POUK IN ZABAVA
Tvoj angel. Hitro.                                 Besede zložil Aulon MeJptd.             Uglasbil Jv. Kiftrlc.
'*      u           •" f
Kdo    ti   da - je         slad-ke   sa-nje,         ka-dar   te   ob     -    ja-me spa - nje ?
Kdo    na de-sni          ču - je   stra-ni,          du-Ši     tvo-ji            ti - ho   zna-tii:
Kdo    te   va-ru     -    je v ne-zgo-di,         po ste-zah ne     -     var-nih vo-di,
Ko      u-gas-ne         žar   o - če - sa,         kdo po-pe-lje          te v ne-be-sa?
De - te    Iju - bo,            sr - ček moj,                 an   -   gel           tvoj!
Gre - ha    ve - ko     -     maj   se   boj ?              An   -   gel           tvoj I
v sr-cu   hra - ni            blag po-koj?             An   -   get         tvoj!
De - te    tju - bof           sr - ček moj,                 an   -   gel           tvoj!
Bogat berač.                                                    Na]ve5Ja knjiga na svetu.
Ni doigo temu, kar je umrl na Dunaju            V britanskem muzeju na Angleškem je
bivši pismonoša Drescher, ki je živel tako     atlas — knjiga zemljevidov ~ ki meri v
ubožno, da je beračil in spal na tleh. Ko     visočini 2 m 13 cm. To je najbrže največja     '
je pa umrl, so našli v njegovem beraškem     knjiga.
stanovanju med starimi časopisi VTednoatnili
papirjev  za 45.000 K.   Od teh bosta imela                            ŽitfaJi v oqn\ti.
užitek boeatega berača brat in sestra, ki            ,, Y
sta podedovala niegovo zapuščino.                         Večma živali se boji ognja ter beži v
strahu pred njim, Nekatere pa ogenj kar začaruje, siliju vanj  ter se nič ne zmenijo
Najvefija poštna znamka.                    za bolečine, ki jih povzroča vročina. Konj
postane kar divjt v gorečem hlevu, pes pa
Največja poštna znamka, kt so jo do-     ostane   popolnoma   miren  sredi  plamena.
zdaj naredili, je ameriška znamka za novine     Samo gobec drži prtpognjen k tlom, kjer je
in zavoje.   Ta je  10 cm dolga in 2'.', cm     čtst zrak, ter mirno  isče, kam bi bežal.
široka.                                                                Mačke pa grozno kriče v ognju. OČi obra-
*) Glej: Josin-Gangl: II. berilo.                                             
 167   
Čajo od svetlobe ter bele in se stiskajo v kote. Če jih hoče kdo rešiti, so popolnoma mirne in se prav nič ne branijo. Ptice ogenj omami; mirne so, in celo klepetave papige ne kriče, ako jih obdaja ogenj. Krave so tudi mirne, dado se odvezati in odvesti in tudi same si poiščejo izhoda iz nevarnosti.
Ali znajo žiVali Steti ?
Neki italijanski učenjak je dognal, da znajo mnogokatere živali višje šteti kot divji Ijudje. Navadni divjaki štejejo le do Štiri; v nekih rudnikih pa napravijo konji 30 votetij Tia dan in odkoTahajo po 30. vožnji vsak dan iz lastnega nagiba narav-nost proti svojim hlevom. V Indiji, kjer prenasajo sloni tovore, so isii tudi tako izurjeni, da ne napravijo niti koraka več, kakor hitro je prišla ura počitka. V Babi-loniji so voli, ki so gonili stroje za vzdi-ganje vode ter si pri vsakem 100. čebru sami ob sebi napravili odmor. Nekdo je imel psa, ki je znal izvrštno Šteti. Nekega dne po kosilu je imel pes Še 26 kosti pred seboj. Kosti je zakopal, drugi dan pa jih je izkopal 25, jih skrbno oglodal in legel spat. Hipoma pa se je zbudil, kakor da se je nečesa spomnii. Sel si je izkopat Še 26. kost, jo oglodal, potem je šele mirno za-spal. Tudi ptiči znajo šteti, posebno dobro vedo, koliko jajec imajo v gnezdu. Nekdo je vrgel slavcu vsak dan tri hrošče. Ko je dobil drugega, je vselej počakal Še na tretjega, potem pa je takoj odletel.
Kollkpat  In  kako   dolgo   blje   stolpna ura na leto?
Kadar bije stolpna ura, štejemo paO udarce, toda redkokdaj pomisli kdo, koliko dela opravi kladivo v enem Jetu. Ako bi ura odbila vse letne udarce zdržema dru-gega za drugim, bi rabila 3 dni 8 ur in 18 minut To izračunamo jako tahko: Ura bije Ikrat = »/4. 2krat : •/„ 3krat — a'4 in 4krat = I cela ura, to je skupaj 10 udarcev v eni uri ali 240 udarcev na dan. K temu prištejemo še 156 udarcev celih ur. Na dan je tore] 396 udarcev in na leto 365 x 396 — 144540 udarcev. Vsak udarec traja približno 2 sekundi, to je torej 289.080 sekund  — 3 dni 8 ur in 18 minut.
Kako sušimo mokre čpevlje?
Ako hoČeŠ posušiti mokre Črevlje, storiš najbolje, da jih nasuješ s suhim ov-som. Oves ima namreč veliko dovzetnost za mokroto, zato jako hitro potegne iz usnja vso vlago. S tem pa se oves napne in zabfani, da se črevelj ne skrči in ne strdi. Ce to storiš zvečer, stresi drugo jutro oves iz črevlja. Oves deni sušit, polem ga lahko zopet rabiš v ta namen. Bolj ko je oVes suh, boljŠi je.
Kako spe Japoncl?
Japonec ne spi nikdar tako, da bi imel glavo obrnjeno proti severu, ker po-kopujejo na Japonskem mrliče v tej smeri. V mnogih zasebnih hišah in gostilnicah imajo vetrnice samo zato, da gredo donia-čini in potniki latiko brez skrbi ležat in spat.
Draga cvetica.
Na Angleškem imajo ravno sedaj raz-stavo cvetic. Tamkaj vidite lahko jako cedko cvetico, ki jo imenuiejo Ondoto-glosum Ardentissimum in ki io ceniio na 20.000 K.
Dolga brada.
Neki francoski rudar ima nadaljšo brado na svetu. Dolga je 3 m 32 cm. Kadar hodi, jo nosi pod pazduho, pozimi pa jo omota okolo vratu, da mu je topleje.
fiavadna muha.
Izra^unali sp, da izleže navadna muha do 120 jajčec. Črez tri tedne se razvije iz jajčeca mnha. Ako računamo dalje, pridemo do zaključka, da ima lahko ena muha tekom enega leta 25 milijonov potomcev.
Dragoceni golobi.
Nedavno so prodali na AngleŠkem na dražbi 72 golobov posebne vrste za 18000 K. Najboljšega goloba so prodali za 1200 K. Najznamcnitejši vrsti golobov imenujejo Bzmaju in nsova".
Ruskl car jn pisma.
Ruski car dobiva največ pisem. Ko bi hotel sam prečitati" vsa pisma, ki jih pre-jenia na dan, bi mu ne ostalo niti trenutek svobodnega Časa. Car prejme vsak dan nad 500 pisem, vrhutega še mnogo prošenj in pritožb. Pisma, prošnje in pritožbe pregle-dujejo posebni uradniki, ki morajo o vsem natančno poročati carju.            t ~
Pajki.     '
V japonskih gozdih so pajki, ki predejo tako močno pajčevino, da mora rabiti nož, ako jo hoče kdo pretrgati. V Teksasu v Sevemi Ameriki so pajki, ki predejo balon, dolg nad pol metra, ter ga obešajo z nitjo tia veje. Potem gredo vanj stari z mladimi pajki, pretržejo nit, in balon plava dalje. Pajki pa si postavtjo na drugem mestu svoj dom.
-*   168   «s~
Navadna pajčevlna.                                                     Petrolej.
Navadna pajčevina je tako  lahka m            Petrolej se Časih kadi in ima neprijeten
tanka, da bi do 40.000 km dolga njena nit     vonj. To neprijetnost odpraviš, ako stenj,
tehtala  le  228 gramov, to je manj kakor     preden ga   rabiš,  namočiš v  kisu  in  ga
četrtino gk. čeravno je tako  dolga, da bi      dobro posušiš. Petrolej daje tudi Čistejšo
lahko  obviii s to nitjo našo  zemljo krog-     in svetlejšo luf, ako mu primešaš nekoliko
inkrog.                                                                soli a!i vržeš vanj košček kafre.
Računski nalogi.
Priob^il S. P.
Andrej pravi: A.ko bi iniel petkrat toliko kron kakor jih imam in Še 5 kron zraven, bi imel ravno 100 kron. Koliko kron imam?
Trgovec si je pridobil trikrat toliko in podedoval je petkrat toliko, kolikor je imel denarja, ko je začel trgovino. Ako ima sedaj 56.800 K, koliko denarja je imel v začetku ?
Rešitev in imena rešilcev priobčimo v ppihodo]i številki.
Rešitev besedne naloge v šesti številki.
Naprej zastava Slave I
Prav at> jo reiili: Srciko Fcijantii, realec v Ljobljani; Favla Giidercr, ufcnka pri Sv. Gregorju; TonLck in Stanko Svelioa, dijaka v Mariboru; Helena in Stana Kmigher, uienki v Postojni; Anica Kosec, učcnka III- raircda v Planini; Itaka Rtiiltkovo, uteuka [II. a lait. pri Sv. Jakobu v Ljubljani; Mtlan Zega, diiak I. gimn. ran-. v Kranju: Mhko Crobath, difak III. b gimn. raw. v Kranju; Milan in Vida Šiamcar v Ljubljani; Sunialav Novalc, Francaj FabjanClC, JanUo Madro-niL, šl. Schweiger, Franjo Lokar, dijaki HI. gim. rair., inVladislav FabjnnCa, dijak IV. raw. v No-vem meslu; Marica OsCerc, učeaka V. Mzreda pri Sv. Kriiu na Murakeui pulju.