmljiva, nami^ 2 Radičem,
mnent’iŽSčS “•*
Osebo in načela je tieba ločiti, nemogoče j* je loem postil e od njiho-'v1 osebnih innanj in zato je zasovor •Avtoncs^ista* pra®wi izgovor.
Zastoj v političnem poioialu.
Poslanci ne dobe dnevnic. — Opozicija še vedno nadleguje kralja.
Beograd, 6. junija. (B) Političen položaj v Beogradu je po odhodu opo-žicije v glavnem v zastoju. Dopoldne so se posvetovali člani vlade v pred-sedništvu vlade. V radikalnem in v demokratskem klubu so se nekateri radikalni ministri posetovali s poslanci o čisto strankarskih vprašanjih. Predsedni-štvo narodne skupščine je rešilo vprašanje dnevnic v neprilog poslancem; samo člani finančnega odbora bodo prejemali dnevnice. Te dni se sestane finančni odbor, da po želji finančnega ministra odobri ministrstvom potrebne kredite iz posojil in pa kredite za izved-
bo predloženih zakonov. V političnih krogih ne pričakujejo nobene posebne izpremembe v položaju.
Beograd, 6. junija. (B) Popoldne je bila situacija nekoliko živahnejša. Demokrati so izdali svoj proglas. Vlada je imela plenarno sejo. Vsi uglednejši politiki so odšli Jfla agitacijo. Dr. Korošec je danes odpotoval v Zagreb, jutri pa nadaljuje vožnjo v Ljubljano. Iti namerava tudi h kralju na Bled. Opozicijski blok pripravlja peticijo na kralja. To bo veliko pismo, v katerem bo opisan položaj. V glavnem bo blok zahteval izredno sklicanje narodne skupščine.
Seja vlade.
Beograd, 6. junija. (B) Nocoj se je vršila plenarna seja vlade. Na seji se je razpravljalo o zadnjih dogodkih v Tirani. Vlada je ugotovila, da za tiransko, nam prijazno vlado, zares obstoja nevarnost. Ker pa se Italija drži lojalno, bo naša vlada postopala tako, kakor italijanska. Kar se tiče zunanjega položaja, se je ugotovilo, da ni moten.
Glede notranje politike je bilo sklenjeno, da se ne odstopa od politike čvrste roke,^ kakor je bil v tem pogledu že prej dosežen s Pribičevičem sporazum. Dalje je vlada reševala tekoča vprašanja. Nato so radikalni ministri in ministri samostojne demokratske stranke ločeno sklepali o svojih strankarskih vprašanjih.
Pora* vladinih Set v Albaniji.
Tirana ie padla?
Beograd, 6. junija. (B) Zunanje ministrstvo je od našega poslanika v Tirani dobilo nocoj več brzojavk. Te brzojavke še ne potrjujejo vesti o padcu Tirane, pač pa javljajo, da se bijejo ljuti boji okoli Tirane in da je voditeljem vstašev z Bajram Curom na čelu uspelo pobuniti mnogo plemen. Vladne čete se vedno bolj umikajo. V Tirani vlada veliko razburjenje. Čete, ki imajo braniti rnesto, so stopile v boj, a nimajo mnogo izglcda na uspeh. Prebivalstvo je preplašeno in beži iz mesta. Tudi vlada se pripravlja na beg. Nocoj bi se imela umakniti proti morju pod zaščito čet, ki so ostale zveste. Smatra se* da se bo vlada morala zateči v Italijo, čeprav so jo pristaši Italije prisilili k umiku. Italija je albanski vladi ponudila zatočišče na italijanski ladjah v Jadranu.
Iz Skadra javljajo, da je Bajram Cur poslal 609 mož proti Lješu, kjer bi se imeli sestati z vstaši in skupno z njimi napasti Tirano. Z Belega Drima so bile odposlane čete, ki naj stopijo v stik z Bajram Curom. Nocoj je iz Skadra dospela vest, da je Tirana že padla. Vzrok
padcu da je izdajstvo posameznih vojskovodij na vladni strani.
Beograd, 6. junija. (B) Iz Skadra poročajo: Redžep Šaja je pozval vse rezerviste v vojsko. Takoj se je zbralo nekaj tisoč mož: To so vsi trije razredi vojske. S temi je bil napaden pri Lješu centrum vladnih čet. Sedaj se bije boj nekaj kilometrov od Tirane. Vse italijanske novinarske agencije potrjujejo vesti o padcu Tirane.
Beograd, 6. junija. (Z) Vse brzojavne zveze v Albaniji so v rokah vstašev, ravnotako tudi spoj z Beogradom. Uporniki so pred dvema dnevoma prekinili brzojavno zvezo med Tirano in južno Albanijo ter Skadrom. Položaj vladnih čet v Tirani je kritičen. Mesto je tik pred padcem. Po nekaterih vesteh, ki se pa uradno še ne potrjujejo, je mesto že padlo v roke upornikov. Razen italijanske torpedovke, ki se nahaja v albanskih vodah, se je pojavila danes še ena. Njen poveljnik je izjavil, da ima nalogo, da ščiti tuja poslanstva in komisije.
Ostri govori za in proti fašizmu
v italijanski zbornici.
Rim, 6. junija. (T) Na današnji seji zbornice se je nadaljevala razprava o prestolnem govoru. Ko je komunist Lucci povzel besedo, je zapustilo dvorano zelo mnogo poslancev desnice v znak protesta, ker je Lucci med vojno nastopil ostro proti vojni, češ da je nepotrebna, dasi so se vojskovali pod krinko civilizacije. Med govorom Lucci-ja, ki je napadal, kakor vsa opozicija,, fašizem, posebno pa fašistovsko sindikalno gibanje, je natal v dvorani velik nemir, ki se ga je pa posrečilo predsedniku pomiriti. Zbornica! je potem verificirala več poslanskih mandatov, nakar je predsednik prečital brzojavko predsednika avstrijske zbornice, v kateri se zahvaljuje za sožalje povodom atentata na zveznega kanceiarja dr. Seipla.
Zatem je stopil v dvorano invalid Delcroix, ki je predlagal nastopni dnevni red: »Zbornica izjavlja popolno za-
upanje vladi in odobrava odgovor na kronski govor.« Delcroix je potem pričel pobijati izvajanje opozicije. Stavil ji je to-le alternativo: Ali je fašizem nekaj dobrega, potem nima opozicija prav, da se mu zoperstavlja z grožnjami in protesti. Ali pa je fašizem zlo, potem nosi krivdo opozicija;, ki ga je zbudila s svojim izzivanjem. Nadalje je govornik v tako vznešenih besedah povzdigoval fašizem, da je, ko je Delcroix končal, Mussolini predlagal, naj se njegov govor nabije po vseh občinah. Predlog je bil sprejet. Komunist Bendi-ni je predlagal splošno amnestijo za politične pregreške. V imenu opozicije je vstal posl. Amendola, ki je nastopil predvsem proti režimu za časa volitev,, v drugi vrsti pa proti državni milici. Nastop Amendole je bil tako oster, da ga je celo ministrski predsednik večkrat prekinil. Govorilo je še več poslancev, nakar se je seja zaključila.
KJE JE RADIČ?
Beograd, 6. junija. (Z) Vlada je prejela z Dunaja poročilo, da je Stjepan Radič odpotoval preko Berlina v Moskvo, in sicer s sovjetskim potnim listom.
Beograd, 6. junija. (B) Naš tiskovni urad (Presbiro) in službeni krogi javljajo, da se ne potrjujejo vesti o Radičevem odhodu v Moskvo. Zanimivo pa je, da nihče ne ve, kje je Radič. De-menti o Radičevem odhodu v Moskvo je orišel po dementnu vodstva HJRSS iz
Zagreba. Tudi ta dementi pa ne pove, kje je Radič.
STRAŠEN VIHAR V PERU.
London, 6. junija. (T) Iz Peruja poročajo, da je ondi divjal včeraj stra*-šen vihar po vsej obali. Vsled silno razburkanega morja sta se potopila dva parnika in več sto malih ladij. Tudi po deželi je škoda ogromna. Vihar je ponekod odnašal strehe in celo podiral hiše. Ubitih je bilo 20 ose& ranjenih pa veliko vež.
Težave s sestavo francoske vlade.
Pariz, 6. junija. (Agence Havas) Predsednik Millerand je sprejel prejšnje ministre Chaumeta, Klotza in Thomsona in člane francoske socijalisti-čne stranke Frederica Braneta in Fran-coisa Bouillona. Thomson je izjavil, ko je odšel iz elizejske palače, da je trdno prepričan o potrebi politike, ki se opira na levičarske stranke. Odločno pa je proti vsakemu postopanju, ki bi kršilo norme ustave. Zato se ne priključuje izvenparlamentarni borbi proti Mille-randu. Frederic Brunet se je izjavil,- da ima utis, da se bo predsedniku posrečilo dobiti politika, ki bo mogel sestaviti kabinet.
FRANCOSKI PARLAMENT.
Pariz, 6. junija. (Havas) Zbornica je danes razpravljala o verifikaciji raz-
nih mandatov in je overovila več poslancev. Komunisti so stavili predlog, naj se zbornica jasno izreče o odslo-pitvi predsednika republike. Predsednik Painleve je izjavil, da je predlog pro-, tiven ustavi in da ga zato ne more dati na glasovanje.
Pariz, 6. junija. (Havas)' Voditelji kartela levičarskih strank so imeli dopoldne v palači Bourbon tajuo sejo, na kateri sta se pojavili dve struji. Ena je za to, da nastopijo levičarske skupine v zbornici za sprejem socijalističnega predloga glede dnevnih sej in glede imenovanja začasne finančne komisije, ki naj bi sklepala o gotovem številu kandidatov celo v odsotnosti konstituirane vlade. Druga struja hoče zaenkrat počakati na nadaljnji razvoj dogodkoy.
Nemikonaciionalna nezaupnica odklonjena.
glasovala s koalicijskimi strankami. Predlog koalicijskih strank je bil z 24\ proti 183 glasovom sprejet
Berlin, 6. junija. (W) Državni zbor je odklonil nemško - nacijonalni predlog nezaupnice z 239 proti 94 glasovom. Bavarska ljudska stranka je
Poset »Ljubljanskega Zvona“ v Beogradu.
Priprave za slovesen sprejem.
Beograd, 6. junija. (B) Vsi beograjski listi pišejo o jutrišnjem dohodu ljubljanskega pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Vsi listi posvečajo društvu cele članke in mu kličejo dobrodošlico, V člankih se opisuje delovanje tega nacijcnalnega pevskega društva. Listi se spominjajo gostovanja »Ljubljanskega Zvona« leta 1910. Sedaj po 14. letih se je isto pevsko društvo zopet pojavilo v prestolnici svobodne in ujedinjene države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Opisujoč zgodovino delovanja pevskega društva želi časopisje društvu nadaljnji uspeh in pošilja bratski pozdrav slovenskemu delu našega naroda.
Jutri dopoldne bo svečan sprejem »Ljubljanskega Zvona na železniški postaji. Pri sprejemu bodo navzoči zastopniki vlade in dvora, državni dostojanstveniki iz vseh družabnih krogov, humanitarna društva, razna udruženja in korporacije in v prvi vrsti beograjska pevska društva. Po svečanem pozdravu bodo člani društva nastanjeni po Beogradu. Nato se pričakujejo svečanosti v Narodnem pozorištu po določenem načrtu.
Proglas DavldovKsvih demokratov.
Beograd, 6. junija. (B) Nocoj je demokratski klub izdal svoj dolgo pripravljam proglas, ki obsega pet pol. V pričetku omenja, da so dogodki, ki so usodepolno vplivali na bodočnost naše države, razdelili politične klube na nacijonalni in na opozicijski blok. Glede opozicijskega bloka pravi, da si je postavil za nalogo, kot pristaš parlamentarizma urediti naše notranje razmere na ta način, da bi parlament deloval s popolnim številom svojih poslancev. Dalje napada Pašiča zaTadi sklenitve Markovega protokola, ki je onemogočil takojšnji prihod Radičevcev v Beograd. Ko so končno hrvatski poslanci prišli v Beograd, je nastala za nas nova doba parlamentarizma. Zgodilo pa se je, kar bi se ne smelo, da je ostala na vladi stranka, ki nima večine. Rodila se je zato nujna in neodložljiva potreba, da podvz^memo korake za spremembe političnih ramer v naši državi. Ustanovljen je bil za to opozicijski blok, ki ga tvorijo jugoslovenska muslimanska organizacija, klerikalci in demokratska stranka.
Proglas nadalje ugotavlja da je demokratska stranka izdelala program, na čigar osnovi namerava nadaljevati s politiko sporazuma. Z zadnjim aktom zaključenja skupščinskega zasedanja pa je ta akcija precej onemogočena. Da je odgnala Hrvate, je morala vlada napraviti državni udar. Po prvem členu ustave je naša država ustavna parlamentar-
na monarhija, kar se pravi, da se izbe* re vlada iz one skupine, ki ima večino v skupščini. Četudi pa je današnja vlada izsilila od kralja ukaz o zaključitvi skupščinskega zasedanja in se hotela skriti za avtoriteto nosilca krone, pa vendar ni mogla izigrati krone, ker so za nje dejanja odgovorni ministri.
Proglas dalje ugotavlja, da se je začel krvav bratomorni boj. To je povzročil Pašič s svojim govorom na shodu v Bijeljini in Marko Trifkovič s svojimi pogoji, ki jih je stavil ob sestavljanj« koncentracijske vlade. Proglas zaključuje z opozorilom, da se ne more iti preko tisočev demokratskih volilcev. Zmaga mora ostati na strani naroda in naše ideje, poražena pa bo korupcija. Podpisal je proglas v imenu demokratskega kluba Davidovič.
POGAJANJA Z MADŽARSKO.
Budimpešta, 6. junija. (K) Tekom pogajanj med madžarsko in jugo-slovensko delegacijo so se delegati dogovorili glede vprašanj preprečenja dvojnega obdavčenja, glede potnih listov v obojestranskem železniškem prometu in glede carine. Konvencija je že podpisana. Pogajanja se nadaljujejo.
Borzna poročila.
Beograd. 6. junija. Devize. Dutiai
0.1179—0.1180. Budimpešta 0.095—0.10, Bu karešta 35—36.25, Ženeva 1470—1472, London 360,50—361.25, Milan 352—352.50. New York 83.50—83.60. Pariz 418—419, Praga 245.25—245.50, Solun (srednji tečaj) 145.50, Sofija (srednji tečaj) 62.
Zagreb, 6. junija. Devize. Dunaj
0.1162—0.1182, Budimpešta 0—0.10, Bukarešta 33.50—36.50, Italija, izplačilo 361.50 do 364.50, Italija, ček 361—364, London, izplačilo 359.50—362.50. New Yark, ček 83.10 tl o 84.10, Praga 243.375—246.375. Praga, ček 243—246, Pariz 421.50-426.50, Švica 1467.80 do 1477.80. Švica, ček 1465.50—1475.50. — Valute. Dolarji 82.125—83.125, avstrijske krone 0.1180—0, češkoslovaške krone 241 do 0,
Trst, 6. junija. Devize. Zagreb 27.50—27.75, Francija 115.75—116.50, London 99.30—99.50, New York 22.95—23.05. Švica 404—407, Praga 67—67.50, Dunaj
0.0320—0.0325. — Valute. Dinarji 27.60 do 27.80, dolarji 22.85—23. avstrijske krone
0.0320—0.0325, funti 99.10—99.30.
C u r i h, 6. junija. Beograd 6.85, New York 569, London 24.52, Pariz 28.55, M il suj 24.70, Praga 16.59, Budimpešta 0.0061, Bukarešta 2.425, Sofija 4.05, Dtinaj 0.0080.
Dunaj, 6. junija. D e v i z Beograd 843—847. Berlin 16.90—17.20, Budimpešta
0.76—0.82, Bukarešta 301—303, London 306.300—307.300, Milan 3079—3091, New York 70.935—71.185, Pariz 3592—3608, Praga 2075—2085, S-oiija 498-502, Curth 12.485 do 12.535. - Valute. Dinarji 837—843, dolarji 70.460—70.860. Sev« 482 -490, nemške marke 16.30-16.70. funti .i04.500-306.HK), francoski franki 3560—3590, lire “.080 -3i00, leji 296—300, švicarski franki 12.360—12.44«, češkoslovaške krone 2067—2083, madžarske krone 0.72—0.78.
Praga, 6. junija. Beogr-Č 41.65 D*»-naj 4.77, Berlin 8.247* Rim '««,475, Budimpešta 3.675, Pariz IM.87' London 146.80, New York 34. Curih 601.50.
Berlin. 6. ju^ja.	5.04,	Du-
naj 5.89, Milan 18v175, ?vga 12.22, Pariz 21.05, London 18.055, New V«rj- 4.19, Ctnib 73.52.
Nesranmesf in ztoba.
JVes svet fe priča, da me je j-Jutro« jv dveh ali celo treh številkah žaljivo Viapadio zaradi mojega potovanja v fleofrad, h kateremu napadu sam nisem bil dal najmanjšega povoda. Ko sem v svojo obrambo na te napade j rimamo odgovoril, pravi v včerajšnji tevoji številki, da jaz napadam. Človek jhi dal lako nesiamno zavijanje na račun njihove priznane paranoiae politika?, če bi ne vedel, da gTe predvsem 'na rovaš njihove neprekosljive zlobe. Toda v zadnji notici so v resnici prekosili še sami sebe, ko me nabirat skušajo predstaviti kot nekakega protek-torja komunistov in klerikalcev. Migljaj s kolom. Prihajajo s trditvijo, češ da sem izz spravil na mestni magistrat ljubljanski komuniste in klerikalce. Oči-vidno računajo s pozabljivostjo cele . Ljubljane. Bodi torej še enkrat pribito: sedanja večina na ljubljanskem magi-uraiu ima svojo eksistenco zahvaliti izključno in edinole mlaidnom. Jugoslo-vtnska zajednica, sestoječa iz prista-štv NNS in NSS, Id sta jo podpirali NRS ter SKS iri ki 3e prišla, v poštev kot edi-wa resna konkurentinja Zvezi delovnega ljudstva, bi bila sijajno zmagala, da ni vodstvo JDS bilo izdalo parolo, da je naptriti vse razpoložljive baterije, ne proti združenim klerikalcem in ko-inaoistorfi, ampak proti — Jugoslov. za-jedmci. To je bilo takoj ugotovljeno ter
je zlasti tedanji »Slov. Narod« navajal nepobitne dokaze. Jasno je torej, da ima Zveza delovnega ljudstva zahvaliti svojo zmago, poleg na njihovo zvezo prikrojenega volilnega reda, tudi nepo-sredni pomoči s strani ljubljanskega vodstVa JDS. In bile so še druge prilike ko se gospoda ni prav nič plašila iskati zavezništva bodisi klerikalcev, bodisi komunistov, ako so hoteli ž njim doseči kak partizanski cilj. Spominjam na svo-ječasne senzacijoneine objave v ljubljanskem časopisju, ko so gospodje iskali zavezništva s SLS v to svrho, da bi se v Kranjski hranilnici iznebili neljubega jim predsednika in še nekaterih drugih gospodov. In ko je pred meseci nastopila kriza v sedanji večini obč. sveta ljubljanskega s frondiranjem komunističnega krila te večine, tedaj so se gospodje, ki stoje jako blizu vodstvu JDS, v zaupnih krogih hvalili, da je bilo ono stopilo v zvezo z vodstvom komunistične stranke in da je frondiranje njegovo delo. In sedaj hoče gospoda grehe, ki jih sami počenjajo, naprtiti drugim! Ni-kari torej ne mislite, da me boste ugnali. Najmanje pa s klevetanjem in obrekovanjem. Imam v vsakem pogledu cisto vest in lahek mi je odgovor. Za vsak udarec dobite dva nazaj. Cisto po sokolski!
Dr. Ravnihar.
Nemški dan.
V sijajnih prostorih in nabito polni Žtefamjini dvorani v Gradcu je bil v četrtek, dne 5. junija otvorjen Nemški dan, skupščina nemških narodno •Obrambnih društev, takozv. Schutzbun-da. Na zborovanju so bile zastopane ,vse manjšine in pripadniki vseh stanov !n vseh strank. Navajamo par imen ud#ležencev: princezinja Elis Bentheim n Vestialske, škof Bernewitz u Braun-;.:hv,ciga, grof in grofica v. d. Ooltz iz •|*erlifiaf cela vrsta univerzitetnih profesorjev iz Nemčije, dr. Kahler za danski Schlesvvig, dalje zastopniki iz Ce-fhostovaške, karpatske Rusije, Italije, ;Jugoslavije, tia čelu jim znani bivši ljubljanski advokat dr. Eger.
Zborovanje je otvoril predsednik Scljutzbunda, ministerialni tajnik Goetz
Stuttgarta, ki je po obsodbi atentata na Seipla pozdravil navzoče, imenoma ik-želn^ja glavarja dr. RLntelen-a, zastopnika deželne vlade, zastopnike nemškega konzula in pa vodstvo Siid-marke. Za pozdrav se je zahvalil dr. Rintelen, ki je naglašal, da je Gradec trdnjava nemštva na jugu rajha in da mora ves nemški narod podpreti nemštvo na mejah in jezikovnih otokih (Jugoslavije, op. uredri,).
Program nemškega dne je nato podal nacionalno politični referent štajerske deželne vlade deželni svetnik dr. Hiibler.	S .	...	...
Velevažua so vprašanja, ki jih ima riršiti nemški dan. Posebno mejna Štajerska; it poklicana, da sodeluje pri rešitvi teh vprašanj. V Admontu so videli gostje lepoto Gornje Štajerske, če ?redo proti jugu, potem boto spoznali neffilko bol. Spodnja Štajerska, najdra-fcocenejši biser v kroni štajerske vojvodine, nam je bila vzeta. Govornik je opozarjal na težko izgubo, ki jo je doživelo nemštvo z odstopitvijo tako plo-toe Spodnje Štajerske nad Celjem, ki
naoljeno od marljivega nemškega prebivalstva in ki Je bilo predstraža cvetoče nemške kulture. Upanje na mir-tto sožitje nemškega slovenskega prebivalstva je z mirovnim diktatom razru-
C. Golar:
Nova hiša.
Kinst Erbežnik je bil slabe volje. Ako jt sedel 2tt mizo ob vročih popoldnevih in st naročil kozarec sadjevca ter hotel v miru oožjem uiivaii ajdovi kruhek, se je nena-tonu za-ieniilo okno za njim in zaslišal se je prijazni glas njegove Majde:
»Ali mi ne greš, mrhot! česen pa žganje! Ti dedec nebodigatreba! Na teh-le svo-iih ramah sem mu hišo postavila, sedaj pa poseda m nič dragega kot: Or, grrr po goltancu pa cmok, cmok!«
Erbežnik -.e ie takrat jezno ozrl v okno In zagledal mračni in spačeni obraz svoje Majde. Ves je bil rjav in prekrižan kot razpokana prst na njivi.
.»Ah mi ne sre?, če ne ti bom tako na* redil, da -t bol pomšila kot lesnika na grmadi*
Velika je bila jeza v njegovem srcu in Jr lastla z vsakim dnem. Začela se je pa tisto popoldne, ko je bila dozidana in pokrila njegova hiša. Sedel je s krovcem Kobel-?«n, zidarjem Metinim Boštjanom in goslačem Rjovino na kupu smrečnih trsk in Wdeškov ter pil ž njimi v lepi zadovoljnosti belinovo žganje. Delo je bilo gotovo in vse jc bDo čedno urejeno, da bi Se mladi In lepi jpemti bilo na čast, ako bi stopila v novo hišo. Pogovarjali so se o vročem dnevu, fcvaifil češnjev duh to pili. In Rjovina je ^pregovoril:
»Zares, Erbežnik, trden kmet si, dober Ulotek in tudi korenjak. Res se tt je skrinj hrbet, na levo nogo si začel šepati, ali bit te,vsaka vzela, kor imaš novo
šeno. Ravno tako pa je tudi nemogoče prepojiti slovansko prebivalstvo z nemško kulturo. »
Govornik se spominja mariborskih in radgonskih žrtev, ki so žrtvovale svoje življenje za obrambo domovine. Govornik upa, da bo zborovanje pripomoglo k ustvaritvi velike zgradbe uje-dinjenja vseh nemških plemen v eni veliki nemški državi
Za njim je govoril nemški konzul Mflller, ki je opominjal na težave,, ki jih je treba premagati, da se doseže ujedinjenje vseh Nemcev.
Predsednik shoda dr. Goetz je kon-statiral, da se je udeležilo zborovanja preko 1600 delegatov in sicer zastopniki katoliške ko protestantske duhovščine in iz vseh dežel Evrope. Zbrali so se tu zastopniki nemških manjšin iz Spodnje Šlezije, Schleswiga, Danzdga, Waj-pede, Estlandije, Vzhodne Prusije, Sudetov, Koroške, Štajerske, Vojvodine, Sedmograške, Sp. Tirolske, Poljske in posebno je pozdraviti poslance fe nasledstvenih dežel.
Po pozdravnih govorih je predaval univerzitetni profesor Rohrbach iz Berlina o nemški duševni oborožitvi, prof. Gianoni z Dunaja pa o zvezi med kulturnim in manjšinskim delom.
Po kratkih govorih je bilo nato zborovanje zaključeno in se je nadaljevalo včeraj.
Nemci enotno delujejo za napredek svojih manjšin, kako pa je naše delo za Jugoslovensko Matico?
1, lil
kupite po znižanih cenah pri
ED. ŠKOPEK
MESTNI TRG 8-PF* Popravila točno in solidno.
SC vofiincmu proglasu SIS.
O priliki zadnjega volilnega proglasa klerikalne stranke je priobčila »Samo-uprava« značilen uvodnik, ki ga priobčujemo v celoti, da vidi naša javnost, kako mislijo Srbi o naši državi in o naših prononsiranih separatistih.
Proglas Slovenske ijudske stranke je osvetlil prave cilje opozicijonalnega bloka. Nikdar se ni tak6 brezobzirno demantirala ona neresnična trditev v izjavi, ki so io podpisali Davidovič, Korošec in Spaho V *kupnem proglasu opozicijonalnega bloka kakor je to storila Slovenska ljudska stranka s svojim posebnim proglasom, ki kaže, s kakšno neiskrenostjo in neresnostjo skuša g. Ljuba Davidovič varati javno mnenje in vse mogoče činitelje v naši državi. V proglasu SLS pravijo gospodje klerikalci, da zahtevajo na prvem mestu garancije za razvoj svoje posebne nacijonalne individualnosti. Oni gredo še dalje in pravijo, da se niso združili in ujedinili s Srbi in Hrvati zato. ker tvorijo ž njimi isti narod, ampak da so to storili v prepričanju, da bo nova država bolje čuvala njihove posebne narodne pravice, nego je to storila Avstrija. Mislili so. da morejo dobiti to garancijo, ako dobijo Slovenci v okviru države največjo dr-žavnopravno samostojnost! To je s stališča državnega prava absurdum, ker se v okviru kake države ne more dobiti nobena, kaj še le največja dfžavnoprav-na samostojnost. Možno je, da dobijo v zvezni državi zvezne državice izvest-no omejeno samostojnost, toda to ni nobena samostojnost, temveč nekake delegacije za določene posle. Ne glede na to absurdnost hočemo oceniti to zehte-vo samo v političnem oziru.
Očividno želi Koroščev klub ustvariti ono, kar je poskušal v novembru 1918. Toda Korošcev klub ni iskren, ker v Ženevi novembra 1918 ni bila proglašena nikaka in niti ne državnopravna. samostojnost Slovenije, temveč se je nasprotno po čisto avstrijskem receptu ustvarila dvojna država: na eni strani Srbija, na drugi strani pa država Srbov, Hrvatov in Slovencev, formirana iz pokrajin bivše avstro-ogrske monarhije. V tej posebni državi ni bilo nobene' besede o kaki državni samostojnosti Slovenije in ravno tako ne o priliki izjav 1. decembra 1918 v Beogradu, ko se je svečano proglasilo ujedinjenje našega naroda v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato je popolnoma neresnično, da je temeljna misel teh aktov v Ženevi oziroma v Beogradu vsebovala čuvanje nacijonalne individualnosti slovenskega naroda! S takimi neresnicami ni do sedaj operirala še nobena politična skupina.
Puščamo na strani one dele proglasa, ki so tako grdi, da se gnusijo. Govo-renje, da je naša ujedinjena kraljevina hotela odvzeti Slovencem njihovo narodno individualnost, da jih gospodarsko izkorišča in da nad njimi gospodari, je taka monstruznost, da mora pred zardeti od sramu vsak pošten Slovenec, katerih je hvala bogu zelo mnogo, toda v splošnem izven vrst, klerikalne stranke. Povdariti pa hočemo dejstva, ki se zdi v tem trenutku najvažnejše, a to je, da g. Korošec govori drugače, ko podpisuje proglas v imenu opozicijonalnega bloka in drugače, ko izdaja manifest v imenu klerikalne stranke. V tej neiskrenosti in v tej razliki med obema proglasoma se vidi najbolje neiskrena namera voditeljev opozicijonalnega bloka/Oni hočejo varati narod in se mu predstavljajo kot čuvarji narodnega in državnega edinstva. v resnici pa zavedno delajo na to, da se država
razcepi in oslabi, kakor dokazuje proglas namenjen slovenskim volilcem. Gospodje bi morali pač malo razmisliti o tem, da morejo taki proglasi izzvati reakcijo pri drugih delih naroda in da tako oškodujejo najvitalnejše interese narodnega edinstva.
Kljub žalostnemu dejstvu, da je stranka. ki je dobila veliko večino v Sloveniji. tako odkrito in nesramno napadla državno in narodno edinstvo v nasprotju s svojimi dosedanjimi poskusi, da se predstavi kot zagovornica • edinstva, mislimo, da ta proglas in ta akcija klerikalcev ne bo omajala vere slovenskega dela našega naroda v resnično edinstvo Srbov Hrvatov in Slovencev ter v vitalno in zgodovinsko dolžnost, da mora naš ujedinjeni narod ostati kompakten v svoji nacijonal-ni državi in da se ne more razdeliti z nobenimi iažnjivimi pripovedkami o posebni nacijonaini individualnosti Slovencev. Slovenci kot naši najzapadnejši 'bratje, ki so najbolj ogroženi od Nemcev in Italijanov, so srečni, ker imajo sigurno podporo svojih bratov Hrvatov in Srbov v obrambi svoje narodne posesti. In ako sme kljub temu dejstvu velika stranka, kateri se je posrečilo zapeljati mase slovenskega plemena, tako jasno propagirati očividen separatizem, potem je to greh. za katerega niso dovolj ostri nobeni državni zakoni in katerega bo kaznoval narod s svojo brutalno ali v temelju pravično obsodbo. Zavedni Slovenci, brez razlike na stranke, imajo po tem proglasu edino dolžnost, a ta je, da pobijajo klerikalno stranko in te njene pogubne ideje in zahteve in da poučijo ljudstvo v Sloveniji, kako škodljiva, nenacijonalna in nepatriotična je akcija klerikalcev pri rušenju narodnega edinstva. Kar se pa nas tiče. bomo po tem proglasu še skrb-neje čuvali dragoceno pridobitev narodnega edinstva.
Popolnoma naravno, da je ta članek vladnega organa silno neprijeten za »Slovenca«, ki se skuša braniti s tem, da očita vladi »podžiganje in odobravanje terorja«. To si upa trditi oni »Slovenec«, ki zastopa že šesto leto teroriziranje manjšine, ki zanikuje državno ustavo, ki se druži z najizrazitejšimi sovražniki našega državnega in narodnega edinstva in ki bas te dni pod zaščito oboroženih organov centralistične vlade hujska proti nacijonalnim elementom v prilog brezdomovinskim komunistom.
o trboveljskih doaosSkih.
Radikalna »Samouprava*, ki je, kakor znano, obenem poislužbeni vladni organ, piše o priliki trboveljskih dogodkov s posebnim ozirom na _ očitanja Davldovlčeve demokratske »Pravde«: V Trbovljah se ie pripetil žalosten dogodek, ki je zahteval dosti človeških žrtev. Med nacionalistično omladino pod vodstvom »Orjune« in delavsko organizacijo ie prišlo do spopada, ki se Je razvil v pravo bitko. Vodi se preiskava, da se ugotovi, kdo je bil inicijator tega spopada in kakšni vzroki so dovedli do človeških žrtev na obeh straneh. Dokler preiskava ni končana in dokler se pozitivno ne ugotovi, kdo ie kriv, se vzdržujemo vsakega komentarja in izražamo obžaiovanje, da je sploh prišlo do krvavega spopada. Ta dogodek pa je bil povod beograjski »Pravdi«, da ga izkoristi na zelo grd zločin. »Pravda« skuša označiti ta dogodek kot začetek nekega razračunavanja. ki ga je zakrivila vlada. Nadalje laže list, da se je v Krajini in drugod razdelilo orožje med radikale. »Samouprava« piše dalje: Radikalna stranka je vedno na strani ljudstva. V vseh političnih in razrednih borbah se je trudila radikalna stranka, da zadovolji Interesom vseh družabnih slojev In da privede borbo na teren, ki je dostojen svobodnih in razsodnih državljanov. Po tem potu
bo. 3a tudi naprej fn Izpolnjevala svoje dolžnosti do kralja, države in naroda... Pisava demokratske »Pravde« predstavlja pravo nevarnost za mirne odncšaje_._ Opozarjamo v prvi vrsti svoie prijatelje, da vsak v svojem krot^u žigosa tako provotca.-tersko pisavo in da poskrbi, da ne bo rtihce podpiral lista, ki sistematično prepoveduje sovraštvo. — To opozorilo bi moralo veljati tudi za slovensko separatistično časopisje, ki je baš o priliki žalostnih dogodkov v Trbovljah pokazalo svoio pravo barvo. — »Vreme* piše med drugim, da je klerikalna stranka s svojo neiskreno politiko v ozadju žalostnih dogodkov. Situacijo, ki so .io ustvarili klerikalci, so dobro razumeli komunisti In so pohiteli, da izkoristijo sodelovanje s klerikalci. Komunisti so pod plaščem vsemogočnih klerikalcev brez težkoč delan svojo politiko z mirno organizacijo svojih moči. V taki situaciji so mogla zrasti krila nacijonalistični organizaciji, ki bi v pravi državi ne smela imeti podpore. Da ie pa ta organizacija pri nas razumljiva in kolikor toliko opravičena, prihaja odtod, ker državljani niso prežeti edinstvenega duha za-jednlce, ki bi prepustil obrambo države 1» njenih največjih interesov državi sami in njenim organom. Mogoče je bilo za Orjuno v Sloveniji tem več prostora, ker so bila klerikalcom na široko odprta vrata za vse mogoče kombinacije in celo s komunisti ic so mladi patrioti smatrali za svojo sveto dolžnost, da tudi oni branijo državo. Te brezdvomno ni dobro, toda je razumljivo. Po trboveljskih dogodkih se vsiljuje prvenstvena potreba opredeljene in kolikor toliko stalne državne politike. Predvsem je potrebno, da državljani čutijo državo. Avtoriteta države ki je bila po vojni v vsej Evropi v težki krizi, je doživela pri nas morda največje ponižanje. Dasfravno moramo to dejstvo razumeti, zlasti z ozirom na razlik« ujedinjenlh krajev, njihovih mentalitet W tradicij, vendar je treba danes po več kol petih letih skupnega življenja dati državi 'J vseh njenih pokrajinah ono veljavo, brei Kater? si ni mogoče zamisliti nobene zajed-nlce. Država potrebuje enotno politiko. — Potrebo enotne državne politike so vedno zahtevali radikalni listi, čemur pa so sa svoječasno upiralo po svoje slovenski demokrati, ki so zlasti v bivši koaliciji zastopali napram klerikalcem svoje posebno stališče gleda vodstva državne politike V Sloveniji. Ako »Slov. Narod« ne verjame, mu moremo postreči s pisavo radikalnih listov^
ClfaM Mtf&Sjarasfce fomm.
V petek, dne 6. t. m. ob 17. uri popoldne se je vršil II. izredni občni zbor Ljub-1 lianske borze. Predsednik Dragotin Hribar pbzdravi ob otvoritvi navzoče člane, kon-statira v smislu PTavii sklepčnost ter imenuje za zapisnikarja dr. Mavrlla in dr- Černeta. Za verifikatorje predlaga dr. Černeta, Jovana, dr. Brceta in Avgusta Volka. Preden preide na dnevni red, naznani navzočim smrt uglednega člana borze, vele-industrijalca Majdiča. V znak žalovanja sa udeleženci dvignejo in zakličejo pokojniku »slava«. Za overovatelje zapisnika so bili Imenovani naknadno dr. Ivan Tavčar, Filip Zupančič in ravnatelj Prohaska.
Predsednik javi občnemu zboru, da so bili na zadnji seji kooptirani v borzni svet že ravnatelj dr. V/indischer, dr. Kari Triller, ravnatelj Avgust Tosti, Dr. Ivo Tavčar, Ivo Jelačin ml., ravnatelj Rihard Schwitrger, Lovro Petovar, dr. Ivo Slokar in Fras« Sire iz Kranja.
Volitve.
Kot glavni točki občnega zbora je bila na dnevnem redu volitev v razsodišče in volitev finančnega odbora. V razsodišče so biti z 47 oddanimi glasovi soglasno i2voljenJ ti-le gospodje: Franjo Medic. Andrej Šarabon, Karl Bolaffio, Avgust Volk, Gabrijei Erzin, Vinko Heinrichar, dr. Albert Kanda-re, Ernest Hieng, Miroslav Ambrožič In dr. inž. Alojzij Kralj. Istotako je bil soglasno izvoljen sledeči finančni odbor: dr. Vekoslav Kisovec, Karol Prohaska. Viktor Meden. Robert Kollmann in dr. Janko Breč.
Predsednik Hribar se zahvaljuje navzočim za sporazumno volitev finančnega odbora in razsodišča ter povdarja. da hoče borza vztrajno delovati po začrtani poti naprej. Je pa težko ugotoviti, kakšna bo najbližja bodočnost tega važnega zavoda. Beograd ni posebno naklonjen Ljubljanski borz: in letos najbrže ni pričakovati od ministrstva financ, da bi dovolilo Ljubljanski borzi ustanovitev deviznega in valutnega oddelka. — Zavlačevanje trgovskih pravd od strani sodišč slabo vpliva na našo trgovino in industrijo in bo lastno borzno razsodišče vse pravao-sporne zadeve reševalo točnej« in hitreje.
Zatem zaključi predsednik občni zbor
hišo, Samo ta-Ie tvoja stara ti hodi napot. Novo hišo imaš, pa staro babo! Vraga, to ne gre skupaj!«
Ko je gostač Rjovina spregovoril te modre besede, je pljunil iz ust rjavo slino, potem Je voščil dobro zdravje in potegnil požirek.
Kmet Erbežnik je prijazno In hvaležno pogledal postopača ter mu ponudil strok češnja.
»Nova hiša in stara baba! To ni prav, ne!« Je opomnil in zmajal z glavo.
Ali v tem nepravem trenutku se Je čarovnici zazdelo, da je prineslo mater Majdo v obližje teh štirih pametno se pomenkujočih mož. Pripihala je, zaslišala modro govorico. Zgrabila Je smrekov oklešček, in ucalila najprej moža če* hrbet, nato pošto* pača in nato oba skupaj.
»U-uh! Da se le ne bojita šibe božje! To sta Antikrista, še hujša od Antikrista!«; je zavriskala Erbežnikova žena. Moža je sicer srbelo po hrbtu in rada bi bila odgovorila hudi materi, ali skoraj sta imela strah pred njo, zakaj v roki Je držala že vedno trd in krepek sklešček.	%
»A boš šla stran!« je spregovori Erbežnik.
»Stran me podi, ta Antikrist!« Je odgovorila in zopet pobožala svojega moža s
smolnim lesom.
»Tak jo pa ti daj, Kobelč, ki jo vidiš, kar suni jo!«
»Mene? Mene boste suvali! Pijanci, lenuhi, Blaži! Jaz sem hišo postavila, na tehle svojih ramah, v teh-le svojih rokah sem znosila kamenje, sedaj me pa hočejo obiti! Lsnuhi žro in pijejo, čakajte!«
Možje So bili že težki,	žganje se	jim je
motalo po možganih,	in	se	niso	mogli
vzdigniti. Zato je imela	dobra	Majda	lahko
In hvaležno delo.	*
Seveda je imel kmet Erbežnik vso pravico, da Je bil dobre volje. Ni imel več miru v svoji novi hiši. In kako rad bi bil to stvar predrugačil! Kobelčeva Spela mu Je bila nad vse všeč! Rdeča pa debela, majhna kot kepica, čisto v srce se mu Je zakotalila. Kadar Je mislil nanjo, potem je nenadoma zagledal pred seboj Smerni obraz svoje Majde in zaslišal njen hreščeči glas, je povesil glavo še niže med rame, stisnil pesti in sklenil:
«To mora biti drugače!«
Sredi tedna Je bilo deževno. Ploha in grom, šumelo Je In rohnelo. Kmet Erbežnik je vzel veliko črno ruto, vanjo Je zavezal kos slanine in tri Pare klobas, v malho Je dejal steklenico zelenega. In se Je napotn. Konec vasi v Lisjakovi kajži je gostoval postopač Rjovina,
Odprl je nizka, zakajena, sajasta vrata, in malo da ni padel po razluknjani, vegasti veži.
»Ali ni nobenega doma!«
Tolpa podgan se mu je zakadila pod noge In potem tnimoma zbežala in se skrila po luknjah. Od nekje Je prihajalo smrčanje človeka, ki spl spanje pravičnega.
»Rjovina! Blažek, ali nisi nič žejen, ali nič lačen? Polno steklenico peliriovca imam. tri pare klobas in ie nekaj povrhu!«
»Kje Imaš pelinovea?* Urno je priiomll Rjovina izpod paža, kjer st je zakopan v
slamo zibal v angelskem naročju. Njegova glava s? Je' pokazala vrhu polomljene lestve v odprtini, skozi katero se je moglo pod streho.«
»Blažek, kako si uren! He-he-he, tule ga imam, dosti ga je za oba, kar dol pridi! — No, no, pa me nikar ne zaduši, ue bodi tako silen,« se je branil Erbežnik, zakaj Postopač mu je vzel Steklenico In ga začel objemati.
" Stopila sta v temno in ozko izbo, in kmet je začel: -.-Pa le ne veš, Blažek, zakaj sem jo prirezal k tebi! E, veš ti, ki si moj prijatelj, zahvaliti se ti jmam za dober svet in koj te bom najel, da mi storiš dobroto. Le pijva m vsak dan tiova pila, pri meni se ti bo godilo tako dobro, da še v nebesih ne tako. Meso ti bo ostajalo, peiinovca in sadjevca boš pil kot vodo —
Postopač Rjovina je zijal in od začudenja ni zaprl ust Potem se je začel režati in odskakoval Je po klopi, kot da je obseden.
»Erbežnik, čakaj, da te zadavim, ki si moj prijatelj! Zadavim te, ker te imam rad! Se povej, kako ga bom pil, kako bom jedel, še povej!«
Kmet se ga je-komaj rešil, da je mogel pripovedovati naprej.	,
»Veš sarno nekaj boš moral napraviti zame. Ali mi obljubiš, da boš? Ali prise-žeš?«
Postopač je dvignil pest in prisegel, da se gre metat $ hudičem, čc Erbežnik tako pravi.
•Mojo babo moraš ubitiI-i
Postopač je poskočil in prestrašen Pogledal kmeta. .
».Majdo moraš ubiti!« je kmet ponovil. Kaj pa to mar tebi! Se danes jo ubij! Gorjačo vzemi zvečer in jo počakaj pri cesti. Zjutraj Je šla v mesto in pod noč se vrne. Pod Metino tepko io počakaj, skrit v travi! Ko pride, skoči in mahnil Živa duša te ne bo videla, ne vedela. In potem imaš pri meni vse, kot bi ti angelci godli In stregli!«
Postopač je pristavil steklenico k uston. in pil In piL Potem si je obrisal usta te brc? peče gledal kmeta.
»Pa misliš zares?«
Kmet sprva ni odgovoril, samo neJsal« postrani je pogledal postopača.
Ce si ne upaš, kar povej! (Jreat P» drugam! Deset jih dobim, ki store radi to, saj je vseeno. Pošteno bom plačaL žal mf Je, da sem ti povedal.«
-Zakaj, Erbežnik! Tako ti povem, da i° beta! Z gorjačo jo bom vrezal kot zajldol Brez skrbi, ti pravim' Jutri boš že s*® spal, pojutrišnjem pa greš že lahko h Oelčevi ŠpelcI, če ti ne zlije korca vod# »J vrat.«
Postopač je zopet nagnil in pil. 2e se mu je poznala pijanost, oči so se mu začel« ožiti in sijati kot umazano steklo, Iz ust mu . je smrdelo, roke so mu trepetale in debela grčaste žile so stopile iz kože.
»Erbežnik, kar vedi, da Majdi« nocoa ne bo k tebi! Ne bo nas več s krepelcem, in v svojo novo hišo boš lahko pokEcal mlada in lepo nevesto.
>E, tt> je rnoja stvar! Samo da nimam več Majde. Vrag jo vzemi! Saj jo imar0 rad, ali nova hiša in stara baba, to se w uiema! Se za malo bom dal aanio.«
\
I. kongres slovanskih geografov in etnografov v Pragi.
V sredo, 4. t. m. je bil slavnostno 10 tvor jen v Panteonu I. kongres slovan-Skih geografov in etnografov, na katerem so se zbrali zastopniki vseh slovanskih narodov.
Predsednik kongresa prof. J. Poliv-60 je otvoril kongres in pozdravil za-Upnike vlade, delegate slovanskih narodov, člane parlamenta in znanstvenih Krogov. Kongres se je sestal v Pragi j1* Predlog prof. dr. Cvijiča, ki je bil «bran za častnega predsednika. Sode-*?vanje vseh slovenskih narodov na po-
lj«
zemljepisne in narodopisne vede ima
Pomen in v znanstvenem delova-ie naglašal predsednik prof. Poliv-H naj bo vsem vzgled prezident Ma-ryk. Vsi udeleženci kongresa so vsta-1	prezidentu slava.
s, " imenu vlade je pozdravil mini-Markovič svobodne goste pri rod •Tlem gostitelju. Zemljepis in na-aopis naj služita k vzajemnemu spo-«iavanju.
®enu ministra javnih del je go-sekcijski šef Fišer.
Prof t°	častni predsednik
Pomen kongresa, ki je _	,	'ien	kot stalna	organizacija^	ki
slAv /.uje vsako tretje leto v dragi deželi. Vsi	Slovani imajo	ve-
, jw_skuPne interese,	poleg katerih	naj
jo jTe,^sa nesloga;. Zato se tudi izloča>-^aŠarf G Vsa po^^iro * etnografska
^Oj9®yorriik poljske delegacije proč. itxj fr !e P°vdarjal, da ima vsak na-jf^°.Posebno metodo v znanstve-^enie ™ *° ie ™Pet združeno z živ-jjjj, m nairada. Kultura vseh slovan-je bila ogroževana	od
ft«> bT ?traai. Daaes hočano in mora-nttn- domovino in z znanostjo bia-sfee ,rWnwvino in Slovanstvo. Za m-^tvenike je govoril zastopnik
ruske znanstvene akademije Karskij in povabil udeležence na kongres prihodnje leto v Petrograd - Leningrad.
V imenu ukrajinskih znanstvenih in- j stitucij v Pragi je izrazil prof. Kolessa željo, da bi postala Praga mogočno središče slovanske vede.	,
Za bolgarsko delegacijo je pozdravil kongres prof. Šišmanov in želel kongresu, da bi se na njem spoznali in zbližali vsi Slovani kljub kulturni diferenciaciji.
Govorili so še prof. Nikolov za praške ruske akademske delavce, prof. Pastrnek v imenu Karlove univerze, prof. Zubcity za češka znanstvena društva in zavode ter dr. St. Nikolau za »Češkoslovaško zemljepisno društvo«.
V imenu »Ševčekovega društva« je pozival prof. Studinskij vse Slovane k složnemu delu in k propagandi za slovansko vzajemnost.
Za češkoslovaške etnografe je pozdravil kongres prof. dr. liordk.
Na koncu je podal prof. Švambera, tajniško poročilo in naznanil, da je kongres zbudil nenavadno zanimanje v interesiranih krogih. Zbralo se je čez 400 delegatov, od teh 150 iz inozemstva. Poljsko zastopa 93 delegatov, kraljevino SHS 35, Bolgarijo 10, Rusijo 2 in Ukrajince 6 delegatov.
Razven že naštetih znanstvenikov se udeležujejo kongresa še za ljubljansko univerzo prof. Gavazzi, za zagrebško prof. Vouk, za beograjsko prof. Vuje-vič in za sofijsko prof. Arnmdov, Išii-kov in Petkov. Dalje so navzoči na kongresu dr. Zupcmič iz Ljubljane, Kotnik iz Maribora, dr. Kostrenčič iz Zagreba, Stojlov in Ivanov iz Sofije, Czekano\v-ski iz Lvova, Lencexvicz iz Varšave. Pankevič iz Užgoroda in cela vrsta { drugih slovanskih geografov in etno-I grafov.
Politične vesti.
« Pašičeva okrožnica radikalom. G.
°^ožn- aSic ie poslal vsem radikalnim VelilcTr1 odborom cirkular sledeče vsebine: kal n, borba, ki jo ie pričela Narodna radi-W .Stranka, v obrambo narodnih pridobi-v J/fosežcnih y zadniih velikih vojnah, a vrsti v obrambo državnega in na-<jjjg*£a edinstva — ji nalaga dolžnost, da to borbo in da v njej vztraja popol-$(3 organizirana in zbrana. Zato vas pro-najdalje do 1. julija t. 1. pristopite 5tra~?era volilnem okrožju k reorganizaciji Vovf (krajevnih, srezkih in okrožnih od->eden olilc<?T ta reorganizacija že ni iz-H 2fia v .smislu naredbe glavnega odbora °r8am, °c^a 1523, objavljene v strankinem >^Unouprava<‘ ^a se PTCPreči vsak fctSj u5’’ se vam sporoča, da se imajo ^•^ori konstituirati na teritoriju ktfiii , ,?rez°v, okrožni odbori pa na terl-Vajjj ^oltlnih okrožnih edinic. Končno se »0ra j^oča, da je s sklepom glavnega od-minulega meseca ustanovljen Iz-,yne Vh?0r, slavnega odbora Narodne radi-’ Pod predsedstvom g. Lj. ia’ predscdijika narodne skupščine. u^110 v Prostorih radikalnega po-Vse vL ,ba v narodni skupščini in vo-%	rkarske	P051® slede reorganiza-
** evprt,,^anke in moblliziranja njenih sil ^iio nM3 bodoče volitve. Ta odbor S ril!?8 s- Jovanoviča Se gg. dr. Veli-JNta ankovič in dr. Lazar Markovič, mi-^^..razpoloženju; dr. Dušan Orgin, ai^tvU ? Ivkovič in Boža Maksimovič, rt anci. Polagajoč vam na srce vse stfam-a.vnega odbora Narodnega radikal-
ce
sl ^Osfe’ sPrejete na seji od 31. m. m., J .Slavni’ da obvestite po končanem po-ttavelt odbor o izvedeni organizaciji v in1 1,1 oči n.?111 ro^u >n eventualno o Stevil-^ SDr»a Prijateljev v vašem okrožju i _e!mete moje prijateljske pozdrave. L^Cik« a,kaJ Rre klerikalcem? »Ljudski ^l, ri,v’Sfc: Prodaš SLS ji o^l Tito po °ra le Politiki iz dr. Koroščevega ta-tein siux°-za avtonomijo Slovenije, ker bi ajU bili vsai v Sloveniii neome-
jeni poglavarji. Oni niso za avtonomijo načeloma, da bi priborili ljudstvu samoupravnih pravic, ampak zato, da bi se prikopali sami do korit. Ako bi mogli zlesti v Beogradu do vlade, bi seveda zapeli takoj bolj miroljubno pesem. To so že ponovno dokazali. Vpitje voditeljev SLS ima zato edini namen, prikriti skrivne želje SLS po vladnih koritih. Njim pa je končno vseeno, kakšna so ta korita, samo da so korita. Dejanja govore!
= Deplasiran telegram. Z ozirom na brzojavko, ki sta jo poslala Davidovič in Korošec kralju na Bled, pi^e »Samouprava« med drugim:	Najstrašnejši je
pasus, ki govori, da krvavi konflikti ne prenehajo niti v naši državi! Spotočitev tako neresnične trditve v javno poslani brzojavki kroni, pomeni zares zelo mnogo za legendarno naivnost Davidoviča in Korošca. Bodoča šefa nove orijentaciie se drzneta pred Evropo in vsem svetom klevetati svojo lastno državo s trditvijo, da v njej ne prenehajo krvavi konflikti Za to trditev postavljata za besedami, v katerih govorita o meščanski vojni v Albaniji in o neredih v Romuniji, tako da se dobi utis, kakor da pri nas meščanska vojna ne preneha besneti. Toda ves svet vidi, da vlada v naši državi popolen mir in da hočejo ta mir preprečiti samo gospodje iz opozicije z izzivalno in obrekovalno pisavo svojega časopisja. — Zadnjo ugotovitev »Samouprave« so potrdili ravno žaJostni dogodki v Trbovljah, za katere nosi moralno odgovornost hajduška pisava »Slovenca« pod najvišjim cerkvenim pokroviteljstvom. Prostaški način »Katoliškega Slovenca« sam na sebi bi moral odpreti oči zaslepljenemu ljudstvu, ki se pusti varati od duhovnikov, katerim ie ostala od svečeništva in krščanstva v najboljšem slučaju le še črna obleka, pod katero se skriva zločinska duša v zasmeh Bogu in liudem.
= »Državnopravni program klerikalcev.« »Samouprava« citira iz klerikalnega volilnega proglasa pasus o klerikalni avtonomiji ta večini naroda ter piše: G. Korošec ima v družbi z Mehmed Spahom in
Radičem zares razlog svoje zadovoljnosti. Posrečilo se mu je, da ]e razcepil demokratsko stranko in da je pridobil de! demokratskih poslancev za državnopravni program klerikalne skupine. Toda v tem navdušenj in veselju federalistov je mala pogreška, kajti predno sc more v resnici triumfirati, je potrebno imeti večino v narodu. Treba je, da Davidovič in njegovi tovariši, kakor tudi Jova Jovanovič z Voj. Lazičem in drugi terazijski kmetje stopijo pred narod s takim državnopravnim programom in da na takem programu dobijo ’ večin... Samo oni poslanci, ki jih izvoii narod na podlagi takega programa, imajo moralno pravico govoriti v imenu naroda in zahtevati uresničenje svojega programa. Kar se je zgodilo v demokratski stranki in kar bi bilo nemogoče v vsaki drugi državi, ne more služiti kot dokaz za spremembo mišljenja ljudskih mas. Zuto zavračamo Koroščevo trditev, da imajo večino naroda za svoj državnopravni program. Trdno smo prepričani, da on nima te večine in da narod ne bo odobril nobenemu prijatelju g. Davidoviča spremembe fronte, ako Davidovič in njegovi tovariši nastopijo odprto in jasno s svojimi pravimi programi, kakor je to storil g. Korošec. Ker zastopamo vedno mišljenje, da morata biti javno mnenje in ljudstvo točno informirana o vseh spornih vprašanjih in o vseh stališčih, mislimo, da je Koroščev proglas storil uslugo splošni stvari in zato smo smatrali za potrebno spregovoriti o njem še te besede in se bomo ponovno vrnili na iz-vestne njegove trditve. Za danes samo podčrtujemo državnopravno orijentacijo, ki jo zahtevajo klerikalci.
= Magšnot — bodoči predsednik francoske republike? Levica republikanskih demokratov je ponudila predsedniško kandidaturo Maginotu, ki jo je sprejel. Raoul Pe-ret, kateremu je ista skupina tudi predlagala kandidaturo,_ jo je odbil z motivacijo, da ne more sprejeti kandidature, ki bi bila politično pobarvana.
— Novi osrednji odbor komunistične stranke SSSR- Prva seja novega odbora se je vršila 2. t. m. V ožji odbor — polibiro — so bili izvoljeni: Buharin (vodja levice), Zi-novjev, Kamenjev in Stalin, (stari vodilni člani ožjega odbora), Rykov, Tomskij in Trockij, za njihove namestnike pa: Kalinin (predsednik osrednjega izvrševalnega odbora SSSR, najvišiega državnega organa), Rudzutak (ljudski komisar za promet), Džeržinskij, Sokolnikov (ljudski finančni komisar) in Frunze. — Za glavnega urednika »Pravde«, glasila ruske komunistične stranke, je bil potrjen Buharin. — Osrednji odbor komunistične stranke je sklenil, da ustanovi posebno komisijo za delovanje med kmetskim ljudstvom. Organizacijski odbor naj s pomočjo posebnih komisij skrbi za politično vzgojo novih članov in za povečanje vpliva med delavkami in vaščan-kami. Posebna komisija naj izdela načrt za politiko delavskih plač.
Herrlotov program. V pismu na Leona Dluma razvija Herriot svoj bodoči program, iz katerega navajamo najzanimivejše točke: Splošna amnestija, odprava francoskega veleposlaništva pri Vatikanu in izvedba kon-gregačnega zakona. Dobo vojaške službe je treba jako skrajšati in izvesti organizacijo oboroženega naroda.
V socijalnem oziru predlaga uvedbo 8 urnega delavnika, socijalno zavarovanje in priznanje sindikatnega prava uradnikom. V zunanji politiki naj se propagira mir in sporazum med narodi, utrdi naj se pozicija Zveze narodov, v kateri naj bodo zastopani vsi narodi, ki se hočejo ravnati po njenih statutih. Z Rusijo naj se zopet navežejo normalni stiki. Poročilo izvedencev naj se sprejme brez vsakih premislekov. Poruhrje ne more biti izpraznjeno preje, dokler ne bodo dana jamstva, predvidena v poročilu ekspertov. Problem zavarovanja Franclje je treba rešiti s pomočjo garancijskih pogodb pod avtoriteto Zveze narodov.
= Italljansko-turško nasprotje. Iz Carigrada poročajo: Ker izjava itaijanskega zastopnika o koncentraciji italijanskih čet na otoku Rodu ni zadovoljila, je bil sklican ministrski svet, da pretnotri situacijo. Turška vlada je naročila svojemu zastopniku v Rimu, naj prosi za pojasnitev. V okolici Smirne in Adane je vlada odredila vse potrebne varnostne odredbe. Ako se bodo pogajanja z Anglijo glede M o s u 1 a razbila, namerava turška vlada sklicati Narodni zbor.
= Makedonski koinltašl. Sofijski listi poročajo, da so prišle oblasti v posest ko-mitaških okrožnic, ki vsebujejo navodila za organizacijo in akcijo čet v sami Bolgarski. Določeni so tudi posamezni okraji, v katerih se morajo čete udejstvovati. Sofijska »Zora« pravi, da je ta akcija v zvezi s sklepi, ki so bili sprejeti na tajnem kongresu na Vitošu pri Sofiji.
SPORED SLAVNOSTNIH DNI
ob priliki svečane vzidave spominskih kamnov v dom Sokoa I na Taboru v Ljubljani dne 7„ 8. in 9. junija.
V soboto, 7. junija.
Otvoritev slavnosti s svečano prireditvijo v opernem gledališču. Sodelujejo člani Narodnega gledališča, gledališki orkester. Slovenski kvartet (Banovec, Pečenko, Završan. Zupan), g. Vlček in gdč. Wissiakova ter telovadni oddelki Sokola. I.
Začetek ob 20. uri. Konec ob 22. 111 pol.
1. Državna himna. — Gledališki. orkester pod vodstvom kapelnika g. A. Balatke.
2. Otvoritveni nagovor. — Starosta Sokola 1. br. dr. P. Pestotnlk.
3. Fanfara iz opere »Libuša«.' —- Gledališki orkester.
4. Zenska deca Sokola I. — »Ko pomlad cvetoča pride« (plesni raj s tamburina-mi in petjem).
5. Moška deca Sokola I- — »Vaje z metulnicami« (zveza prostih vaj z rajan-jeni).
6. Zenski naraščaj Sokola I. — Sest-najstorica br. Erbena.
7. Moški naraščaj Sokola I. — Proste vaje v skupinah br. J. Gorjanca.
S.	Članice Sokola 1. — »Osmerica z obroči« br. Erbena.
9. Člani Sokola I. — »Zvezda« br. Svetliča.
10. Slovenski kvartet: a) Foerster: Razbita čaša; b) Foerster: Spak; c) Ravnik: Kam si šla, mladost ti moja? č) Narodne — Marolt: Žar je morala doč? .Moj dilbere, Tam za goro.
11. Plesne točke g. Vlčka in gdč. Wis-siakove.
Odmor 15 minut.
12. Smetana: Vltava, simfonična pesnitev za veliki orkester, dirigira g. A. Batalka.
13. Zajc: Druga in tretja slika iz opere »Nikola Šubic Zrinjski«, dirigira g. L. Ma-tačič, režira g. Sevastjanov.
V nedeljo, 8. junija na Taboru.
Društveni dan s sodelovanjem celotne vojaške godbe pod vodstvom g. dr. Čerina. Slavnostna scena: »Osvobojenje«.
Dopoldne:
Ob 8. uri telovadne skušnje Vseh oddelkov z_ popoldanski javni nastop.
Popoldne:
Ob 15. uri koncert vojaške godbe.
Ob 15. in pol začetelc javite telovadbe, vodi društveni načelnik br. Prosenc.
1. Moška in ženska deca: Župne proste vaje.
2. Moški naraščaj: Župne proste vaje za moški naraščaj.'
3.	Ženski naraščaj: Župne proste za ženski naraščaj.
4.	Člani: Proste vaje za pokrajinski
zlet v	Zagrebu v letu 1924.
5.	Članice. Ženske proste vaje za pokrajinski zlet v Zagrebu v letu 1924.
6.	Orodna telovadba: Vsi oddelki na bradlji, izbrani telovadci Sokola I.
7. Vojaštvo 40. pehotnega polka: Vaje s puškami br. Lubeja.
8. Člani: Proste vaje, teki, dihalne vaje br. Svetliča; spremljanje ita klavir po sestavi br. V. Švajgerja.
9.	Svečanostna scena »■Osvobojenja«. Sodeluje 600 oseb (narod, vojska, i Sokoli-člani(lce), sokolska mladina) nod vodstvom glavnega režiserja br. Osipa Šesta in s sodelovanjem članov dramskega. gledališča.
Po telovadbi in zvečer:
Velika ljudska slavnost: večerni kabaret s sodelovanjem odličnih moči dramskega gledališča. Podzemski raj (dvojno plesišče, sodelujeta voiaški orkester in orkester Sokola 1.). — Slavnostni prostor bo svečano razsvetljen in okrašen.
V ponedeljek 9. junija na Taboru:
Dan gostov in župe Ljubljana I. — Budnica, sprejem gostov, svečana vzidava spominskih kamnov, sokolski sprevod, slavnostna scena »Osvobojenje«, nastop vojaštva.
Dopoldne:
1. Budnica ob 6'A (vojaška godba po Karlovški cesti—Starem trgu—Mestnem trgu—Stritarjevi ulici—Miklošičevi cesti na glavni kolodvor).
2. Ob TV* sprejem gostov na glavnem kolodvoru.
3. Od 7 do 8X na Taboru skušnje telovadnih oddelkov iz Ljubljane in ljubljanske okolice.
icvlV2°,.sta
RflUla u Vlna svojo gorjačo in sta se na-’ ^ajde ~
Pila in se menila. O mraku
Jerico
Se nf bilo iz mesta. Spila sta
Kmet Sse ločila>
Se ie pokrižal in legel k počitku.
P
j v° 'trav°Pai: Se *e vrge* P0<1 tepko v mo-k •im ? 'U.	govoriti	sam	s	seboj.
, bilo j6 Prav in dobro,- a še boljše 1 k^I i'c a -ma pri se*3i zelcno steklenico. H in , ?0ria2o in jo začel vihteti pred se-nan r6 ta^° do,Kočasil, se je ?ačel s seboj nik°m’ da mu ni dal Žsa'
^ ne bo, bom pa njega ubil! In vzela v h'So!«
2ilJ(lelo' rfSe sme^atl 'n Potem se mu je Nra j ,ie v ^“žbi z vragom, da se
. “brad" * ta Ea vleče ** rogove in ! i žaie»rii •’ budič mu zleze v nosnice in
"1 niim *m	2	°snjenim bičem. Te-
ši k*111 se dobrave ln Kore, da vse bob-■1 ^ Zne]y?1J<> S^a'e 111 treskajo pečine. Rad ? v ustih 1 Vra£a’ a ta sedi trdno na njem, **čne k « Žaree° uzdo’ In tlstl trenotek
I ^ zaM ^ Sa hudič ne bi zvlekel v 1	kUcatI	Boga’ nai Ka reši
1 ž nL *Stl- Ali huie 1,1 lmie mora be-
« 'ZCrr' S Sta bliZU Pekla’ Že ^ vidi
^ejo v ^ ln strašni kovaški mehovi, ki gori * 111 netiio žeriavico. Vse v ManJl- in povsod je sam dim in sopar, •f^bri, v ’ VlS0ki kot Kore, in tam so sami i* rjtVno ^edl Posajeni s ostrimi britvami, ^ _ oti takšnemu stebru ga podi hu-zvrne v pekel.
Postopač pobožno zavzdihne, in že ni več hudiča.
Zbudi se in pogleda naokoli. Pod tepko leži, dež je, grom rohni, in tam za vasjo, v jarku, kjer je njegova kajža, se vidi rdeč žar od oenja. Postopač skoči pokonci in steče. Res. ..iegov . gori.
In v nedeljo je šel go&tač k spovedi. Skesano je pokleknil v spovednico in se pokesal staremu župniku, da je menil človeka ubiti. Hudo ga je okregal gospod In za pokoro mu je naložil, da mora tistemu človeku vse povedati o svojem hudobnem namenu in ga poprositi odpuščanja. Drugače bo zavržen, v peklo ga bodo peljali hudobarji in mu nalili v usta žareče smole.
Postopač je sveto vse obljubil. Šel je k Majdi in ji povedal, kako ga je njen mož hotel zapeljati v strašen greh.
Majda pa je bila žena, ki se ni bala moža. Pretepla ga je s palico in v nedeljo zjutraj ga je prijela za ušesa in gnala v cerkev. Vso pot ga ni izpustila, dokler ji ni obljubil, da se pojde spovedat in da bo delal pokoro za svoj greh.
To je povest o novi hiši. Pod Šmarno goro ima kmet Ulčar uljnjak, in na panjih je naslikana vsa ta istorija, kakor se je zgodila. Jaz pa sem jo zapisal, da ostane še poznim rodovom v sj>omin in zgled.
Naropajte in širite »Narodni Dnevnik !
Prosveta.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU. Razpis dbonmana za sezono 1924 25.
Ker mariborsko gledališče na podlagi zmanjšane državne subvencije ni v stanu angažirati niti polovice članov, a je zdaj zadnji čas za angažmane (ker si sicer vse boljše moči poiščejo službe drugod), mora podpisana uprava vedeti, na katere druge stalne dohodke lahko računa. Zato razpisuje že danes abonma za sezono 1924/25 in to pod sledečimi pogoji:
V sezoni 1924/25 bodo dramski in operni abonmani ločeni, imeli pa bodo jednl kakor drugi po 15 predstav. Samo abonma A in B bodeta skupna s 30 (15 dramskimi in 15 opernimi) predstavami, dočim bodo daljni abonmani samo dramski oziroma samo operni.
Cene dramskim abonmanom: loža št. 7 in 8 1000 Din, lože 4, 5 in 6 800 Din, lože št. 2 in 3 600 Din. Sedeži v parterju: I. vrsta 240 Din, II. in III. vrsta 200^Din, IV. do VII. vrste 160 Din, VIII. in IX. vrsta 140 Din. Sedeži na balkonu: I. vrsta 240 Din,
II.	vrsta 16Q Din, III. in IV. vrsta 120 Din, V. in VI. vrsta 100 Din. Sedeži na galeriji:
I.	vrsta na sredi 120 Din, I. vrsta spredaj 80 Din, II. vrsta 60 Din.
Cene opernim abonmanom:	dvakratne
dramske, a aboumanoma A ln B trikratne dramske:
Abonmani so plačljivi v 4 (za uradnike v 8) zaporednih mesečnih obrokih, počenši od 1. septembra 1924.
Ložni abonmaji veljajo samo za Štiri sedeže, peti sedež se bo, kakor na drugih sdedaliičlb. prodajal pri večerni blagajni.
Tudi letos se bo dovolilo uradnikom popust, ki bo tem večji, čim več bo pri-glasnikov. Zato pa se bo smela koristiti ž njim samo ena oseba, na čije se ime glasi abonentska izkaznica. Priglase treba prijaviti skupno, preko stanovskih organizacij.
Gori navedene cene, (ki so za okoli 20% manjše od večernih) in popasti za uradnike veljajo le za one, ki se prijavijo do 15. jiinija, pozneje bo popust za vse mnogo manjši. Torej je v Interesu vsakogar, da se najdalje do tega termina priglasi.
Uprava Narodnega gledališča v Mariboru.
Gledališke predstave o blnkoštnih praznikih. Na binkoštno nedeljo popoldne Se vrši v opernem gledališču predstava »Prodana nevesta«, v kateri poje vlogo neveste gua, Rozuinova, Janka — g. Kovač, Vaška — g. Banovec in Kecala — g. Zathey. Predstava je ljudska pri znižanih cenah. Začetek točno ob 4. uri popoldne. V pondeljek ob pol 8. pa je prva vprizoritev opere »Pikova dama« v letošnji sezoni Glavne vloge poje: gna. Zikova, ter gg. Šimenc, Popov in Cvejič. Opero dirigira ravnatelj g. Rukavina, režira pa režiser g. Sevastjanov. Drama vprizori v nedeljo zvečer ob 8. uri velezabavno igro »Kamela skozi uho šivanke«, v pondeljek ravno tako ob 8. uri pa francosko veseloigro »Paglavka«.
Matineja »Dramatične šole« Udruženja Igralcev, Ljubljana, se VTŠi v torek dne
10.	t. niv ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču. Gojenci specijelnega letnika šole režiserja Lipaha bodo recitirali razna mesta iz Puškina, Shakespearja, Ketteja m med drugimi tudi sceno iz nenatisnjene iv. Ko-bidove drame »Rože ob potu« in tri najlepša mesta iz »Cyrano de Bergerac« v Zupanči-čevem prevodu. Vabimo na to matinejo predvsem one, ki ljubijo naše gledališče in s« zanimalo z« njegov naraičal
4. Od S}-* do 10. skušnje skupnih prostih vaj z godbo.
5. Ob 10. svečana vzidava spominskih kamnov (vlaganje spominskih listov, nagovori, Adamičeva kantata »Molitev«, pojejo pevci ljubljanskih pevskih zborov pod vodstvom br. Juvanca, spremlja fanfara vojaške godbe).
6. Ob 11 Vi slavnostni sprevod Sokolstva (Vidovdanska cesta—Komenskega ulica— Sodna ulica—Dunajska cesta—Selen-burgova ulica—Kongresni trg—-Wolfova_ ulica—Sv. Petra cesta- Zmajev most- Kopitarjeva ulica—Poljanska cesta—Ambrožev trg -Škofja ulica—tabor).
Popoldne:
Ob 15. uri koncert vojaške godbe.
Ob 15 'A začetek javne telovadbe, vodi savezni načelnik br. Miroslav Ambrožič.
1. Člani ljubljanski in zunanjih društev: Zagrebške proste vaje za leto 1924.
2. Vojaštvo 40. pešpolka: Vaje s puškami br. Lubeja.
3. Zupa Ljubljana I: Vaje na 5 konjih
4. Članice: Proste vaje za pokrajinski zlet v Zagrebu 1. 1924.
5. Člani in članice: Telovadba na orodjih (zunanjih in ljubljanskih društev).
6. Vzorna vrsta telovadcev na orodju
7. Posebne točke gostov iz druitev it
žup.
8. Proste vežbe, teki in dihalne vaje br. Svetliča, izvaja Sokol 1.
9. Svečanostna scena »Osvobojenje«; sodeluje 600 oseb (narod, vojska. Sokoli člani, Sokolska mladina pod vodstvom glavnega režiserja br. Osipa Šesta).
Po javni telovadbi velika ljudska slavnost: večerni kabaret, 2 plesišči, 3 godbe, bazar, slavnostna razsvetljava itd.
Navodila:
a) Ogledovanje stavbe pod vodstvom društvenega reditelja v nedeljo od 10. do
12.	ure dopoldne, v ponedeljek od 9. do 10. ure dopoldne, sicer je dostop na stavbo za-branjen.	.
b) Vabimo sokolske župe, društva ih druga nacionalna in kulturnonapredna udruženja, da polože v otvor spominskih kamnov svoje vataclje (spominske liste s kržet-ko idejno vsebino, imenoma). Tega svečanega dejanja se morejo udeležiti tudi posamezni prijatelji Tabora in Sokolstva. Ti bratje in setre se zbirajo na severnem teka-lišču 20 korakov pred novo zgradbo prot levemu krilu slavnostnega odra.
c) Naprošamo vsa društva, da prinese s seboj svoje sokolske prapore.
č) Legitimacije za polovično vožnjo se pravočasno odpošljejo vsem, ki bodo pravočasno prijavljeni. — Sokolska deca in naraščaj v ponedeljek ne nastopata.
d) V posebnem spisu »Sokolski Dom na Taboru« dobite zanimiv popis stavbe in vsa drobna navodila. Spis izide za slavnostne dni.
e) Sokolstvo se zbira ob 10. url dopoldne na Taboru v naslednjem redu: Sokol I tvori kordon ožjega slavnostnega pro»to-ra 15 korakov pred novo stavbo na telovadišču s čelom k stavbi. Bližje župe v dvo-redu na južni, oddaljenejše na severni terasi Sokolišča. Sokolski jezdeoi v senci severno od ograje. Pevci se zbirajo za desnim krilom Sokola I. Skupina predstavnikov (sokolskih in drugih) in skupina društvenih dobrotvorov in večletnih društvenih delavcev se zbereta ob 10. uri pred glavno til* bnno in na dano znamenje odideta skozi sredo sokoiišča v ožji slavnostni prostor (reprezentanca na desno, dobrotvori na levo). — Vse ostalo občinstvo v prosti ploskvi bliže glavne tribune.
f) Cene stojiščem v dinarjih: dopoldne
3.—, popoldne 5.—; sedeži po 10.—. 20.— In 30.—; poleg tega posebe zabavna vstopnina po 1,— Din. Za svečano prireditev v operi v soboto so cene običajne. Predprodaja v Tiskovni zadrugi, Prešernova ulica. Opozarjamo, da bo sedežev premalo in društvo more tokrat prihraniti nekaj malo sedežev edino za dcputacije Iz Beograda, Zagreba in Sarajeva. Prosimo, oskrbite si pravočasno.
— Pokrajinski zlet v Sarajevu. Priprave za zlet s« v no In etn tiru ter so prijave za zlet tako velike, da je pričakovati zelo velike udeležbe. Društva, katera se hočelo udeležiti zfeta v Sarajevu, naj prijavijo svojo udeležbo poten svojih žup takoj pisarni III. pokrajinskega zleta v SaTajevn. Župe morajo skrbeti, da bo odhod udelež-rfkov določen v sporazumu z zletno pisarno Sarajevo istočasno za vse župe. Posamezniki. ki se hočejo udeležiti zleta v Sarajevu, se morajo takoj prijaviti nri društvu. Opozarjamo. da nas loči od zleta zelo kratek čas, vsled česar ne sme nikdo odlašati s prijavo. Vožnia v Sarajevo )e za telovadce četrtinska. za netelovadce polovična. Tozadevne legitimacije se dobe pri zletnl kan-cer,ariji v Sarajevu
— Sokolsko društvo v Šiški priredi v torek 10. t. ra. v društveni telovadnici skupno z drugimi naprednimi društvi v Spodnji Šiški žalno zborovanje v spomin padlim trboveljskim žrtvam. Društvo poživlja svoje članstvo in vse narodno čuteče občinstvo, da se v obilnem številu odzove temu pozivu, da s tem počasti spomin padlih junakov. Zdravo! — Odbor.
— Ljubljanski Sckol prenese s torkom, dne 10. junija redno telovadbo vseh svojih oddelkov na prirejeno letno telovadišče pri kinu Tivoli. Vadilo se bo po sledečem urniku: Moška deca: V pondeljek in petek od
5.	do 6. ure popoldne Moški naraščaj: V po n deli ek In petek od 6. do ool 8. ure zvečer. Člani: V pondeljek, sredo iti petek od
7.	do četrt na 9 uro zvečer. Ženska deca:
V torek in soboto oO pol 5. do 6. ure popoldne. Ženski naraščaj: V torek in <»botc od tričetrt na 5. do 7 ure zvečer Članice:
V torek in soboto od 7 do četrt na 9. ure zvečer Četrtek in nedelja sta namenjena za posebne vadbe Ob slabem vremenu se telovadi po Istem umiku v telovadnici Nerodnega doma. Med telovadbo žensk>h oddelkov moški nimajo pristopa, ravno tako ne ženske med vadbo moških oddelkov.
Dooisi.
— Marenberg. Občinske voitve se pri nas ne bodo vršile dne 10. avgnsta. kakor po drugih občinah mariborske oblasti temveč šele enkrat prihodnjo spomlad. Srezkl poglavar gosp Koropee iz Prevalj je prišel dne 4. junija t. 1. v Marenberg in si odedal na Pcu mesta škodo kate.o je povzročila toča dne 2. iunija. Istočasno ie posebna komisija cenila škodo, ki znaša več milijonov dinarjev, ker ie dobesedno vse uničeno.
— Trbonje pri Dravogradu dobi s 15. junijem lastno postajo. - Spočetka ho postaja služila samo za osebni promet kasnr-le se bo razširila tudi na blagovni promet. — S tem je ljudstvu jako ustreženo, ker ima do nalbkžie postale 2. ure hoda.
Dnevne vesSI.
— Bratski sprejem »Ljubljanskega Zvona« r Beogradu. »Samouprava« poroča: V Beogradu bo skrbel poseben odbor za spre-wm in prijetno bivanje naših dragih Slovencev v naši skupni prestolih. Ljubljančanom bo prirejen v soboto zjutraj na kolodvoru svečan sprejem. Po nastanjenju si bodo Bosti ogledali mesto. Zvečer se vrši v novem gledališču veliki umetniški koncert Po koncertu priredi beograjska občina v hotelu »ImperiaU banket, na katerega so povabljeni tudi ugledni meščani ln naši kulturni delavci. V nedeljo dopcfdne se odpe-Uefo Ljubljančani s tramvajem na novo pokopališče, kjer bodo položili venec ne grob Mokranjca in Vele Nfgrinove. Potem bodo obiskali pokopališče francoskili in srbskih vojakov. Opoldne si bodo ogledali razne znamenitosti v mestu, nakar priredi »železni polk* gostoir vojaško kosilo. Po kosf.u bodo izvajali vojaki sokolske vaje Ob 4. url popoldne se bodo gosti vkrcali na savskem pristanišču na posebno ladjo, s katero se bodo peljali do Ade C^ganlije, kjer jim bo oficir opisal prehod in napad sovražnika k 1914. Potem se bodo peljali v Zemun, kjer bo z godbo na čelu skupen sprevod gostov in meščanov po mestu. Nato se peljejo z ladjo do Višnjice ter se vrnejo zvečer v Beograd. Ob 9. uri priredijo gosti v dvorani nove univerze koncert v korist srednješolskemu dijaštvu V pondeljek se gosti vrnejo v Ljubljano
— Dril! »Avtonomist« se hvali, da piše o njem Radič, da je najboljši slovenski republikanski tednik. Ker je poleg »Avtonomista« samo še »Murska Straža« slovenski republikanski tednik, potem sme »Avtonomist« na Radičevo pohvalo biti v resnici ponosen. Bo pač treba, da napiše »Avtonomist« 5e kak članek o pol tičnih otrocih.
— Proslava narodnih železničarjev. V wedo je slavila beograjska organizacija Udruženja narodnih Jugoslovanskih železničarjev po starem srbskem običaju na svečan način svojega patrona cara Konstantina šn carico Jeleno. Proslava se je vršila v paviljonu železniške postaje v Topčidoru. Proslava se je razvila v veliko nacijonalno manifestacijo, ki Je bila izredno dobro obiskana. Navzoči so bili poleg ministra 24 Železnice in podpredsednika beograjske crcine Pajeviča tudi zastopniki raznih organizacij udruženia narodni! železničarjev iz cele države. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta pokkmflna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru. Na proslavi so govorili za-
železničarjev iz Srbije, Hrvatske in
—* Parastos za padlimi bratl-Junaki: Stankom Žnideršičem, Francetom Slajpa-from in ZaTkoro Boltavzarjem vrši se na pa bimkoltni pondetjek ob 16. uri. K ob lani udeležbi vabi vse bratske organizacije odbor Mestne »Orjune« Bled.
jT~ nacijonalne organizacije Litije fa Srnartna (Orjuna Litija-Smartno, Sokol Lraja-Smartno, Jug. Matica, Pevsko društvo »Zvon«, Pevsko društvo »Lipa«, JDS), zbrane na žalnem zborovanju dne S. junija J- Lv Litiji so sprejele sledečo resolucijo: Utotooko užaljeni nad britko izgubo treh naših najidealnejšth borcev, ki so postali žrtve zločinskega zavratnega napada, prl-ssgatno večno zvestobo jedinstva naroda in države. Poživljamo vse tiste elemente, ki JCuvaJo nerazsodno maso proti jedinstvu države in nacijooafne misli, naj prenehajo. Nfisdar se ne bo posrečilo našo miio Jugoslavijo. za katero je dalo življenje toliko naiSih bratov, razkrojiti ali razdejati. Se nas je in 5e veliko nas Je, ki bomo znali v vsakem slučaju braniti ln tudi umreti za domovino. Dalje pozivamo merodajne oblasti da omogočijo vsem narodnočutečEm Ju-JOMovenom vsikdar in povsod, brez bojazni za življenje, javno izražati svoj nacijo-natal čut. Na Vse pripadnike nacijonalne mi-»i pa apeliramo, da se čim tesneje okfenejo in Pomnožijo vrste Organfczaoije Jugoslovanskih naeijonalistov.
—" Planincem In izletnikom! Cojzova koca »a Kokrškem sedlu se je otvorila dne 7S junija. Letos je nr.va oskrbnica v koči.
. — Za ugodnost polovičnih voženj. Pia-ninci to iaaetnlki se vljudno opozarjajo, da se pravočasno prijavijo za izlete. Kdor želi dobiti v društveni pisarni SPD uverenje, naj pri prijavi predloži članske legitimacije vseh gg. čfanov udeležencev.
T Zakup lova v ljubljanski okolici. Okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico •	za ^ 0(1 L iu*Ua 1924 do 31. ma-
ja 1929 naslednja lovišča v zakup: V pon-deljek dne 23. junija ob 8. uri lov za občino Brezovica, ob 10. uri fov občine Dobrunje, ob 12. uri lov občine Šmartno pod Šmarno *or°; v torek dne 24. junfja ob 8. uri lov občine Podgorica, ob 10. uri lov občine Že. umije, ob 12. uri lov občine Rudnik, v sredo 25. junija ob 8. uri lov občine Spodnja Sliv« nlca, ob 10 url lov občine Črnuče, ob 12. uri lov občine Zgornja Šiška. Na dražbe, vr^e Pri okrajntrn glavarstvu za ljubljansko okolico se vabijo vsi interesenti s pristavkom, da lahko vsak dan ob uradnih urah vpogledajo dražbene pogoje.
— Iz državne shtibe. Iz Beograda poročajo, da je v ministrstvu za kmetijstvo podpisan ukaz o imenovanju večjega števila uradnikov fn ukaz o upokojitvi nekaterih nižjih uradnikov iz raznih resorov ministrstva.
—1 Polovične železniške karte za rezervne častnike. Ministrstvo za železnice je dovolilo, da dobe vsi rezervni častniki, ki so člani udruženja rezervnih oficirjev polovične železnške vo-znj karte, ako potujejo v kopališča v svrho zdravljenja.
— France Stele. Iz Kamnika smo dobfli brzojavno poroči'o, da ie umrl danes dopoldne pri svojem bi atu gospod Franc Stele, ki je bU v pevskih krogih cele Slovenije m tudi Izven njenih mei, zelo dobro znan. Stefe je bil prvi tenorist in nadvse vesten zborovodja teT ustanov>'teli velikega števila slovenskih pevsk h zborov in to predvsem na Tržaškem in .Goriškom, kjer je več let deloval kot pevsk’ organizator in zborovodja. Velik de' svojega oevskega delovanja posvetil ie pevskemu življenju v svojem rojstnem mestu ter bH celo vrsto let duševni oče prvega slovenskega pevskega druStva »Lira« v Kamnika. France Stele je dosegel starost 69.5et V imenu »Zveze slo-* venskih pevskih zborov, prosimo ljubljanske pevske zbort, da se po zastopstvih udeleže njegovega pogreba, ki se vrši danes (soboto, popoldn« ob 5. uri) fz hiše žalosti v Kamniku na pokopališče na Zalah. Odhod iz Ljubljane s kamniškim vlakom ob
14.	url 10 minut, i. južnega kolodvora. Za prenočiiča v Kamniku bo skrbljeno.
Ljubljana, 6, junija.
— Otvoritev koče na Stolu. Podružnica planinskega društva v Kranju naznanja, da bo Prešernova koča na Stolu od 7. junija dalje odprta in oskrbovana.
— Pravilnik o zdravljenju spolnih bolezni. Ministrstvo za narodno zdravje je iz-
, delalo pravilnik, ki urejuje zdravljenje spolnih bolezni v bolnicah in amfcttlatoTijih v celi naši državi.
Ljubljana.
i — Minister za notranje zadeve dr. j Srskič se je sinoči vrnil nazaj v Beograd. I Pred odhodom je zaprisegel oba vel. župana. Popoldne je povabil k sebi g. dT. Ravniharja ter se 2 njim dalje časa raztovarjal zlastt o političnem pofožaju v Sloveniji ter o strankinih zadevah.
— Poziv davčnim uradnikom. Poživljamo vse tovariše, da se polnoštevilno udeleže 7. t. m. ob 20, uri sprejema srbijanskih tovarišev na peronu glavnega kolodvora. — Uprava sekcije.
— Razstava ruske knjige in graiike. Ruska Matica priredi v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu od 10. do 17. junija razstavo ruske knjige šn, grafike. Vstopnina 3 Din, za dijake 1 Din. Otvoritev se vrši v torek 10. junija ob 17 uri.
— Vsled nenadno nastalih nepredvidenih zaprek se nabiralni dan Mestnega Udruženia Ferljalnega Saveza v Ljubljani preloži na pondel ek 16. t. m
— Župe ln društva opozarjamo na svečanosti zidave spominskih kamnov v dom Sokola I. na Taboru v Ljubljani, dne 7., 8. in 9. junija s pozivom, da po možnosti vsaj Po močnejšem odposlanstvu sodelujejo pri teh prireditvah. Sokolski dnevi na Taboru naj bodo velika manifestacija sokolske ideje, Svojo udeležbo prijavite direktno sokolskemu društvu I. na Taboru.
— Mestna Orjuna Krakevo-Trnovo ima uradne ure vsak dan od 6. do 8. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure na Opekarski cesti št. 31,
— Policijske prijave. Tekom zadnjih 24 ur so prispele na policijo sledeče ovadbe: 1 tatvina, 2 cestnopolic. red, 1 prekoračenje policijske ure, 1 izgred, 2 prestopka zgla-ševalnih predpisov.
— Tatvina sodov. Včeraj sta bila ukradena gostilničarju K. Brezovšku v Komenskega ulici te veže 2 soda vredna 200 Din.
— Gostoljubnost. Cmi oblaki so se zbirali za Rožnikr.m, ko jo je Janko I. sekal po Gosposvetski cesti proti Šiški. »Glih zdej se bo uliv,« si je mislil Janko. »Jo uma pa tJe not mal zavil,« }e sklenil in stopil v gostilno. In res. Janka še nikoli v življenju niso varale slutnje, najmanje pa tedaj, če so bile temne. Zunaj se je namreč vlilo, kot ob vesoljnem potopu, Janko je pil že tretji »četrt«, zunaj pa je deževalo, kot za stavo. Janka je zaskrbelo. Tam v notranjem žepu, kjer ima navadno shranjeno listnico, tam ga je zaskrbelo. »Če ga zdela še en firklc pokličem, poj sma pa tam: grema raj pod kap vedrit.«' In Janko je plačat in stopil pod kap. Obupno je gledal v nebo, po katerem so drveli gesti oblaki. Tedaj pa se je zgodilo, da je prišla mimo dobrotljiva gospodinja Poldi. V dno njenega občutljivega srca se ji je zasmiiil ubogi Janko, ki je stal ped kapom. Svojemu sočustvovanju je dala dušica na ta način, da je pristopila k Janku in mu milosrčno dejala: »Veja bij? Ce boja tfe stal. boja glih iku mokri, kokr če b’ se na sred ceste postaul. Nej na stopja keta u moja veža, boja usaj pošten pod streha!« Lahkovernfi Janko se je odzval prijaznemu povabilu in stopil je pod gostoljubno streho Poldke. Ker je zunaj še vedno lilo, se je zdelo to Janku le preneumno, postalo mu je kratkomalo dolgčas, naslonil se je na nek zaboi in sladko — zaspal. Medtem pa Je začefa Poldko nenadoma zanimati vsebina Jankovih žepov. Tako prešerno je visela te Janezovega telovnika nikelnasta verižica, da si Poldka ni mogla kaj in potegnila za verižico. V njeni roki pa je ob-stala_ tudi nikelnasta ura. Triumfalno je šla Po4di v sosednjo gostilno in začela prodajati Jankovo uro. Toda nihče je ni hotel kupiti m Poldi je lepo spravila uro doma, češ, bo že prišel njen čas. 'Medtem pa se je Janko zbudJ. Hotel je pogledati na uro, kako dolgo je spal. ko... itd. Rezultat je bil, da je detektiv zaplenil Poldki uro, a Poldko je zaplenilo — sodišče.
Maribor.
— Proslava petletnice os^ obojenja Gosposvetskega polja. V četrtek 5. t. m. je slavil mariborski 32. artiljerijskii puk svojo slavo v _ spomin na dan, ko je pred petimi leti, 5. junija 1919 osvojil znamenito naše Gosposvetsko polje, katero nam je potem mrrovna konferenca zopet odvzela ter ga izročila Avstriji. Slava pa se je vršila doma, v vojašnici vojvode Mišiča in je potekla po običajnem redu sekanja kofača in drugih ceremonij. Razen vojaštva so bili navzoč^ tudi zastopniki velikega župana, zastopniki drugih oblasti in šol, zastopniki Sokola, Orjune Std. Ceremonije! je opravil K. prota Trbojevič, o znamenitih dogodkih gred 5 leti pa je govora g. polkovnik M. M. B4ejv,eis. Vršil se Je dalje zakusek, popoldne pa veselica. Tako je naša vojska dostojno proslavila znameniti dan, ko so prvič vojaki Jugoslavije uzrli gosposvetski kamen. na katerem so nekoč slovenski kmetje ustoličevali svoje slovenske vojvode Danes to zgodovinsko, sveto slovensko polje ni naše, prišel pa bo dan. ko se tudi to zgodi. Porok in garancija nam je naša čišla in junaška vojska.
— Predavanje. Dne 14. t m. ob 20. uri predava v mali dvorani Narodnega doma g podpukovnik Dušan Petkovič o »Umiku srbske vojske 1. 1915 čez Albanijo«. Predavanje prireja Sokol.
— Žalna seja Sokola. V sredo zvečeT ob 20. uri je imel odbor Sokolskega društva v Mariboru žalno sejo za padtimi nacijona-iisti v Trbovljah
— Sprememba v uredništvu. Gosp. Miroslav Golob je odložil glavno uredništvo »Marburger Zeitung« in izstopil' iz uredništva lista. Glavno uredništvo je prevzed dosedanji urednik g. Udo Kasper,
-- Neurje. V četrtek zvečer je silno neurje, ki je divjalo nad Mariborom, povzročilo na raznih mestih poplave. Pred Pučko-vo trgovino na Aleksandrovi cesti je voda, ki ni mogla dovolj naglo odtekati v kanale, vdrla v klet, kjer je imenovanemu trgovcu napravila na raznem blagu od 30 do 40 tisoč dinarjev škode.
— Repertoar Narodnega gledališča. V soboto 7. t m. »Čard&ška kneernia«
Orluitali!
Pričakujemo, da. bodo na podlagi laž-njivih ovadb, ki so jih vsled Trboveljskih dogodkov podali naši nasprotniki, mnogi člani aretirani. Vsem Vam. ki bodete ti.,'e4i, stavljamo v spomin padle žrtve In Vas pozivamo, da, moško vztrajate, ker krivda n; na naši strani. V ravnanje Vam pa podajamo sledeča navodila:
Vsak, kdor bo predveden pred preiskovalnega sodnika, naj ga vpraša, ali je zaslišan kot osumljenec, ali kot priča. V prvem slučaju naj vsako izjavo odkloni in naj molči. V drugem slučaju, naj pove vse, o čemur bo vprašan. Če pa bi odgovor škodoval njemu, bilo direktno ali Indirektno, naj odkloni izjavo, sklicujoč se na to zadevna določila zakona.
OBLASTNI ODBOR ORJUNE.
— Žalno zborovanje, V sredo zvečer je bilo sklicano v veliko dvorano Narodnega doma žalno zborovanje radi krvavih dogodkov v Trbovljah, katerega je sklicala ce3j-ska Orjuna. Dvorana te bila polna narodnega občinstva. Govorili so na zborovanju tajnik celjske Orjune g. Pogačnik, starosta Sokolskega društva v Celju g. dr. Mffko Krašovec ter g Jeršf V svojih govorih so slavili junaške borce, ki so padli od zločinske bratomorne roke za nacijonalistično idejo in edinstvo države. Ob koncu zborovanja so se pele pesmi Hej Slovani in Orjunaška. Zborovanje je poteklo lepo in svečano.
— »Narodna kavarna.« Takozvam Kosova »Narodna« kavarna je morala v sredo zvečer sneti zopet svoj napis »narodna?. Ta kavarna namreč ni narodna in se tega naslova poslužuje samo za to, da lovi slo-venske goste. Tudi kavarna Prešeren je morala odstraniti napis kavama »Prešeren«, ker se v njej zbirajo sami Nemci. Nemci si naj za svo;e kavame zberejo druge napise.
— Gospodarska stranka pridno prireja v celjski okolici volilne sestanke za občinske volitve. V sredo se Se vršil dobro obiskani sestanek, v gostilni Permoser .v Gabrju, kjer se je volilcem razlagal program Gospodarske stranke. Tudi se je pred :e-stankom zvršila spontana žalna manifestacija za padlimi trboveljskimi žrtvami, ki so dale svoje življenje za svoje nacijonalne ideje. Padlim žrtvam so zborovalci po govoru zaklicali! trikratnS slava.
— Produkcija Glasbene Matice sr; vrši
11.	in 12. junija. Pri I, produkciji nastopajo gojenci nižje stopnje (gosli in glasovir) pri
II.	pa gojenci srednje in višje stopnje.
— Nevihto s ploho in (zrmenjem smo imeli v četrtek zvečer nad Celjem. Zadnje dni je nestalno vreme. Po senožetih so pričeli že pridno kositi, sena pa vs'ed slabega vremena ne morejo spraviti pod streho. Drugače pa bo pri nas letina sena obilna.
— Mestno gledališče. Za prihodnji teden se pripravlja noviteta »Madame Mon-godin*, francoska veseloigra v treh dejanjih.
— Baletni večer se vrši v torek 10. junija v Mestnem gledališču. Gostuje baletni zbor narodnega gledališča v Ljubljani. Vpri-zori se tudi Izvirna pantomina »Možiček« od dr. J. Ipavica.
PtaJ.
— Vojaški nabcil in zaprisega. Dne 24. do 31. julija se vrše v Ptuju vojaški nabori, za letnik 1904. — Z letošnjo rekrutacijo se vrši obenem zaprisega vseh dosedaj ne-zapriseženih vojaških obvezancev do 50. leta starosti. Zato se poživljajo vsi dosedaj še ne zapriseženi vojaški obvezanci do 50. leta starosti,' da se v to svrho najkasneje do 20. junija javijo pri mestnem magistratu v Ptuju.
— Svinjski sejem se vrši v Ptuju zopet dne 11. junija.
Šport.
ŠTAFETEN TEK SKOZI LJUBLJANO ZA POKAL »JUTRA«.
Kot običajno, tako se tudi letos vrši na Binkošti štafeten tek skozi mesto. Tek, ki se je dosedaj vršil na BinkoŠtni pondeljek. se je letos prenesel na binkoštro nedeljo in to radi sokolske slavnosti na Taboru. Zmagovalec štafete dobi pokal, ki ga je poklonil dnevnik »Jutro«, in sicer v trajno posest po treh zaporednih zmagah ali pa petih. Pokal ima sedaj v posesti S. K. Primorje, ki si ga je priboril že drugič zaporedoma in ima tudi vsled tega največ izgleda, da ga dobi v trajno posest. Letos obeta biti boj za to trofejo izredno hud. V štafeti. LASK-a je vzrasel izredno hud konkurent in kandidat, kateremu je na tej progi Primorje, sicer ne v svoji najmočnejši postavi, že pred kratkim podleglo. Poleg navedenih klubov se udeležita teka tudi Jadran in Ilirija, ki sta tudi jaka in opasna protivnika. Tek, ki se vrši v 8 etapah na 2200 m dolgi progi Narodni dom — pošta — kavarna Evropa — hotel Štrukelj — Resljeva cesta — Zmajski most — Vodnikov trg — Pred Škofijo — Stritarjeva ulica — Marijin trg — Prešernova ulica — Šelenburgova ulica — Kongresni trg, se prične točno ob 10.30.
— Binkoštni nogometni turnir. Na Bfti-koštne praznike bo na igrišču SK Primorja, Dunajska cesta nogometni turnir, na katerem sodelujejo Prva moštva SK Ilirije, Jadrana, Hermesa in Primorja. V nedeljo točno ob pol 17. ari prične prva tekma, na kateri igrata Jadran in Primorje, ob 18. uri sledi tekma Hermes : Ilirija. Zmagovalca teh dveh tekem nastopita v pondeljek točno ob pol 17. uri k sklepni tekmi. Vsa štiri ^moštva se danes nahajajo v najboljši formi. Prvenstvene in druge pomladanske tekme so našim klubom omogočile povsem zadovoljiv trening. Največ šans za zmagovalca pripade ilirskemu moštvu, toda iznenade-nja niso izključera. Primorje bo po svojih poslednjih uspehih Jadranu vsekakor trd oreh in tudi Ilirija bo morala v tekmi s Hermesom napeti vse svoje sile, da odnese zmago,^ ker je Hermesovo moštvo v zadnjem casu zelo napredovalo. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. Za dijake in vojake znižane cene.
Kriza v Haiku-
Zagrebške »Novosti« prinašajo i rezervo vest o krizi v Haškovem nogometnem moštvu. Govori se, da zgubi Hašk cel obrambni trijo. Dasovič odide baje v Prago, Friedrich na Reko, Vrbančič Je vsled ble-sure za dalje Časa »invalid«.
Hašk na Poljskem.
Hašk gostuje 2. in 3. avgusta v Lvovu proti Pogonu, nttumetnemu prvaku Poljske.
€@!J$Sce p©r©ta-
Požig.
V četrtek dopoldne se je vršila razprava proti 15 letni Štefaniji Vinkovič ter 47-letni Tereziji Žumer iz Rogaške Slatine radi hudodelstva požiga, lerezija Žurner je Štefanijo Vinkovič, katera je pri njej bila v službi, napeljevala, naj zažge trgovino svojih konkurentov trgovcev Avgusta Otorepca in Cirila Zurmana, katera se je nahajala v hiši Ivana Ogrizeka v Rogaški Slatini. Dala ji je steklenico petroleja in Štefanija Vinkovič je res šla zvečer dne 24. februarja 1924 k trgovini ter skozi špranjo v oknu vlila petrolej ter zažgala. Proti 21. uri se je vračal proti domu mimo trgovine Jakob Ogrizek ter opazil, da se iz trgovine kadi. Posrečilo se mu je ogenj pogasiti s snegom. Zgoreli so okvirji pri oknih, nekaj vreč in polica nad oknom. Štefanija Vinkovič je dejanje priznala, Terezija Žumer pa sprva tajila, nato pa tudi priznala. Porotniki so krivdo požiga pri obeh zanikali, pri Žumrovi pa potrdili, da je dala .Vinkovičevi petrolej. Sodni dvor je Vinkovičevo oprostil, Terezijo Žumer pa na podlag; krlvdoreka porotnikov obsodil na 1 leto težke ječe.
Uboj.
Popoldne se je zagovarjal radi hudodelstva uboja 28 letni rudar Joahlm Goro-binka iz Hrastnika. Obtožen je, da je dne 22. marca 1924 pri Sv. Katarini v Trbovljah vdrl s kuhinjskim nožem v sobo Ivana Čanžeka ter ga zabodel v desno stran prsi. Čanžek Je ležaj v postelji, ko ga ie Go-robinka zabodel, je zbežal na prosto, padel v neki jarek in tam umrl vsled dobljene poškodbe. Malo pred dejanjem ie Gorobinka pretepel svojo ženo ter Heleno Rihter, pri kateri je bil na stanovanju. Rihterjeva je ošteia Gorobinko, naj ne pretepa svoje žene in tudi Čanžek je skozi okno svaril Gorobinko pred takimi dejanji. To je dalo povod Gorob.Inki, ki je bil nekoliko vinjen, da je vdrl v Čanžekovo stanovanje, ter ga tam zabodel. Celo dejanje je kazalo znake umora, druge okolnosti pa, na katere se je Gorobinka izgovarjal na uboj, vsled česar je bil obtožen uboja. Porotnikom ste bili stavljeni dve vprašanji, kateri so potrdili, nakar je sodni dvor Gorobinko obsodil na 2 leti težke ječe.
Posilstvo.
Tretji slučaj, kateri se je popoldne obravnaval, je bilo hudodelstvo posilstva. Na zatožni klopi je sedel 19 letni rudar Alojz Lebar iz Trbovelj, kateri je dne 3. maja 1924 proti večeru skušal na okrajni cesti Trbovlje-Marija Reka posiliti neko 66 letno žensko. Pri tem jo je tudi lahko telesno poškodoval, s tem da jo je dvakrat sunil med noge ter ji tudi odvzel torbico z vsebino 672 kron. Prejel je eno leto težke ječe.
Oskrumba ln posilstvo.
Četrti slučaj se je istega dne obravnaval radi zločina posilstva in oskrumbe. Na zatožni klopi so 20 letni Šalamon Ludvik, rudar v Hrastniku, 20 letni hlapec Pajk Ludvik iz Drstvenega pri Jurkloštru ter 32-letni posestnik Franc Bohorič iz Drstvenega. Obtoženi so, da so izvršili hudodelstvo posilstva na neki še ne 14 letni deklici. Franc Bohorič je bil tisti deklici stric in je bil obtožen tudi radi hudodelstva oskrumbe. Porotnikom je bilo glede vseh treh obtožencev stavljeno 5 vprašanj, katera pa so zanikali in so bili nato od sodnega dvora oproščeni. — Ponovno je še razpisan slučaj Martin Božič radi tatvine.
Izpred s©dlšc$.
Nepoboljšljiv berač.
Karol Zalaznik, zaradi vlačugarstva 2e osemnajstkrat predkaznovan, je pred kratkim v Kolodvorski ulici beračfl. Zalotil ga je stražnik, In šla sta na policijsko ravnateljstvo, od tam pa v zapore okrajnega sodišča. Ena obravnava se je zoper njega že vršila. Ker je pa trdovratno tajil, Je bila v svrho zaslišanja priče, stražnika, ki ga je aretiral, preložena na današnji dan.
Zalaznik danes priznava, da le beračli, zagovarja se pa s tem, da ni nič dobil.
Priča stražnik: »Videl sem obtoženca, ko je v Kolodvorski ulici v treh hišah beračil. Pri eni hiši je hotel imeti celo čevlje. Pa mu nihče ni nič dal, ker je bil pijan. Pijan je bil toliko, da se je malo zaletaval in bi’ bolj zgovoren, kakor navadno.«
Sodba: Po vlačugarskem zakonu en mesec strogega zapora, en post in eno trdo ležišče na teden.
Po krivem obdolžen?	1
Ivan Jaklič, strojnik, je obdolžen prestopka po zakonu o posesti in nošnji orožja, storjenega s tem, da posesti ene puške ni prijavil.
Obdolženec:	»Jaz sem posedoval kot
gozdar dve puški in en samokres. Prijavil sem vse... Mora biti pomota.«
Sodnik: »Pokličite pričo Joško Grošlja!«
Obdolženec: »Je šov na pošto, pa je reku> ,če me bojo rabil, pa nej počakajo!’ Bo kmal pršov.«
Sodnik: »A — tako? Mi naj ga Čakamo. Preložili bomo na njegove stroške...
Obdolženec: »O — sej bo preč tuki.«
Sodnik: »No — naj bo. Bomo pa medtem kaj drugega obravnavali.« — Bežite ga iskat! —«
Vršila se je druga obravnava. Ko 3e Je končala, je predrzna priča prišla.
Sodnik: »Aha — ali ste že tu?! — Kako je bilo s tisto prijavo?«
Priča: »Stvar je ta. Lahko je, da Je ta mož prijavil vse tri puške. Prijave je sprejel, ko je prišel tozadevni zakon v veljavo, medtem umrli svetnik Kavka. Ko Je umrl, sem jaz prevzel njegove agende: vendar se ne spomnim, ali je ta mož prijavil eno ali dve lovski puški. Jaz sem prijave oddal na županstvo Želimlje in županstvo jih je poslalo okrajnemu glavarstvu v Ljubljani. Po mojem mnenju obtoženec ni Imel nikakega povoda zatajiti lovsko puško, ker Je Javil drugo, In samokres, ter je bil zaprisežen lovski čuvaj. — Ob času prijave je obdolženec res posedoval dve lovski puški in en samokres. Prav lahko je mogoče, da sem jaa namesto dveh pušk prijavil samo eno.
Sodba: »Oproščen.«
Stroškov mu ne povrne nihče.
Nasilen pijanec.
Miha Verbek, pri Slovenjgradcu nekje doma, je hud možakar. Štajerc je, a tudi v Ljubljani ga že dobro poznajo. Kajti sodnik,
Kt Ima z mnogo ljudmi opravka,^ ogovori z besedami: »Midva sva se ie videla... Danes ste pa obdolženi, da ste svojo ženo Ido in svojega tasta Ivana Preglja pretepa-vali, jima grozili, da ju boste ubili — celo sekiro ste šli iskat itd. — kratkomalo —
dva policaja sta morala intervenirati, da s®* vzpostavila mir. — Na stražnici Vas sicer niso obdržali, ker ste imeli rane na No, kdo Vas je: črv ali kdo drugi? —• cija pravi, da je najbolj verjetno, da ste sa mi padli, ker ste bili pijani. — Policija po* roča tudi. da se bahate, kadar ste pijam, * tem. da ste avstroogrskega stotnika umil.« Obdolženec: »Oh — saj ga nisem.«. Sodnik: *No — kdo Vas je ranil — WV. ali kdo drugi?«	M
Obdolženec: »Gospod sodnik, tega P» ne vem. Nisem videl, dobil sem udarec w zadaj.«
Dokazovanje.	.	^
Priča, žena obdolženca, Ida \ erneK, » posluži »pravne dobrote §-a 152 k. p. r.< se .»odpove pričevanju«.
Sodnik kliče neko drugo pri&>, nj*. se mu, »de je reku, de na bo hodu k 59®^ Sodnik preloži obravnavo in povco**! ako priča prihodnjič ne pride, »jo bo P®11 pripeljali.
iaruga
preti sodSifent«
Osijek, 6. junija. (Z) V našnje razprave proti Oarugi in tova■ je sporočil predsednik sodnega dvora, o branitelj dr. Bujher obolel ln da ga o* mestuje dr. Hečimovič.
Kot priča je bil najprej zaslišan o™ niški narednik
Stjepan Balatloac.
ki je izpovedal v soglasju z Dronjkpm. Pri konfrontaciji Je ženec, da se ne more pritoževati na* F ki je z njim lepo postopal
Orožniški kaplar
Martin Miljevič
je izpovedal, da je Čaruga pred znal, da je oddal v sobi pri FirtaDSisn^ revolverja osem strelov ter ubii njeg^ v ^ nil njegovo ženo. čaruga mu je rekel., ^ streljal zato, ker je videl viseti na ške in se je bal, da se ne bi kdo prjr je do njih in začel nanj streljati. O izpovedal priča, da je priznal, da na logarja Tomljenoviča štiri ali Pe* ipil-Prpič je zaklical vmes: »Moral znati, ko ste po meni hodili z “P^re-Predsednik: »Molči!« Priča Miljevič 1« * j kel, da ni trpinčil Čaruge. Prpič: "'T.;. On je krvnik!« Čaruga: »Res je, da S«® * y znal, da sem ranil gospo Pirkmajerji’ ostalem pa laže.* Predsednik: *N® sicer vam dam odvesti!« Priča MU) ^ »Čaruga mi je rekel: Priznal vara h0®’. aj,
nisem kukavica.« Čaruga: »Ti si kukv ^ Ko je odšel priča iz dvorane, mu j« rekel zaničljivo: »Djubre (gnoj)!«	pp
Potem je predsednik odredil odu101, ' odmoru je bU zaslišan orožnik
Peter Oljkič
kot priča o umoru narednika Sirole.J^jj v, Mihaijevcih. Od zaupnikov so orožn^.^hi*
bil namreč navzoč, ko so Čarugo
deli, da se nahajajo roparji v okolici -lievcev, kamor so se v kritičnih o11.*' iSj-tekli. In sicer v neki gostilni v mem. Ko so se orožniki postavili okolL^pj je pohitel gostilničar Bosnič v sobo- * jj. nato je bil oddan prvi strel Iz sobe ii* del Sirolo. Odgovoril je priča s strTp> puške skozi okno, nakar se je razvUf.Mj streljanje. Roparji so poskakali skoz* " p In pobegnili, pustivši na licu mesta k j", V puške. Svetilka je ugasnila vsled h toWP
ustreliti Širolo, ampak da ga je zadel'Vjf čajno. Čaruga trdi, da sploh ni *tr*t! Sirolo, ampak na svetilko.
Priča kmet
Josip Cigler
d
iz Vočina je moral biti priveden <A' nijo v spremstvu orožnikov, ker zvai povabilu sodišča k razpravi. s0 doval je, da so ga roparji opleniU-.v^li' vdrli v hišo, so naperili nanj puške r.0ec% kom: »Daj nam denar, sicer te bo
Kom: »Daj nam denar, sicer te D o Priča jim je dal vse, kar je	pr*
2900 dinarjev, nakar so roparji iz^j^V#
konfrontaciji je spoznal priča Predsednik je vprašal Ciglerja: »Za*1; ,Q&' da vam krivci vrnejo denar?« Pr^VjJ^* kod naj ga vzamejo?« Predsednik: vate ali ne?« Priča: Naj ml dajo ^ ako morejo.« Predsednik: »Zaka! rftf', polovico?« Priča: »Saj tudi te ne b° gli plačati.*
Nato je bila razprava zaklju#®'!**-*
Kino.
Državni pravdnih.
C- ie 1 .
usodo bogate, a osirotele deklice. »jiBii i8 razvajena. Ima polno snubcev, m*T-ravdn1*4 najresnejŠ/ kandidat mlad državni. P‘ le it Slučaj pa je nanesel, da je vsled■ ^gdel® neprevidne vožnje z avtomobil^* smn' dekle ob motociklista, ki se je P« 1	M«10
no ponesrečil.	-*
no Ponesrečil. Dekie pride pred „oSti ni’ proti njej mora vsled svojih .i hila ni stopiti drž. pravdnik. Obsojena >? ,vai cit 3 leta težke ječe, kar je drž. pr®v se i* nega zaročenca, tako razžalostil0’ j^le »n vdal pijači. Po prestani kazni drž. pravdnik zopet sestaneta. se in postaneta srečna mož in žena- ^ujr Film je mojstrsko delo in rež1*1, tako po lepih slikah, kot po ^jed«)0 Ljubljančanom priporočamo, s »Državnega pravdnika« v	■
8® Vedno zadnje novosti J
1 SAMO j
| Gričar & Mefa«- •
%> šelenburgova ull«* *
iLastnlk:
Konzorcij »Narodnega l Glavni in odgovorni ur®4*0
Tlaka »Zvezna tiskarna« v
/
Gospodarstvo.
tadransko-Podunasrska banka.
(Njena zgodovina
njena moč in njena bodočnost.)
stmw^en ,na^ najpriznanejšib pisateljevem "?vmakov na finančnem polju, Ljubomir
Kos Pr	 :_i	..	______LH.I  »rr
j®*ier» ie napisal v zagrebški reviji lent* stY°* za na5e gospodarstvo emi-obiiiio važen članek, katerega prvi del prija čla^0 Vr ^ooescdnem prevodu. AvtoT te-tudi	p Kosier, je napisal med drugim
V2bui?-i ? del° 0 naši ^ar- l,an*{i. ki je držav ♦ sp'°^no Pozornost ne samo v naši ii te» ,mvej- tuck v inozemstvu. Ravno ra-stmw ■, Je ilanek napisal nepristranski kliučnn	nčni!c» se ie Posvetil iz-
Kn<L®°i?podaT‘ Publikacij' — poprej le bil toz- er bančni prokurist — radi tega, ker Sielim i er naše gospodarstvo in spe-« wla. i, 5 ^enarStvo do najnežneišega delajo deluje izključno za našo čimprei-Briob^*30 s^° učvrstitev, ravno radi tega prvi_ de! tega članka, ki govori »aimnfč, x ’ mo£i in bodočnosti tega našega šem ,Yre j £a,denarnega zavoda, v doslov-fcueim YiKdor se želi upoznati tudi z »aj^ delom te strokovnjašk Marm>.?0,lat,s »Šankarstva« v ska 30-1 (Cena 25 dinarjev.)
L
/g	Se	sovori o Jadranski banki,
intere1"'	*	^	vam povem neko
5tga ^ail[no ePizodo iz zgodovine na-
strokovnjaške Studile, naj v Zagrebu,
t	lju	»-iv	JU	»	Ali	L-	iiCi
iefu, ^bkarstva, na katero , sem se po Ipgjjj ,Y ^acinjih dveh letih tolikokrat rilo n • °^k°‘irat se je v tisku govo' J?stituciji Jadranske banke.
Mj.t,
lo neija® ^e°srajsko zadrugo. Bilo je
0 jeseni 1. 1892, ko je nekega
»Malih Novi-
aah, 7*7 ^beograjskih
^Pis. nl‘ 0d 10- Sf-8i C tA Perien proti beograjski zadru-
»av POV /"\ y~r1 tairn Ij-n« j/k	r\rt
obrest-
”* ‘fl Da ~ -------“	—	r......—■“	—
ie niert j °ne’ katere je dovoljeval, ie slerjft ,gan rečeno: »V zavesti '■
-* -bttan,
^ izšel
aanil	od	10. S6pt. 1892) velik
gitiV:	___________________________
višaj nt3^^0171 tega, ker je zavod po. te in narestno mero na plasirane kredi-
a	 Tu
svo-
PriJel'7, bhandne politike je g. Pašic bietaj	daleč, d* ie Potrošil in raz*
Sel	groš,	kjerkoli	ga	je mo-
J‘jerj(o?! ''^nal je in izposojeval si je, izčrpar,n Se ,]e dale, in ko je bilo vse to tih cj0i1\1s‘ ie poiskal »nov vir državnih . *■ Poizkušal je, da pri po-iVojf, na^b zavodih dobi kredit za Poskušal je in dobil je. šoli n j eosraiske zadruge, katere-Hione a * banke* dpM ie okoli 3 mi* tem . .ev na svoje menice. Med-
** SP 1P	-.t.	«	-	...
tok f je omenjala vlada in prišel je ». ea sedanji minister financ Stoja-tzplačuje menice, katere je dal
Wie
!šVodi
dan vpliv ravno v nadjonalistični družbi, je naravno, da je tudi Jadranska banka, ki je zopet po konstelaciji svojega kapitala, po svoji upravi in klijen-teli par ekselence nacijonalna institucija. je imela odtod veliko škodo, ogromno škodo, katere posledice se niso mogle zadostno predvideti.
Dočim sama časopisna kampanja spočetka ni imela močnejšega uspeha, so se po kratkem času razmere znatno izpremenile na škodo Jadranske banke. S sistematičnimi napadi proti zavodu se je amajalo zaupanje v vrstah njegovih vlagateljev, zlasti v Sloveniji in birvat-ski, deloma pa, v manjši meri, tudi v Dalmaciji, in to zlasti po italijanizaciji Banco Adriatico v Trstu, o kateri pravi sam upravni delegat Ciro Kame-narovič: »poskus, da se zruši zavod v Trstu, ni uspel, toda tržaška banka je pretrpela znatno škodo«.' Ko je prišlo v Zagrebu do poloma Balkanske banke in v Beogradu do zloma Beograjske Ujedinjčne banke, je pri nas zaupanje v bančne zavode sploh trpelo, pri Jadranski banki pa je ta pojav samo potenciral oni proces, ki ga je omenjena časopisna kampanja že izzvala: povečale so se zahteve po vračanju depozitnih kapita-lov. In kakor so bili nekoč pred 30. leti žandarji beograjske občine prvi, ki so se postavili na vogalu Jakšičeve ulice in Obiličevega Venca, da bi bili pni v provocirani navali vlagateljev na Beograjsko Zadrugo, tako je bilo tudi tu pri Jadranski banki neko ministrstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev prvo, ki je v Trstu svojim organom 2abranllo vršiti nakazila preko Jadranske banke in odredilo, da se mora to vršiti preko italijanskih denarnih zavodov . ..
Obrtiuikil Ali sve že premislili kakšne koristi in ugodnosti vam nudi razstava? Ako še tega ne veste, vprašajte tovariše, ki so se udeležili lanske in predlanske razstave! Nekateri še sedal niso izvršili vseh naročil, ki so jih lani dobili Ne zamudite torej te prilike in sigurno prijavite udeležbo! Ce niste slučajno prejeli prijavnice, jo zahtevajte od razstavnega odbora.
Vse informacije gfade razstave daje edi.no le pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Grajski trg 1., telefon inter-urban šiev._325. Tja se naj obračajo vsi interesenti bodisi pismeno, ustmeno ali telefonično. Za dopise naslovljene na druge osebe ne prevzame odbor nobene odgovornosti
Tržna
ŽITO.
Budimpešta, 4. junija. IV tisočih rnadž. kron.) Pšenica 310 do 325. rž 280 do 285. ječmen za krmo 300 do 320, za pivovarne 315 do 335, oves 320 do 325, koruza 271 do 275, otrobi 230 do 235.
Dunaj, 4. Junija. PJeruca 3223 avstr, kron, madžarska 3250 avstr, kron, Jug03iov. 1.50 do 1.52 čsl. kron, madžarska rž 2900 do 2950. domača rž 2930 do 3000. bavarski oves 2775, koruza 1.80 čsl. kron, romunska ir. belgijska Koruza 9 25 holand. gcid.
ŽIVINA,
Dunaj, 5. junija, Dcgon 783 glav goveje živine, od tega 548 iz Jugoslavije, in 887 svinj. Promet v goveji živini je bil slab in so ostale cene nespremenjene, svinie no-tirajo: debele 17 do 20, mesnate 20 do 24 tisoč avstrijskih kron.
* V bančnem poročilu za leto 1922 čita-mo med ostalim tudi sledeče:
»Koncem julija lanskega leta Je bila poslana italijanskim oblastem v Trstu denun-fcljacija proti Jadranski banki Trst. Po tej demmcijacijl naj bi bila oškodovala tržaška Jadranska banka z nedovoljenimi manipulacijami italijansko državo za dvajset milijonov lir. Na žalost Je napravil in razširjal gotov tisk v naši sTedini to’afero in to samo za to, oškoduje naš zavod.«
(Nadaljevanje sledi.)
'traisk hašič- Tako se je tedaj beo-4tegj.a.zadraKa znašla v strašni za-k pri 1103 Pašičeve menice, katerim tt6ji r.spe' h>k, a katerih sedanji mini-iati. v«to ° ne yrp2na bh neče izpla-^enlrJli tega se ie ta denarni zavod
indastrl|sk@“©brf?sa
Od 10. do 28. avgusta 1924. Razpis oficijjeinega lepaka. Razstavni odbor je razpisal za tri najboljše osnutke oficijelnega lepaka za »Indu-
^ De h j - i-aisuc jt iiiuuim
Sanje j,.0 d°bil» dokler se to celo vpra-ifl t0	Odtod	tedaj	tudi	ta	kriza
Povišan j e obresti«.
°Tn^iien'SI)U^a'10^ SC V raz*02e’ 80
, 1 beograjski list pripravili do
iiistkucf-tako nastopi proti nacijonalni Hetojjja ; v.ern- samo toliko, da je bila Darn^., ditev, da obveze, katere je S**«.'?? >la Pašič. ne bodo samo se vidi tudi iz tega, ker un>ster financ plačal že čez me-
, Tem' i	•
Cas°WSh 3 sam ni ostal le pri tem ^fedlen Gap'su> marveč se je kot « ? te?a pojavila v vrstah vlož-kakn 2ra3ske zadruge prava pani-v v samem Beogradu, tako tu-V^Iili n 8niščini, kjer so v masah na-^Sn, to bJagajno zavoda. V kratkem
pravi v Par dneh, je zadru-j^tere S(Ja	odstotkov svojih vlog,
i v«ti u v.onem času — treba je upo-^ -7 7 Je	bilo pred tremi deset-
N tnilii2Tla5ali nekaj rifianj kot dva In S° 2lhtevap dinarjev v zlatu. Prvi, ki ^ bi]} 0j’ da se jim depoziti vrnejo, c‘3- Tau-,r°žriiki uprave mesta Beogradu 7= iSem ol3 neki Priliki čital v po-0Jir.u?e> ki jo je sam slučaj ob-w'Srečilrt a3i ki se ji je poleg tega e Prerti * ^P^ča v-se vloge; ki so Id8 zau° ne v realizacijo. V kolikor dim Ju?a tu<Ji ni razpolagala z za-i^Pitalom, so se poedini člani v* osehr, aVe tukai našli na mestu in so &rispf?.7a '‘ kjerkoli so mogli, da
^0; Vin*15. 7°tre53Ili kapital. Kakor re-t0^nl ^ 50 ^di popolnoma zado-C	,J, 3e Prestal, kriza je jenjala
v^°krai<:i.s Pomiril; čez teden dni so •>— .. meščani, ko so videli, da so Po nepremišljenem časo-
k *Jvm Tiar,-	viniaijciiCdil
l^3’ 50 Se Ponovno vrnili »k .^Prosjij , beograjske zadruge in so kot ^ Se sprekne isti denar po-^ To Te w,ep?2lt v varstvo.
!Na i20s7n« K'na Posledica, ki ni ^hsk0 b-nl!‘	f tem ie slučaj z Ja-
Ne bitima	?za1, da pri nas ne
da dno logičnih zaključkov,
in f, /?. Ia^o Popolnoma nelo-
ih J22SS rezaltati kake pozi-V 7* Premi51jene akcije.
.^hska 'ul1"!15 rnoram omeniti da Ja-v času nacijonalnega
tab
"i vživala Podp07eV'od‘nc-
3 -Stranke-. V ,na,š5h . -a Skoj,- 0 ze en rnmus! Med-tem ^
'a stalnn Poslednii dve leti svojega de -
^iitične JSa>*°i tiSka neke mo5ne
e stranke ut ker ie ta imela mo-
hti Je tudi -	nasiti	razme-
. Ha str. •	0 ze en nunus! Med tem
» _,Skozj	.	Terri	Je
i nagrade znesku po 2000, 1000 in 500 K. Osnutek, ki bo sprejet se nagradi seveda še posebej. Vabimo vse intereserfte (umetpike,slikarje, itd.), da se udeleže natečaja. Vse informacije glede besedila daje pisarna razstavnega odbora Maribor, Grajski trg štev. 1. telefon inter-urban štev. 325. Osnutke je vposlali zapečatene in označene samo s šifro najkasneje do dne 20. junija ob 12. uri dopoldne.
Industrija na razstavi K letošnji razstavi ki Je kakor že omenjeno, zamišljena v mnogo, večjem obsegu in ki naj dokumentira ves razvoj industrije in obrti zlasti ob naši severni meji. je pritegnjena tudi industrija. Mislimo, da ni treba posebej naglašati važnosti razstave, zlasti za one industrijske panoge, ki so šele v razvoju in o katerih se pri nas zelo malo ve in zna. Velesejmi so predvsem trgovinske institucije, kjer se sklepajo kupčije v velikem obsegu, dočim je namen razstave pTed vsem ta, da seznani najširšo javnost z domačo industrijo in tako opozori na njo vse kon-zumente. Ne le v industrijskih krogih, tudi v krogih konzumentov in trgovcev je bilo doslej pomanjkanje take razstave zelo občutno, ker je moral marsikdo premišljevati in pisariti okrog, ne vedoč, da dobi ta ali oni industrijski izdelek po mnogo nižji ceni in mnogb prej doma v lastni državi. Na drugi strani je pa industrialec z ogromnimi stroški iskal kupcev in metal tisočake za reklame, da je opozoril javnost na svoje podjetje. In kljub temu ni mogel doseči zaže-ijenih uspehov. Vsemu temu se da od-pomoči samo potem takih razstav, katere obiščejo interesenti iz vseh delov naše države in tudi mnogo inozemcev. Zato je predvsem v interesu industrije in njenega razvoja, da se v čim večjem številu udeleži razstave. Gmotne razmere, ki sicer tega ali onega obrtnika ovirajo, da bi se razstave udeležil, Pri industriji ne pridejo v poštev, saj so stroški v primeri i ugodnostmi, ki j jih nudi razstava, majhni
Že iz navedenih razlogov je priča- i kovati, da se udeleži industrija v čast- j nem številu letošnje razstave v Mari- | boru. Prometne zveze so zelo ugodne in ! razen tega je zadobil razstavni odbor zagotovilo, da se bo dovolil ža razstavljeno blago po železnici 50 odstotni popust. O tem bomo poročali Še natančneje. Za danes samo ponavljamo vabilo, da se industrijci v čim večjem številu udeleže razstave s svojimi
X letosn a produkcija tobaka. Ker se je javilo letos precej več pridelovalcev tobaka. računalo, da bc letošnja žetev tobaka v naši državi za 10% večja od prejšnjih.
X Carinjenje blaga, k! prlhaia z Reke. Po naredbi generalne direkcije carin se uporablja za biago k! pride z Reke, minimalna carinska tanla.
N	določila	o telegrafski in tele-
fonski službi. V poštnem ministrstvu sestavljajo neko novo naredbo, ki bo unifici-ra.a vsa dosedaj veljavria določila o telefonskem In brzojavnem prometu.
r, 7 , GgSP°<*ar#ka koufemca v Padovi PredsedmŠtvo trgovsko-obrtniških zbornic treh Bene.lj in Italhansko-jugoslovanska tr-
govska zbormca v Rimu priredita ob priliki i lednnrodnega vzorčnega sejma v Padovi, v sporazumu z drugimi gospodarskimi ustanovami ra upravo mednarodnega vzorčnega sejma v Padovi, konferenco jugoslovanskih trgovskih in obrtniških zbornic in zbornic tren Leneuj. Na konferenci, ki se vrši dne 14. t. m. in naslednje dni se bo razpravljalo o prometnih; carinskih, bančnih vprašanji.i, o iris„sebo.:ni informacijski službi in o raznih drugih vprašanjih ki se tičejo pospeševanja medsebojnih gospodar, odnošaiev. Po konfet er.ci se bodo vršili tudi sestanki nasili^ ra italijanskih trgovcev in industrijcev. Zeloti bi bilo, da se sestanka udeležijo v čim večjem številu tudi zastopniki naših poslovnih kregov. Zbornica prosi vse interesente. ;ki se nameravalo udeležiti sestankov v Padovi, da jf naznanijo to do 10. t. m. Obenem se opozarja, da imajo jugoslovanski posctnlki velesejma v Ptidovi, ki se vrši od 5._ do 19. t._m. 50 odstotni popust na pristojbinah za itali'ansl‘1 vizum in znatno znižanje na italijanskih železnicah. Tudi je dovolila naša železniška uprava posetnikom veleselma vozne karte za polovično ceno.
DOBAVE.
X Dobava gradbenega lesa. Pri ravm-tehsfvu državnih železnic v Subotici se bo vrš^n dne 24. Junra t. ' ofertelna licitacija glede debave večje količine desk itd. Predmetni oglas z natančne-'šimi podatki te v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Za Mp®®
nudi ure, srebrnino in z!ata!nc. > naireneje v veffle* teheri
l¥ara Fakiž*
Ljubljana, Stsirl Irg štev. 2©
„Pri nizki ceni*'
- Ignac Zargi
Sv. Petra €. It. 3
nudi oenjenim odjemalcem po globoko znižanih csnah razno
damsko, meško in otroško oeriio, najnoveife bluze, damska obleke, penine, od 140 Din naprej, rame ROga* Visa v v*th barvah, svilene flor-nogavice za dame od 38 Din naprej, dalja velika Izbira za gospode in otroke, svilen« in pletene samoveznice itd.
S-
ioiji! m in
dobavi]«
Družba Ilirija,
Ljubljana,
Ktalla Petra trg 8, Telefon 220.
Plačilo tudi na obroke.
©ansšrsja Ro9nyniia in
n|a prebivaistvo.
Pred svetovno vojno je bila kral>evina Rttmtinija upravno razdeljena na 34 depar-tementov (judete). združenih na zgodovinski podlagi na 4 province: a) Mcidava (13 depart, 38-058 kvadr. km), b) Velka Vlaška (12 depart^ 52.505 kvadr. km), c) Mala Via-ška (5 depart., 24.078 kvadr. km) in d) Do-bniuia (4 depart., 23.262 kvadr. km). Povt-šlna_ celega predvojnega romunskega ozemlja je znašala skupaj 137.903 kvadr. krn.
■ Po svetovni vojni se je površina in tudi število prebivalstva Rumunije podvojilo. K sterim štirim provincam se je pridružilo 6 novih: a) Banat (2 depart, 17.9S0 kvadr. km), b) Besarabija (9 depart, 44.422 kvadr. km), c) Bukovina (11 depart, 10.422 kvadr. km), d) Križana (3 depart, 17,086 kvadr. km), e) Maraaroš (2 depart, 8592 kvadr. km), f) Transilvanija (15 depart, 57.819 kvadr. km). Nove rumunske pokrajine tvorijo torej kompleks 42 departementov s skupno površfno 156.341 kvadr. km, ki je za 18.438 kvadr. km večji kot je pa bil teritorij stare kraljevine.
Današnja Rumumja je potemtakem razdeljena na 10 provinc zgodovinskega značaja s 76 departementi; njena površina znaša 294 244 kvadr. km.
Od sklepa miru se še ni "ršiio v Ru-muniji splošno ljudsko štetje; zadnje datira od 1. januarja 1913. Število prebivalstva se po uradnih podatkih ceni danes na 16 milijonov 500.000 duš. V starem kraljestvu so 1. januarja 1913 našteli 7,234 919 prebivalcev, katero število se je s pridobitvijo bolgarskega dela Dobrudže po balkanski volni zvišalo do 1. jan. 1916 na 7397.311 duš.
Kar se tiče po svetovni vojni pridobljenih pokrajin se ceni njih prebivalstvo skupno na 8,532.000 duš, in sicer v Besarabiji 2,600.000, Bukovini 813 000 in v Transilvaniji, Banatu in ostalih 5,199.000 prebivalcev.
Velika večina, 82 procentov prebivalstva prebiva na kmetih; mestnih občin je samo 52. Povprečno pride v Rumuniji 56 prebivalcev na kvadratni kilometer: po pokrajinah pa v starem kraljestvu 57 2. v Besarabiji 52.2, v Bukovini 77.S in v Transilvaniji z Banatom £0 prebivalcev na kvadratni kilometer. Po narodnosti se ceni število Ru-munov na 73.1 proč, Madžarov 8.5 proč, Nemcev 4.3 proč, Rusov in Ukralincev 3.3 proč, Bolgarov 1 -5 proč, 2idov 5 proč, drugih narodnosti 4.3 proč. število Slovanov je pa čisto gotovo cenjeno prenizko, posebno bolgarski element so rumunske oblasti kolikor mogoče zatajevale.
pismo
ata^SaScrJa.
Atentator Karl Jaworek, ki je izvršil napad na avstrijskega kancelarja dr Seipla, je poslal svoji ženi Margareti sledeče po-slovilno pismo, pisano v slabi nemščini:
Draga žena!
Smiliš se mi In Se bolj oba mladiča, toda žal ne morem najti več izhoda. Rad, ze-io rad se poslovim tako daleč od sveta, kajti zame nima življenje nobene vrednosti več in ti veš jako dobro, kaj me najbolj muči in gospodarski položaj, in jato ni nič čudno, če se naveliča življenja. Zame sta ugasnila veselje in ljubezen in nobenega izgkda ni, da bi mogel biti še kdaj srečen. Zato Je bolje tako Ne vznemirjaj se, ker tl to škoduje. Kadar bosta otroka velika, tirna povej, da je umrl oče, ko sta bila še majhna.
Za poneverjen denar 300.000 dobiš vto-varni obračun in upam, da ti bodo izplačali tudi za moj dopust. Potem moraš takol poravnat! vse dolgove in tistili 561.000 od Mici. daj >i moj dežni plašč in površnik, če pa Ji bo še pretralo, daj ji še par srajc in spodti.ih hlač. potem ne dolgujem nikomur nič več na.svetu. Mojim ljudem ni treba ničesar povedati, tl že približno vedo. kaj* se je zgodHo in zakaj je tako daleč prišlo. Potem i;; konec vse mizerije. Postavil sem si v glavo, da izginem brez sledu s sveta, da me nihče več ne najde, potem pa sem si mislil, da itak nimaš nobenega denarja, zato hočem storiti, da m?.1 dejo moje truplo, da dobiš od bolniške blagajne še 450.000 K. Z menoj n! treba delat! nobenih komedij, kjer bom ležal, tam naj me zagrebejo. V soboto ponoči sem spal v Gradcu v neki gostilni in se mi je sanjalo, da sem bil pri tebi In pri Karli in sem b4 tako vesel, ko sem se zbudil, bile so samo sanje. Ce se mi posreči, gre še nekdo z menoj. k1 bi ga rad imel pri sebi, potem* pa bom popolnoma zadovoljen na 3vo'em novem svetu.
H koncu mojega zadnjega pisanja naj-iepše pozdrave in poljube od vašega nesrečnega Karla, dobro se Imejte!
Lasisf	m	nmn
ot mk.
Odbgr petorice angleškega senata je kot najvišja sodna instanca v civilnih zadevah pod predsedstvom Lorda Birken-heada izrekel razsodbo v senzacijskem procesu Russel. Senat je kot zadnja instanca odločil o prizivu, ki ga je vložila gospa Kri-stabela Russel, žena Johna H. Russela, sina in dediča Lorda Ampthilla, proti razveljavljenju njenega zakona z Lordom Russelom.
V Juliju 1922 je Lord John Russel vložil prot! svoji mladi ženi tožbo za ločitev zakona, ker je bila brez vsakega njegovega sodelovanja v blagoslovljenem stanju. Lord Russel je tožil svojo ženo radi zakonolom-Stva »z neznanimi storilci«. Prvi proces se je vršil celih devet dnj.in sodišče je Lady Russel oprostilo, ker ni moglo dognati za-konoiomstva *z neznanimi storilci«. Lord Russel je vložil novo tožbo in jo podprl s trditvijo, da se v kritičnem času ni dotakni! svoje žene in da ne more medtem rojeni otrok na noben način biti njegov sin in dedič ogromnega premoženja. Lad.v Russel je pri tem procesu Izjavila, da je njen mož »mesečnik« in da je kot tak ž njo spolno občeval. Po sedemdnevnem procesu Je razsodilo sodišče v prilog tožltelju.
Proti tej razsodbi je vložila Lady Russel priziv. Apelacijsko sodišče je potrdilo razsodbo. Komplicirani pravni slučaj je prišel po dveh letih končno pred senat, ki je zavrgel razsodbo nižjih instanc In končno-veljavno razglasil veljavnost zakona Lady Russel in legitimnost njenega sina Geoffreya-Tožitelj John Russel je zapravil velikansko vsoto 40.000 funtov za odvetnike ne glede na druge velike stroške.
Razsodba je bila izrečena z glasov;
3 : 2. V prilog žene so glasovali Lordi Bir-kenhead, Finlay in Dunedfn, preti pa Sum-mer In Carson. Razsodba tem e til pred vsem na nedopustnosti dokaza moževega neizvr-
šenega spolnega občevanja in na angleškem pravnem pojmovanju, da se mora vsak V zakonu rojen! otrok smatrati za legitimnega. Razsodba je povzročila v vsej Angliji največjo pozornost.
I*y|p Nila.
»Vi, ki vam je ljubezni tira.
nija
neznana bolj, kot so studenci Nila . . .«
T ako je pel pred skoro sto leti naš ve-liki Prešeren v svojem znanem sonetu in s tem ovekovečil tudi v naši literaturi pro-bletn, ki je cela tisočletja vznemirjal člo-veštvo. 2e zaradi znamenitih dogodkov, ki so se odigravali na bregovih starodavnega, svetega Nila, je ta veletok prednjačil po svoji popularnosti pred vseini drugimi na svetu. Noren veletok oa tudi ni niti v sivi preteklosti niti v poznejših stoletjih vzbujal toliko pozornosti znanstvenega sveta. kakor ta In to radi svojih skrivnostnih in kakor obtok zemlje rednih vsakoletnih pomav ln še bolj skrivnostnih svojih izvorov.
2e stari egipčanski ter pozneje grški in rlmlj-nsk! učenjaki, so si belili glave s tem problemom in še za časa našega pesnika Prešerna so bili kakor vidite, »neznani studenci Nila«. Komai začetek našega 20. stoletja ie rešil ta problem. Izviri Nila leže, deloma v abesinskem visokogorju, v geogra-fični širini 9 do 16 stopinj severno ekvatorja. deloma na ekvatorju samem ln v tako-zvanih Nilskih jezerih. Iz teh iezer priteka takorvani beli N'l. Iz Afceslnfje pa modri Nil. kateremu je treba prišteti še reko Atba-ro, ki priteka tud! tz Abesinije.
Bel Nfl doseže pri Duetmu v avgusta !n septembru vsakega leta svoi vodni minimum. dočim doseže obratno modri Nil Istočasno svoj maksimum. To se ponavlja lta-kor letni časi že cela tisočletja tako redno, da je na teh pojavih zgrajeno vse egiptovsko poljedelstvo. Ta čuden pojav pa mora imeti tudi svoj vzrok. Poročila o raziskovanjih se si as e takole: Kako stvari v resnici stoje, so pokazala komaj novejša raziska-vanja. Iri so bfla podvzeta n n državni predlog po Baronu Beadnellu ,n Humeju od maja 1902. do januarja 1904. leta v gotovi razdalji od izliva obeh glavnih tokov v skupno strugo: na modrem Nilu 5 kan nad Kharturnom: na belem Nilu 320 km nad Izlivom pri Dueimu Pri tem se je ugotovilo* da obvladuje visoko poplavo modri Nil 7. Atbaro. ki prihaja Iz Abesinije. Naglo ta ogromno narasla voda modrega Nila pridrvi v glavno skupno strugo tako, da popolnoma zapre odtok belega Nila, da se niego-va veda zanstavi in daleč navzgor prekrije vse nižine. Le radi te zapreke se nabere v tem pasivnem dotoku ogromna množina vode. ki polagoma odteče komaj tedai. ko modri Nil up-da. Ravno v času leo dospe najvlšje vodovje modrega Nila do Khartu-ma. ie prispevek belega najmalenkostnetŠ. L. 1903 je znašal le eno dvajsetino. 1. 1902 pa celo samo eno dvajsetino vodnega pritoka modrega. Komaj po odtoku vodovja medresa Nil«, ob koncu novembra «11 za-čeilrorn decembra, zadobi zopet beli Nt[ premoč, ki jo ornimi potem ve? čas do pr id hodnje jeseni.
Rad! tega je razumljivo, da so odposlanci Aleksandrovi, katere je vodil Arisfo-tel. ki so prišli do izlfva obeh izvirov v glavno strugo ravno v jeseni, ugotovili, da je modri Nil glavni izvir, beli pa le majhen in neznaten dotek. dočim so poznejši rtu* iskovald. k! so prišli tia ob drtizih letnih časih, ugotovili ravno nasprotno. To prepiranje med raziskovalci, kateri dotok ie pra-vltn glavni izvir Nila. le trajalo vs« do lete 1904 m zato so bili »neznani studenci Nila«. V2rck vel kanskega In	v©*
dov a modrega Nila je s fino ia nenavadno 'cscnsko deževje v Abeslniji. ki pa je. kakor se v nalnovejšem času sodi. v -veri s kosmiču‘mi ne zernskimi pojavi in nastopa ravno v tem času in tako precizno rudi ta-čssne pozioije naše zemije na troti krog soluca.
»Studenci Nila« drmes torej niso vel »neznani«, kakor so bili ie za časa P rešet-rta. zato pa *e danes morda §e Mi! neznana »ljubezni tiraniia«, kajti Julije so že davno izumrle . . .
Drofelž«
STRAŠEN ZLOČIN V CHICAGU,
Dva dijaka chikaškc un verze 18 letni Loeb in 19 letni Lečmold sta Izpovedala, da sta nedavno umorila šttrinajstietneRn Roberta Franka', sina večkratnega mlliionarin Oba morilca sta 17 bogatih družin LeoofM je izpoveda da sta kratkomalo 'klamta umoriti »za spert« kateregakoli milijonarjevega sima Prvotno sta nameravala svoje žrtev samo sk.ctl, posnele oa sta to umorila. Zato sta povabila Roberta Pranksa na izlet z avtomobilom. Najpreie sta ga ranila na glavi, potem sta mu zamaš la usta s cunjami. pod n s pa sta mu postavila steklenico etra, ki s.a ga ukrad.a v šolskem laboratoriju. Kc so prispeli 1 avtomobilom V zapuščen kra! sts svojo žriev s eku do nagega. polila njen obraz s strupeno kislhto, zažgala njeno obleko to zakopala čevlje. Morilca sta se prvotno zagovariala s tern, da sta Izjavila d? sta bila takrat v popolnoma drugi smeit z dvema ženskama katerih imen ne moreta Izdati iz galantnosti. Toda komisija ie našla pri Frankovem truplu Leopoldove očale m šol er Leopodove družine je izjavil, kda in kam se Je odpeljal miadi gospod.
: Ameriška »siamska dvoička«. V Italijo sta dospela dvojčica Godino, ki sta popolnoma podobna umrlima siamskima bratoma. Dvojčka Godino sta majhne postave, plavolasa ft nekolko kratkovidna. Stara sta šestnajst let Njun« mati Je špantoJka. Dvojčka sta zraščena na trebuhu. Iz Italije potujeta v London, odtara v razna večja Evropska mesta to končno v Washington. kteT bosta ostala tri leta In obiskovala trgovsko šoto. Dvojčka se skrbno izogibljeta radovednosti občinstva.
»<.1 i>Hf0?B&t£žar v ameriški šoli. V Plaza del Rey v Kalifornij! je nastal požar v ta-mosnji so 11 za duševno zaostale otroke. 23 otrok je zgorelo, 40 na je ranjenih. Požar je nastal v pritlična popolnoma esene Šole.
: Mednarodni protituberkulozn! kongres, ^ .Mednarodna zveza proti tuberkulozi Priredi mesca avgusta v Lausanni svoj četrti kongres, na katerem se bo razpravljalo predvsem o vplivu tuberkuloze na nosečnost, o blofogljl bacila ln o proflaktičnlh odredbah proti tuberkulozi
LJUBLJANA Wolfova uli«
OGLASI IS
Cena oglasom do 20 htsed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para z davščino vred.
Gmotno slabejšim slojem dovoljujeuprava poseben popust pri inseriranjp v malih oglasih I
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša nepozabna soproga, teta, nečakinja in svakinja, gospa
trgovčeva soproga
danes dne 6. t, m. ob pol 4. uri, previdena s tolažili Sv. vere. Pogreb preblage pokojnice bo v nedeljo dne 8. t. m, ob 5. uri pop. iz hiše žalosti, Celovška cesta 91/a, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 6. junija 1924.
Žalujoči ostali.
f bcar liici: Burroughs:
?■ srn opice.
Bil je obenem radoveden, kaj je v onem zaboju, ki so ga mornarji zakopali. Ce ga možje niso hoteli obdržati, zakaj ga niso vrgli v morje? Bilo !>i dovolj priprosto.
. »Ah,« si je mislil, »najbrže ga niso hoteli vreči stran. Skrili so ga tu, da ga pozneje poiščejo.« Zletel je torej z drevesa iti pričel preiskavah zemljo naokrog, če niso ljudje česa pozabili, kar bi si lahko prisvojil. Tedaj je odkril v grmovju pozabljeno lopato.
Poskusil je kopati z njo, kakor je videl mornarje. Neprijetno delo, ker se je moral z boso nogo upirati ob lopato. Toda Tarzan ni odnehal, dokler ni izkopal mrliča. Potegnil ga Je iz groba in položil ha stran.
Potem je kopal naprej in končno zadel ob zaboj. Dvignil ga je iz luknje in postavil poleg mrliča. V jamo je pahnil truplo in jo potem zasul. Po končanem delu se je lotil zaboja.
Štirje mornarji so se potili pod njim; Tarzan Pa ga je vzdignil sam, kakor bi bil prazen, navezal vrv krog njega in ga z lopato zadel na hrbet. Potem ga je odnesel v najbolj divji del džungle.
Seveda ni mogel z nerodnim bremenom na drevesa; zato je sledil od velikih živali skozi goščavo utrti poti.
Romal je že več ur, ko je zadel ob neprodirno steno • grmovja. Tu se je moral oprijeti najnižjih vej, da se je prerinil naprej. Čez četrt ure je dospel V amfiteater, kjer so imele opice svoja zborovanja in svoje dum-dum slavnosti.
Blizu sredine, ne daleč od takozvanega bobna, je pričel kopati. Kljub zanj zelo napornemu delu je vztrajal, dokler ni izkopal tako velike luknje, da se je zaboj skril v njej.
Tarzan je zraven dokazal, da ima vendar le več pameti od opic, med katerimi je zrastel. Domislil se je, da mora biti v zaboju nekaj dragoce-
nega, sicer bi ga možje ne skrivali. Od opic se je naučil posnemati vse novo in nenavadno; zdaj ga je pa gnala prirodna radovednost, lastna opicam in ljudem, da bi odprl zaboj in pogledal, kaj je v njem.
Toda zaboj je imel težko ključavnico in močne, železne obroče, da nikakor ni mogel zadostiti svoji radovednosti.
Za enkrat seje modal zadovoljiti, da ga je skril. Na vsak način je bil varen pred tujimi rokami.
Kakor že tolikrat, se je odpravil tudi zdaj proti koči. Spotoma je lovil in pojedel na mestu, kar je dobil.
Ko se je približal koči, je bila že noč. V notranjščini je gorela luč. Clayton je namreč našel vrč olja med stvarmi, ki jih je črni Miha pustil Claytonu. Dvajset let se ni nihče dotaknil tega vrča. Tudi svetiljke so bile še porabne — zato je bilo v notranjosti svetlo, kakor po dnevi.
Tarzan je strmel. Večkrat se je že vpraševal, zakaj so svetiljke. Sicer je v knjigah bral o njih in jih videl na slikah, toda razumeti ni mogel, odkod ta čudežna solnčna svetloba.
Ko se je približal najbližjemu oknu, je videl, da je koča z vejami in jadri razdeljena v dva dela.
V sprednjem koncu so bili trije možje — oba starejša v živahnem razgovoru, dočim je mlajši slonel na stolu in bral menda neko Tarzanovo knjigo.
Ti trije možje Tarzana niso posebno zanimali, pač pa pogled skozi drugo okno. Tam je ugledal mlado deklico! Bila je res krasno raščena! In kako nežna je bila njena bela koža.
Pisala je na Tarzanovi mizi. V kotu je na travi ležala zamorka in spala.
Celo uro je Tarzan občudoval Jane Porter. Kako rad bi govoril ž njo, pa se ni upal, ker je bil prepričan, da ga ne bo razumela, kakor ga ni mladi mož; obenem se je bal, da bi je ne prestrašil
Končno je vstala. Pisanje je pustila na mizi. Stopila je k postelji, kjer je ležalo več plasti mehke trave in jih zrahljala. Potem si je razpletla bogate, zlate lase. Kakor od solnca pozlačen slap so se vlili gosti kodri okrog njenega obraza in postave.
Tarzan je stal kakor začaran.
Nato je ugasnila luč in v koči je zavladala tema.
Tarzan je mirno čakal zunaj. Sedel je pod oknom več kakor pol ure. Enakomerno dekličje dihanje mu je razodelo, da je zaspala.
Tedaj je previdno stegnil roko skozi okno in tipal po mizi. Končno je našel papirje, ki jih je Jane Porter popisala. Vzel jih je in potegnil roko ven. Zložil je liste in jih vtaknil v tul k puščicam. Nato je tiho kakor senca šinil v džunglo.
Odnesena v džunglo.
Drugo jutro je prva Tarzanova misel veljala dragocenemu zakladu, ki ga je prinesel s seboj, namreč pisanju, skritem v tulu.
Upal je, da bo lahko bral, kar je lepa bela deklica pisala prejšnji večer.
Toda ob prvem pogledu je bil bridko razočaran. Še nikdar ni po ničemur tako hrepenel, kakor sedaj, da bi lahko prebral pismo zlatolase boginje, ki se je tako nenadoma pojavila v njegovem življenju.
Pismo ni bilo njemu namenjeno, vsebovalo pa je njene misli in to je Tarzanu zadoščalo.
In zdaj so ga ovirale čudne, pisane črke, ki jim ni bil vajen. Crke so bile poševne, baš obratno, kakor v tiskanih knjigah in bile sploh čisto drugačne.
Prej se je že večkrat trudil, da bi prebral pisano črno knjižico in čeprav je poznal črke, ni mogel pojmiti zmisla besed.
Zdaj je poskusil svoje znanje pri tem pisanju. Dolgo je ugibal dokler ni polagoma spoznal ,da pozna že vse črke; bile so le nekako čudno zve-rižene in spačene.
2e se mu je posrečilo razvozlati tu in tam kakšno besedo — skoro bi zavriskal od veselja: znal je brati tudi pisane črke! Šlo je sicer počasi, toda pomalem je razumel vse. Bral je sledeče:
Gd. Hazel Strang, Baltimore, Md.
Na zahodni afriški obali, 10° južne širine 3 (?) februarja 1909.
Draga prijateljica!
Sicer nima zmisla, da ti pišem, ker ne boš nikdar uzrla teh vrstic, toda povedati ti moram par strašnih doživljajev, ki smo jih doživeli, odkar smo se z nesrečno ladjo »Arrov« odpeljali iz Evrope.
Če se nikdar več ne vrnemo v civilizirani svet, kakor se nam zdaj obeta, imam toliko več vzroka, na kratko popisati dogodke, ki so nas upropastili.
Vodovodna Inštalacija m kleparstvo
Franjo Dolžan
Celje
prevzema vsa v gori o-menjeno stroko spadajoča dela in popravila Naprava novih strelovodov in poprava istih.
IHRlHilllilin Toploika
toua na pločevinastih katelj
J. Pleško
Ljubljana
Karlovška cesta Stev. 2
Umetna gnojila
prvovrstni rudninski super-fosfat, superfosfat iz kostne moke ter razna mešana gnojila po najnižjih konkurenčnih cenah dobavlja tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.
SENZACIJONALNA NOVOST
je krasna mapa, v kateri naš priznani strokovnjak prot. Albert Sič nudi slov. javnosti
pod vodilnim naslovom »Slovanski narodni slog“ prekrasne motive naših domačih
.	.	domov	in	pestro	narodno	notranjo	opremo kmečkih hiš.
V prvi mapi:
nismo imeli in
je zastopan škofjeloški in kranjski okraj. Take zbirke Slovenci doslej opozarjamo cen}, občinstvo, da si omisli to velezanimivo in zelo posrečeno delo.
Cena mapi na papirju Din 00*-, v luksuzni izdaji na tankem kartonu z ovitkom Din 140*—. Dobi in naroča se v založbi Zvezne tiskarne in knii« garne v Ljubljani, Marijin trg it. 8.
p@z@r! Za birmo!
I
I
%
1
l
!
Najboljše in najcenejše obleke za birmance največji izberi Vam nudi priznano sol;
v vseh velikostih in dna tvrdka
DRAGO /CHWAB
LJUBLJANA, DVORNI TRG 3
Vedno v zalogi angleško in češko sukno, elegantni modni vzorci, razno moško perilo in drugo manufakturno m modno blago po konkurenčnih cenah. Lister v vseh barvah, dalje surova svila, panama, platno, rips i. t. d. za obleke v ogromni izberi.
Blagovolite si ogledati zalogo I
iProda m 1
Psa
čistokrvnega Dobermana, 10 mesecev starega (velik) proda za 600 Din upravnik dvor* Žiče pri Konjicah.
in omara za knjige ter razno drugo pohištvo po nizki ceni naprodaj pri Ivan Napast, Viž-marje 76 pri Ljubljani.
celim Inventarjem, na jako prometnem kraju v Mariboru se radi bolezni ugodno proda Stanovanje takoj na razpolago. Poizve »opri g. Andrej-u Sosič-u, Maribor* Trdinova vi. št, 3.
enonadstropna z g0,tilno In mesarijo v industrijskem kraju Slovenije, ter mesarija na Hrvat-skem v prometnem kraju. Naslvo v upravi lista.
Mam
eno boljšo petvrstno harmoniko, tvrdke Lubas popolnoma v dol brem stanu. Pri Štefanu, Pot v Rožno dolino 34, Ljubljana
Službe
želi mest* pri kakem boljšem vdovcu ali priletnem gospodu kot gospodinja. Gre tudi k vdovcu z malimi otroki. Zna dobro kuhati, opravljati gospodinjska dela in šivati. Ponudbe naj se pošiljajo upravi lista pod šifro »Skrbna gospodinja«.
event. trg. solruduik za špecerijsko stroko, vojaščine prost, primernega mesta najraje
išče
v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro „Agi-len '*.
išče primerne službe, najraje pri starejšemu samskemu gospodu. Gre tudi k vdovcu z 1—2 otrokoma. Nastop takoj. Cen j. ponudbe pod šifro »Varčna gospodinja« na upr. tega lista.
Kakor veš, srno podvzeli znanstveno ekspe _ cijo v Kongo. Papa bi moral raziskati ui>raiT čenost čudnega mnenja, da je v prastarih cas živel v Kongu civiliziran narod, čigar ostanki tam še zakopani v zemlji. Tako so mi rekli pr . odhodom; na odprtem morju sem šele zve »4 resnico.	..
Kakor se zdi, je neki star prijatelj knjigi P sestnik knjigarne in antikvarijata v Baltinior. našel med listi zelo starega španskega r,°^°?l neko pismo iz leta 1550, kjer so popisani doz Ijaji upornega moštva neke španske ladje, » odplula z neizmernim zakladom iz Španije v no Ameriko. Ta zaklad so bržkone nagrabili ski roparji.
Pisec tega pisma je bil nekdo od mosrv	,
ga je pisal svojemu sinu, takrat kapitanu španske trgovske ladje.	, j. !
Več let je že preteklo po onih, v Pisnnl,e(jet) sanih dogodkih in stari mož je postal ug-ja meščan v manj znanem španskem mestu.	.
zlato je ljubil že tako zelo, da je poskusil	^
samo da bi omogočil svojemu sinu, da bi s oba poiskat oni bajni zaklad. Pisec opisuje, se je komaj teden dni po odhodu iz Španu® ^ štvo uprlo, pomorilo častnike in potnike, ki ^ jim zoperstavili. S tem pa je zapečatilo svojo lastno usodo, ker niso znali ravnati na odprtem morju. Dva meseca je blodila sem in tja, dokler se ni razbila ob nekem 0 ^ ^ Ladjine ostanke je morje izvrglo na bre ^ desetim, še živim mornarjem se je posrečilo šiti en zaboj zlata.	■. r po*
Tega so skrbno skrili na otoku in živeli tem tri leta, v stalnem upanju na rešitev. -j. Polagoma je zbolel drug za drugim in ^ j končno je ostal le še pisec dotičnega pis® življenju.
*	..	netočnih	in
Ne kupujte voznih reo°vi
Prihodnji teden
izide po vsej Sloveniji bolj razširjen in priljubil00
VOZNI REP
vseh železniških, poštnil* jj avtomobilnih prog v SIov®^' s kurzno karto. Sestavljen po najnovejših podatkih
Cena
samo
i n.
Preprodajalci popust kot pri zadnji
Naročila spreletita
Zvezna tiskarna in
iti
dobra, absolventinja „Slovenske trgovske šoie“iščemestav Ljubljani. Gre 2* par mesecev brezplačno. Ponudbe (Jbd,,Pisarniška moč” na upravo lista.
s triletno trgovsko prakso, Išče mesta, kjer bi dobila Izpričevalo, Gre kot piaktikantinja. Cen) dopise na upravo lista pod šifro »Trgovsko naobražena«.
Stanovanja!
icoa
išče malo sobico alt kuhinjo v mestu. Odgovori pismeno pod šifro „Mima“ na upravo lista ali ustmeno istotam.
Id znajo šivati posteljne odeje (kovtre) na stroj, se sprejmejo takoj. Zagrebačka Industrij« popku* Zs^reb, Gajev« t3,
absolventinja 2. razr. trgovske šole, zmožna vseh pisarniških del, stenografije in strojepisja, poštena, ir. siromašne družine, želi vstopiti kot prodajalka v trgovino z mešanim blagom v mesto ali na Rpželi. Ima 1’/# letno prakso z dobrimi referencami.
Vajena vseh del v skromni domačiji, bi bila v izven uradnem času lahko podpora gospodinji. Znjedno bi opravljala vsa pisarniška del«.
Začasno reflektira samo na oskrbo v lilšl. Pozneje po dogovoru.
Ponudbe na upravo lista pod Št, „t 1.001",
DOPISI):
- tujka bi se rada seznanila z inteligentnim, mladim gospodom v svrho natančnejšega spoznavanja ljubljanske okolice Ponudbe n« upravo lista pod šifro „Narava“.
Razno
Mviija
Za dobo letošoje8 se od® sel1”!
restavracij*, ifl0t^'
od 16. do 25. v najem restav--šču in tudi ®®D!r1lial2U. Informacije daje ®* 0 velese)’11 dopoldne ravnatelj* skega urada.
10.000 dUpriti odstop« -jffj
bone parcele. Ponu	^
»Sigurno« na upf* -
Lep> žrL«
premot
S 4-5000 kalon|>30c Ormož tona i j pfe-prodaja Slove"*” P „. mogokopna druz?' 0 * Ljubljani,
štev.
ulica
z. v
Hišne,
potre««
Privalila urada
ločena, želi znanja c boljšim gospodom v svrho dobrega prijateljstva. Cenj. dopise jpod Prijateljstvo« o* upravo Ust«.
emajlirano.eOT'lafi«
znamke „Gohath *itv0d* čeikoslov.pf0 ^,
vrste,
A. Vicel,
Maribor. «1**® ,r*