Štajerski
Ptuj, četrtek, 4. novembra 2004
letnik LVII . št. 44 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Trnovska vas
Je župan kršil zakonodajo? Stran 2
Ptuj
Vandalizem v vrtcih Stran 4
Ormož
Dobra letina - slabi časi Stran 5
Ptuj
Preplah zaradi bombe Stran 32
Rokomet
Ines končala športno pot Stran 25
Sp. Podravje
Vsaka občina po svoje Stran 3

. 1

Ptuj . Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
Vsak spomenik priča o nekem življenju
V ponedeljek je bila na starem ptujskem pokopališču komemoracija v počastitev dneva spomina na mrtve.
Slavnostna govornica na komemoraciji je bila častna občanka Mestne občine Ptuj dr. Ljubica [uligoj, ki je med drugim dejala: "Nase življenje bo dobivalo globljo vsebino, nasa življenjska pota bodo smotrnejša, če se bomo ozirali po vrednotah preminulih, katerim so vrednoto pomenili skupnost, v katero človeka veže domovina, domač kraj in topli človeški odnosi. Njihove vrednote je nare-
venski narod dokazal, da so bile zgrešene sodbe o hlapčevstvu, ker je to junaški, svobodoljuben narod, ki je sklenil, da si sam kroji svojo usodo. In še ne tako daleč nazaj je slovenski narod v osamosvojitveni vojni spet dokazal svojo odločenost in svojo pokončno držo."
V kulturnem programu so sodelovali: Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Štefana Petka, Komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom Franca Lačna in reci-tatorji ptujske gimnazije Lidija, Maša in Miha. Verski obred je opravil pater Tarzicij Kolenko. Prireditev je vodila Nataša Petrovič.
Ob slovesnosti je delegacija v sestavi: dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, Mitja Mrgole, častni član Mestne občine Ptuj in podpredsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Ptuj, Stanko Lepej,
Ne îakaite na prvi snegi
ž. pri.
li 7 X i« mvoma pot i liintkimi li no sohom coiti«o do 10 « kioiiol
Povpnioi» po ugodni ponudbi.
..Zadružni trg 8, 2251 Plui
Tel.: 02 / 788 11 50
Računalniki po odličnih
cenah	M
Folo: Črtomir Goznik
Delegacija je položila vence k pomembnim pomnikom naše preteklosti.
RADIOPTUJ
89,8»98,£'I04;3
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostna govornica dr. Ljubica Šuligoj
koval čas in življenje. Bili so to ideali o boljšem življenju, za katerega se je vredno žrtvovati. In vprašajmo se, kako spoštujemo pomnike kateregakoli človeka, ki je delček svojega bivanja vgradil v stavbo slovenstva. Ali nas zapuščeni spomeniki nič ne opominjajo? Vsak spomenik, sleherno spominsko obeležje nam priča o nekem življenju in dogajanju. Danes stojimo pred spomenikom padlih, ki nas opozarja na čas, ko je slo-
Foto: Črtomir Goznil<
Na komemoraciji je nastopil tudi Komorni moški pevski zbor Ptuj.
predstavnik veteranov vojne za Slovenijo, Janez Rojko, predsednik policijskega veteranskega društva SEVER, Janez Rožmarin, član mestnega sveta občine Ptuj, in Špelca Vrbanec, predstavnica kluba brigadirjev, položila vence k spomeniku Jožeta Lacka, spomeniku padlim narodnim herojem, borcem Slo-venjegoriške čete, španskim borcem in talcem, spomeniku petih vojakov nekdanje Jugoslovanske vojske, h grobu padlih v 1. svetovni vojni, k spomeniku 20 ustreljenih talcev in k centralnemu križu.
Franc Lačen
Maribor • Rektorjev dan
Listini bolnišnici in Perutnini
V veliki dvorani rektorata Mariborske u^iv^^e bo danes, 4. novembra, ob 11. uri, Rektorjev dan.
Na njem bodo podelili različne nagrade (zlate, srebrne in bronaste plakete, rektorjeve nagrade najboljšim studentom v generaciji ter Perlachova priznanja) in svečane listine. Med prejemniki rektorjevih nagrad sta s Ptujskega Splošna bolnišnica Ptuj in Perutnina Ptuj, ki bosta prejeli svečani listini. Splošna bolnišnica Ptuj jo bo prejela za izredno dobro sodelovanje v izobraževalnem procesu vodstva, medicinskih sester ter sodelavcev z Visoko zdravstveno šolo Maribor. Perutnina Ptuj pa za dolgoletno uspešno sodelovanje na področju znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela s Fakulteto za kmetijstvo Univerze Maribor. (MG)
Ptujsko Martinovanje
PIŠČANEC IN VINO
10. -11. novembra 2004 v ptujski kleti, Vinarski trg 1, Ptuj
Vstopnina 2000 sit za vse kar laliko poješ in za vse kar ialiko popiješ.
od 11.00 aoMim ^^ûû
RADIOIITEDNIK
fiS Gostinstvo PP
PTUJSKA ^J^ET
V ---------
Perutnina
9770040197060
Destrnik • Franc Pukšič - že tretji mandat v parlamentu
Delo opozicijskega poslanca je težko
Franc Pukšič, sicer župan občine Destrnik, je bil na letošnjih državnozborskih volitvah že tretjič izvoljen v slovenski parlament kot član stranke SDS, zato smo se tokrat z njim pogovarjali o njegovem delu v parlamentu in na sploh o delu državnega poslanca.
Kakšno je bilo Vase delu v slovenskem parlamentu, ko ste prvič prestopili prag Državnega zbora, in kakšno je danes, ko parlamentarne igre in igrice dodobra poznate?
Že v prvem mandatu, ko sem vodil komisijo o oškodovanju družbenega premoženja, sem svoje delo namenjal nadaljnjemu razvoju in financiranju občin. Uspelo mi je preko ustavnega sodišča, skupaj še z nekaterimi poslanci, spremeniti zakon o financiranju občin s 75 odstotkov na 100 odstotkov primerne porabe. V drugem mandatu je bilo moje glavno delo, ob vodenju komisije za Slovence po svetu, borba, da se končno premakne nekaj v telekomunikacijskem sistemu in prišli smo do zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Le-to se počasi privatizira oziroma se je v glavnem sprivatiziralo, zakon sicer ni idealen, dobra pa je, da je bil sprejet. Vse najrazvitejše države v Evropi imajo bistveno večji odstotek lokalnih financ na področju lokalne samouprave, kot je to konkretno pri nas. V Sloveniji je skupni obseg lokalnih financ okrog 12 odstotkov oziro-
ma nekaj čez 5 odstotkov bruto domačega produkta, v razvitejših evropskih državah pa je v rokah lokalnih javnih financ okrog 30 odstotkov. Pri nas je takšno stanje zato, ker je vlada imela vseskozi v svoji strategiji (kar je zapisano tudi v strategiji 2004 — 2008), da bo s finančnimi instrumenti naredila vse, da se bodo občine združevale. V zadnjih osmih letih pa se je izkazalo, da je z ustanovitvijo lokalne samouprave bilo narejeno veliko na razvoju infrastrukture (ceste, vodovod, kanalizacija), v zdravstvu in šolstvu ter na kulturnem področju.
Žal mi je, da v tem mandatu nisem mogel prepričati ministrov za finance, pogovarjal sem se z vsemi, v zvezi s spremembo zakona o financiranju občin; parlament namreč lokalnim skupnostim nalaga veliko novih nalog, za to pa ne zagotavlja sredstev. Predlagal sem amandmaje, a niso bili sprejeti. Tudi pri sprejemanju proračuna je naša stranka vložila amandma, da bi se primerna poraba na prebivalca v letih 2004 in 2005 dvignila za približno 1000 tolarjev, to pa ni bilo izglasovano.
Bili ste tudi član odbora
Trnovska vas • Seja sveta
Je župan kršil zakonodajo?
V sredo, 27. oktobra, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na nadaljevanju 15. redne seje. Na njej naj bi sprejeli odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Ptuj in odlok o ustanovitvi Lekarne Ptuj.
Sejo je vodil podžupan Franc Pukšič, ki je opravičil župana Karla Vurcerja zaradi službene zadržanosti, o kateri so nekateri svetniki dvomili. Svetniki naj bi se na nadaljevanju seje seznanili s polletno realizacijo proračuna občine in s predlogom odbora za negospodarstvo o razdelitvi sredstev društvom po izvedenem javnem razpisu, vendar se je že na začetku zataknilo.
Najprej je svetnik Srečko Pukšič zahteval, da se mu predstavijo vzroki o ponovnem zadržanju sklepa o imenovanju odgovornega urednika glasila Trnovski zvon, ki ga je župan že drugič protizakonito zadržal; dodal je, da dokler ne bo pisno seznanjen z vzroki za zadržanje, ne bo sodeloval več na nobeni seji. Prepričan je tudi, da je zadržanje tega sklepa s strani župana Karla Vurcerja žaljivo do članov občinskega sveta in tudi do občanov, saj se imenovanje vleče že od 13. maja, ko je bil odgovorni urednik prvič imenovan. Tako letos zaradi županovih igric ni izšla nobena številka občinskega glasila, zato občani niso informirani, kaj se v občini dogaja.
Podžupan Franc Pukšič je povedal, da je sklep zadržal župan Vur-cer, zato on na to vprašanje ne more podati odgovora, in predla-
gal, da o zadevi razpravljajo pri pobudah in vprašanjih svetnikov ali pa na naslednji seji, vendar se s predlogom svetniki niso strinjali. Svetnik Jože Potrč je menil, da je bilo s strani župana in občinske uprave kršenih več odlokov; zato dokler se te zadeve ne uredijo, ne bo sodeloval na seji, župan in občinska uprava pa tudi ne spoštujeta sklepov občinskega sveta. Svetnik Ivan Lovrenčič je na seji od župana zahteval, da v roku treh dni skliče redno sejo, na kateri bodo razrešili nastalo situacijo v zvezi z imenovanjem odgovornega urednika in pregledali realizirane sklepe občinskega sveta ter spregovorili o kršenju zakonodaje s strani župana in občinske uprave. Lovrenčič je še povedal, da v če župan seje ne bo sklical, bo zahteval sklic izredne seje. Po tej razpravi so štirje svetniki (Srečko Pukšič, Ivan Lovrenčič, Jože Potrč in Andrej Murko) sejo zapustili in podžupan je sejo prekinil zaradi nesklepčnosti. Tako so svetniki ponovno škarje in platno okrog imenovanja odgovornega urednika občinskega glasila vrnili županu, ki se bo moral odločiti med spoštovanjem sklepov občinskega sveta in med osebnim prepričanjem.
Zmago Šalamun
Franc Pukšič
za šolstvo, znanost, kulturo šport!
Res je! Ob spreminjanju šolske zakonodaje smo si v naši stranki prizadevali, da bi lokalne skupnosti tam, kjer so ustanoviteljice vrtcev, osnovnih šol, dajale tudi soglasja k imenovanjem ravnateljev in ne zgolj mnenja, kjer pa je ustanoviteljica država (srednje in visoke šole), pa država. Za materialne stroške in investicije mora skrbeti lokalna skupnost. To bi pripomoglo k določeni decentralizaciji. Vesel pa sem, da nam je v tem mandatu uspelo v nacionalnem programu visokega šolstva spraviti skozi amandma, da se izven univerzitetnih središč ustanavljajo višje- in visokošolski zavodi. Na Ptuju se je k temu pre-
malo podjetno pristopilo, premaknilo pa se je le. Ptuj bi moral dobiti tudi kakšnem visokošolski program v zvezi s kulturno dediščino.
Ste poslanec širšega območja Slovenskih goric in Ptujskega polja. Tu in tam se sliši, da Pukšič poskrbi za Destrnik, za druge pa ne. Lahko to komentirate?
V	Državnem zboru pri sprejemanju zakonodaje ne moreš poskrbeti za občino, ampak lahko poskrbiš za območje. Za posamezno občino ne moreš poskrbeti, razen ko gre za kakšno konkretno investicijo. To pa se dogaja. Konkretno sem vložil leta 2002 amandma za 20 milijonov za osnovno šolo Grajena, da smo zagotovili začetek investicije v državnem proračunu. Žal ta amandma takrat ni bil sprejet, šola je danes kljub temu zgrajena.
Vaša stranka je v času Vašega mandata v Državnem zboru bila največ v opoziciji, bili pa ste tudi v vladni koaliciji. Kakšno je delo poslanca v opoziciji v primerjavi s pozicijskim?
V	vladni koaliciji smo za časa mojega mandata bili zgolj pet mesecev. Po mojem mnenju je delo opozicijskega poslanca težje kot pozicijskega. Velikokrat se mi je dogodilo, da sem si moral sam zbirati podatke iz posameznih ministrstev in vladnih služb.
Za vse želene podatke moraš prositi pisno. To pač vzame čas, včasih zadeva tudi ni več aktualna. Na veliko pisnih in ustnih vprašanj opozicijski poslanci nismo dobili odgovorov. Ministri in vladne službe koalicijskim poslancem zelo dobro obrazložijo zadeve, se potrudijo, to sem doživel v petmesečni vladni koaliciji. Hitreje prihaja do predlogov, ki postanejo vladni predlogi, ti pa imajo parlamentarno podporo in zadeva lahko steče. Pozicijski poslanci so imeli pred sprejemanjem proračuna za leti 2004 in 2005 možnost porazdelitve okrog 30 milijonov za lokalno infrastrukturo za svoja okolja, kar je po mojem mnenju nedopustno; leta 1996 je bilo to bolj pošteno, ko so se za cestna sredstva prijavljale občine. Opozicijskim poslancem niso odobrili nobenih sredstev. Delo opozicijskega poslanca je izredno težko.
Ste tudi župan občine. Je lažje županovati, če si poslanec, ali ne?
Dobro je, če je Državni zbor sestavljen iz vseh struktur prebivalstva, zato je dobro, da so v njem tudi župani. Župani se pri sprejemanju zakonodaje bistveno bolj angažiramo pri detajlih kot ostali poslanci, ker smo jutrišnjega dne izvrševalci sprejetih zakonov. V tej zvezi smo župani predlagali že veliko amandmajev.
Ne bi pa bilo dobro, da bi bilo v parlamentu preveč županov. V zvezi z župani bi bilo potrebno doreči tudi profesionalnost le-teh služb. Sedaj je to prepuščeno občinskim svetom; po mojem mnenju v malih občinah, ki imajo do deset tisoč prebivalcev, ne bi smeli imeti profesionalnih županov, saj gre za njihovo plačo preveč davkoplačevalskega denarja.
Se v parlamentu kdaj odločate pragmatično glede na svoje okolje, četudi to ni v skladu s stališči Vaše stranke?
Običajno se o zadevah pogovorimo na poslanski skupini in skušamo doseči konsenz. Če do tega ne pride, glasujemo po lastni vesti. Kar nekajkrat je do tega prišlo.
Po letošnjih volitvah ste SDS postali pozicijska stranka. Ali je to za Vas glede na predvolilne obljube večja odgovornost kot doslej?
Če bo sestavljena vladna koalicija tako, kot želimo, bo naša osnovna naloga uresničevanje programa, ki smo ga javnosti predstavili. Zato zame kot poslanca to naj ne bi bila pretežka naloga, saj sem pred volitvami predstavljal program stranke in ne svoj program. Samo pri regionalnem razvoju želimo zaostalost regij dvigniti na 80 odstotkov, danes je 50 odstotkov.
Ali imate sedaj kakšne višje ambicije, ali se zadovoljujete z mestom poslanca DZ?
Volivci so mi na volitvah oddali veliko glasov. Sem torej poslanec in bom to funkcijo tudi opravljal, razen če se bo s strani mandatarja pokazala potreba, da bi opravljal delo ali v izvršilni veji oblasti ali pa na kakšnem drugem delovnem mestu v državni inštituciji. O tem še nismo govorili.
Franc Lačen
Evropska unija in mi • Ustavna pogodba podpisana
Se dolga pot do "pravnomočne" ustave
Voditelji držav Evropske unije so konec prejšnjega tedna v Rimu slovesno podpisali ustavno pogodbo ter s tem odprli pot za ratifikacijo evropske ustave. Toda s tem postopek sprejemanja še zdaleč ni končan. Dokument morajo namreč sedaj ratificirati v vseh državah podpisnicah, kar naj bi se zgodilo v dveh letih od podpisa pogodbe, do 1. novembra 2006.
Rim je bil za prizorišče podpisa evropske ustavne pogodbe izbran simbolno - tam je bila namreč leta 1957 podpisana temeljna pogodba EU, italijanska vlada pa je postala depozitarka vseh Unijinih pogodb. Podpis ustavne pogodbe, ki bo nadomestila večino dosedanjih, je potekal na istem prizorišču, kjer je šest ustanovnih članic EU pred skoraj 50 leti podpisalo temeljno pogodbo o Evropski skupnosti. To je bila palača Campidoglio, natančneje njena dvorana Sala Degli Orazi e Curiazi. Doslej je sicer veljalo pravilo, da se pogodbo podpiše v kraju, kjer je bila ta dogovorjena; v tem primeru bi to bil irski Dublin.
Države članice EU bodo za potrjevanje ustave ubrale različne poti. Nekatere bodo poleg parlamentarnega postopka ratifikacije pripravile še referendum, na katerem bodo ustavo potrjevali volivci in volivke - na Irskem in Danskem to zahteva ustava. Referendumi bodo v nekaterih primerih za vlado zavezujoči, drugje pa bo glasovanje le posvetovalne narave. Poleg omenjenih dveh držav naj bi evropsko ustavo potrjevali še v Veliki Britaniji, Franciji, Luksemburgu, Belgiji, Španiji, na
Nizozemskem, Portugalskem in Danskem. Za referendum se ogreva tudi vladajoča koalicija v Nemčiji, vendar pa bi morali pred tem spremeniti zvezno ustavo. Druge države, med katerimi naj bi bila tudi Slovenija, pa bodo pogodbo potrjevale le po parlamentarni poti. To velja denimo za Avstrijo, Italijo, Grčijo, Švedsko, Finsko, Ciper, Malto, Litvo, Latvijo, Estonijo in Madžarsko. Preostale države svojega stališča do načina potrjevanja pogodbe še niso dokončno opredelile.
Ko posamezna država sklene ratifikacijski postopek v skladu z določili nacionalnega pravnega reda, mora ratifikacijske listine predati depozitarju pogodb, v tem primeru vladi v Rimu, ki je depozitarka vseh temeljnih pogodb Unije. V Rimu bodo tako hranili izvirnike evropske ustave v jezikovnih različicah vseh podpisnic.
Evropska ustavna pogodba je obsežen dokument, saj ima skupaj z aneksi in protokoli več kot 400 strani. Sestavljena je iz preambule in štirih delov. V prvem delu (60 členov) so določene vrednosti, cilji, pristojnosti, institucije in instrumenti. Drugi del (54 členov) povzema že leta 2000 iz-
pogajano listino o temeljnih pravicah EU, tretji del (322 členov) pa opredeljuje posamezne politike in delovanje EU. Četrti del (12 členov) vsebuje splošne in prehodne določbe. K pogodbi sta nadalje dodana dva aneksa in 36 protokolov, od tega je 27 prevzetih iz prejšnjih pogodb in so že v veljavi, devet pa je novih in
tudi precej vsebinskih. Pogodba je skladu z določili sklenjena za nedoločen čas. V preambuli nove evropske ustavne pogodbe niso opredeljene krščanske vrednote, kar je znova sprožilo negodovanje v Vatikanu, kjer zatrjujejo, da so to želeli tako katoličani, protestanti kot pravoslavci.
Anemari Kekec
Ob podpisu evropske ustave so dejali:
Nemški kancler Gerhard Schroeder: "To je zgodovinski dan. Sanje so postale resničnost."
Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi: "Evropa, ki je s svojimi spori sprožila dve svetovni vojni, je postala resnična skupnost narodov, prostor miru in svobode, vzor za svet."
Irski premier Bertie Ahern: "Proces ratifikacije ne bo lahek, a z energijo in odločenostjo je lahko uspešen."
Poljski predsednik Aleksander Kwasniewski: "To je zgolj predlog, medtem ko končna odločitev še ni bila sprejeta."
Predsednik vlade RS Anton Rop: "Končuje se obdobje, ko smo v EU govorili o novi ureditvi, novem načinu funkcioniranja. Z današnjim dnem se začenjajo poglobljene razprave v članicah, še posebej v tistih, kjer bodo izvedeni referendumi."
Poslanec Evropskega parlamenta Lojze Peterle: "Današnji dan je zgodovinski - Evropska unija bo dobila pogodbo ustavnega značaja, ki bo postavila nova, boljša skupna pravila igre, ki jih v razširjeni sestavi tudi potrebuje."
Poslanec Evropskega parlamenta Miha Brejc. "Zagotovo niso vsi zadovoljni z vsem, kar je zapisano v ustavni pogodbi, vendar je šlo pri njenem oblikovanju za kompromis, s katerim je vsaki državi članici zagotovljen dostojen položaj v uniji."
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralni^Sradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: wwwradio-tednik.si, www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročeni^ fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ptuj • Svečano odprtje prenovljene centralne lekarne
Zaupanje, zdravje in srčnost
Ptuj ima bogato zgodovino tudi na lekarniškem področju, je uvodoma na svečanem odprtju prenovljene osrednje lekarne na Ptuju povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm. Prva lekarna je bila odprta že leta 1587, pred drugo svetovno vojno je imelo mesto tri. Sedanjo v Trstenjakovi ulici 9 so odprli leta 1958 in jo po obnovi, 29. oktobra, tudi uradno predali namenu.
V okviru javnega zavoda Lekarne Ptuj deluje šest enot, ob ptujski tudi v Maj{perku, Kidričevem, na Bregu, v Gorišnici in Budini-Brstju.
Leta 2000 so osrednjo lekarno na Ptuju pričeli postopoma obnavljati. Centralni lekarniški prostor pa so pričeli celovito obnavljati
avgusta letos. Obnova je trajala dober mesec in pol.
Največja lekarna v Sloveniji zadovoljuje funkcionalno-obliko-vne kriterije modernega lekarniškega prostora. V novi podobi, v kateri se lepo dopolnjujejo bela, zelena in rdeča barva, ki predstavljajo zaupanje, zdravje in sr-
Foto: Črtomir Goznik
Andreja Čutar, predstavnica Lekarniške zbornice Slovenije
(desno tralne
se je udeležila svečanega odprtja obnovljene cen-ekarne na Ptuju; ob njej direktorica JZ Lekarne Ptuj
Darja Potočnik Benčič, mag. tarm.
Trnovska vas • Zobozdravstvo
Z obiskom je zadovoljna
V Trnovski vasi od 1. oktobra deluje zobna ambulanta Irene Škornik Kostanjevec, katere slovesna otvoritev je bila v sredo, 27. oktobra.
čnost, ptujska lekarna zagotavlja kvalitetnejšo oskrbo občanov, lažji dostop osebam s posebnimi potrebami, lažji in učinkovitejši dostop do izdelkov, prostor za individualno svetovanje, informativni kotiček in stalni galerijski prostor, katerega kustos je priznani fotograf Stojan Kerbler.
V	preskrbi zdravil je danes vse večji poudarek varni in pravilni uporabi zdravil, tudi zato so združili izdajo zdravil na recept in brez recepta. V prihodnje pa si želijo, da bi zgradba, v kateri je lekarna, dobila novo fasado in primerne parkirne prostore.
V	imenu lekarniške zbornice Slovenije je na petkovi uradni otvoritvi obnovljene ptujske centralne lekarne govorila Andreja Cufar. Poudarila je, da je ptujska lekarna ena vodilnih v Sloveniji po oblikovni in vsebinski strani. Slovenske lekarne brez izjemne skrbi za razvoj ne bi mogle opravljati svoje dejavnosti kvalitetno, zato so opazke o pogoltnih in oderuških lekarnah zanje žaljive, ne samo neresnične. Tudi zato polovico tega, kar ustvarijo
na trgu, vložijo v razvoj dejavnosti, za drugo polovico, če jo želijo deliti kot povečano delovno uspešnost, morajo zaprositi za soglasje občine - ustanoviteljice. Za razvoj lekarniške mreže v normalnih mejah si prizadevajo zato, ker bi se v nasprotnem sedaj že srečevali s problemom zaprtja nekaterih. Kadra za lekarniško dejavnost primanjkuje tudi zaradi slabih plač.
Ptujskim lekarnarjem je ob najnovejšem dosežku čestital tudi ptujski župan dr. Štefan Celan. Svečane trenutke odprtja sta olepšala plesalca Bojan Fesel in Gordana Grandosek, plesalca standardnih in latinskoameriških plesov, večkratna državna prvaka v tekmovalnem plesu, ki trenutno sodelujeta v mednarodnem plesnem showu Burn the Floor, s katerim sta tudi plesala na rojstnem dnevu Eltona Johna.
Sredstva za gradbena dela je zagotovil zavod sam, pri opremljanju pa je pomagala Kemofar-macija.
MG
Uvodnik
Promocija iz celorja
Ptuj je bil te dni štirikrat v središču slovenske javnosti: trikrat so ga na vrh postavile Terme v Sloveniji, enkrat pa mesto samo s skrbjo za urejanje okolja in kulturno dedišěino v daljni Kanadi. Za resignirane in zaplotniško razmišljujoče občane preveč. Tiste tri slovenske "vrhe" bi še nekako prenesli, le tuji jim je trn v peti; nekaterim tako, da so se celo zapodili v Mestno hišo, da bi povedali županu, kako neproduktivno zapravlja denar. Pa ga je potrebno v tem primeru vzeti v bran, nič ni dal, a hkrati veliko, le streho in pečat, da se je mesto s svojimi projekti lahko ponovno soočilo z mednarodno prakso. Ce za kaj, si ptujski župan v tem primeru zasluži le grajo, ker svojih ljudi ni pospremil v Kanado in jih tam predstavil, kot sta to storila župana Kamnika in Celja, ki se nista dala ugnati v kozji rog zaradi peščice, ki imajo v mislih samo zapravljanje občinskega denarja, koristi pa ne vidijo. Celje je predstavitev v Kanadi vzelo zelo resno, tako da je ta občinski projekt tudi financiralo. Ptujski model pa je še vedno sponzorski in donatorski, predsednik TD Ptuj hodi dobesedno s torbo s prošnjami od vrat do vrat in moleduje za denar. Gospodarstvo, ki že ve, kaj je to, če presežeš ograje svojega dvorišča, je še vsakič pomagalo. Ce hoče Ptuj v svet še po kakšno priložnost, bo moral takšne in podobne stvari drugače zastaviti. Z dvema milijona tolarjev promocijskega denarja v proračunu že ni konkurenčen, požre jih že ena sejemska predstavitev. Tudi pri mednarodnih povezavah ostaja skromen, z milijonom in pol se partnerskih povezav ne da vzdrževati. Ker mesto svojih razvojnih strategij še vedno ni doreklo, je tudi vsako umovanje o tem, da bo že jutri drugače, čisto odveč. Prej bo namreč potrebno zapustiti varna zavetja dvorišč in podreti ograje. Tudi od tega je odvisen razvoj Ptuja.
Majda Goznik
Slovesnosti so se zraven stanovskih kolegov zobozdravnikov in številnih pacientov udeležil še župan občine Trnovska vas Karl Vurcer, občinski svetniki, vodja podružnične šole Angela Fras, zdravnik v Trnovski vasi Franc Suta in mnogi drugi. Na otvoritvi se je Irena Skornik Kostanjevec zahvalila vsem, ki so ji pri dosegi cilja pomagali. Ambulanta je odprta od ponedeljka do petka. V njej so že tudi pričeli sistematske preglede otrok.
Zmago Šalamun

„ Foto: ZS
Zobozdravnica Irena Škornik Kostanjevec v novi ordinaciji v Trnovski vasi
Ptuj • Se o Biogradu na morju
Vsaka občina po svoje
Obnova nekdanje počitniške kolonije občine Ptuj v Biogradu na morju ni nič več aktualna, tudi zato ker občine vprašanja letovanja otrok rešujejo same vse od svoje ustanovitve, skupaj rešujejo le nekatere oblike organiziranja letovanja preko Območnega združenja RK Ptuj ali drugih oblik letovanja, odgovarjajo v mestni občini Ptuj glede na vprašanje, ali občine v bodoče ne želijo več reševati vprašanj letovanja otrok skupaj. Res pa je, da počitniška kolonija v Biogradu na morju ne funkcionira več že dobrih dvajset let.
Potem ko je bilo pridobljenih že nekaj predračunov o tem, koliko bi stala obnova, in je bilo opravljenih več obiskov v Biogradu, so se občine na Ptujskem dogovorile, da se to premoženje proda. V njihovem imenu ga
bo prodala mestna občina Ptuj na osnovi sklepa in soglasja, ko bodo za prodajo izpolnjeni pogoji. Kupnina, ki je v tem trenutku še neznanka, se bo razdelila med pravne naslednice bivše občine Ptuj po osnovnem delitvenem kriteriju. V mestni občini Ptuj sicer glede kupnine navajajo, da obstajajo ocenjene vrednosti pristojnih firm, vendar velja ugotovitev, da bo način prodaje javen, preko objave, in da bo temeljni kriterij prodaje višina kupnine. Prodaja naj bi bila opravljena v letošnji zimi, sredstva pa se bodo porabila skladno s sprejetim proračunom.
V tem trenutku nepremično premoženje v Biogradu na morju še vedno ni usklajeno posestno in zemljiškoknjižno. To pa pomeni, da bo preteklo še kar nekaj časa, preden bodo iz-
polnjeni pogoji za prodajo. Premoženje so pred nekaj leti vsaj minimalno zavarovali, postavili ograjo in poskrbeli za osnovno vzdrževanje.
V mestni občini Ptuj ugotavljajo, da potrebe po letovanju otrok obstajajo. Opredeljene so kot zdravstvene potrebe, ki jih realizirajo preko Območnega združenja RK Ptuj v sodelovanju z RK Maribor, socialne potrebe preko RK in Zveze prijateljev mladine, in druge potrebe, ki jih prav tako uresničujejo v sodelovanju z RK in Zvezo prijateljev mladine. Potrebe po letovanju otrok mestna občina Ptuj že vsa leta rešuje v okviru ponudbe Zveze prijateljev mladine Maribor, ki v Materadi pri Poreču razpolaga z modernim počitniškim kompleksom za otroke, v katerem je okrog 400 postelj. Letos je bilo
mogoče letovati tudi v okviru tabora v Ankaranu v organizaciji društva Praha iz Skorbe. Ponudba ZP Maribor je osnova za razpis za počitniško letovanje, v katerem se opredelijo kriteriji za subvencioniranje letovanja. Kot so povedali v mestni občini Ptuj, na osnovi prejetih vlog staršev vsako leto omogočijo letovanje okrog 80 otrokom, predšolskim, osnovnošolskim in srednješolcem. Toliko je vsako leto v povprečju tudi vlog za subvencionirano počitniško letovanje. V letošnjem letu je šestih izmenah v Poreču in eni izmeni v Ankaranu letovalo 77 otrok, največ osnovnošolcev. Za njihovo letovanje je mestni proračun namenil dva milijona 600 tisoč tolarjev, za vsakega otroka 60 odstotkov stroškov letovanja.
MG
Lenart • V vrtcu izbirajo novega ravnatelja
Vzgojiteljski zbor za Rebernika
Kot smo že poročali, se je v lenarškem vrtcu konec septembra konstituiral novi svet zavoda. Sestavljajo ga trije predstavniki staršev in pet predstavnikov zaposlenih, predsednica sveta zavoda pa je postala Mojca Znuderl.
Svet zavoda, ki deluje brez treh predstavnikov ustanovitelja, je začel izvajati svoje pristojnosti in v skladu z navodili ministrstva izvedel razpis za ravnatelja zavoda.
Na razpisano mesto ravnatelja vrtca se je prijavilo šest kandidatov, od teh je komisija tri izločila, ker nimajo zahtevanih zakonskih pogojev. Na razpis se je prijavil dosedanje vršilec dolžnosti ravnatelja Darko Rebernik,
Marjetka Senekar iz Lenarta in Vera Mihalič od Sv. Jurija. Minuli teden je o ravnatelju odločal vzgojiteljski zbor. Kljub vsem zapletom in nezaupnicam, ki jih je dobil dosedanji v. d. ravnatelja Darko Rebernik, je ta na tajnem glasovanju od možnih 36 prejel 23 glasov, protikandidatka Marjetka Senekar 12 glasov, Vera Mi-halič pa nobenega. Sedaj je na potezi svet zavoda, potem pa se bo moral odločiti minister. Lo-
kalna skupnost - občina Lenart mnenja o ravnatelju ne bo podala, saj tudi ni imenovala predstavnikov v svet zavoda, ker po mnenju župana mag. Ivana Vo-grina ta vrtec pravno formalno več ne obstaja, ampak so njegove enote priključene osnovnim šolam.
O statusu lenarškega vrtca obe strani pričakujeta razsodbo vrhovnega sodišča.
Ptuj • Menedžerji tudi o kulturi
Biti Ptujcan je privilegij in odgovornost
Prejšnji Četrtek so ptujski menedžerji v sklopu svojih rednih sreCanj razpravljali tudi o kulturi na Ptuju. Ob tem so predstavniki kulturne sfere predstavili svoje poglede o sodelovanju gospodarstva in kulture.
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih je predstavil delo svoje institucije in pri tem poudaril, da Pokrajinski muzej kot največji kulturni zavod na Ptuju ponuja svojemu okolju bogato kulturno zapuščino, ki pa bi jo bilo potrebno na ustreznejši način prikazovati oziroma ponujati. Dejal je, da imamo na Ptuju še srečo, da je grajski kompleks razglašen za državni spomenik in tako lažje uresničujejo načrte, saj Mestna občina za muzej namenja simbolno malo sredstev, in to zgolj za Miheliče-vo galerijo, ki deluje kot mestna galerija.
Muzej je na Ptuj pripeljal veliko denarja iz države, mnogi gospodarski subjekti (banke, zavarovalnice) pa ne kažejo nobenega interesa za sodelovanje pri muzejskih projektih. S takšnimi bo muzej v bodoče prekinil poslovno sodelovanje.
Menedžerji in kulturniki so se pogovarjali o ekonomsko--kulturnem sodelovanju.
Dr. Aleš Gačnik iz ZRS Bistra Ptuj je ugotavljal, da je živeti na Ptuju zaradi izredne kulturne dediščine privilegij, obenem pa tudi velika odgovornost, saj je potrebno to dediščino tudi očuvati. Posebej je dejal, da imajo
sedanji menedžerji v gospodarstvu zelo malo vednosti o kulturi in obratno - menedžerji v kulturi zelo malo znanj o ekonomiki; gre za menedžersko in kulturniško nepismenost, zato so na mariborski Ekonomsko-poslovni
fakulteti začeli uresničevati novi program, ki bo dajal ekonomske kadre širšega profila, ki bo omogočal strateško povezovanje gospodarstva in kulture.
Ptujski menedžerji se za obravnavo teme o kulturi niso odločili zato, da bi stvari v tej zvezi razrešili, temveč, da se s problemi kulture seznanijo in poskušajo poiskati bodoče ustrezne in strateške povezave tudi s kulturo in kulturniki. Na posvetovanju je bil posredovan tudi konkretni predlog glede sodelovanja. Me-nedžerji so v prvi točki pogovorov govorili namreč o grozdenju podjetij, kar pomeni o povezovanju zainteresiranih gospodarskih subjektov za doseganje boljših poslovnih rezultatov. Na Ptuju med drugim že deluje turistični grozd in kulturo bi bilo nujno povabiti vanj.
Franc Lačen
Ptuj • Svetniške pobude in vprašanja
Vprašanj o kvaliteti vode ni nikoli odveC
Tudi na 22. seji sveta mestne občine Ptuj so imeli svetniki veliko vprašanj in pobud. Med najvztrajnejšimi je bil mag. Boris Gerl, svetnik Zelenih, ki je opozoril na tri velike probleme.
Najprej je ponovno spomnil na problem podtalnice in visoko vsebnost nitratov v ptujski vodi. Komunalno podjetje so že večkrat pozvali, da bi mestni svet mesečno seznanjal z razmerami na tem področju, vendar želenih podatkov ni, zato bo odslej na vsaki seji mestnega sveta opozoril na ta problem, dokler ne bo rešen, je bil odločen svetnik Gerl.
Župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Celan mu je odgovoril, da so že nekaj časa podatki o kakovosti ptujske pitne vode dostopni na internetnih straneh Komunalnega podjetja Ptuj, v bodoče pa jih bodo objavljali tudi v mesečnem glasilu Ptuj-čan. Drugi problem, na katerega je opozoril svetnik Zelenih Ptuja na 22. seji, je odlaganje grad-
benega materiala, saj ga nekateri ponovno odlagajo v loki ob Dravi v Orešju. Zanimalo ga je, kdo je v imenu občine takšno početje dovolil. Župan je bil v odgovoru kratek: povedal je, da za odlaganje gradbenega materiala na tem mestu niso nikomur dali dovoljenja. Tretji problem, na katerega je opozoril mag. Boris Gerl, je problematika požarne varnosti oziroma možnost gašenja na gradu, ki še vedno ni rešeno, vprašanje lastnine pa tu ne bi smelo biti problem, saj vendar gre za kulturni spomenik.
Ervin Hojker, tudi svetnik Zelenih, pa je dobil odgovor na svojo pobudo z 21. seje sveta mestne občine Ptuj, da bi prostor pod ptujskim gradom, t. i. "ptujsko podzemlje", ki je trenutno zaprt, uredili v center
za prezentacijo Ptuja pod naslovom "Ptuj od nekoč do danes", s čimer bi prav gotovo obogatili kulturno ponudbo Ptuja. Pobudo Ervina Hojkerja je mestna občina Ptuj posredovala Pokrajinskemu muzeju Ptuj s predlogom, da ga vključijo v program dela za leti 2005 in 2006.
Da se na ptujskem gradu uredi osnovna infrastruktura, je bila tudi pobuda odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo. V mestni občini Ptuj odgovarjajo, da so se ureditve tega vprašanja lotili že pred leti, vendar so morali ustaviti vse postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja, ker je država z odlokom kompleks gradu razglasila za svojo lastnino. Izgradnja infrastrukture na gradu je odvisna od tega, kako se bosta dogovorili občina
in država glede sofinanciranja, kar pa bodo morali podpreti tudi mestni svetniki.
V mestni občini Ptuj pripravljajo temeljit pregled vseh projektov, pri katerih s sredstvi pomaga tudi država, pobudo za to je dala svetnica DeSUS-a Meta Puklavec. Župan mestne občine dr. Stefan Celan je na oktobrski seji tudi povedal, da gre za 14 takih projektov. O njih bodo podrobneje govorili na naslednji seji kolegija, na katero bo povabil tudi vse novoizvoljene poslance državnega zbora s Ptujskega. Seznanili jih bodo z dosedanjim potekom le-teh, kaj pričakujejo od bodoče vlade in kako se bo lokalna skupnost angažirala pri realizaciji omenjenih projektov.
MG
Ptuj • Vandalizem v vrtcih ne pojenja
Se bodo odločili za visoke ograje?
Da ima vse več slovenskih vrtcev visoke ograje, ni več nobeno naključje. Njihovo postavljanje je pospešil vse pogostejši vandalizem na območjih, ki so namenjena organizirani predšolski dejavnosti.
Foto: M. Ozmec
V vrtcu Med vrti 2 je bilo na udaru igralo.
Za visoke ograje se že ogrevajo tudi v ptujskem Vrtcu. Ker bi za njihovo postavitev potrebovali dobrih 50 milijonov tolarjev, ki pa jih v ptujskem proračunu ni, naj bi vandalsko početje omilili napisi o tem, da gre za območja, ki so namenjena otrokom in kjer naj se ne bi zadrževali nepoklicani. Kot kaže najnovejše dogajanje, vandali prijaznih besed ne sprejemajo, v noči s sobote na nedeljo so se na zelo neprijazen način lotili igrala v vrtcu Med vrti 2 in ograje jaslic na Potrčevi 9/a, ki se je pod močnimi udarci dobesedno razletela. Kljub temu da varnostniki v eni noči pregledajo območja vrtcev tudi do štirikrat, je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, ki več ne najde besed za tovrstna dejanja, to ne predstavlja ovir za početje objestnežev.
Župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Celan je prepričan, da bi se z določeno obliko komunikacije s tistimi, ki to počenjajo, dalo preprečiti veliko tega. Strokovnjakov, ki bodo znali poiskati pravo rešitev, ima to okolje dovolj. Predvsem pa je župan mnenja, da je potrebno na območjih, ki se jih vandali najpogosteje lotevajo - otroška igrišča so že eno takih - vzpostaviti določen red, pravila delovanja in uporabe, saj so ta območja z vstopom v EU izgubila videz "javnih" površin. Spoštovanje lastnine pa je vrednota, ki jo moramo večini še privzgojiti.
Visoke ograje še vedno ostajajo kot zadnji izhod v sili, ko bodo vse druge oblike zavarovanja omenjenih območij izčrpane.
Od tod in tam
Lenart • Otvoritev prenovljenega salona
V soboto, 23. oktobra, je bila v Lenartu slovesna otvoritev prenovljenega Hyundai salona Mlakar. Sve~anosti seje zraven predstavnikov lokalne skupnosti, številnih kupcev in poslovnih partnerjev udeležil tudi direktor Hyudai Slovenija Ludvik Svoljšak (na fotografiji desno ob Marjanu Mlakarju). Marjan Mlakar je povedal, da so se za obnovo odločili, ker stari salon ni bil v enem delu in tako so zgubljali stik s strankami, in zaradi izpolnitve evro standardov in zahtev Hyundaia. Vrednost investicije je znašala nekaj več kot 300.000 evrov. Strankam ponujajo vse modele vozil Hyundai in tudi vse druge storitve, sedaj so dogradili kleparsko delavnico, nameravajo pa še ličarsko.
Zmago Šalamun
Slovenska Bistrica • Prenovljeni prostori po{te
Foto: nap
Pošta Slovenska Bistrica, ki je zaradi prenove začasno poslovala na nadomestni lokaciji v grajski pristavi, je 2. novembra letos ponovno odprla vrata v Vošnjakovi ulici 2. Prenovljeni prostori so urejeni nekoliko drugače, kot so bili uporabniki vajeni do sedaj, vendar to omogoča več prostora tako za uporabnike kot za uslužbence. Pošta Slovenska Bistrica je s prenovo dobila sodobnejše in funkcionalnejše prostore, ki obsegajo 653 kvadratnih metrov površine. Uporabnikom poštnih storitev bodo na voljo štiri sodobno opremljena okenca ter 143 poštnih predalov. Z investicijami oz. posodobitvami pa še niso zaključili. V prihodnjem letu bo odprto posebno okence Poštne banke Slovenije, kjer bodo uporabniki lahko opravili zahtevnejše bančne storitve. Posebej so se potrudili za boljšo dostopnost tistim, ki jim dostop ni mogoč po stopnišču - v nove prostore bo namreč omogočen neoviran vstop invalidom na vozičkih. Naložba je Pošto Slovenije veljala dobrih 88 milijonov tolarjev.
Pošta Slovenska Bistrica pokriva območje z 4069 gospodinjstvi. 2885 gospodinjstev pismonoše obiščejo šestkrat tedensko, medtem ko ima 1184 gospodinjstev dostavo petkrat na teden, torej od ponedeljka do petka. Na pošti je 22 zaposlenih, od tega 14 pismonoš.
-nap-
Ptuj • Modernizacija ceste Štuki-Mestni Vrh
Mestna občina Ptuj je 28. septembra podpisala pogodbo z izvajalcem del, podjetjem Asfalti, d. o. o., Ptuj, za modernizacijo ceste Štuki-Mestni Vrh v dolžini 890 m. Zanjo so si občani tega območja Ptuja prizadevali vrsto let, intenzivno pa od leta 1998. Količenje so pričeli zadnji teden oktobra, stroji pa so zabrneli v torek, 2. novembra. Modernizacija bo stala okrog 16 milijonov tolarjev. Sredstva so zagotovili v mestni občini Ptuj, mestni četrti Panorama, primestni četrti Grajena, prispevek občanov po hiši pa znaša okrog 280 tisoč tolarjev. Po pogodbi morajo biti dela končana v 30 dneh od pričetka izvajanja.
MG
Foto: ZS
Ormož • Dobra letina kot obliž na rane
Dobra letina - slabi časi
V začetku oktobra se je pričelo spravilo sladkorne pese, 11. oktobra pa se je v Tovarni sladkorja Ormož (TSO) tudi pri~ela predelava.
Predsednik uprave Jurij Dog-ša trdi, da je letošnja pesa zelo kvalitetna. Predvsem v primerjavi s preteklimi sušnimi letinami je pričakovati v povprečju boljšo kvaliteto. Digestija je že sedaj med 15 in 16 %, ob koncu spravila pa pričakujejo vsebnost
sladkorja tudi preko 16 %. Bistveno boljši so tudi donosi, ki se gibljejo med 45 in 50 tonami na hektar. Za kar 25 % pa je višja tudi cena za peso, ki znaša skupaj z odškodnino za rezance 11,5 SIT za kilogram, izplačana pa bo do 31. januarja. Peso v to-
varno vozijo s tovornjaki neposredno z njiv, kar pa je bilo v zadnjem času zaradi razmočenih njiv precej oteženo. Okrog 30 % pese pripeljejo v tovarno tudi po železnici. Zaradi vlage je pesa blatna in nekoliko se je dvignila količina primesi, vendar se bo
Tovarna sladkorja Ormož je edina tovrstna tovarna pri nas. V njej imajo veliko posluha za številne strokovne ekskurzije.
S.
ercator
Hipermarket
Dobra ideja! ^^
v akciji od 5, IL - 23.11.2004 ^ * Brez dvoma najboljša cena!
v vseh živilskih pnd^alnah infraniiznih pradajainah.
Keramični peliaC dimenzije 35x24x6 cm Flamma
139.-
Jesensliilirulieli paliiran ali nepaliiran 500 g
Peliama Grosuplje
239.-
Ne spreglejte ugodne ponudbe ostalih izdelkov.
^^ercator
Prijetno s koristnim
blato posušilo in odpadlo, ko bo pesa malo "odležala". Tovarna bi za doseganje svoje določene kvote, ki znaša 53.000 ton sladkorja, potrebovala vsaj 2000 hektarjev površin s peso v Sloveniji več kot je sedaj. Za tovarno jo spravljajo s skupno 6100 hektarjev, od tega jih je 1300 v Madžarski. Slovenski kmetje se za peso ne odločajo več v zadostni meri in Dogša vidi vzrok v preteklih izrazito slabih letinah, pa tudi kot posledico kmetijske politike, ki subvencionira ekstenzivno kmetijstvo. Letošnja letina je spodbuda za naprej, da bo več pogodb tudi doma.
Pogled v prihodnost
Jurij Dogša pravi, da je predvidena reforma sladkornega sektorja zelo radikalna in slabo kaže celotni industriji sladkorja v Evropi. Prepričan je, da zadnja beseda še ni bila povedana, da so pred sladkorno industrijo še trda pogajanja, ki bodo določila, kako korenita bo sprememba, kako globoke bodo spremembe na sedanjem trgu in v redu za sladkor, ki je doslej zagotavljal stabilno oskrbo trga po stabilnih cenah. "Pritiski industrijskih porabnikov sladkorja so veliki, gre za globalizacijske spremembe in pričakujemo lahko spremembo pogojev gospodarjenja.
Predelava domače pese se je pričela 11. oktobra.
Smo pred vprašanjem, ali bo sladkorna industrija v Evropi obstala ali ne in za kakšno ceno." Kljub vsemu so v TSO že začeli s podpisovanjem pogodb s pridelovalci za pridelavo pese za prihodnje leto, ko naj bi se reforma že začela izvajati, vendar je opaziti, da so se roki začeli podaljševati.
Poleg tega se je z vstopom v EU za TSO podražila tudi nabavna cena za trsni sladkor, s predelavo katerega so se ukvarjali v tistih letnih obdobjih, ko ni domače surovine. Evropska skupnost ima namreč z državami v razvoju podpisane preferenčne sporazume in upoštevanje le-teh je trsni sladkor za TSO podražilo za 2- do 3-krat. Poleg tega je TSO locirana daleč od luke in mora k nabavni ceni surovine prišteti še transportne stroške. V tovarni se ukvarjajo z analizami in izračuni, ali je v prihodnje predelava trs-nega sladkorja za TSO še sploh zanimiva.
V tovarni je po večletni reorganizaciji zaposlenih 199 delavcev, v času kampanje pa jim pomaga še čez 40 sezonskih delavcev.
Dogša je povedal, da bodo kljub zelo ugodnim kazalcem poslovanja preučili vse vrste stroškov, ki pritiskajo na ekonomiko poslovanja, tudi kakšno je optimalno število zaposlenih. "V tovarni pozorno spremljamo reformo. Možno je tudi, da se bo pridelava pese obdržala le tam, kjer so dobri donosi, da se bo bil boj v konkurenčnosti pridelave pese. Naš donosi niso najvišji, je pa res, da je veliko evropskih dežel tudi za nami."
V ormoški tovarni in najbrž vseh podobnih tovarnah v Evropi so na trnih, ko pričakujejo razplet najnovejših dogovarjanj in lobiranj, ki bodo do konca počistila z dvomi o tem, ali bo tovrstna industrija na stari celini še obstala. Zanimivo pa je, da potem ko je bilo v Evropi toliko storjenega na področju varnosti, kontrole, sledljivosti in kajvemše-česa še na področju prehrambene industrije, sedaj nameravajo vso to industrijo preseliti v dežele, kjer vladajo v tem pogledu povsem drugačni standardi.
vki
Ljutomer • Bo MOL gradil bencinski servis?
Okoličani in občinski svet proti
V marcu leta 1998 je takratni ljutomerski občinski svet, ki mu je predsedovala sedanja podžupanja Darja Odar, sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskoureditvenih pogojih za celotno občine. Med drugim je v njem zapisano, da so na območju mesta dopustne med drugim tudi servisne dejavnosti.
Veljavni odlok so izkoristili predstavniki družbe MOL Slovenija in odkupili zemljišče na stičišču Ormoške ter Ceste Ivana Kaučiča v Ljutomeru. Na tem zemljišču, sredi stanovanjskega dela Ljutomera, naj bi omenjena madžarska naftna družba MOL zgradila bencinski servis, čemur pa nasprotujejo predvsem okoliški stanovalci.
Na pobudo ogorčenih stanovalcev v tem delu Ljutomera je župan občine Ljutomer Jožef Spindler sklical razpravo, na katero je poleg Ljutomerčanov povabil tudi predstavnike družbe MOL Slovenija s sedežem v Lendavi, ki jo je zastopal vodja investicij in vzdrževanja Zlatko Guld. Člani takratnega ljutomerskega občinskega sveta so odlok po nevednosti (?!) spremenili, na javni razgrnitvi le-tega pa ni bilo nanj nobenih pripomb. Družba MOL Slovenija ima tako vse podlage, da bencinski servis na tej lokaciji v Ljutomeru zgradi, stanovalci pa sedaj pritiskajo na vodstvo ljutomerske občine, da prepreči gradnjo. "Bencinski servisi ne sodijo v mestna središča," so zatrjevali prisotni prebivalci Ljutomera. Slednji imajo prav, saj bo med drugim slovenska naftna družba Petrol svoj bencinski servis pri Gimnaziji Franca Miklošiča na Prešernovi cesti v Ljutomeru v bližnji prihodnosti morala umakniti, v drugem
delu mesta pa naj bi se gradil novi bencinski servis. V precej vroči razpravi so navzoči stanovalci Ljutomera zahtevali od župana, da prepriča investitorje v negradnjo bencinskega servisa na tem območju. Ljutomerska občina je družbi MOL Slovenija že ponudila nadomestno zemljišče, vendar so investitorji to najprej zavrnili, sedaj pa so občini Ljutomer ponudili, da bodo odstopili od gradnje, če jim ta povrne dosedanje stroške (načrti, analize, študije — vplivi na okolje in hrup ...) v višini pol milijona evrov. Njihovo zahtevo je župan Špindler posredoval na občinski svet, člani le-tega pa so enotno sprejeli, da ne dovolijo gradnje bencinskega servisa v tem delu mesta, prav tako pa so proti plačilu omenjene odškodnine družbi MOL Slovenija.
V naslednjih dneh bo tako vodstvo ljutomerske občine opravilo pogovore s predstavniki družbe MOL Slovenija ter jih poskušalo prepričati, naj odstopijo od gradnje bencinskega servisa na tej lokaciji, skupaj pa naj bi poiskali tudi nadomestno zemljišče. Vprašanje je, ali imajo "občinski veljaki", ki se bodo o navedenem primeru posvetovali tudi s pravniki, sploh kaj možnosti, da prepričajo investitorje, ki imajo vso pravno podlago za gradnjo bencinskega servisa. Le ob njihovi dobri volji Ljutomer na stičišču Ormoške ceste ter ceste Ivana Ka-učiča v Ljutomeru ne bo dobil bencinskega servisa, pa čeprav okoliški stanovalci napovedujejo tožbo proti sodelujočim v gradnji "ekološke bombe" ...
Miha Šoštarič
Ljutomer naj bi ob Ormoški cesti dobil bencinski servis MOL.
Foto: vki
Ptuj • Franc Fideršek 80-letnik
Haloze me osrečujejo
Sestala sva v začetku tedna v pisarni mestne četrti Ljudski vrt, kjer gostuje tudi Društvo mobiliziran-cev v nemško vojsko, katerega tajnik je že nekaj let. Kljub osmemu križu še vedno ne miruje, saj je nenehno vpet med Ptujem in rojstnimi Nadolami sredi Haloz.
Čeprav je že dobrih 18 let, odkar se je Franc Fideršek upokojil kot odgovorni urednik takratnega Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik Ptuj, do njega se vedno gojim posebno spoštovanje. Pa ne le zato, ker mi je bil dobrih 10 let pošten in pravičen šef, predvsem zaradi tega, ker je blestel kot zgled skromnega in nadpovprečno delovnega človeka.
Čeprav smo bili v tistih dneh še vsi mladi in ambiciozni novinarji, nas je po količini napisanih sestavkov z lahkoto puščal za sabo. Poleg urednikovanja je
bil nenehno za svojim pisalnim strojem. Njegovi delovni dnevi so se pogosto začenjali in končevali v mraku, zgodaj zjutraj in pozno zvečer; če ni vsega napisal v službi, je nadaljeval doma tudi pozno v noč. Vedno je bila z njim tudi njegova delovna torba z uredniško mapo in sestavki dopisnikov. Se na družabnih piknikih in sindikalnih izletih si ni dal miru, tudi tam je prebiral, korigiral ali krajšal sestavke, snoval novo vsebino, nove sestavke. Bil je deloholik.
In nič me ni presenetilo, ko sem izvedel, da je na pragu os-
Foto: M. Ozmec
Franc Fideršek se je v zadnjem letu precej ukvarjal s kroniko Žetale in Žetalanci nekoč in danes.
Ptuj • Ptujsko martinovanje
mega križa še vedno aktiven in delaven, čeprav mu zadnja leta, razen zdravja, niso najbolj naklonjena. Pred štirimi leti je izgubil ženo Marijo, ki mu je vse življenje pridno stala ob strani. Mlajšo hčerko je usoda potegnila med redovnice v sosednjo Italijo, tako da stanovanje v drugem nadstropju na Rimski ploščadi 6, kjer sicer stanuje s starejšo hčerko Jožico, ob vikendih pogosto sameva. Vsak prosti dan ali konec tedna namreč preživi v svojih Halozah, v rojstni hiši v Nadolah 23, ki mu je z dobrimi 7 hektarji gozda in nekaj polja ostala po predlanski bratovi smrti.
Človek bi mislil, da ga bo zlomilo, a ni klonil, saj je poleg tajniških poslov v društvu mobi-lizirancev v nemško vojsko tudi tajnik aktiva sindikalnih aktivistov, pa član upravnega odbora Društva upokojencev Ptuj in še kje.
Ali vam sploh ostane še kaj prostega časa?
"O ja. Sicer imam tudi na domačiji v Halozah kar precej dela, v sadovnjaku imam nekaj sliv, pa breskve in marelice, tudi v vrtu se vedno najde kakšno opravilo, saj ves krompir pridelam sam. A še vedno mi ostane dovolj časa za gobarjenje. Če le
morem, grem po gobe, in to v lastni gozd, saj ga je okoli 7 hektarjev"
TUdi zdravi ste videti še kar naprej?
"Letom primerno, mogoče malo slabše slišim, a zdravnika že nisem videl od leta 1998. No, pred kakimi tremi leti sem bil pri zobozdravniku, a le zaradi prilagoditve proteze. Drugače pa mi zdravje še kar dobro služi, morda tudi zato, ker že od mladih let redno zbiram in uživam zdravilna zelišča, ker se rad veliko gibljem, rad sem v naravi. Zame so Haloze sprostitev."
Franc Fideršek je bil rojen 4. novembra 1924 v Nadolah 23. Od leta 1932 do 1939 je obiskoval osnovno šolo v Žetalah in vse razrede končal z odliko. Bil je nadarjen, posebej za slovenščino, literaturo in pisano besedo, saj je prebiral vse, kar je bilo takrat haloškemu kmečkemu fantu dosegljivo. Leta 1942 je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, od koder je bil julija 1943 poslan na vzhodno fronto. Tam je bil 23. oktobra istega leta hudo ranjen, po zdravljenju je bil avgusta 1944 poslan na dopust v domači kraj, s katerega se ni več vrnil v nemško vojsko, ampak se je v domovini vključil v narodni
Pravi partnerji se vedno najdejo
želja po dobrem in še boljšem je že od nekdaj gonilna sila naše civilizacije in gospodarskega napredka. Vsak si želi dobrega zase in za tiste, ki so mu blizu. Pravzaprav nas ravno to drži skupaj.
Deliti dobro je od nekdaj človeška vrednota in zakaj bi danes bilo kaj drugače. Kaj bo torej dobrega? Letos bo gotovo nekaj najboljšega za razvajanje vaših čutov ptujsko martinovanje, ki mu novo dimenzijo kvalitete dajejo partnerji v organizaciji—Perutnina Ptuj, Radio Tednik Ptuj, Ptujska klet in Gostinstvo PP Osnovni razmislek ob ideji
ptujskega martinovanja v glavah vseh soorganizatorjev je bil: "Mar-tinovanje kot praznik številnih oblik in interpretacij lahko na Ptuju dobi razsežnost prireditve, ki zadovolji še tako zahtevnega gurmana ali zgolj občasnega občudovalca dobrot, ki jih daje naša zemlja. Zato se naj zgodi! V 'deželi okusa', kakor smo že večkrat in z dobrim razlogom po-
imenovali bogato in rodovitno okolico Ptuja, ki se razteza preko ravnic Dravskega polja v haloške griče, namreč znamo pripraviti in ponuditi odlične jedi, katerih osnovna sestavina je nepogrešljiv piščanec, in k tem ponuditi še kozarec odličnega in primernega vina. Jesen je čas za uživanje letine. Zakaj torej ne bi izkoristili priložnosti, kakor je martinovanje?" To so bili preprosti in utemeljeni premisleki organizatorjev ptujskega marti-novanja, ki delajo na tem, da tradicijo praznovanja v vinorodnih okoliših nadgradijo še z eno dimenzijo razmišljanja — "Naredimo praznik za čut okusa, ki ga bomo razdražili z vsem dobrim, kar naša zemlja ponuja." V vsakem od nas je vedno delček raziskovalca in užitkarja, zato bo njihova odločitev, da izvedejo ptujsko martinovanje kot najžla-htnejšo obliko praznika z obilico domačih dobrot z gotovostjo dobro sprejeta že samo zaradi tega dejstva.
Drugi razlog, da se bo na ptujskem martinovanju zbralo veliko 'užitka željnih', so že organizatorji sami. Njihove reference so namreč takšne, da se jim nihče ne more upreti. Ko njihova priznana kvaliteta nastopi skupaj, seveda rezultat ne more biti nič drugačen kot odličen. Za osnovno sestavino — piščanca bo poskrbela Perutnina Ptuj. Za to, da
se bo vest o ptujskem martino-vanju, novem smislu, ki ga daje prazniku 'dežela okusa', razširila do vseh, ki si želijo najboljše, pa bo poskrbela osrednja medijska hiša regije Radio Tednik Ptuj. Za skrbno negovana vina, ki bodo ustrezala jedem in ljudem, bodo odgovorni v Ptujski kleti. Za pripravo odličnih jedi in kombinacij z vini, kar vključuje še skrbno postrežbo, bodo poskrbeli v Gostinstvu PP. Razlogov, zakaj se odločiti za ptujsko martinovanje, pa je še več. Tudi ta, da se bodo udeleženci za skromnih 2000 tolarjev lahko naužili vseh dobrot po mili volji, je eden od njih.
Ptujsko martinovanje se bo dogajalo 10. in 11. novembra že od poznih dopoldanskih ur na dvorišču Ptujske kleti, ki se bo ob tej priložnosti spremenila v družabni prostor in prostor uživanja kulinaričnih dobrot kombiniranih z odličnimi vini. Za tiste, ki si bodo želeli tudi bolje spoznati znamenito Ptujsko klet, bodo pripravili tudi oglede kleti in posebne degustacije. Za vse pa bo poskrbljeno z veseljem, odličnostjo in vzdušjem, ki dela dobro vsem in vsakomur. Čas hitro beži, zato ste že zdaj vabljeni, da se udeležite ptujskega martinovanja, ki je martinovan-je za vse ljudi dobre volje in z željo po polnih kulinaričnih užitkih.
Anny Rechberger Pečar
Foto: M. Ozmec
Franc Fideršek - 80-letnik
odpor.
Po koncu vojne se je takoj vključil v takratno družbeno dogajanje in začel dopisovati v skoraj vse takratne časopise: Kmečki glas, Slovenski poročevalec, Komunist, Tedenska tribuna, 7D, Pavliha in kmalu tudi v takratni Ptujski tednik. Dve leti je za območje občine Ptuj nadomeščal dopisnika Dela. 1. aprila leta 1964 je bil imenovan za odgovornega urednika Radia Ptuj. Ko se je februarja 1976 radio združil s Ptujskim tednikom v enotni Zavod Radio-Tednik Ptuj, je bil imenovan za odgovornega urednika obeh medijev; to delo je vestno in odgovorno opravljal vse do upokojitve leta 1986.
Ves čas je aktivno sodeloval tudi v družbenem življenju, med drugim je bil nekaj let predsednik Aktiva novinarjev Ptuj, taj-
nik občinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti, predsednik KS Boris Ziherl, v takratni SO Ptuj je bil predsednik zbora KS ter član komisije za informativno dejavnost pri GO SZDL v Ljubljani. Za svoje delo je med drugim prejel tudi dve državni odlikovanji: leta 1961 je prejel medaljo dela, leta 1980 red dela s srebrnim vencem. Poleg tega je nosilec zlatega znaka SZDL, plakete občine Ptuj, zlatega znaka Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter zlatega znaka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Ob osemdesetletnici Francu Fideršku iskreno čestitamo vsi njegovi nekdanji sodelavci Radia in Tednika in mu želimo še naprej veliko zdravja, delovnega elana in osebnega zadovoljstva.
M. Ozmec
Maribor • Probanka se predstavi
Otvoritev nove poslovne hiše
V torek, 26. oktobra, je v Mariboru potekala svečanost ob otvoritvi nove poslovne hiše Probanke. Odprli so sedem tisoč kvadratnih metrov novih poslovnih prostorov v središču Maribora, v Svetozarevski ulici 12. Tretjino stavbe so oddali mednarodnemu trgovskemu podjetju H&M.
Za 10.600 kvadratnih metrov so investirali 4,1 milijarde tolarjev neto ali kvadratni meter zgradili za 1.440 evrov. V novem finančno trgovskem središču, ki so ga gradili dobri dve leti, bodo odslej poslovale vse članice Finančne skupine Probanke. Selitev v novo stavbo pa v Probanki ne pomeni samo fizične selitve, ampak tudi vsebinske premike v delovanju Finančne skupine Probanke. "Nova lokacija v letu 2004 spremenjeni in uveljavljeni organizacijski strukturi omogoča celovito rešitev za posameznega komitenta na enem mestu. Tako bomo lahko v prihodnosti še uspešneje
sodelovali z našimi partnerji, saj se iskreno zavedamo, da našega osebnega kontakta, stiska roke in izmenjanih besed še ne bo tako kmalu nadomestila nobena tehnologija, niti informacijska," je prepričana predsednica uprave Probanke mag. Romana Pajenk.
Ob predsednici uprave je bil slavnostni govornik tudi predsednik nadzornega sveta Probanke dr. Roman Glaser, ki je poudaril, da ima vodstvo Probanke vizijo, ki si jo je postavilo zato, da bi ta finančna institucija uspešno poslovala tudi v prihodnosti.
Zmago Šalamun
Prvi poslovni dogodek v novi stavbi je bila tiskovna konferenca, na kateri sta spregovorili predsednica uprave Probanke mag. Romana Pajenk (na levi) in članica uprave Milana Lah (v sredini).
Jeruzalem • Redna obiskovalca z Vzhoda
Našla svoj mali raj
že peto leto zapored se Akira Hashimoto iz Tokia vrača v Jeruzalem. Zadnji dve leti ga spremlja njegova življenjska sopotnica Sayoko Matsuda. Obiskovalca iz dežele vzhajajočega sonca sta odkrila svoj mali raj na Jeruzalemu.
Akira in Sayoko se ne skladata z našo predstavo o tipičnih Japoncih. V svet ne gledata nenehno skozi fotografski aparat, čeprav kakšno fotografijo že posnameta. Podobe naše pokrajine si bosta domov odnesla na oljnih slikah, ki jih ustvarjata v svojem začasnem domu na Jeruzalemu. Slikata največ v zaprtem
prostoru, ker Sayoko zaradi svoje bolezni le stežka dalj časa ustvarja na terenu. Akiru in Sayoko se nikamor ne mudi. V Sloveniji ostajata po več tednov, letos celo mesec in pol. Tudi to ni nič kaj tipično, saj za japonske turiste velja, da bi si radi ogledali 33 dežel v treh dneh. K nam se vračata, ker imata tukaj zares ob-
Avtorica Sayoko Matsuda. Njene slike na Japonskem dosegajo 8000 evrov, to bo gotovo dalo misliti marsikateremu nase-mu slikarju.
Zanimivosti
čutek svobode. "Na Japonskem ni individualizma, ob tej veliki masi ljudi, ki živijo v Tokiu, je treba živeti do pičice enako kot vsi ostali," pravi Akira, ki dobro obvlada Angleško, saj je 15 let živel na Švedskem, kjer ima tudi odraslo hčerko. Prav stiki z drugačnim, evropskim, bolj sproščenim načinom življenja so ga navdušili, da je vzel življenje v svoje roke. "Rad imam čas, ne denar," zveni na Japonskem še bolj nemogoče kot pri nas, a je z malo fleksibilnosti in za človeka brez večjih obveznosti tudi v realnem življenju izvedljivo. 57-letnega Tokijčana moti, ker na Japonskem ne moreš imeti svojega mnenja, svojega stila. V Japoncih po njegovem mnenju ni veselja do življenja. Japonci tudi niso verni in presenečen je, da so ljudje v Evropi tako verni. Edini bog, ki trenutno vlada na Japonskem, je po njegovih besedah denar.
Akira je po poklicu kuhar in polovico leta preživi na Japonskem, kjer za "ljubi kruhek" opravlja svoje delo kot vsi ostali. Ko pa zasluži dovoljšen kupček de-
Popolni lunin mrk
Društvo za učenje in popularizacijo astronomije Kasiopeja iz Stojncev je v četrtek, 28. oktobra, v jutranjih urah organiziralo javno opazovanje redkega nebesnega pojava - popolnega luninega mrka, ki je bil viden iz naših krajev.
Lunin mrk smo opazovali z modernim računalniško vodenim teleskopom znamke Meade LX200. Potek luninega mrka smo tudi fotografirali z več fotoaparati. Imeli smo srečo, saj nam je bilo tudi vreme zelo naklonjeno, bilo je zelo jasno, tako da se je dal videti celoten potek mrka, razen izhod lune iz zemeljske sence, ker je takrat luna že zašla na zahodnem horizontu.
Glede na rano jutranjo uro in delovni dan nismo pričakovali velikega obiska, pa vendar se je tekom samega mrka zbralo kar lepo število obiskovalcev, celo iz Ptuja, Spuhlje in Velike Nedelje so prišli. Sam potek mrka: vstop v penumbro: 02:05:35 začetek delnega mrka: 03:14:25 začetek popolnega mrka: 04:04:28
maksimum mrka: 04:24:06

Luna je "mrknila".
konec delnega mrka: 05:53:44 izhod iz penumbre: 07:02:44
Zanimivo je bilo, da so znanstveniki napovedovali kar močan krvavo rdeč sij lune, pa vendar do
Člani društva Kasiopeja iz Stojnecv so opazovali Lunin mrk.
tega ni prišlo. Luna je med mrkom svetila v dokaj šibki bakreni barvi. Tako smo člani društva izračunali, da je bila mejna magnituda samega popolnega mrka nekje med —2 in —2.15 magnitudo.
Naslednji popolni lunin mrk bo iz naših krajev viden šele 3. marca 2007.
Naslednje javno opazovanje ima društvo v načrtu v začetku januarja 2005, ko bo na našem nebu lepo viden novoodkrit komet Matcholtz 2004 Q3, v oktobru 2005 pa prihaja ponovno planet Mars v konjunkcijo z Zemljo, kar pomeni, da bo najbližje Zemlji in v zelo ugodnem položaju za opazovanje.
Na spletni strani našega Društva si lahko ogledate tudi vse prihodnje aktivnosti društva in zanimive astronomske pojave. www.angelfire.com/ultra/kasiopeja Marko Vidovič
Japonska obiskovalca sta nad Jeruzalemom navdušena.
narja, si vzame prosto in hajd po svetu in se predaja svoji ljubezni — slikanju. Podobno kot v Sloveniji je čas preživljal na Madžarski in v Romuniji, vendar tam mu ni bilo tako všeč in se ni dobro razumel z ljudmi. Nenehno je namreč moral paziti, kje ga bo kdo prevaral. Pri nas pa je našel celo prijatelje.
Njegova sopotnica Sayoko se po njegovem mnenju slikarstva loteva bolj profesionalno. Slika že od malih nog. Njeni priljubljeni motivi so narava, svoja dela občasno razstavlja. Ima tudi zastopnika, ki prodaja njene slike, ki dosegajo ceno okrog 8000 evrov. Slikanje je zanjo zelo naporno, zaradi močnega revmatizma težko dolgo dela. Nad Slovenijo in Slovenci je navdušena, pogreša pa kopalno kad. Na Japonskem je običajno, da se okopa tudi po dvakrat na dan, to spada
k njihovi kulturi. Zelo obiskana so tudi njihova javna kopališča, kjer se za razliko od naših kopajo goli. Pri nas gresta rada v zdra-
vilišča, vendar sta prepričana, da je vstopnina precej zasoljena, na Japonskem se kopljejo ceneje in zato pogosteje.
Ko smo se pogovarjali o tradiciji na Japonskem, povesta, da je ta spoštovana le še pri zelo starih ljudeh, sicer pa mlade Japonce zanima le še denar, zato tudi skrajno nezdravo živijo. Zato so predstave o ljudstvu, ki predano meditira, se ukvarja z duhovnimi vajami in je jin in jang hrano, popolnoma zgrešene. Vedno več Japoncev je predebelih. K vsej tej tekmi in pehanju za uspehom pa prispeva tudi ekonomska kriza, ki jo je na Japonskem čutiti zadnja leta. Zato lahko kar lepo pozabimo na svoje tipične klišeje o Japonski in Japoncih. Raj je na Jeruzalemu.
vki
Avtor Akira Hashimoto. S slikarstvom se ukvarja šele zadnja leta in šele išče svoj stil.
Ptuj • Mario Vilhar v galeriji Magistrat
Slikar, kipar in grafični oblikovalec
V petek so v galeriji Magistrat na Ptuju odprli likovno razstavo Maria Vilhar-ja iz Pirana.
Mario Vilhar s Stanko Gačnik in Alešem Arihom
Mario Vilhar, Notranjec, se s slikarstvom ukvarja od leta 1943, s kiparstvom in grafičnim oblikovanjem pa od leta 1945. Po tehničnem študiju je ob delu študiral likovno umetnost. Je izredno plodovit ustvarjalec na več področjih. Ob svojem likovnem ustvarjanju se je ukvarjal tudi z drugimi vejami umetnosti: bil je gledališki igralec, propagandist, pesnik in predavatelj. Kot novinar in urednik se je posvečal tudi časopisni ilustraciji, karikaturi, fotografiji in amaterskemu filmu. Še vedno je aktiven v Društvu novinarjev Slovenije.
Mario Vilhar, ki izhaja iz znane Vilharjeve družine slikarjev (oče Leo je bil slikar in mu-
zealec), je imel že 103 samostojne razstave po Sloveniji in drugih evropskih državah, sodeloval je pri 25 skupinskih razstavah.
O delu Maria Vilharja je ob odprtju spregovorila ptujska galeristka Stanka Gačnik.
Leta 1989 je režiser Rajko Ranfl v produkciji Viba filma
v sodelovanju z Mariem Vil-harjem posnel filmski portret Vilharji — tri generacije (Leo, Mario, Gorazd). Film je bil nagrajen na Festivalu kratkih in dokumentarnih filmov leta 1990 v Beogradu. Po odprtju razstave je bil predvajan tudi ta film.
Fl
Ugodn! kratkoročni gotovinski krediti.
Ponudba velja v novembru 2004.
3 Deželna Banka Slovenije
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Foto: MV
Mala vas • Odprtje asfaltiranega odseka ceste
Za krst je zmanjkalo denarja
"Spoštovani farani, danes sem po Radiu Ptuj že slišal, da bomo odprli in krstili nov odsek asfaltirane ceste tu, v Mali vasi. Zdaj me pa zanima, ali želite, da to cesto krstim ali naj jo blagoslovim," je svoj nagovor v sobotnem popoldnevu ob slovesni otvoritvi začel farni župnik Ivan Holobar.
"Naredil bom po vasi želji, je pa med obema zadevama bistvena razlika. Blagoslov je namreč zastonj, krst pa ne. Glede na to, da je predsednik gradbenega odbora tudi občinski svetnik, bi bilo za krst potrebno odšteti, recimo, dve sejnini," je pol resno
pol v šali nadaljeval župnik. Ampak glasen odgovor vseh prisotnih, zlasti svetnikov, mu je dal kaj hitro vedeti, da tokrat v košarico ne bo padlo nič, in tako je cesta ostala brez krsta (in brez imena?!), zato pa je vseeno dobila obilen blagoslov.
Cesta v Mali vasi je bila uradno odprta s prerezom traku, ki sta ga opravila gorišniški župan Jožef Kokot in občinski svetnik Konrad Kostanjevec (v sredini).
Slab kilometer in pol asfaltirane ceste skozi Malo vas je ormoško Komunalno podjetje prevleklo z asfaltom za nekaj več kot 12 milijonov tolarjev. Večino, 70 odstotkov, je sofinanciral občinski proračun, razliko pa so morali zbrati uporabniki, kjer pa se je, kot je bilo slišati v govoru predsednika gradbenega odbora Konrada Kostanjevca, malenkost zataknilo: "Pogodbo o sofinanciranju je podpisalo 57 uporabnikov ceste iz Male vasi, Gajevcev in Placerovcev. Nekateri vaščani so dali več, kot je bilo potrebno, nekateri niso hoteli prispevati nič!" Ali so bili tako dejansko zbrani tisti dobri štirje milijoni tolarjev, kolikor je bil finančni delež vaščanov, je ostala nerazrešena skrivnost posvečenih, dejstvo pa je, da so krajani zato z lastnim delom pripravili cesto za gladko črno prevleko, kar navsezadnje tudi nekaj velja.
"S tem pa modernizacija cest v naši občini še ni končana, saj je naš skupni interes dosegati napredek v vsakem zaselku naše ob-
Podgorci • Sosedje in znanci kožuhali
Vesela kožuhara
Pri Edvardu in Kristini Škrlec iz Podgorcev 47 je že tri leta tradicija, da se v jesenskem večeru zberejo sosedje in prijatelji in v veselem vzdušju skožu-hajo kakšno prikolico koruze.
Tega ne delajo iz potrebe, saj imajo koruze komaj za ta veseli dogodek, lani, ko je pustošila
suša, pa še za to ni bilo. Ker pa se hitro najde razlog, da se lahko ljudje v dobri družbi poveselijo
Na kožuhari je bilo prijetno veselo.
ob jedači in pijači, so si lani, da ne bi ostali brez druženja, omislili trgatev.
Ko je padel prvi mrak, se je minuli petek pri Skrlečevih zbralo precejšnje število pridnih in veselih kožuhačev. Gospodinja Kristina se spomni, da so včasih na kožuhare hodili po dva tedna vsak večer. Podnevi so trgali koruzo, zvečer pa kožuhali. Če so imeli veliko koruze, so cele družine hodile v kožuharo k sosedom, da so potem ti prišli k njim na pomoč. Mladina se je seveda še posebej zabavala, to je bila priložnost, da so se srečali. Za posamezne hiše se je vedelo, da je kožuhara vesela, in tja je vleklo mladino. Pa niso bile vse ko-žuhare vesele, in kamor ta mladi niso šli preveč radi, tja sta šla
Ptuj • Sola podjetništva za mlade
V	m m	v
znanju je moč
Prejšnji teden je na Srednji ekonomski šoli na Ptuju potekala Šola podjetništva za mlade, ki sta jo organizirala Gea College Poslovnoizobraževalni center iz Ljubljane in Pospeševalni center za malo gospodarstvo.
Bodoči poslovneži so predstavili svoje novo podjetje.
V času petdnevnega izobraževanja so se mladi seznanili z osnovami podjetništva, gospodarskega prava, marketinga, ekonomike poslovanja podjetij, priprave poslovnega načrta, pogovarjajo pa se tudi z uspešnejšimi podjetniki. V času izobraževanja so se učenci eko-
čine," je med drugim poudaril župan Jožef Kokot, ki je skupaj s Kostanjevcem tudi prerezal trak ter s tem uradno odprl asfaltirano cesto za vse voznike.
V Mali vasi je zaenkrat ostalo le še kakšnih 200 metrov gramozi-ranih cest, malenkost več v Tibol-cih in okolici, kjer so v poletnih mesecih prav tako predali namenu dobre tri kilometre asfaltiranih odsekov cestišč, v kratkem pa se bodo s tremi kilometri asfalta ponašali še krajani Paradiža v ha-loškem delu občine. In če bo vreme dovoljevalo, naj bi se še letos začela modernizacija ceste v Gru-škovcu, sicer pa je tudi za naslednje leto v gorišniškem občinskem proračunu rezerviranega še kar nekaj denarja za udobnejšo vožnjo. Ali ga bo dovolj tudi za kakšen krst, pa je drugo vprašanje. Kot se je pokazalo v Mali vasi, se svetniki sejninam za krstne obrede ne nameravajo odpovedovati, posebne postavke za tovrstne "cestne krste" pa v proračunu tudi po rebalansu (še) ni.
SM
ata ali mama. Kožuhali so pozno v noč, tudi čez polnoč. Ko-žuhačem so domači postregli z medenim žganjem, jabolčnikom, črnim kruhom, ponekod tudi s poticami, orehi, rozinovim kruhom, odvisno od tega, kaj je bilo pri hiši. Pri delu so zganjali najrazličnejše norčije. Poleg dobre volje je na kožuhari morala biti tudi pesem. Tudi pri Skrlečevih ni manjkala. Zanjo so poskrbele Podgorske vaške pevke, ki se pri Kristini dobivajo vsak teden in marljivo vadijo stare pesmi. Pet pevk se te dni že pripravlja na snemanje svoje prve zgoščenke, na kateri bo okrog 20 starih pesmi. Poleg vsakodnevnega dela veliko nastopajo na najrazličnejših prireditvah in ob raznih priložnostih, tako da njihov repertoar obsega pestro bero pesmi - od nabožnih, posvetnih, ljubezenskih, vinskih, veselih. Najraje pojejo nekoliko žalostne balade, vendar jim tudi vesele gredo dobro z jezika.
Po opravljenem delu so domači kožuhače bogato pogostili in kožuhare najbrž še ni bilo tako hitro konec.
vki
nomske šole seznanili s podjetništvom v svetu in pri nas, o podjetjih in podjetnikih, o podjetniški viziji, o podjetniški ideji, oblikovali so delovne skupine, ki so izdelale poslovne načrte. Prejšnji petek je bil zaključek usposabljanja, ko so predstavili štiri zanimive poslovne načrte in glede na predloge mladih bomo imeli na Ptuju v bodoče Mladinski center Viva, prodajalno z otroško opremo Medo Pu, prodajalno koles in opreme Eurokolesar ter celotno hi-fi opremo Zgoščenko.
Mentor pri poslovnih načrtih je bil Aleš Hauc.
Fl
Od tod in tam
Ormož • Komemoracija ob dnevu mrtvih
Osrednja komemoracija ob dnevu mrtvih v Ormožu je bila na predvečer praznika pri spomeniku žrtvam vojne v grajskem parku. Recital, ki vseboval pesmi prežete s senco smrti, umrljivosti, minljivosti in spomina, so pripravili dijaki Gimnazije Ormož.^ V mraku so zadonele pesmi dijakinj v spremljavi Alenke Šalamon, zaigral pa je tudi Trobilni kvartet Glasbene šole Ormož.
vki
Ormož • Proslava ob dnevu reformacije
Proslavo ob dnevu reformacije v Ormožu že nekaj let tradicionalno pripravlja Gimnazija Ormož. Mladost praznika in kolektiva gimnazije se dobro ujemata in tako nastane vsakič kakšna sveža, z mladostno energijo nabita proslava, pod katero seje letos podpisala Nina Šulek. Nastopajoči so za obiskovalce brskali po spominskih knjigah in prebirali verze, ki jih je nekoč nekdo nekomu poklonil v spomin. Vsebino so razdelili v dva sklopa — iz starih šolskih dni in spominskih knjig in iz današnjih šolskih dni. Proslavo so popestrili tudi z glasbenimi točkami petja in klavirske glasbe, zaključili pa s plesno točko Opus — plesna miniatura 2004, ki je izvajalcema na tekmovanju v Celju prinesla četrto mesto v državi. Ves čas proslave so na platno projicirali primerne vsebine. Obiskovalcem proslave so za popotnico namenili misel: "Knjige so ladje misli, ki potujejo po valovih časa in nosijo dragoceni tovor od roda do roda. (Francis Bacon)
vki
Ptuj • 30 let društva diabetikov
V sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja je dozorela odločitev, da na našem območju ustanovijo društvo, ki bo združevalo sladkorne bolnike iz Ptuja in širšega ptujskega in ormoškega območja. V novembru 1974 leta so imeli ustanovni občni zbor. Seje so imeli po raznih gostinskih lokalih in stanovanjih članov takratnega upravnega odbora. Konec šestdesetih let se je na našem območju na internem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj zdravilo 370 diabetikov. Danes se zdravi od 5 do 8% prebivalcev v dveh diabeto-loških ambulantah. Društvo vključuje od 800 do 1000 članov. Opažamo pa, da je vedno več sladkornih bolnikov med otroki, kar je še posebej zaskrbljujoče.
Društvo diabetikov Ptuj letos praznuje 30-letnico delovanja. Srečanje s predavanjem in proslavo jubileja bodo imeli v soboto 6. novembra, ob 9. uri v jedilnici Gastro Ptuj. Po pozdravu, kulturnem programu in predavanju bodo podelili priznanja, predstavili dejavnosti v tem letu ter osnutek programa za naslednje leto.
Marija Velikonja
Bresnica • Delovni gasilci
Minuli konec tedna je minil za PGD Bresnica delovno. V soboto so člani pregledovali gospodarska poslopja in hidrante v svojem požarnem rajonu. Popoldne pa so odprli vrata svojega doma vsem obiskovalcem, da so si lahko ogledali opremo in prostore. Najbolj so se posvetili mladim, ki so imeli možnost ustvarjati v delavnicah, ki jih je vodil poveljnik Željko Kuko-vec. Proti večeru so nastala dela razstavili, svoje znanje pa so pomerili tudi na gasilskem kvizu. Starejšim obiskovalcem so pripravili tudi predstavitev bio kluba, veselo druženje pa se je popestrilo še s peko kostanjev. V nedeljo pa so izvedli gasilsko vajo z gasilskimi društvi, na katere meji požarni rajon PGD Bresnica. Pri gašenju je sodelovalo 55 gasilcev iz šestih gasilskih društev. Zanimivo je, da so se je poleg domačinov udeležila vsa društva gasilske zveze Dornava—Žamenci, Polenšak, Mezgovci, Dornava in PGD Zamušani iz GZ Gorišnica.
vki
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Foto: Fl
Hajdina • Sprehod po občini
Prvi častni občan - kipar Viktor Gojkovič
Dela iz letošnjega hajdinskega občinskega programa na področju infrastrukture, kjer je v proračunu za cestno dejavnost, kanalizacijo, javno razsvetljavo in varstvo okolja predvidenih 136 milijonov tolarjev, v glavnem potekajo po načrtih. Za te naložbe bodo letos porabili skoraj četrtino proračuna, ki je v tem trenutku okrog 500 milijonov tolarjev. Z drugim rebalanskom znižujejo zadolžitev občine z 90 na 40 milijonov tolarjev.
Občina Hajdina se že doslej in tudi v bodoče ne bo zadolževala, poudarja hajdinski župan Radoslav Simonič. Zadolžitev v proračunu bolj ali manj potrebujejo le zato, da lahko realizacija posameznih proračunskih postavk poteka nemoteno. V septembru so asfaltirali več krajših cestnih odsekov lokalnih cest, uredili nekaj javne razsvetljave v Slovenji vasi, kjer so zamenjali tudi vodovod. V Hajdošah so obnovili gasilski dom. Pričenjajo pa s pripravljalnimi deli za izgradnjo pločnika v delu Zgornje Hajdine preko proge, kjer bodo v zemljo vgradili tudi vso potrebno infrastrukturo. Na tem območju bodo zgradili tudi dve avtobusni postaji.
Največ problemov jim v tem trenutku povzroča napovedana obnova ceste Terme-Hajdoše--Slovenja vas oziroma t. i. obka-nalska cesta v skupni dolžini 4,4 km, ki je projekt dveh občin, ob hajdinski tudi ptujske. Ob njej bodo uredili tudi kolesarsko stezo, za 600 m ceste morajo sredstva zagotoviti v mestni občini Ptuju, za 3800 v občini Hajdina. Omenjena cesta bo razbremenila promet po magistralni cesti Zagreb-Maribor, hkrati pa bo omogočala tudi rekreacijo obiskovalcem ptujskih Term in domačinov. Problem so pogoji, ki jih k lokacijski informaciji postavljajo Dravske elektrarne Maribor. V občini Hajdina si prizadevajo, da bi vse potrebne dokumente dobili do konca leta, prvotno so načrtovali, da se bo gradnja ceste, speljane ob dravskem kanalu, lahko pričela že septembra.
Veseli pa so, da jim je uspelo priti v program izrabe evropskega denarja za gradnjo primarnih kanalizacijskih sistemov preko konzorcija občin za gradnjo kanalizacije na Dravskem in Ptujskem polju. Na ta način bodo tudi lažje zgradili primarni vod v delu Zgornje Hajdine, prav tako pa tudi od Hajdoš do Gerečje vasi in Kungote.
V	tem trenutku se v občini Hajdina pripravljajo na šesti občinski praznik. Na 14. seji sveta, v septembru, so sprejeli sklep o občinskih priznanjih. Prvič bodo podelili priznanje za častnega občana občine Hajdina. Na predlog vseh članov občinskega sveta in komisije za priznanja ga bodo podelili akademskemu kiparju Viktorju Gojkovicu s Spodnje Hajdine, ki bo ob občinskem prazniku pripravil tudi razstavo svojih del.
V	jesensko-zimskem času bodo na Hajdini iskali primerne lokacije za izgradnjo vrtca, najprimernejšo bodo izbrali med vsaj tremi na podlagi izdelanih elaboratov. Najboljša bi bila v bližini šole. Hajdinski vrtec naj bi zgradili v nekaj letih.
V	sklopu 6. občinskega praznika bodo izvedli tudi tradicionalno prireditev "Iz mošta vino -pridi na Hajdino". Kletar letnika letos prihaja s Turnišč v mestni četrti Breg, ki je deveto naselje fare Hajdina, v okviru katere že tradicionalno zbirajo kletarja letnika, ker gre v tem primeru za občinsko-farno prireditev. Stanko Vegan, novi kletar, je novo funkcijo sprejel z veseljem, hkra-
ti pa tudi z veliko odgovornostjo.
V novembru, ki je za občino Hajdina tudi praznični mesec, bodo izvedli javno razpravo k lokacijskemu načrtu avtocestne trase v okviru občine Hajdina. Z državnim podsekretarjem v ministrstvu za promet Gregorjem Fickom so se dogovorili, da bo razprava okrog 20. novembra v prostorih občine Hajdina.
Pred nedavnim so se ponovno srečali tudi s predstavniki odgovornih ministrstev in župani občin ob avtocestni trasi Slivnica-Draženci in Draženci--Gruškovje. Iz občine Hajdina prihaja zahteva, da se mora avtocesta Draženci-Gruškovje začeti graditi le s kakšnim polletnim ali v skrajnem primeru enoletnim zamikom od gradnje ceste Slivnica-Draženci, sicer bo po letu 2010 nastal na hajdinskem in ptujskem odseku avtoceste nepojmljiv prometni kaos. Gradnja odseka avtoceste Slivnica-Draženci se mora pričeti v letu 2007, tako je zapisano tudi v nacionalnem programu izgradnje avtocest, dokončati pa v letu 2010. Okrog novega leta naj bi bila sprejeta državna uredba o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Slivnica-Draženci. Takoj zatem bodo pristopili k odkupu zemljišč.
Za zdaj terminski plan izgradnje v avtocestem v okviru nacionalnega programa velja, čeprav se že od avgusta ve, da bodo Hrvati s svojim delom ceste do Gru-škovja prišli že v letu 2007.
MG
Ljutomer • Spremenjen odlok o ureditvi odlagališča
Bodo smeti vozili na Ptuj?
Ljutomerski občinski svet je v letu 1999 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za območje pokopališča, servisne cone in odlagališča v Ljutomeru, s katerim je bilo določeno, da se pristopi k sanaciji deponije komunalnih odpadkov v Ljutomeru s pričetkom del v letu 1999 in dokončanjem v petih letih.
Na omenjeno komunalno deponijo vozijo smeti iz občin Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Razkrižje in Veržej, v tem letu pa bi morala biti deponija sanirana, smeti pa bi pričeli voziti v Puconce.
"V začetku leta 1999 smo podpisali Pismo o nameri za realizacijo regijskega projekta zbirno-sortirnega centra komunalnih odpadkov v Puconcih. Z navedenim pismom smo se zavezali, da se bodo odpadki iz območja teh štirih občin po izvedeni sanaciji v Ljutomeru odlagali na deponiji v Puconcih," je o postopkih za pristop k drugemu odlagališču komunalnih odpadkov dejal ljutomerski župan Jožef Spindler. Vendar regijski sortirni center komunalnih odpadkov v Puconcih še ni pripravljen za prevzem prleških smeti, zato so v Ljutomeru primorani poiskati drugo rešitev. Krajani, ki živijo ob sedanjem smetišču v Ljutomeru, zahtevajo, da se jim za nadaljnje odlaganje smeti na to deponijo izplačajo odškodnine (okrog
50.000 tolarjev letno na posamezno gospodinjsko hišo), kar pa bi še dodatno osiromašilo ljutomerski proračun, svoje pa bi verjetno morali prispevati tudi iz proračunov drugih treh občin upravne enote Ljutomer.
V juliju 2004 je tako ljutomerska občinska uprava, glede na nerešeno problematiko nadaljnjega odlaganja smeti, z dopisi zaprosila nekatere občine — med drugim tudi Ptuj in Ormož, za podatke o možnosti takojšnjega odlaganja odpadkov iz ljutomerskega občine na deponije v njihovih občinah, o stroških odvoza in odlaganja ter kakšni so pogoji za odvoz in odlaganje. Župan občine Ptuj dr. Štefan Čelan je med drugim v dopisu zapisal: "Sporočamo vam, da bi bilo potrebno za prevzem odpadkov na našem centru najprej urediti ločeno zbiranje odpadkov na terenu po enakem principu, kot velja v naši odpadkovni regiji, ostanek odpadkov pa zbalirati v pravokotne bale, ki se lahko odložijo na našem odlagališču. Cena ravna-
nja z odpadki za prevzete odpadke bi znašala 120 evrov na tono _,«upan občine Ormož Vili Trofenik pa je sporočil, da e vedno nimajo uporabnega dovoljenja za deponijo, upravljavcu deponije Komunalnemu podjetje Ormož pa e ni uspelo pridobiti dovoljenja za odlaganje odpadkov na deponiji, da pa bi bilo načeloma v prihod»je možno odlagati komunalne odpadke iz območja občine Ljutomer na odlagališčih nenevarnih odpadkov Dobrava—Ormož.
Člani ljutomerskega občinskega sveta so se kljub vsem aktivnostim, ki so bile opravljene glede odvoza odpadkov na druge deponije, odločili, da bodo komunalne odpadke iz občine Ljutomer do konca leta 2008 odlagali na sedanjem smetišču v Ljutomeru, v primeru, da pa bo potrebno odšteti stanovalcem — sosedom smetišča — preveč denarja za odškodnine, se bodo morebiti odločili za odvoz odpadkov na katero drugo odlagališče v soseščini.
Miha Šoštarič
Ptuj • Začetek gradnje kompostarne
Gradnja do aprila 2005
Sredi oktobra so se končala dela pri zaprtju odlagališča v Brstju, tehnični pregled je uspel. Tehnični pregled pa so opravili tudi v novem centru za ravnanje z odpadki, kjer so pregledali vse objekte, zgrajene leta 2003, pri katerih se je končala poskusna doba obratovanja.
V Gajkah pa se je 14. oktobra pričela tudi gradnja kompostarne. Dela je na javnem razpisu dobilo VGP Drava Ptuj, četudi je edino oddalo ponudbo. Po spremembi zakona o javnih naročilih po novem zadostuje tudi ena ponudba, če prijavljeni izvajalec izpolnjuje vse razpisne pogoje. Gradnja bo predvidoma končana do 30. aprila 2005. Vrednost del znaša dobrih 553 milijonov tolarjev, vključno z DDV. Pri investiciji sodeluje tudi država. Z Agencijo RS za regionalni razvoj je bila 30. septembra podpisana
Foto: Črtomir Goznik
Deponijo v Brstju so dokončno zaprli.
pogodba, na podlagi katere bo le-ta v letu 2004 prispevala okrog 43 milijonov tolarjev. 5. oktobra pa je bila podpisa-
na pogodba z ministrstvom za okolje, prostor in energijo, za sofinanciranje 1. B faze gradnje CERO Gajke. V štirih letih bo na tej podlagi ministrstvo prispevalo 557 milijonov tolarjev. Tretji pomemben vir za gradnjo novega centra predstavlja taksa za obremenjevanje okolja, ki je vključena v ceno ravnanja z odpadki. Če ne bi bilo investicije v Gajke, bi jo lokalna skupnost morala odvesti v državo. V letu 2004 je bo za dobrih 53 milijonov tolarjev.
MG
Radenci • Doktorat raziskovalke v Radenski
Zdrava mineralna voda
Radenska, d. d., je minuli teden pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili doktorsko disertacijo dr. Majde Bagar-Povše, vodje raziskovalne enote za naravne mineralne vode in brezalkoholne pijače, z naslovom Biološka učinkovitost jodida iz naravne mineralne vode pri zdravih prostovoljcih.
Akademski naslov si je pridobila 15. julija letos na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani kot prva v Evropi na področju mineralnih voda in vnosa jodida v organizem - doktorska disertacija tako predstavlja rezultate desetih let raziskovanja celotne enote.
Dr. Majda Bagar-Povše ugotavlja v svoji disertaciji, da približno milijarda ljudi na Zemlji živi na območjih, kjer je premalo joda: "Pri dvesto milijonih ljudi je pomanjkanje joda vzrok za nastanek golše, dvajset milijonov se sooča s še hujšimi posledicami. V področje endemske golšavos-ti spada tudi Slovenija, zato je bil v letu 2003 sprejet pravilnik,
po katerem se jedilna sol jodira s 25 miligrami kalijevega jodida ali z 32 miligrami kalijevega jo-data na kilogram soli," je pojasnila. Tako je v svoji disertaciji želela pri zdravih prostovoljcih ugotoviti, ali se jodid iz naravne mineralne vode Sicheldorfer (Jožefov vrelec) resorbira v človekovem organizmu, kako vpliva na funkcijo ščitnice in kako pitje takšne mineralne vode učinkuje na sintezo ščitničnih hormonov. Rezultati so pokazali, da se jodid iz naravne mineralne vode Si-cheldorfer Jožefov vrelec resor-bira in se v opazno večji meri izloča z urinom. Posledično so ugotavljali, da bi se v ščitnici ko-
pičenje radioaktivnega joda, ki lahko pride v organizem iz okolja — predvsem s kontaminirano hrano v primeru prekomernega radioaktivnega sevanja — ob primernem vnosu mineralne vode Sicheldorfer Jožefov vrelec zmanjšalo na manj kot deset odstotkov vnesenega radioaktivnega joda, oziroma kot pojasnjuje dr. Bagar-Povšetova: "Na podlagi rezultatov raziskave izhaja kot varna in priporočena množina zaužite naravne mineralne vode Sicheldorfer Jožefov vrelec za pokritje potrebnih količin jodi-da pri odrasem človeku 200 mi-lilitrov dnevno".
Natalija [krlec
Ljutomer • 15. redna seja občinskega sveta
Poraba pričakovana
člani ljutomerskega občinskega sveta so se zbrali na 15. redni seji, med drugim pa pregledali poročilo o izvrševanju proračuna občine v obdobju od 1. januarja do 30. junija letos, sprejeli pa so tudi rebalans proračuna.
Proračun občine Ljutomer znaša okrog dve milijardi tolarjev. V prvih šestih mesecih letošnjega leta skupni prihodki v višini 804.327.082 tolarjev dosegajo 41,97 odstotka plana za leto 2004, skupna realizacija odhodkov pa je v višini 881.197.796 tolarjev ali 42,35 odstotka. "Davčni prihodki bodo do konca leta dosegli višini planiranih sredstev za leto 2004, realizacija nedavč-nih prihodkov pa je že krepko presegla plan, zato se bodo z rebalansom povečali, predvsem glede na realizacijo prihodkov od komunalnih prispevkov. Kapitalski prihodki bodo do konca leta presegli plan v primeru prodaje stavbnih zemljišč v Industrijski coni za Sparom, transferni prihodki pa bodo z realizacijo do konca leta v veliki odvisnosti od prejetih sredstev za investicije iz državnega proračuna in od drugih lokalnih skupnosti," je o izvrševanju proračuna občine Ljutomer za prvih šest mesecev tega leta dejala višja svetovalka
za proračunsko načrtovanje Angela Lukman.
Člani sveta so na tej seji tudi sprejeli odlok o spremembi odloka o proračunu za leto 2004. Zaradi prihodkov od najemnin, komunalnih prispevkov in prodaje stavbnih zemljišč se skupni prihodki povečujejo za 111.399.814 tolarjev "Med proračunskim letom se je izkazalo, da tekoče obveznosti nekaterih javnih služb, predvsem na področju predšolske vzgoje, področju športa in področju zimske službe javnih poti in lokalnih cest, presegajo planirano višini v proračunu za leto 2004. Do sprememb oziroma odstopanj od plana za leto 2004 je prišlo tudi na področju prihodkov, ki so se prav tako povečali. Rebalans pa je nujen, ker z ukrepi začasnega zadrževanja izvrševanja ali prerazporejanja ni mogoče uskladiti proračuna za letošnje leto," je dejala Lukmanova. Prihodki od najemnin so se povečali za okrog 6 milijonov, komunal-
ni prispevki za 24 milijonov, od prodaje stavbnih zemljišč pa 80 milijonov tolarjev. Občina Ljutomer je namreč v letošnjem letu v skladu s sprejetim letnim programom načrta prodaje prodala skoraj vsa zemljišča v industrijski coni za Sparom, vsa tri zemljišča na Soboški cesti, zemljišče za gradnjo nove pošte ter zemljišče, na katerem stoji stara osnovna šola v Mali Nedelji. Do konca leta se prav tako pričakujejo prihodki od prodaje dodatnih zemljišč v Industrijski coni. Tudi odhodki se povečujejo, in sicer v višini 11.399 814 tolarjev. Največ denarja od povišanja bo porabljeno za razliko med potrjeno ceno programov in plačil staršev za vrtce (10.000.000 tolarjev), za zapadle obveznosti zimske službe javnih poti in lokalnih cest (14.105.757 tolarjev) ter za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije (32.812.272 tolarjev).
Miha [o{tari~
Lenart • Pred praznovanjem občinskega praznika
Zelja več kot možnosti
V soboto (6. novembra) goduje sv. Lenart in ob godu farnega zavetnika občina Lenart praznuje občinski praznik. Letošnja osrednja slovesnost bo v petek, 5. novembra, skupaj z praznovanjem 25-letnice delovanja Območne obrtne zbornice Lenart.
Občina Lenart v Slovenskih goricah meri 120 kvadratnih kilometrov in šteje nekaj ve~ kot 11 tisoč prebivalcev, ki živijo v štirih krajevnih skupnostih: Lenart, Voličina, Sv. Trojica in Sv Jurij. Ima tudi vlogo upravnega, gospodarskega, trgovskega, kulturnega, zaposlitvenega in še kakšnega središča Slovenskih goric. Občino že drugi mandat vodi župan mag. Ivan Vogrin, ki pravi, da so vsako leto zelo dejavni pri izgradnji cestne infrastrukture, vodovodnega omrežja in čistilnih naprav, pa tudi na področju stanovanjske gradnje, gradnje športnih in kulturnih objektov, gradnje osnovnošolskih prosto-
rov, v letošnjem letu pa so končali tudi gradnjo glasbene šole.
"Zelo ponosni smo, da smo na SRC Polena zgradili objekt za potrebe športnikov, predvsem nogometnega kluba Lenart. Do občinskega praznika bomo zaključili tudi obnovo zunanjosti kulturnega doma v Lenartu. Manjša vzdrževalna dela pa potekajo na vseh objektih v lasti občine. Naša osnovna skrb za urejenost zgradb, cest, opreme, javne infrastrukture je kar zadovoljiva, čeravno je ciljev in želja več kot možnosti," dodaja mag. Vogrin.
Župan pa ne skriva nezadovoljstva zaradi povečanega pro-
Župan občina Lenart mag. Ivan Vogrin na otvoritvi v Poleni
meta in zastojev čez Lenart, ki jih še dodatno povečuje počasna rekonstrukcija magistralne ceste zaradi neresnosti in negospo-darnosti direkcije za ceste, saj že dva meseca rekonstruirajo 300 metrov ceste. "Če bo situacija prihodnje leto enaka, bomo najbrž zaprli magistralno cesto - in to vladi, ki ni nič kriva za neurejenost cestne infrastrukture. Dejstvo pa je, da je takšnemu načinu dela države treba narediti konec. Tudi pri nas v Lenartu posamezniki, ki bi lahko pomagali, delujejo v korist politike in cestnih lobijev. Tudi kar se tiče severne obvoznice, bomo vztrajali in prepričan sem, da bo do njene gradnje prišlo. Avtocesto je realno pričakovati med letoma 2008 in 2010, v tem času bo pa prišlo tudi do gradnje obvoznice."
Po Vogrinovem mnenju bo morala nova vlada aktivirati an-tibirokratski program, presekati korupcijske povezave, odpraviti monopolni položaj v javnem sektorju in ga narediti predvsem učinkovitega. Občina seveda na
te procese nima velikega vpliva, kolikor pa je v njeni pristojnosti, pa se bo vključevala v te procese.
"Smo ena redkih občin, ki 50 odstotkov proračuna namenjamo za investicije. Tako bomo nadaljevali tudi v bodoče, saj sem že izdal navodila za pripravo proračuna za leti 2005 in 2006. V teh dveh proračunih poraba proračunskih porabnikov ostaja na ravni let 2003 in 2004, povečuje pa se investicijski del proračuna. V naslednjih dveh letih bomo nadaljevali gradnjo cest in zgradili vodovodno omrežje v Voličini. Nadalje bomo skrbeli za družbene dejavnosti, program izgradnje vseh šol za potrebe de-vetletke bo končan do konec leta 2006, zdravstveni dom se pospešeno adaptira in graditi bomo začeli lekarno. Do konca leta 2006 pa bo v Lenartu zgrajen tudi dom za starejše občane. Torej nas čaka kar nekaj prijetnih izzivov in prepričan sem, da jih bomo dosegli," je prepričan le-narški župan mag. Ivan Vogrin.
Zmago Šalamun
PRAZNIK OBČINE LENART 2004 - NA POTI POSLOVNE ODLIČNOSTI
Podjetna Slovenija - petindvajset let Območne obrtne zbornice Lenart
Prazniki, praznovanja in obletnice so namenjeni predvsem temu, da se ozremo nazaj in opravimo oceno dosežkov, da se na dan praznovanja zahvalimo tistim, ki so najbolj zaslužni za doseženo stanje, v katerem se nahajamo, in da si postavimo cilje, strategijo in vizijo za prihodnost.
V petindvajsetih letih so podjetni gospodarstveniki pomembno prispevali k materialni in duhovni rasti in razvoju občine Lenart. Po letu devetdeset (90), ko je bilo veliko predvsem večjih podjetij v krizi, so podjetni gospodarstveniki z ustanavljanjem novih podjetij in sprejemanjem izzivov in ustvarjanjem priložnosti ustvarjali nova delovna mesta.
Vsa leta smo se gospodarstveniki srečevali s številnimi ovirami, od katerih so najbolj zaviralne naslednje:
-	preobsežna birokracija in neživljenj-ski (birokratski) predpisi,
-	previsoki davki vseh vrst, DDV, davek na plače, posredni davki zaradi vedno novih birokratskih zahtev in neznanja birokracije,
-	delovna zakonodaja, ki ni fleksibilna in sloni na netržnih principih ter pravilih odprte - svobodne izbire in konkurence,
-	monopolna gospodarska in komunalna javna podjetja, ki zaradi monopolnega položaja in ob državni asistenci, poslujejo z visokimi cenami (stroški) storitev in nizko (slabo) kakovostjo,
-	centralizirana država na vseh ravneh in področjih z odsotnostjo občutka za enakomeren razvoj Slovenije kot celote.
Območna obrtna zbornica Lenart praznuje petindvajset let svojega obstoja v zelo zanimivem trenutku - v času, ko se je prvič po letu 1945 zamenjala oblast. Socialistično razmišljanje in delovanje (države in posameznikov) se ni končalo leta 1990 s formalno uvedbo demokracije, ampak šele oktobra 2004 z zmago desnosredinske politične usmeritve. Skoraj šestdesetletna vladavina levice na Slovenskem je v vse pore državnih institucij vnesla razmišljanje in skrb o tem, kako bomo družbeni produkt delili. Nihče razen gospodarstvenikov se ni ukvarjal s tem, kako vzpostaviti takšen sistem, da c^ bomo čimveč ustvarili, da bomo čimbolj is bogati, razdeliti si bomo že znali. Skoraj Jš šestdeset let se je veliko število "stro-
kovnjakov" in institucij ukvarjalo s tem, kako čimbolj "pošteno" deliti, namesto da bi se ukvarjali s tem, kako ustvariti, deliti bomo že znali, če bomo predhodno ustvarjalni in bomo ustvarili nove materialne in nematerialne dobrine. Tudi kot neprofesionalni župan občine Lenart ne vidim veliko težav, kako proračunski denar, zbran od davkoplačevalcev, razdeliti, večja težava se mi zdi, kako ustvariti takšne pogoje v občini, da bodo ljudje lahko čimveč ustvarili.
Nova oblast ima zato enkratno priložnost (priložnost se sliši prav podjetno), da pokaže osnovno zgodovinsko razliko med levico in desnico: "Levica se ukvarja s prerazdeljevanjem, desnica pa z ustvarjanjem." In zelo si želim, da bi ji uspelo to razliko prikazati z učinki, dejanji in ne le z besedami.
Vse raziskave doslej (dr. Miroslav Re-bernik, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor) so pokazale, da je največji zaviralec gospodarskega razvoja in ustvarjanja večjega DBP prav država. Zato je prav zanimivo, da nekateri govorijo o zgodbi o uspehu ob dejstvu, da imamo nekajkrat nižji DBP in standard kot naše bližnje oz. daljne sosede. Natančno se ve, da je za slabo stanje v podjetju odgovoren direktor, na državnem nivoju pa bi radi nekateri to odgovornost prevalili na prebivalce.
Od nove vlade zato gospodarstveniki oz. podjetni posamezniki in Območna obrtna zbornica Lenart pričakujemo:
1. Zmanjšanje birokracije na vseh ravneh.
Število ministrstev naj se prilagodi nam primerljivo velikim državam. Švica ima pet (5) milijonov prebivalcev in sedem (7) ministrstev, Avstrija ima osem (8) milijonov prebivalcev in deset (10) ministrstev. Glede na velikost Slovenije bi bilo primerno sedem (7) ministrstev ali manj.
V Sloveniji imamo ta trenutek šestnajst (16) ministrstev.
Uvede naj se preprosti standard: na tisoč (1000) prebivalcev sme biti zaposlen en (1) delavec upravne enote in en (1) delavec občine.
Slovenska država je preinstitucionali-zirana. Imamo množico institucij za pokrivanje enega in istega področja, zato je potrebno pričeti proces ukinjanja prevelikega števila institucij. Državne in para-
državne institucije porabljajo proračunski denar za svoje delovanje, zato zmanjkuje denar, potreben za razvoj in nove investicije.
Množica nepreglednih predpisov onemogoča normalno življenje posameznikov in delovanje gospodarskih družb, zato je potrebno zmanjšati število predpisov in jih poenostaviti. Mnogi predpisi za eno in isto področje so si celo v nasprotju. Vzgled na tem področju nam ne sme biti Evropa, ki je preveč zbirokrati-zirana in rigidna, zato tudi zgublja konkurenčni boj z ZDA in ostalimi razvitimi državami.
2.	Zmanjšanje davkov.
Zelo draga država in obsežna državna administracija zahtevata visoke davke. Zato je z zmanjšanjem birokracije in nepotrebnih stroškov mogoče zmanjšati tudi davke, in sicer:
-	20 % stopnjo DDV v štirih letih postopno na 16 %,
-	8,5 % stopnjo DDV v štirih letih na 6
%,
-	obremenitve bruto plač zmanjšati na 30 % z zavezo delodajalcev, da se pridobljena razlika izplača v neto prejemek delojemalcev oz. delavcev,
-	povečati davčne olajšave za investicije.
Celotni javni sektor (zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, kulturo ...) je potrebno napraviti učinkovit, na novo postaviti standarde, dovoliti privatno iniciativno in število zaposlenih zmanjšati za 30 % (Parkinsonov zakon).
3.	Delovna zakonodaja naj temelji na izkušnjah najhitreje razvijajočih se držav in ne na miselnosti utemeljiteljev socialističnega družbenega reda.
Delo je osnova vsakega posla, naj bo osnova materialnega standarda in izvor vsega bogastva.
Neki mislec je dejal: "Izobrazba pokrije velik del zemlje, vendar je ne obdela." Na žalost velika večina ljudi preneha iskati delo takoj, ko si ga najde. V zadnjem času je veliko slišati o spremembi delovnega tedna. Menim, da bi dosegli več, če se ne bi ukvarjali z delovnim tednom, ampak z delom samim. Manj ljudi je izčrpanih od dela, kot od izogibanja delu. Prava varnost je resnično v delu.
Mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. ing., župan občine Lenart
4. Monopolno javno gospodarska in komunalna podjetja.
Monopoli povzročajo visoke cene in nizko kakovost storitev. Sistem predpisov in zakonodaje je povzročil v Sloveniji monopolni položaj na mnogih področjih, kar plačujemo davkoplačevalci preko visokih cen. Korupcijski odnosi in netrans-parentne povezave ter prevelika osebna vpletenost politikov v javni gospodarski sektor so najbolj vidni na naslednjih področjih:
-	okoljevarstveno področje, posebej ravnanje s komunalnimi odpadki oz. pobiranje smeti;
-	kanalizacijski sistemi in gradnje čistilnih naprav;
-	gospodarjenje s prostorom in prostorsko planiranje.
Pri ravnanju s komunalnimi odpadki je področje že tako zmonopolizirano, da določa pravilnik pogoje, med katerimi je tudi takšen, da se lahko koncesija za pobiranje odpadkov podeli le nekomu, ki se že najmanj tri leta ukvarja s tem delom. To pomeni, da vstop novih gospodarskih družb za izvajanje teh storitev ni mogoč in da ta predpis varuje že obstoječe izvajalce pred novimi konkurenti. Na tak način se potem uveljavljajo visoke cene teh storitev in ustvarja ekstra dobiček, ki se posredno preliva v korist političnim strankam in političnim botrom, ki so omogočili sprejetje takšnih predpisov.
Predpise za to področje pa tako ali tako pišejo posamezniki, ki so v monopolnih podjetjih lastniki ali zaposleni.
Takšnih primerov in podobnih je veliko, nanje smo že opozarjali, vendar nas doslej vlada ni slišala. Upamo, da nas bo naslednja.
5. Decentralizacija države na vseh ravneh je nujno potrebna zaradi zmanjševanja stroškov, fleksibilnosti, gospodarnosti in boljše preglednosti.
Ministrstva naj imajo sedež in administracijo po večjih mestih v Sloveniji:
1.	Ministrstvo za kmetijstvo - Murska Sobota,
2.	Ministrstvo za gospodarstvo - Maribor,
3.	Ministrstvo za kulturo, šolstvo, znanost in šport - Ptuj,
4.	Ministrstvo za okolje in prostor - Celje,
5.	Ministrstvo za promet - Koper,
6.	Ministrstvo za zdravstvo - Novo mesto,
7.	ostala potrebna ministrstva - Ljubljana. Občinam je potrebno povečati pristojnosti predvsem pri izdaji gradbenih dovoljenj in gospodarjenju s prostorom ter povečati prihodke.
Pomembne funkcije v državi naj prevzamejo izobraženi in izkušeni posamezniki, ki imajo pomembne dosežke pri delu v gospodarstvu, in ne kot pri tej vladni garnituri, ko vidijo posamezne resorje sicer akademsko izobraženi ljudje brez vsakršnih praktičnih izkušenj. Tudi učinki in ukrepi so temu primerni. Nova vlada bo imela izvrstno priložnost, da dokaže, da je za resnični uspeh potrebno znanje (izobrazba), izkušnje, vizija in trdo delo na poštenih osnovah. Vsakršno drugačno ravnanje prinaša dolgoročno neuspeh v obliki šoka, kot ga je doživela obstoječa vladna garnitura.
Ob potrebnih spremembah na vseh področjih tudi Obrtna zbornica Slovenije ni izjema. Želimo si, da bi lahko v bodoče bolj učinkovito uveljavljali vlogo gospodarskih družb - ne glede na velikost - na vseh ravneh odločanja in sprejemanja predpisov in dogovarjanj z vlado o temeljnih pogojih za dobro gospodarjenje.
mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. ing., župan občine Lenart
Foto: ZS
Ptuj • 12. kolegij županov Spodnjega Podravja
Z 21 tolarji po prebivalcu bi problem rešili
Tudi na oktobrskem kolegiju županov Spodnjega Podravja je bilo v obravnavi več aktualnih tem, od potreb po terciarnem izobraževanju do iskanja lokacije za ureditev zavetišča za zapuščene ali zavržene živali, vključno s splošno problematiko Društva proti mučenju živali Ptuj.
Župani oziroma njihovi predstavniki so se seznanili tudi možnostmi zavarovanja pravne zaščite v okviru zavarovalnice Arag, skupni občinski upravi so naložili, da pripravi operativni načrt oziroma program potrebnih aktivnosti, ki jih zahteva izdelava prostorskih strategij občin in njihovih prostorskih redov.
Pri obravnavi vprašanja podeljevanja ali nepodeljevanja koncesij je bila ponovno postavljena zahteva, da direktorica javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj skupaj s koncesionarji pripravi rešitev, kako bodo v prihodnje zagotavljali kvalitetno zdravstveno varstvo občanom v 15 občinah na Ptujskem, skladno z normativi, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje in zadevajo potrebno število zdravniških timov na število prebivalcev Ob tem so se seznanili tudi s podeljeno koncesijo za zobozdravstveno dejavnost v občini Trnovska vas. Le-ta je namreč podelila 100-odstotno
koncesijo za zobozdravstveno dejavnost, čeprav je dosedanja mreža tej občini dovoljevala le 0,4 odstotka otroškega zobozdravstva. Podelitev še 0,6 odstotka programa pomeni širitev mreže oziroma prenos programa iz ene občine v drugo, je v pismu Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območni enoti Maribor, zapisal ptujski župan dr. Štefan Čelan. V občini Trnovska vas niso spoštovali sklepa kolegija županov Upravne enote Ptuj o nespreminjanju obstoječe mreže, ki pa se lahko spremeni, če je za to pridobljeno dovoljenje ministrstva za zdravje. Prenos programa iz ene občine v drugo pa je možen le ob soglasju občin, za katere javni zavod opravlja dejavnost. Na enem od prejšnjih kolegijev županov je bilo tudi dogovorjeno, da koncesij do nadaljnjega ne bodo podeljevali. Ker pa je osnovna zdravstvena dejavnost zadeva lokalnega pomena, podelitve kon-
Foto: Črtomir Goznik
Predsednici Društva proti mučenju živali Ptuj Kristini Psajd je )o več kot enoletnih prizadevanjih le uspelo predstaviti pro-}lematiko zavrženih živali županom Spodnjega Podravja.
cesije ni bilo mogoče zadržati, toliko bolj so v novih razmerah vprašljivi vsi sklepi, ki so bili v zadnjem času sprejeti v zvezi z "ohranitvijo" zdravstvenega doma Ptuj.
Poziv Društva proti mučenju živali Ptuj v zvezi z ureditvijo zavetišča za zavržene, zapušče-
ne in mučene živali, so občine s Ptujskega sprejele že oktobra leta 2003, a je pri večini ostal brez odziva. Zato je društvo edino rešitev videlo v tem, da problematiko predstavi županom na njihovem mesecčnem kolegiju, saj je problemov z zapuščenimi in zavrženimi živalmi vedno več.
Po 27. členu zakona o zaščiti živali je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Na območju upravne entoe Ptuj je bilo prijavljenih okrog 9000 psov, to pomeni, da bi morali zgraditi vsaj 12 mest in vsaj tri enako velika mesta za muce, je županom in njihovim predstavnikom med drugim povedala predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj Kristina Pšajd. Pogodba pa, ki jo je z mariborskim zavetiščem sklenila mestna občina Ptuj za eno leto bo potekla 31. decembra leta 2004. Za nemoteno dejavnost bi društvo potrebovalo milijon 725 tisoč tolarjev ali manj kot 21 tolarjev po prebivalcu. Ob zavetišču potrebuje tudi kotiček za delovanje. Zdaj se sestajajo v prostorih Veterinarske bolnice Ptuj, sedež društva pa imajo začasno pri eni
od članic, kjer pa se ne morejo sestajati. Ker so župani varuhi zakonitosti v posameznih okoljih, v Društvu proti mučenju živali Ptuj pričakujejo, da jim bodo v bodoče le prisluhnili, če tega že doslej niso in so vse njihove dosedanje pozive preslišali, da se bo Spodnje Podravje lahko ponašalo z odgovornim in humanim odnosom do živali, ki so odvisne samo od ljudi, je še poudarila Kristina Pšajd.
Na oktobrskem kolegiju so župani občin in njihovi predstavniki končno vzeli na znanje problematiko Društva proti mučenju živali Ptuj. Pri tem so ugotovili, da v kratkem času primerne lokacije za zavetišče ni mogoče najti, delovanje društva pa bodo podprli v okviru možnosti. Mestna občina Ptuj bo tudi za leto 2005 podpisala pogodbo z mariborskim azilom za zavržene in najdene živali na območju mestne občine Ptuj.
MG
Spodnje Podravje • Oktober — mesec požarne varnosti
Letos požari na kmetijah
"Mesec požarne varnosti v prvi vrsti ni namenjen gasilcem, saj ti čez celo leto sodelujejo v raznih nesrečah, se izobražujejo po že naprej pripravljenih programih in časovnih terminih in izvajajo kondi-cijske treninge, pač pa je najbolj namenjen prebivalstvu, ki ga želimo opozoriti na našo prisotnost in tako vplivati na podzavest le-teh, da sami s povečano previdnostjo skrbijo, da v okolju prihaja do čim manj nesreč," je dejal poveljnik Podravske regije in član poveljstva GZ Slovenije Janez Liponik.
V pogovoru z njim smo izvedeli, da so prav preventivni ukrepi v mesecu varstva pred požari najcenejša oblika varovanja pred nepredvidenimi nesrečami, kar pa seveda ne velja za naravne nesreče. Letošnja tema za mesec varstva pred požari "Požar na kmetiji" je po njegovem dobro izbrana, četudi v gasilskih vrstah v zadnjih letih opažajo, da je požarov na kmetijah vse manj.
Ko zagori gospodarsko poslopje ...
"Vendarle pa so mnoge moderne slovenske kmetije opremljene s sodobno mehanizacijo in vedno več je prisotnih nevarnih snovi, kot so skladišča velikih količin umetnih gnojil, rezervoarji s plinom in kurilnim oljem, nameščenih pa imajo še veliko krmilnih naprav. Na kmetijah pa se je močno razširila tudi upora-
ba sodobne računalniške tehnike. Skozi statistiko ugotavljamo, da je klasičnih požarov na kmetiji, ko zgori samo senik in gospodarsko poslopje, vedno manj, kar pa ne izključuje nevarnosti, ki so ves čas prisotne na kmetijah in na to moramo biti posebej pripravljeni. V Podravski regiji gasilci več pomagamo v prometnih nesrečah, pri gašenju manjših požarov v kuhinjah in nasploh stanovanjih, manj se srečujemo s požari na gospodarskih poslopjih in kmetijah, vedno več pa je nesreč z nevarnimi snovmi, ob tem pa izteki teh snovi v vode, na ceste ...
Na Igu smo se letos med drugim že ukvarjali z analizami večjih požarov v Sloveniji, kot na primer lanski požar v proizvodnji sveč v Stojncih, požar na OŠ Borovnica, pa še letošnja odmevna požara v Kočevju in Slovenj
Gasilci se ne usposabljajo samo v oktobru, ampak vse leto.
Gradcu. Sicer pa smo se v mesecu varstva pred požari srečali tudi z obrambnim ministrom dr. Antonom Grizoldom, pa z direktorjem republiške uprave za zaščito in reševanje ter poveljnikom štaba Civilne zaščite RS. Do konca meseca nas na ravni države čaka še veliko dela, med drugim tudi osrednji posveti v povezavi z letošnjo temo Požari na kmetijah, osebno pa se želim v prihodnjih dneh srečati še s kolegi gasilci iz sosednje Hrvaške, iz medžimurske in varaždinska županije. V Podravski regiji pa je nekaj dogodkov že bilo po gasilskih zvezah in tudi društvih, ponekod so že pripravili dneve odprtih vrat in gasilske vaje, drugi pa se bodo tega še lotili po vnaprej izdelanih programih," je med drugim povedal regijski poveljnik Liponik.
Franci Vogrinec, predsednik Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj, prav tako letošnjo temo meseca varstva pred požari ocenjuje za dobro izbrano, saj naj bi se iz nje vsi nekaj naučili; tako gasilci, ki se ukvarjajo s požari na kmetijah, kot tisti, ki živijo na kmetijah in so temu najbolj izpostavljeni. Sicer pa so v OGZ Ptuj, v katero spada 2043 gasilcev, 23 gasilskih društev iz mestne občine Ptuj in zunanjih Hajdina, Markovci in Zavrč, v oktobru že uspeli dogovoriti vrsto aktivnosti, predvsem na področju organizacije in gospodarstva, pravi Vogrinec, ob tem pa dodaja, da so v ospredju plani nabav za vsa občinska poveljstva, dopolniti pa je potrebno tudi srednjero-
čni plan nabave, kot to narekuje zakonodaja.
V OGZ Ptuj so letos že pripravili nekaj tradicionalnih srečanj — mladine v Hajdošah in Slove-
nji vasi, v Podlehniku je bilo regijsko srečanje članic, gasilci so že bili na strokovnih ekskurzijah v tovarnah gasilskih avtomobilov in tehnike v Manu in Ziglerju v Namčiji — še letos pa imajo v načrtu pripraviti srečanje veteranov, srečanje enot, ki so sodelovale na tekmovanju zveze in državnem tekmovanju v letu 2004, Vogrinec pa je ob tem še omenil, da bo sklical tudi predsednike, poveljnike in tajnike PGD.
Bodo pa posebne komisije obiskale še gasilska društva in pregledale opremo, nadaljevali bomo z organizacijo tečajev, tako
se v začetku decembra na nivoju območne zveze začenja nadaljevalni tečaj za gasilce, predvidevamo še regijski posvet z mentorji mladine, zbrati pa moramo še prijave za šolanje višjih gasilskih častnikov, je ob koncu pogovora dodal Liponik. Tako kot Vogrinec si želi, da bi v mesecu varstva pred požari gasilcem prisluhnilo čim več ljudi, da bi pokazali več zanimanja za to prostovoljno dejavnost in se kar najbolje seznanili s požarno varnostjo v svojem okolju. Vsakdo pa lahko prispeva k večji varnosti, potrebno je le malo volje in zanimanja.
Tatjana Mohorko
Tržec • Dan odprtih vrat PGD
Gasili s 30-metrske lestve
Prostovoljno gasilsko društvo Tržec je minulo nedeljo pripravilo nadvse zanimivo gasilsko vajo, ob tem pa tudi dan odprtih vrat v društvenih prostorih, kjer so obiskovalcem skozi ves dan predstavljali gasilsko tehniko, avtomobile in tiste načine gašenje, za katere so usposobljeni v društvu.
V popoldanski, dobro obiskani vaji v Lancovi vasi je sodelovalo 23 gasilcev iz PGD Tržec, Ptuj in Steklarne Rogaška.
Vodja intervencije Branko To-minc, ki je tudi sestavil potek gasilske vaje, je povedal, da so pripravili dan odprtih vrat v mesecu varstva pred požari, saj želijo tudi na tak način širši javnosti prikazati delo gasilcev, tehniko, s katero razpolagajo, ob tem pa še sodobne načine gašenja. Vajo so pripravili v Lancovi vasi, pred gostilno Emeršič in na bližnjem gospodarskem poslopju, kar jim je omogočalo, da so prikazali različne načine gašenja, tudi take, za katere v društvu niso usposobljeni ali pa za to nimajo na razpolago potrebne tehnike in avtomobilov. V intervenciji je sodelovalo 6 gasilskih vozil, 23 izurjenih gasilcev, od tega osem iz PGD Ptuj (ti so prevzeli reševanje iz vozila) in trije iz PGD Steklarna Rogaška. ki so gasili s pomočjo avtomobilske, kar 30 metrov visoke lestve. To je bil po odzivu
gledalcev najzanimivejši del vaje. Nekateri najpogumnejši so si potem, ko je bil požar pogašen, upali tudi po lestvi v zrak, med njimi videmski župan Friderik Bračič. Tominc je takoj po zaključku eno-urne vaje dejal, da je prvi vtis dober ter da vajo ocenjuje za
uspešno. Z izvedbo je bil zadovoljen tudi poveljnik trževskih gasilcev Roman Cafuta, ki je poskrbel za komentar celotne vaje in med potekom vaje opozoril zbrane gledalce na nekatere posebnosti.
TM
Z uspešno izpeljane vaje v Lancovi vasi
M
Foto: TM
Ptuj • Prekvalifikacijski projekti na strojni šoli
Zmanjšanje strukturne brezposelnosti
Prejšnjo sredo so na Poklicni in tehniški strojni šoli na Ptuju predstavili projekt za zmanjšanje strukturne brezposelnosti v strojništvu v Spodnjem Podravju, ki so ga pričeli uresničevati leta 2003.
V okviru projekta, katerega vodja je Milan Cimerman, sta dva podprojekta, in sicer Prekvalifikacija za poklic konstrukcijski mehanik in Funkcionalno izobraževanje — operater na CNC obdelovalnih strojih. Vodja prvega podprojekta je Dušan Holc, drugega pa Branko Polanec.
Nosilec projekta je Šolski center Ptuj — Poklicna in tehniška srednja šola, projekt pa so financirali: Evropska skupnost, Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport ter Zavod za zaposlovanje — Območna enota Ptuj. Vrednost projekta je okrog 96.000 evrov ali dvaindvajset in pol milijona tolarjev.
Dolgoročni cilji projekta so: z izobraževalnima programoma zagotoviti nezaposlenim kvalitetno izobraževanje in dobre možnosti zaposlitve ali samo-zaposlitve, zmanjšati strukturno nezaposlenost v strojništvu v
Dušan Holc, Milan Cimerman in Branko Polanec so predstavili Pharov projekt.
Spodnjem Podravju ter zagotoviti možnost za zaposlitev kvalitetnega kadra, pomagati pri dvigu gospodarske rasti in socialne stabilnosti. Za dosego ciljev so na šoli morali izdelati program izobraževanja za ciljno skupino nezaposlenih, ki s tem pridobijo kvalifikacijo z javno vel-
javnim spričevalom za poklic konstrukcijskega mehanika in CNC-operaterja.
Izobraževanje za konstrukcijskega mehanika je zaključilo petnajst slušateljev, za CNC-operaterja pa sedemnajst. Večina brezposelnih, ki so sodelovali v obeh programih, je
Ormož • Ze druga pesniška zbirka M. Korotaj
Od boksa do baleta
Tak je naslov druge pesniške zbirke mlade Ormožanke Marijance Korotaj, ki je izšla pri Zavodu za kulturo in izobraževanje Ljutomer ob sofinanciranju Tovarne sladkorja Ormož in IGP Holermous.
V zbirki je zbranih okrog 60 pesmi, ki so nastale kot stranski produkt življenjskega obdobja med srednjo šolo in prvimi študentskimi leti, ki jih je avtorica prebila v Ljubljani, kjer je na Filozofski fakulteti študirala primerjalno književnost in literarno teorijo. To je bilo obdobje, ki je bilo zaznamovano z vzponi, padci, razočaranji, pričakovanji v ljubezni, do družbe, sebe. Pesmi so podaljšek oziroma produkt le-tega. Zaznamuje jih mladostniška radoživost in so pisane v
prostih verzih, brez rime. Pesmi so nabite z energijo in se nenehno spogledujejo z intelektualno ali moralno provokacijo. Za Marijančino poezijo so značilni iskrivi zasuki in presenetljivi filozofski zaključki. To napoveduje že s svojimi naslovi. Kdo drug bi zbirko poimenoval npr. Vse, njej pa bi bilo to preveč dolgočasno, pa čeprav je z naslovom Od boksa do baleta želela izraziti prav to. Pesmi so pospremljene z ilustracijami Katje Sudec, diplomantke Akademije za likovno umetnost.
Foto: vk
Marijana Korotaj s svojo že drugo zbirko pesmi z naslovom Od boksa do baleta
že našla zaposlitev, izvajalci projekta in partnerji so pridobili dragocene izkušnje pri vodenju zahtevnega projekta Evropske skupnosti, ki je zahteval precizno načrtovanje aktivnosti, izvedbo in ocenitev programov in dosledno vodenje finančnega poslovanja. Nujno je bilo tudi znanje angleškega jezika, vodenje projektov je zahtevalo profesionalno zaposlene delavce.
Oba programa se lahko vključita v strateški razvojni program Mestne občine Ptuj.
Predstavitve projektov so se udeležili predstavniki Območne enote Zavoda za zaposlovanje, obrtne in gospodarske zbornice, žal ni bilo predstavnikov gospodarstva in obrti.
Projekt kaže na to, da se iz Evropske unije da dobiti sredstva, potrebni so dobro izdelani programi, žal jih imamo na Ptuju premalo.
Franc Lačen
Nastale so na podlagi ilustrator-kinega doživljanja pesmi in so v najrazličnejših tehnikah. Predstavljen je kolaž, časopisni izrezki, lesorez, jedkanje ...
Prvo zbirko je Marijana Koro-taj izdala pred desetimi leti, še v gimnazijskih časih, prav tako v Ljutomeru pod mentorstvom slavistke Cilke Jakelj. Ta je opazila na zvezkih svoje učenke (na nenavadnih mestih) zanimive pesmi, rime, izreke in do zbirke V senci sonca ni bilo več daleč.
Mlada pesnica pravi, da so se burni časi, ki so bili vrelec njene poezije, nekoliko pomirili. Ob študiju je prebirala dela številnih avtorjev, srečevala se je z največjimi umetniki pisane besede in postala ob tem do svojega pisanja skoraj preveč kritična. Zato pesmi sedaj nastajajo počasneje in sito, skozi katero jih seje, je zelo gosto.
vki
Ptuj • Mednarodna dejavnost OS Ljudski vrt
Obisk učencev na Švedskem
Iti v drugo evropsko državo in tam preživeti več časa, je gotovo izkušnja, zelo dragocena in zanimiva, še zlasti če gre za mlade ljudi, ki svet okoli sebe šele intenzivno spoznavajo in se pripravljajo na nove življenjske podvige.
Nekateri učenci OŠ Ljudski vrt so bili deležni prav tega. Tisti, katerih starši so se odločili in svoje otroke poslati 11. septembra letos na Švedsko v mesto Saffle, kjer stoji šola Tingvalla, ki odlično sodeluje z OŠ Ljudski vrt in ki je našim učencem pripravila zanimive dogodivščine.
V torek, 26. 10. 2004, so se učenci, njihovi starši in delavci šole v prostorih OŠ Ljudski vrt ponovno spomnili, kako je potekalo omenjeno srečanje. V goste so povabili tudi Srečka Mlakarja, sicer ravnatelja omenjene švedske šole, in druge visoke goste. Program je potekal na zelo zanimiv in izviren način, učenci pa so svojim švedskim
Foto: Matej Sužnik
prijateljem predstavili našo deželo od Štajerske do Prekmurja in vse do Primorske s pesmijo in sliko.
Zbrane je nagovorila tudi ravnateljica šole Tatjana Vaupotič, ki je poudarila pomen sodelovanja in prednosti takega izobraževanja. Program je povezovala namestnica ravnateljice Boža Papež, ki je dajala iztočnice, te pa so nadgrajevali učenci s spisi in drugimi prispevki o švedskem obisku.
Program se je zaključil z de-gustacijo švedskih jedi v jedilnici šole in ob prijetnem klepetu z gostujočim ravnateljem so stekle še mnoge besede in načrti za nadaljnja sodelovanja.
David Bedrač
Tednikova knjigarnica
Zaživimo z naravo!
V domačih knjigarnah in knjižnicah je najti na policah mnoge neleposlovne knjige, kakor radi poimenujemo strokovne, poučne, učbeniške, znanstvene, priročniške in podobne. Med tovrstno knjižno produkcijo sodi še velik del poljudne literature, ki največkrat ni izvirno slovenski, pravzaprav je večina knjig popularnih poučnih žanrov prevedenih iz angleščine in nemščine. Enako velja za poučno branje otrok in odraslih. Zadnje desetletje je produkcija izvirnih, slovenskih poučnih knjig za mlade bralce močno zdesetkana. Očitno je založbam preprosteje, predvsem pa ceneje, pridobiti pravice za prevod knjige, npr. o živalih, kakor se truditi z domačimi avtorji. No, da so potem otroci od malega bolj seznanjeni z živalskim svetom savan, prerij, step, puščav, tunder, tropskega deževnega gozda ... kakor pa z živalcami na domačem pragu, seveda ni krivda le založnikov — malo pa že. Zatorej z veseljem predstavljam novost založbe Didakta iz Radovljice, saj je knjiga Ivana Esenka z vzkličnim naslovom Zaživimo z naravo! odlično izvirno poučno delo za bralce vseh starosti. Pravzaprav je to drobna družinska čitanka za sonaravno bivanje na domačem dvorišču.
Knjiga Ivana Esenka ima številne posebnosti, vredne strokovne knjižne presoje, saj je v celoti avtorsko delo: napisal je
besedilo in ga opremil z lastnimi fotografijami in ilustracijami, kar daje knjigi posebno mikavnost. Sam avtorski pristop izraža veliko ljubezen in poznavanje narave kakor tudi vešče slikarsko oko. Kljub temu da je knjiga podnaslovljena Ptice in ekološko vrtnarjenje, je veliko več od umnega vrtnarjenja in malega leksikona ptic okoli domačij.
Uvodoma avtor razloži svoj odnos do narave, ki jo je vzljubil ter vestno opazoval že v rani mladosti. Bralca vabi k branju in opozarja, da so ravno otroci najbolj dovzetni za čarovnije živali in rastlin.
Besedilo je sicer razdeljeno na kratka poglavja, vendar se vsebinsko prepletajo ter so polna hvaležne naravne modrosti in navodil za prijetnejše bivanje človeka skladno z drugimi bitji.
Navajam nekaj naslovov: Vrtna trata, Visokodebelni sadovnjaki, Vrtni sadovnjak, Vodni vrt, Rastline za vodni vrt, Živali in vodni vrt, Človeško okolje in pasti, ki jih ponuja živalim, Rastline, ki bodo privabile ptice v našo okolico, Gnezdilnice, Krmljenje ptičev... Knjiga ima pravzaprav dva delaž, v prvem so napotki, navodila, razlage o živalskih vrstah in njihovih potrebah, kjer so predstavljeni tudi "neptičji" prebivalci domačih vrtov; vse živalce, od žuželk, žab, krtov, ježkov, polhov, netopirjev ... imajo svojo pomembno naravno vlogo, v drugem pa so natančno predstavljene ptice.
Ivan Esenko zapisuje o živalih ljubeče, a nevsiljivo. Prijazno ponuja načrte in ideje za živalske prijatelje in hkrati opozarja na spoštovanje živali. Knjiga ima urejen index z latinskimi in slovenskimi imeni, kazalo, slovarček slovenskih imen ter navedeno literaturo in vire. Sto štiriindvajset preglednih, bogato ilustriranih strani je pravo branje te dni, ko še lahko poslednja vrtnarska dela prilagodimo bodočim obiskovalcem domačega vrta. Knjigo Ivana Esenka priporočam vsem ljubiteljem narave kakor tudi šolskim, javnim in domačim knjižnicam.
Liljana Klemenčič
Povabilo na pravljice z jogo
Ze je prvi četrtek v mesecu, ko bo ob 17. uri začetek pravljične ure v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Vabljeni otroci od četrtega leta dalje, v lahnih športnih oblačilih in s copatki. Vstopnine ni, zaradi narave pravljičnih uric pa je zaželen točen prihod.
Tednikova knjigarnica
Popravek
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo pod fotografjo, ki je spremljala članek o kulturnem maratonu, pomotoma zapisali, da so na njej mladi plesalci iz Lancove vasi, v resnici pa so bili mladi folkloristi iz Folklornega društva Rožmarin iz Dolene.
Foto: Fl
Veržej • Zavod s 1. januarjem 2005 na novo
Ministrstvo obljublja rešitev
Kot smo pisali v minuli, 43. številki Štajerskega tednika, so občino Veržej obiskali predstavniki Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije ter si ogledali premoženje v uporabi Vzgojno-izobraževalnega zavoda (VIZ) Veržej.
Veržej je obiskala državna podsekretarka na omenjenem ministrstvu Karmen Vnucec s svojimi sodelavci, med katerimi je bil tudi cenilec, njihova naloga pa je bil ogled premoženja tam-kajsnjega zavoda, ki je podlaga za razdelitev premoženja zavo-
Prejeli smo
ZA profitna stanovanja namesto ZA ŠOLO!
Kljub temu da smo v Integrirani razvojni program obćine Kidrićevo zapisali: "Prihodnost mest in podeželja je odvisna od kakovosti organiziranega formalnega in neformalnega izobraževanja, zato kaže v strategiji razvoja Obćine Kidrićevo nameniti povećano razvojno pozornost prav zagotavljanju pogojev za razmah kakovostnega izobraževanja", v našem občinskem svetu ostaja praksa "gašenja požarov" stalnica. Torej naši "obćinarji' še vedno delujejo pragmatićno, mi pa ostajamo obmoćje z znaćilnimi strukturnimi problemi: brezposelnost, preobremenjenost okolja, neu-ćinkovito zdravstvo, vprašljivo zdravje, neperspektivno šolstvo, premajhna skrb za vse starejše prebivalstvo naše obćine...
Občani se sprašujemo: "Zakaj je sedaj potrebna še izredna seja in zapravljanje našega denarja'?' Občinski svet je bil s stanjem na šoli ter s potrebnim in nujnim vlaganjem vanjo sezna-
da na občino Veržej in državo. Kot je znano, deluje osnovna šola Veržej v sklopu tamkajsnje-ga vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki je državni javni zavod, šolo pa obiskujejo tako gojenci zavoda kot tudi okoliški otroci. Do konca tega leta morajo biti
njen pravočasno. HACCP sistem je uzakonjen že leta. Žal je ponovno prevladal ekonomski interes nekoga drugega, prioriteto je dobil stanovanjski blok in ne šola, čeprav so namenska sredstva zanjo že bila razporejena (za okna: 2003 — 5 milijonov SIT, 2004 — 7 milijonov SIT, 2005 — 7.896.000 SIT; za posodobitev kuhinje: 2003—3,5 milijona SIT, 2004 — 12 milijonov SIT, 2005 — 10 milijonov SIT), do realizacije ni prišlo. Vlaganje v področje šolstva je pri nas že desetletje mačehovsko, čeprav je v zakonodaji natančno določeno (82. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja—ZOFVI), kaj je dolžnost ustanovitelja (občine) na področju izobraževalnih ustanov: financiranje uporabe prostora in opreme, prevozov učencev, investicijskega vzdrževanja nepremičnin in opreme ter dodatnih dejavnosti. Kako se lahko potem pripeti, daje stanovanjski blok, za katerega je bilo že v začetku (jeseni 2003) predvidenih 168.600.000 SIT, dograjen v enem letu (le kdo si bo stanovanje v njem lahko privoščil, mlade družine zagotovo ne!), v šoli pa inšpekcija zapre kuhinjo?!
Kje so vzroki? Kako dolgo bomo občani morali prenašati
ustanoviteljske pravice določene, saj naj bi zavod s 1. januarjem 2005 pričel poslovati na novo. Občina Veržej je v svojem predlogu navedla, da si občina in država šolo delita na polovico, vodstvo občine pa si tudi želi, da se spremeni ime zavoda
(doslej ime VIZ Veržej), s čimer se strinjajo tudi na šolskem ministrstvu. V naslednjih dneh bo posebni cenilec pripravil cenitev, dokončno pa bo občini Veržej posredovan tudi njihov predlog razdelitve. Veržej bo obiskala tudi revizijska komisija ter popisala stanje, vsi prisotni na ogledu zavoda pa so mnenja, da mora biti ta edinstveni primer v Sloveniji rešen čimprej. V začetku prihodnjega leta se bodo namreč pričela obnovitvena dela na stavbi šole in prav ustanoviteljski delež je potrebno nujno razmejiti, saj se bo šele takrat vedelo, kakšen finančni delež bi pripadel ustanoviteljicama pri teh delih.
Miha Šoštarič
ta nesoglasja, nekonstruktiv-nost, nepovezanost, neinformi-ranost med: občino, gospodarskimi subjekti, storitvenimi dejavnostmi, šolo in nami, občani? In to na škodo vseh nas, ki tu prebivamo, na škodo naših otrok, učencev, dijakov, študentov, mladine, zaposlenih in starejših — skratka ljudi.
Na enega izmed vzrokov lahko z gotovostjo odgovorim, druge vsekakor bolje poznate prizadeti, posredni in neposredni udeleženci problematike.
Ob vprašanju izvajalcu Integriranega razvojnega programa Občine Kidričevo (ZRS Bistra Ptuj), kako to, da je izdelal v bistvu neuporaben in neizvedljiv program, saj manjka ključni element za realizacijo načrtovanih projektov, mi je bil posredovan odgovor: "Občina ni želela vključiti podrobnejšega načrtovanja razvoja človeških virov, ker bi to znatno podražilo naročen projekt!' Sprašujem se, ali ne bi bilo potem boljše, da bi sredstva, ki so jih namenili za neuporaben projekt, namenili šoli.
In če pogledamo še z drugega zornega kota, je naša osnovna šola, OŠ Kidričevo, že vsa leta delovanja med prvimi, ki uvajajo novosti. Trenutno je tudi nosilka v mentorski mreži šol, kar pomeni, daje mentorica širšemu krogu šol na našem obmo-
čju, za kar so potrebna številna prizadevanja in velika odrekanja tako ravnatelja kot vseh učiteljev, predvsem v prostem času. Čeprav delujejo v izredno slabih pogojih, je nedopustno, da ustanoviteljica (občina) tega napredka niti ne vidi, niti ne spodbuja, kaj šele, da bi ga finančno podprla in omogočila še vidnejši razvoj. Ponosni smo lahko na našo šolo, zato ji vrnimo ugled in prostor, ki ga v naši sredini zasluži, ne pa da s strani "občinarjev", ki jemljejo vlaganje v šolo kot nujno zlo, slišimo le kritike in neodobravanja. Vsi, ki delamo v tem poklicu, dobro vemo, kako pomembni so pogoji za kvalitetno izvajanje pouka, tistim pa, ki se nekoliko spoznamo še na management, je jasno, da brez ustreznega sodelovanja šole in njene ustanoviteljice nobeno strateško načrtovanje prav nič ne pomaga.
Zato apeliram na vse svetnike in svetnice, da ob načrtovanju strategije razvoja Kidričevega in ob sprejemanju občinskega proračuna natančno določite prioritete, ki ne bodo zidovi, asfalt ipd., ampak LJUDJE, naš razvoj, naše potrebe in interesi, kajti le tako bodo uresničljivi tudi zadani projekti in vizija: Kidričevo — mesto.
Mag. Silvestra Klemen-čič, prof., Kidričevo
Ob 135-letnici ptujske gimnazije
Nikoli dokončana zgodba
Nadaljevanje iz prejšnje številke
V	društveni dokumentaciji so posebej omenjene materialne težave konec tridesetih let preteklega stoletja, ko se je gospodarska kriza ob bližajoči se vojni znova poglabljala. Nedokončano poročilo Banski upravi navaja, da se je Dijaška kuhinja v teh letih vzdrževala tudi s prispevki Mestne občine (4.000 din) in banovine (1.000 din). Zapisali so tudi, da bi bili za zdravstveno zaščito učencev nujni redni prispevki oblastnih organov. Dodali so, da brez podpore Dijaške kuhinje mnogi dijaki ne bi mogli končati šolanja.
V	šolskem letu 1939/40, ko je društvo skrbelo za okoli 40 pod-pirancev, so iskali pomoč tudi v dijaških prispevkih. Na zadnjem občnem zboru 27. septembra 1940 so sklepali o zbiranju denarnih prispevkov in "drugega materiala". Na zadnji seji društvenega odbora 17. januarja 1941 so v ravnateljevi pisarni ugotavljali, da so uspeli zbrati okoli 4.000 kg
krompirja in okoli 600 kg zelja ter da morajo do marca nadaljevati z nabiralno akcijo.
Ob veliki draginji, ki je pestila društvo, so njegovo delo ovirali še neustrezni prostori. Ko kuhinja v Narodnem domu, kjer je imela tri prostore, ni mogla več poslovati, so jo leta 1938 preselili v gimnazijske kletne prostore enega izpraznjenih stanovanj šolskega služitelja.
Kljub materialnim težavam si je društvo prizadevalo ponujati dijakom kakovostne obroke. Na novembrskem občnem zboru leta 1918 so ugotavljali, da je bila "tudi v vojnem času dobra hrana", v času svetovne gospodarske krize pa so v društvu menili, da je nujno dajati "najpotrebnejšim dijakom tudi večerjo". Največ podpirancev je imelo društvo v šolskem letu 1930/31, ko jih je bilo 44.
Že uvodoma smo navedli, da je bila Dijaška kuhinja v pomoč slovenskim učencem — gimnazijcem. Zanimivo pa je odborovo
stališče po prvi svetovni vojni: leta 1921 so bili npr. le štirje dijaki meščanske šole deležni podpore Dijaške kuhinje in pozneje le posamezniki. Na občnem zboru 27. septembra 1935 so zapi-
XV. Podružnica Počitniške zveze
na gimnaziji v Ptuju
priredi dne 12. decemhra 193^ ol» 20. url T prosvetni drorani »Mladike«
Večer slovenske besede
I naslednjim sporedom s
i. Vstajenje slovenske Iiescdc — govori Jaiižekovič Bogdan.
ř^ld . nedolino oic« } P^i^	^^or.
3. Klopčič: Deicyna pomlad — lecîtii'a Remec Vera.
Pa brez zamere
Mocartkugle
Sprememba, ki je ni
Se še spomnite tistih časov, ko smo bili še bolj ali manj trdno vpeti v na začetku vsem nam ljubo rajnko Jugoslavijo, čeprav je potem ta ljubezenska zveza vedno bolj ugašala, dokler se ni končala s prevaro, ko je Slovenija svojo dolgoletno partnerko prevarala z gnilim kapitalizmom? Se še spomnite tistih časov, ko smo, pojemajoči ljubezenski zvezi navkljub, še vedno precej trdno tičali na južni, socialistični strani meje? In je ta meja zraven tega, da je bila dobro zastražena, predstavljala tudi neko metafizično oviro, mejo do gnilega, a takrat v vseh naših srcih tako oboževanega kapitalizma? Da o demokraciji, tej ontološki substanci vsega, po čemer smo hlepeli in se je svetila na drugi strani meje, sploh ne govorimo. Se še spomnite časov na tej južni in socialistični strani meje?
A vendar, v tem našem hlepenju celo po zraku z druge strani meje so bili to romantični časi. Prav zato, ker je vse, kar je bilo preko meje, nosilo v sebi nek skrivnosten čar in nas vznemirjalo. Morda tudi zato, ker nam je to mejo proti koncu rajnke Jugoslavije bilo dovoljeno prestopiti kar pogosto. In potem iti v ajnkaufen v Lipnico ali Gradec. Po riž, ki si ga dobil v ajmarju, pa po mocartkugle, po milko, fine obleke, oh, in seveda pralni prah, pa kavbojke, čevlje, tehnično robo (če si jo uspel prešvercati, toliko bolje), pohištvo in tako dalje. Tisti tam gori so na nas seveda gledali zviška, ko smo z veliki očmi zamaknjeno tavali med vsemi tistimi obloženimi policami po supermarketih, nas s posmehom opazovali, ko smo nabavljali ves ta riž in Milke in mocartkugle ter nam z neko aristokratsko vzvišenostjo čez pult frcnili tisti merver-štojer, ki smo ga vsakič v momljajoči avstro-nemščini želeli, potem ko smo vzeli še kakšne štunfe ali čokoladico, da je račun presegel tisoč šilingov. A tisoč šilingov dostikrat ni bilo nič, saj je bilo treba nabaviti čimveč robe, kajti tukaj gori je bilo vse boljše kot pri nas — seveda, veliko stvari ravno zato, ker so bile od tukaj in ne od nas. In potem smo se v naba-sanih avtih vračali v socialistično domovino, hkrati blaženi nad nabavljeno robo, hkrati pa tudi tesnobno čakajoči, ali nam bo na meji, na tej ločnici med rajem in puščobo, uspelo vse skupaj prepeljati preko, brez da bi morali plačati carino.
Zares, človeku se ob tem skoraj milo stori za temi časi, ko smo vsake toliko časa preko meje bušnili v kapitalistični raj, se zakopali v vse zgoraj omenjene dobrote ter občudujoče opazovali njihove supermarkete in prodajne salone. Temu bi lahko rekli tudi čas nedolžnosti (ali pa svete preproščine, kakor vam ljubo).
Kaj pa zdaj? Imamo svojo državo, supermarkete, ki smo jih prej občudovali onkraj meje, lahko najdemo v vsaki malo večji vasi, mocartkugle prodajajo celo na bencinskih, vsa tehnična čuda lahko nabavimo v naši deželi, ni se nam treba bati, da bi nam carinik zaplenil kak komad pohištva, ki ga prepeljemo iz Gradca, poceni obleko pa si lahko kupujemo kar v ha und emih, ki so jih oni izza meje postavili pri nas. A vseeno je marsikomu še vedno boljša mocartkugla pri njih gori, pa tudi pralni prah je boljši, če ga kupiš zgoraj (čeprav ista vrsta), še vedno obstaja meja, kjer je treba pokazati pasoš (ali osebno). In če so v ha und emih zgoraj pri vratih samo naprave proti kraji, so v naših ha und emih poleg teh naprav za vsak slučaj postavili še varnostnike. In ja, kadar se odpravimo gor po nakupih (in večina se nas — očitno neka podzavestna navada), nas gori še vedno marsikdo gleda izpod čela.
Še vedno smo na južni, socialistični strani meje, sestre in bratje. Le da ne moremo več dobiti merverštojerja. Šit.
Gregor Alič
sali, da je "kuhinja namenjena gimnazijcem in se izjemoma dovoli hrana enemu dijaku pletar-ske šole". V dopisu Državni moški obrtni šoli za pletarstvo v Ptuju 10. oktobra 1936 je društveni od-
(ZAPP zbirka MD — 11/II — 4)
Kulturne prireditve dijakov gimnazije so bile pred nemško okupacijo domovinsko obarvane, tako tudi Večer slovenske besede leta 1939
bor pojasnil, da "dijaška kuhinja ne more sprejeti drugih dijakov, razen gimnazijcev", ker je bila ta institucija organizirana le zanje in da bi bilo "težko gojencem tako različnih šol, kakor sta gimnazija in pletarska šola, brez vsakega nadzorstva mirno obedovati v kuhinji".
Za tako razmišljanje kaže iskati razloge v dogajanjih sredi tridesetih let minulega stoletja. To je bil čas porajanja ljudskofrontne-ga gibanja, katerega pomemben člen je bila povezanost delavske in dijaške mladine, ki je na ptujskem območju izvedla več naro-dnoobrambnih aktivnosti.
Vsekakor pa tudi ne moremo mimo ugotovitve, da je bilo društvo Dijaška kuhinja pomembna opora socialno ogroženim slovenskim dijakom, ki so bili na revnem zaostalem ptujskem območju izpostavljeni še nemškemu raznarodovalnemu pritisku.
11. Narodna zavednost dijaške mladine pred nemško okupacijo
Pisatelj Ivan Potrč, nekdanji ptujski gimnazijec, je v svojih spominih zapisal, da ga je okolje, ki ga je doživljal na vasi med vini-čarji, "zelo prevzelo" in da je "ponižanje človeka" vzbujalo v njem socialna občutja; v njem se je prebujala domovinska in nacionalna zavest.
Potrčeva dijaška skupina na prelomu v trideseta leta preteklega stoletja, ki je ob svetovni gospodarski krizi neposredno spoznavala družbene krivice v ptujskem okolju in se nanje ob naprednih profesorjih in ptujskih komunistih kritično odzivala, je padla v nemilost tedanjih oblasti. Vplivi te prve, socialno in narodno zavedne skupine dijakov, so segli na naslednje gimnazijske generacije. Toliko bolj se je zdaj krepila narodna zavednost slovenskega dijaštva, kolikor bolj se je po zmagi hitlerizma nestrpnost ptujskega nemštva jačala in javno manifestirala.
Nadaljevanje prihodnjič Dr. Ljubica Šuligoj
Kijučarovci • Ob 130. obletnici rojstva F. K. Meška
Spominska plosca in razstava
Letos mineva 130 let od rojstva in 40 let od smrti velikega rodoljuba, ljubitelja domaCe slovenske besede in Slovenskih goric Franca Ksavra MeSka. V minulem letu so Številne institucije, predvsem pa OŠ Tomaž pri Ormožu, posvetile veliko pozornosti obletnici svojega rojaka.
Prav na dan 130. obletnice rojstva, 28. oktober, so na Meskovi domačiji v Gornjih Kljucarovcih odkrili spominsko plosčo. Ploščo v spomin na F. K. Meška sta svečano odkrila župan občine Ormož Vili Trofenik in pisateljev sorodnik Slavko Meško. Na slovesnosti so se zbrali predstavniki najrazličnejših kulturnih, izobraževalnih in cerkvenih institucij, ljubitelji pisateljevih del ter njegovi sorodniki. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili člani Kvarteta od Sv. Tomaža in člani Trobilnega kvarteta Glasbene šole Ormož. Na lepoto Meš-
Na razstavi v avli občinske stavbe so razstavljene številne knjige, dokumenti in fotografije Franca Ksavra Me{ka.
kove besede pa je spomnil kratek program učencev OS Tomaž pri Ormožu. Slovesnost je vodil Robert Belec iz Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, ki je bil tudi avtor razstave, ki so jo po slovesnosti odprli v avli občinske zgradbe.
V petih vitrinah in na dvanajstih panojih so zbrana dela, fotografije in dokumenti iz življenja F. K. Meška. Razstava nas vodi od zaselka Grmi pri Ključarov-cih, kjer je bil leta 1874 rojen Ksaver Meško, pa do Sel, kjer je 1964. umrl. Njegovo veselo in brezskrbno otroštvo je ostalo vir umetniškega navdiha in radosti vse življenje. Ljudsko šolo je Meško obiskoval pri Sv Tomažu, nadaljeval je z gimnazijo na Ptuju, kjer se je srečal z gledališčem, v katerega je zelo rad zahajal. Solanje v petem letniku gimnazije ga je odpeljalo v Celje, nato pa se je odločil za študij bogoslužja. Predvsem obe vojni sta bili za pisatelja polni preizkušenj — v prvi je bil zaprt v Beljaku, v drugi pa je bil najprej zaprt, nato pregnan na Hrvaško, od koder se je po težkih doživetjih prek Bosne in Srbije prebil v samostan Stična. Njegova župnija so bile Sele nad Slovenj Gradcem,
Spominsko plo{~o na Me{kovi doma~iji v Gornjih Ključarovcih sta odkrila župan občine Ormož Vili Trofenik in pisateljev sorodnik Slavko Meško.
kjer so ga ljudje vzeli za svojega in se ga še danes radi spominjajo. Meško je svoja številna sprva pesniška in kasneje prozna dela, ki opevajo ljubezen do domovine in naroda, objavljal v več revijah, zbrana pa so izšla pri Slovenski matici in Mohorjevi družbi. Meško je v svojem dolgem in bogatem življenju prejel številna odlikovanja, postal je častni člani številnih organizacij in častni občan Sv. Tomaža in Slo-
Ptuj • Začetek urejanja prve varne hiše
"Časti" mestna obcina
Nacionalni program socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005 predvideva, da naj bi imeli za potrebe kriznih nastanitev v varnih hiSah sto mest. Trenutno je odprtih l0 varnih hiS, za potrebe obCin na Ptujskem jo urejajo na Ptuju. Vložek mestne obCine Ptuj je zgradba in njena ureditev, vrednost investicije je 53 milijonov tolarjev brez opreme. Projekti so izdelani, Cakajo le na gradbeno dovoljenje, ki naj bi bilo izdano sredi novembra. Dela je pridobil Gradis - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj.
Sredstva za opremo bodo skušali zagotoviti s pomočjo sponzorjev in donatorjev Na novembrski seji kolegija županov bodo župani občin na Ptujskem prejeli natančne izračune o tem, koliko bodo morali prispevati za delovanje varne hiše, kar je njihova zakonska dolžnost. Poleg reševanja kriznih nastanitev morajo v občinah po zakonodaji poskrbeti tudi za bivanje socialno ogroženih v domovih upokojencev, za bivanje v posebnih zavodih starejših nad 21 let in socialne pokope. Država oziroma ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prispeva za delovanje varne hiše, natančneje za pokrivanje vseh stroškov, največ do višine 80 odstotkov Mesečni stroški za delovanje znašajo nekaj čez milijon 620 tisoč tolarjev. Po razdelilniku bo največ stroškov mesečno pokrivala mestna občina Ptuj 200 tisoč tolarjev, občini Sv Andraž in Trnov-
Foto: Črtomir C
Mag. Miran Kerin: "Ptujska varna hiša, ki bo urejena do marca 2005, bo lahko sprejela do 16 oseb. Pa tudi eno od stanovanj v ptujskih blokih bo urejeno za potrebe krizne nastanitve."
ska vas naj bi na primer plačevali po 10 tisoč 377 tolarjev mesečno. Glede na zmožnosti pa za delovanje varne hiše prispevajo tudi sami uporabniki, vendar kot kažejo izkušnje največ do pet odstotkov. Vedeti pa je potrebno, da se v varno hišo ne zatekajo tisti, ki imajo denar, ampak
Soroptimistke za varno hiSo
V organizaciji ptujskega kluba Sorop^imist bo jutri ob 19. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu dobrodelni koncert. Nastopili bodo vokalna skupina Vivere, saksofonistka Nina Rogina s pianistom Tomom Hajškom, violinistka Vita Gregorc in sopranistka Dunja Gunžer Spruk. Zbrana sredstva, vstopnice po 2500 tolarjev so na voljo samo v predpro-daji, bodo namenili za opremo varne hiše na Ptuju.
socialno ogroženi. Akutna faza pa je tista, ko je potrebno nemudoma reagirati in vsem, ki morajo zapustiti domače ognjišče, v zelo kratkem času poiskati varno namestitev. V vmesnem času do ureditve varne hiše bodo probleme kriznih nastanitev, sedaj jih urejajo na različne načine, skušali reševati tudi z najemom enega od stanovanj v ptujskih blokih, ki bo lahko sprejelo do največ šest oseb. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je za urejanje kriznih nastanitev na Ptujskem že v letošnjem letu prispevalo 41 odstotkov potrebnih sredstev.
Prva varna hiša za moške na Ptuju?
Pri vprašanjih kriznih nastanitev ne gre samo za družinsko nasilje, gre tudi za uresničevanje zakona o prepovedi približevanja, pri čemer se pojavljajo tudi potrebe po podobnih nastanitvah za moške, zakaj bi se iz stanovanja morala umakniti žena z otroki, če pa to lahko stori moški. Kot je povedal direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin, so pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve že letos kandidirali za sredstva tudi za te namene, da bi uredili varno hišo za moške, a so bili zavrnjeni, ker za te namene ni bilo razpisa, je odgovorila dr-
venj Gradca. Spoštovanja in pozornosti pa je bil Meško deležen tudi kot duhovnik. Kljub vsemu, kar je napisal in ustvaril, pa se ob pisatelju F. K. Meška vendarle vedno spomnimo tudi človeka, ki je bil s svojo skromnostjo, ponižnostjo in preprosto človeško dobroto "sin zemlje z dušo nebeško."
Razstava bo na ogled do 10. novembra.
vki
žava. Zdaj ponovno kandidirajo, na tem področju so prvi v Sloveniji, upajo, da bo država to njihovo namero spoznala kot novo kvaliteto, kot potrebo, ki je doslej ni prepoznala.
Ko so se župani občin na Ptujskem prvič seznanjali s potrebami po ureditvi varne hiše oziroma objekta za krizne nastanitve, so jih nekateri župani "odklanjali" z besedami, da pri njih pa že ni družinskega nasilja in da varne hiše ne potrebujejo. Po podatkih, ki jih je Center za socialno delo pridobil od treh policijskih postaj, ki delujejo na Ptujskem (Ptuj, Gorišnica, Pod-lehnik), je bilo takih primerov v letu 2003 kar 250, pri čemer je potrebno povedati, da na Center dobijo podatke samo za tiste primere, kjer so vključeni otroci, nimajo pa podatkov glede nasilja med samimi zakonci, razen ko pride do prijave enega od zakoncev. Po najbolj socialni varianti bi v varni hiši na Ptuju potrebovali okoli 30 mest za krizne nastanitve, ker je za krizno dogajanje potrebno imeti namestitve, poudarja direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin. Sistemsko pa bo potrebno rešiti tudi vprašanje intervencij, ki v tem trenutku ni rešeno, ker v centrih tudi ni vpeljanega 24-urnega dežurstva. Delavci centra to svoje delo opravljajo brez plačila že zaradi socialnega čuta in ker je potrebno ljudem v stiskah pomagati, kar je tudi njihovo osnovno poslanstvo.
Pred pričetkom urejanja varne hiše se bodo predstavniki Centra za socialno delo Ptuj pogovorili z bližnjimi sosedami. Težav ne pričakujejo, prepričani so, da varna hiša v nobenem okolju ne more biti moteča.
Od tod in tam
Ptuj • Gimnazijci so obiskali Burghausen
Foto: arhiv Gimnazije Ptuj
V oktobru so ptujski gimnazijci obiskali svoje stanovske kolege v Burghausnu v Nemiiji, mestu, ki je pobrateno s Ptujem. Delegacijo so tokrat sestavljali: ravnateljica Melani Centrih, svetovalka Darja Rokavec ter štirje dijaki, dva iz tretjega letnika in dva iz evropskega oddelka: Lea Majcenovič, Leon Šerbak, Barbara Dobič in Jernej Hazimali. Bili so gostje gimnazije Aventinus, ki je partnerska šola Gimnazije Ptuj. Gimnazija Aventinus je po velikosti podobna ptujski šoli, do sedaj pa obe šoli povezuje ze nekaj skupnih akcij in projektov. Tokratni obisk je bil namenjen planiranju nadaljnjih skupnih projektov, še v tem šolskem letu pa bodo gimnazijci iz Nemčije Ptujčanom vrnili obisk. Dijaki so v Burghausnu prebivali pri vrstnikih, sodelovali pa so tudi pri pouku na gimnaziji ter spoznali kulturne spomenike mesta Burghau-sen. Ravnateljica in svetovalka pa sta se spoznali s kolektivom gimnazije ter izmenjali nemške izkušnje pri delovanju in vodenju srednje šole v Nemčiji.
Fl
Ljutomer • Gimnazijka Jasmina Golc odhaja v Strasbourg
Foto: MS
Dijaška organizacija Slovenije je v sodelovanju z Euro-scolom razpisala natečaj, na katerem so v šolskem letu 2003/2004 lahko sodelovali dijaki s svojimi eseji ali pesmimi. Na natečaj se je prijavila tudi dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Jasmina Golc iz Ljutomera ter se med več kot 200 prispelimi deli uvrstila med 25 najboljših v Sloveniji. "Na natečaj sem prijavila esej z naslovom Živim v Evropski uniji, pisala pa sem predvsem o zaščiti slovenskega jezika oziroma prepoznavnosti le-tega v Evropski uniji. V mesecu juniju so razglasili 25 najboljših, na moje veliko presenečenje pa sem v teh dneh dobila sporočilo, da za nagrado odhajam v francoski Strasbourg, kjer bom skupaj s preostalimi 24 dijaki iz Slovenije med drugim en dan sedela v evropskem parlamentu ter opazovala delo tamkajšnjih poslancev, " nam je z navdušenjem povedala Jasmina Golc, ki bo v Strasbourg odpotovala to nedeljo, 7. novembra, tam pa bo ostala tri dni. Jasmina, ki obiskuje četrti letnik ljutomerske gimnazije, se je ze tudi odločila, da bo v študijskem letu 2005/2006 vpisala študij medicine, najverjetneje v Mariboru.
Miha éostari~
Veržej • Razstava likovnih del
Do konca novembra letošnjega leta je v Salezijanskem zavodu Verzej na ogled razstava likovnih del ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev, udeležencev prve mini likovne kolonije na temo Reka povezuje, ki je v mesecu septembru potekala v Ver-zeju. Svoja dela razstavljajo Nada Drozdek, Tončka Grum, Pavla Krajnc, Tomaž Peternel in Ivica Vukan (vsi člani likovnega društva Gornja Radgona), Sarah Jerebic, Ivanka Marko, Silvija Ovčar Kert, Vida Rajh, Anica Rakuša, Bohumil Ripak, Anica Smolkovič, Albina Zadravec, Terezija Zadravec, Marjeta Zajnkovič in Oto Žnidarič (vsi člani likovne sekcije Silvo Prelog Ljutomer), Janez Grauf (član LIKOS-a Murska Sobota) ter Ludvik Žižek (član likovnega društva LINDAULendava).
NŠ
Ptuj • Video seminar
Klub Ptujskih Študentov organizira video seminar, ki bo potekal 13. novembra v prostorih ŠC Ptuj. Prijavijo se lahko vsi, ki jih zanima delo z digitalno kamero, montažo in samim snemanjem. Seminarje razdeljen na teoretičen del in delo na terenu. Trajanje seminarja je 24 ur,^ kijih razporedijo na več dni. Prijave sprejemajo na INFO TOČKI do 8. novembra. Več o seminarju lahko preberete na www.klub-kps.si
Foto: vki
Foto: vki
Knjiga meseca
Weimer, Hess, Brademann: Konec s slabimi ocenami
Kako biti uspešen v soli?
Začetek šolskega leta pomeni ponovno zbiranje ocen. Verjetno vse šolarje zanima, kako priti do dobrih ocen. V ta namen je založba Didakta izdala knjigo treh avtoric z naslovom Konec s slabimi ocenami. V njej je mogoče najti nasvete o tem, kako se učiti, da prideš do boljših ocen.
V knjigi so prikazani načini učenja, ki so lahko uporabni na vseh področjih. Avtorice so se osredotočile na podrobnejši oris nekaterih metod učenja, saj v eni sami knjigi ni prostora za naštevanje vseh tehnik, ki so bile kdaj izumljene. Pri izbiri jih je vodilo načelo, da so tehnike in metode učenja in dela uporabne tudi za odrasle.
Obstaja več načinov učenja. V glavnem razlikujemo med tremi učnimi tipi: bralni tip, slušni tip in vizualni tip. V vsakem od nas so začrtane prav vse poti učenja. Avtorica pravi, da bi bilo učenje še bolj uspešno, če k njemu pritegnemo največ svojih čutil.
S pomočjo razpredelnice v knjigi lahko preverite svoje zmožnosti in šele nato si lahko postavite nove cilje. Poudarek je tudi na tem, da si je potrebno vzeti čas in izdelati načrt učenja. Najboljša rešitev je izdelava urnika, v katerega se vpisujejo šolske in obšolske dejavnosti.
V	šoli sta prisotna tudi strah in trema, ki pa se ju da premagati. "čarobna formula se torej glasi: redno kolesari, plavaj, tekaj v naravi, vadi aerobiko; kar ti je ljubše. Pomembno je, da poskrbiš za pospešeno presnovo. To ti bo dvignilo razpoloženje in strah sploh ne bo imel več možnosti, da te premaga.'
Za učenje so potrebni kar najboljši pogoji, in sicer mir ter delovno mesto, kjer se dobro počutiš. Ker telo ni stroj, so med učenjem nujno potrebni počitki. Kadar torej načrtujete urnik, nikar ne pozabite na odmore.
Približuje se šolska naloga, toda kje začeti? Tudi za take primere obstajajo rešitve.
Nekaj nasvetov za šolsko nalogo:
-	pri pouku bodi pozoren in sodeluj, tako bo potrebno manj učenja,
-	po predelani snovi si izdelaj zapiske v obliki miselnih vzorcev,
-	najprej preberi vsa vprašanja, ki jih naloga vsebuje,
-	če kakšnega vprašanja ne razumeš, vprašaj učiteljico,
-	začni z lažjimi nalogami,
-	odgovarjaj jasno in natančno,
-	če česa ne razumeš, nikar takoj ne obupaj; spomni se podobnih nalog, ki si jih delal doma,
-	med posameznimi nalogami si oddahni in globoko vdihni,
-	vsako nalogo preglej še enkrat, preden jo oddaš.
Avtorica tukaj dodaja nasvet, ki se mi zdi zelo pomemben in
na katerega nikoli ne pomislimo: "Nikar pa ne pozabi, da bodo o tvoji prihodnosti in sreči odločale bolj pomembne stvari, kot so šolske naloge. Ocene niso edina stvar v življenju, zato jim ne smeš pripisovati prevelike teže. Naj te ne bo pretirano strah pred rezultati. Osredotoči se na stvari, ki prihajajo in si postavi nove cilje..'
V	knjigi boste še med drugim izvedeli:
-	kako sistematično predelovati tekste,
-	kako se pravilno učiš nove besede,
-	kako lahko izboljšaš svoj stil pisanja,
-	pomoč pri iskanju informacij.
Urška Hlupič
Literarno kolo (26) • Zdenko Kodric - 2
Kako pa sveti tvoja baterija
Vagoni z dramatskimi besedili so zanimivi tudi zaradi drame Vlak čez jezero, za katerega je Zdenko prejel Grumovo nagrado. Že ta, Karuslu predhodna drama, je zastavljena nekoliko drugače. Izdaja premišljen dramski lok, izdelano poetiko, značilno držo in pristop. Nihanje med preprosto, tako zelo realno podobo sveta, in zagonetnimi globelmi, ki so često težko dosegljive in terjajo veliko bralnih naporov in gledališke pozornosti.
Drama Vlak čez jezero je zanimiva, saj govori o rivalstvu med dvema slikarskima figurama - Rihardom Jakopi~em in dokaj neuveljavljenim Ludvikom Vre-~i~em. @irija je v utemeljitvi k podeljeni nagradi zapisala: "Vlak čez jezero je s kompleksnostjo tem, s prepričljivo atmosfero, z izrazitim slogom, ekspresivnim dialogom in univerzalno aktualnostjo, s katero se nas dotika, nedvomno besedilo, ki kliče po uprizoritvi", in {e: "Drama nas za-~ara tudi z izrazitim eroti~nim nabojem, ki preveva celoten tekst. Avtor v njem mojstrsko izrisuje nenavadne preplete življenjskih usod, ki jih narekuje dekadentni eros."
Veliko težo nosijo vagoni, na katerih so romani. Teh se je na Zdenkovih literarnih tirih nabralo kar nekaj. Med njimi so nekateri, vredni podrobnega ogleda. Še prej pa se ponudi vprašanje. Samo od sebe, namreč: Ali imajo ti romani kaj skupnega? Imajo. V osnovi gre skoraj vedno za realne dogodke, za ljudi, ki bi jih lahko iskali in celo našli v dejanskem svetu, gre za dokument, na katerega nato pisatelj "polaga" temelje tega literarnega žanra.
Prvi vagon je vsekakor roman Blaženi Franc Rihtarič, roman, ki je izšel leta 1994 pri Založbi Obzorja Maribor in ki je pravzaprav prvenec v mnogokaterem smislu. Najprej, to je roman, ki je med vsemi najbolj zbližan z realnostjo, najbolj ga je moč verificirati na dejanskim zgodovinskih dejstvih, čeprav Zdenko tudi v kasnejših romanih rad posega po dejanskih zgodovinskih trenutkih. Gre za prikaz življenja resničnega kriminalca Franca Ri-htariča, ki je slovel po številnih večjih in manjših tatvinah, vlomih in celo umoru miličnika na radgonskem mostu. Francu so sodili v Mariboru, leta 1958, leto kasneje je bil ustreljen v Hočah.
"S to ustrelitvijo se faktično konča življenje tega kriminalca, rojenega leta 1922, roparja, zdražbarja, izsiljevalca, ženskarja, pisca protidržavnih pisem (antikomunista) in celo pesnika, ki je celih 10 let "deloval" v Pomurju in na zgornjem Štajerskem, torej med Mariborom, Radgono, Ptujem in Slovensko Bistrico. To fakciteto navaja sam avtor, pač v skladu z notranjimi nujnostmi svoje literarne pripovedi; potrjujejo pa jo tudi zunanji dokumenti (časopisje,
policijski zapisniki, dnevnik njegovega zasledovalca ipd.), ki so Kodriču služili za dokumentarno osnovo romana.
Dokumentarni roman torej? Vprašanje, ki se ob branju sproži, a kaj hitro zatone v obrobje. Dokumentarnost je le periferija; zgodba je nadgradnja vsega in je preseganje grobega, stvarnega. Je pa to naravnost hvaležno dejanje; namreč ta mejnik med zunaj in znotraj, med resnico (dokumentom) in fikcijo. Eksistencialne prvine se tu namreč dvignejo nad dokument, stvarnost je zgolj skelet, na katerega Zdenko "lepi" tkivo, vse tisto, kar se celoviteje izpriča v njegovih nadaljnjih romanih.
Med njimi je gotovo zanimiv ta, ki sveti z enega prav skrivnostnega vagona. Malo ga zaniha sem ter tja in tudi kolesje, kot da ni najbolj ritmično prilagojeno ustroju celotnega vlaka. To je roman, ki snovno in strukturno "štrli" navzven. Je poseben, včasih kar malo nenavaden, teoretično izmuzljiv, a meni osebno -oprostite, to pač moram dodati
ZDEHKO KODHIČ
BLAŽEíSÍI
FRANC. REHTARIC
4
- še vedno najboljši med vsemi Zdenkovimi romani. Ta roman je moč razumeti na sto in en način. Palimpsesna struktura ga sicer odriva na področje pos-tmodernega romana, a ga močne dimenzije nadrealizma spet izvlečejo iz tega istega polja. To ni tipičen postmoderni roman. To je freudovsko spuščanje vase, je pa tudi premislek o totalitarnem kot pritiskom med osebno svobodo, genetiko posameznika in družbeno angažiranostjo. Baterija je metafora "posvetiti vase" in poiskati. Kaj? Resnico? Tisto, kar je očem zakrito? Kar je in obenem ni?
Morda se je prav zato tudi odločil za ta način gradnje romana
— plast za plastjo, kot rjuhe, ki v spretni pisateljski igri prekrivajo bistvo, a ga obenem tudi odkrivajo in postavljajo pred nas v vsej svoji širini. Spomnim se, da je Zdenko na enem svojih literarnih večerov, ki sem ga vodil, takole v pogovoru izdal, da sam s tem romanom ni bil ravno najbolj zadovoljen in je bil kar malo začuden nad izbiro. Je pa res, da roman zahteva veliko pozornost in da se lahko ob branju kaj hitro tudi izgubiš. Zatakneš se v nekakšno zadušljivo brezno, iz katerega mestoma ni izhoda. A to je tudi namen, tisti namen, ki presega snovno podlago romana, ki slednjič v nas prižge luč, baterijo - ta lahko brli le kot drobna, šibka lučka, lahko pa zasveti z vso močjo in sijajem, a v vsakem primeru nas draži s svojo, včasih kar uničujočo svetlobo. Ustvari se nekakšen ma-zohističen odnos, ki nas povleče vase. Takšne so tudi osebe v pisateljevih romanih. V sebi trpinčene in trpeče, kar se kaže najprej kot prikriti mazohizem, nato kot mazohizem v najmočnejšem možnem razponu, ta pa slednjič udari kot medosebna igra nenehnega sadizma.
Osebe se mestoma po sartrov-sko uničujejo, vendar se Zdenko od ideje prvotnega eksistencializma spretno oddaljuje. Tako tudi v romanih postane to igra med ljudmi, ki so ali padajo na obrobje, tam pa se skoraj vedno tragično zaključijo njihove usode.
Zdenkova literatura je tako na eni strani posnetek zgodovinske resnice, po drugi pa izviren poseg v človeško dušo. Pisatelja zanimajo skrajne lege človeške duše, ki pa so postavljene v povsem običajne prostorske situacije. Tako se briše meja med norostjo in zdravim človeškim razumom, tako se staplja lik z likom, tako razpada fizično v nekaj abstraktnega, neotipljivega. Začarani krog, torej. Začetek je naenkrat tudi konec in človek, kot bi se ujel na te tire brez izhoda, je postavljen v brezizhodno situacijo. Pred nas se postavi bistveno vprašanje: Suženj koga ali česa je danes človek? Samega sebe? Histerične družbe potrošnikov? Nehumane avtomatizacije v šoli, službi, celo doma? Prav ta vprašanja dajo Zdenkovi literaturi poseben pečat, saj nam omogočajo, da si izbere vsak nekaj zase. Da premisli, da vidi,
kar bi moral videti že prej. A obstaja še eno vprašanje - nam pisatelj ponudi tudi kakšne rešitve? Kako ven? Iz tega začaranega kroga?
Pravzaprav ne. To vprašanje Zdenka ne zanima. On je namreč kronist, ne kolektivni psihiater in "popravljavec" družbe. Nikakor. On le vstopa, takole iz obrobja, nas zbode, na kratko, a intenzivno, se naposled skrije in molči. Nato se ta, včasih skrajno naporna in monotona igra, nadaljuje. Dokler se ne "prižgemo" do te mere, da se vprašamo. Rešitev je torej že, če pogledaš čez rob, se dvigneš čez, ker dokler nisi zmožen take akcije, te zasleduje in spremlja ta "zdenkov-ski" občutek, ki je izjemno dobro izpostavljen v naslednjem odlomku iz romana Blaženi Franc Rihtarič: "Zasledovalec v njem umolkne. Izgini iz mene! Še malo in res bi spregovoril, izpraznil bi se, ven moram, ven. Zunaj pa ne morem ostati, v vsakem obrazu vidim svojega, v fle-kih ga vidim, v listju in mastni zemlji - povsod se plazi moj obraz. Urice, minutke in obraze, dodaja še izgovorjene besede. Kako se cepijo besede v njem, venomer nekaj spreminja in oblikuje - to je njegova kri v obrazu, ki je moj."
Res, da je besedilo iztrgano iz konteksta in da pritiče neki drugi situaciji, a ponuja lep pogled na omenjen problem. Ponuja pa še nekaj: jezik teh romanov. Kita besednih iger, ki se razpirajo pred nami, številne besedne refleksije, retorična vprašanja, ki na koncu zvodenijo, zatonejo in se zapnejo skupaj. Kot da odgovora ni. Ali še huje: v tem svetu ga, trenutno, tudi nihče ne pogreša ali pričakuje.
To ne velja za Zdenka Kod-riča. Kolikor ga poznam, osebno in skozi njegove tekste, zanj zgolj biti ni dovolj. On hoče dlje, kot mnogi umetniki. In za novim predorom preide novi predor, za tem še en in tako dalje. In Zdenka, ki je na čelu te lokomotive, tokrat namerno puščam skrivnostno ujetega v prostore lokomotive. Nič ne bom izdal o njegovem življenju, kakor imam to navado pri drugih avtorjih. Zakaj tema v predoru, kjer je trenutno ta vlak, je premočna, na drugi strani pa nas bo Zdenko itak vnovič presenetil s kakšnim zanimivim literarnim delom ...
David Bedra~
Literarne nagrade
Desetnica
Literarna nagrada desetnica je nova slovenska literarna nagrada, ki jo podeljuje Društvo pisateljev Slovenije, in sicer za najboljše slovensko otroško ali mladinsko delo.
Dobitnik letošnje nagrade je Mate Dolenc za knjigo Leteča ladja.
Pisatelj Mate Dolenc je na-
pisal zbirko 17 kratkoproznih besedil, ki so tako ali drugače povezana z morjem, ljudmi in bitji, ki prebivajo ob njem ali pa
morje sploh naseljujejo. Tako se v knjigi prepletajo miti, legende in povedke o morju: o Iete~i ladji in Iete~em Holand-cu, o stra{nih po{astih, pristani-{ču duhov, o nesrečni Ijubezni morskega medveda in drugi miti, ki jih je avtor sIi{aI aIi doživel.
Mate Dolenc je rojen Ljubljančan, ki je na Filozofski fakulteti študiral primerjalno književnost. Zanj je veljalo, da piše pripovedništvo z motiviko mestnih mIadostnikov in boe-
mov (roman o najstniku Aleluja Katmandu), medtem ko iz Nenavadne Slovenije vejeta satira in psihološki realizem. Vsekakor pa Leteča Iadja, zbirka kratkih zgodb, ki je namenjena predvsem mIadim braIcem, izpričuje pisateIjevo navezanost na morje in gIobIjo izkušnjo z njim. To je izraziI že v nekaterih prejšnjih, sIogovno in zvrs-tno drugačnih knjigah: Morje v času mrka ali v knjigi o ribah: Morski portreti. Njegov opus obsega še deIa: Morska dežeIa
na žeIezniški postaji, VeIika ptičja zadeva, Golo morje, Strupena Brigita, Nenavadne zgodbe, Z masko v podvodni svet.
Strokovno žirijo za izbiro de-setnice so sestavIjaIi predsednik Ciril Zlobec, zraven njega pa so bili v žiriji še Tea Štoka, Suzana Tratnik, France Forstne-rič, Jože Hudeček in Mitja čan-der.
Izmed 98 otroških in mladinskih knjig, ki so nastaIe v zadnjem času, so izbrali 10 del, ki so se potegovaIa za to nagrado.
Sem so se uvrstila dela Popoldanski ritem Gorana GIuviča, Njune zgodbe MirosIava Košute, Počitnice pri teti Magdi Sve-tIane Makarovič, Zakaj so sIoni rahlospeči? Vinka Moderndor-ferja, Srebro iz modre špiIje SIavka PregIa, živaIske novice II. del Primoža Suhodolčana, Pogašeni zmaj Bine Štampe Žmavc, Barbara Janje Vidmar in Dežela odrezanih glav Dima Zupana.
Ur{ka Hlupi~
Niagara Falls, Kanada • "Mesta, v katerih je lepo živeti 2004
Ptuj znova opozoril nase
Iz kanadskega mesta Niagara Falls, ki je bilo gostitelj letošnje zaključne prireditve mednarodnega tekmovanja "Mesta, v katerih je lepo živeti", je Ptuj prišel bogatejši za še eno mednarodno priznanje. V kategoriji mest, ki imajo med 20.001 in 75.000 prebivalcev, je v konkurenci 15 finalistov osvojil srebrno priznanje in tako nadaljuje uspešno tradicijo, ki se je začela leta 1998, ko je Ptuj prvič sodeloval na tem tekmovanju.
Začetki tekmovanja "Narodi v razcvetu", kakor se je doslej imenovalo to tekmovanje, segajo v leto 1996, ko se je vse skupaj začelo kot poskusni projekt, na katerem je sodelovalo le 5 an-gle{kih mest. Leta 1997 je pokroviteljstvo nad tekmovanjem prevzel okoljevarstveni program pri Združenih narodih (UNEP), s tem pa je prireditev dobila velike mednarodne razsežnosti. Sodelujoči namreč prihajajo z različnih koncev sveta, tudi {tevilo prijav na tekmovanje se iz leta v leto povečuje. V lanskem letu je ocenjevalna komisija prejela 236 prijav lokalnih skupnosti, od katerih se jih je zaključne prireditve udeležilo 25, letos pa je {te-vilo sodelujočih na tekmovanju naraslo na 254, kar 48 iz 20 različnih držav pa jih je dobilo priložnost, da se udeležijo finala in da prepričajo komisijo, da je v njihovem mestu res lepo živeti.
Tovrstno tekmovanje je edino na svetu, kjer se lokalne skupnosti osredotočijo na probleme upravljanja z okoljem in na možnost vzpostavitve prebivalcem prijazne skupnosti. Cilj tekmovanja "Mesta, v katerih je lepo živeti" je vzpodbujanje dobre prakse, inovacij in vodenja pri zagotav-
Člana ptujske delegacije Tanja Ostrman Renault in Albin Pisek ter Peter Partington, predsedujoči regije Niagara, med izmenjavo daril
ljanju trajnostnega sožitja z okoljem ter tako izbolj{anje kvalitete življenja. V prid dejstvu, da je odločitev za sodelovanje na tem tekmovanju zelo dobra dolgoročna poteza, govori tudi to, da se tako poveča mednarodna prepoznavnost lokalne skupnosti, hkrati pa je to najenostavnej{i, najcenej{i, včasih pa tudi edini možni način, da se spozna načine dobre prakse, načine upravljanja z okoljem ter s kulturno in naravno dedi{či-no, načine vključevanja prebivalstva in načrtovanja za prihodnost
različnih lokalnih skupnosti z različnih koncev sveta.
Tekmovanje poteka v 5 različnih kategorijah, in sicer je kriterij {tevilo prebivalcev. Mesta znotraj vsake skupine ne tekmujejo neposredno med seboj, temveč se meri, kako se izvajajo dejavnosti oziroma programi znotraj vseh petih ocenjevalnih kriterijev v vsaki skupnosti posebej glede na njihove geografske, kulturne, podnebne, finančne in politične značilnosti. Ocenjevalni kriteriji so slede~i: urejanje pokrajine,
Foto: Črtomir Goznik
Pogled na Niagarske slapove iz hotelske sobe
Razsiava modnih trendov slovenske in svetovne pohištvene industrije. Siovenijalesov pohištveni sejem od 02.11. do 13.11. 2004.
SEJEMSKI POPUSTI
5%, 10% in 15%
NA VSEH ODDELKIH!
SALONI POHIŠTVA
U-Dunajska; 01 474 42 29, LJ-Rudnik: 01 280 3610 Hoče: 02 61S13 31, Maribor: 02 251 68 61, Celje: 03 5451515
upravljanje z dedi{~ino, ravnanje z okoljem, vključevanje lokalne skupnosti in načrti za prihodnost.
Tekmovanje "Mesta, v katerih je lepo živeti" ni {e eno izmed mnogih v nizu turističnih oziroma "lepotnih" tekmovanj, ki spodbujajo k lep{anju mest in vasi in k povečevanju kakovosti turistične ponudbe, temveč gre tukaj za dosti bolj kompleksen pristop k ocenjevanju neke lokalne skupnosti.
Pri urejanju pokrajine je treba pokazati, kako je v lokalni skupnosti urejena pokrajina, na katero so občani ponosni in ki omogoča rekreativno dejavnost ter tako pomaga k izbolj{anju kvalitete življenja prebivalcev te skupnosti. Gre v bistvu za prostorsko planiranje, saj se tukaj misli na vse vrste pokrajine, tako od zelenic in parkov do stavb. Pri upravljanju z dedi{čino je treba prikazati skrb za ohranjanje in upravljanje naravne in kulturne dedi{čine, poseben poudarek pa je namenjen ohranjanju in skrbi za lokalno dedi{čino nacionalnega pomena. Naslednji kriterij ravnanja z okoljem je pomemben zato, ker je treba natančno prikazati ukrepe, ki jih je sprejela lokalna skupnost pri ravnanju z okoljem, da bi tako vzpostavila možnosti za trajnostni razvoj in upravljanje okolja. Tukaj je treba predstaviti metode, ki se jih poslužuje skupnost, da bi izbolj-{ala kvaliteto zraka, zemlje in vode, posebna pozornost pa je namenjena prikazu zmanj{evan-ja uporabe naravnih virov. Pri vključevanju lokalne skupnosti je pomembno, do katere mere se ljudje v praksi vključujejo v kulturno življenje, v vzdrževanje, upravljanje in načrtovanje prostorskega planiranja. Potrebno je prikazati vključenost gospodarskih subjektov, posameznih prostovoljcev in celotne skupnosti pri uresničevanju skupnih ciljev. Zadnje poglavje — načrtovanje za prihodnost — pa je namenjeno prikazu pametnih in kreativnih razvojnih metod za izgradnjo dolgoročne, trajnostne in prebivalcem prijazne lokalne skupnosti.
Obiskal nas je tudi častni generalni konzul Republike Slovenije Jože Slobodnik (levo zgoraj).
Ptuj je na tem tekmovanju sodeloval že četrtič. Svojega uvodnega nastopa leta 1998 se Ptujčani s ponosom spominjamo, saj je takrat na{e mesto v svoji konkurenci v kategoriji B prepričljivo doseglo prvo mesto po ocenjevalnih kriterijih, prejelo pa je tudi posebno priznanje po kriteriju upravljanja in ravnanja z naravno in kulturno de-di{čino. Tudi drugi nastop leta 2000 je prinesel odmeven rezultat, saj je Ptuj dobil posebno
Foto: Črtomir Goznil<
Alan Smith, generalni sekretar tekmovanja: "Število sodelujočih lokalnih skupnosti na letošnjem tekmovanju je se dokaz več, da postaja tekmovanje "Mesta, v katerih je lepo živeti" mednarodno prepoznavno in priznano, predvsem iz vidika izmenjave dobre prakse."
priznanje, tokrat za ravnanje z okoljem. Leta 2001 se je Ptuj oki-til z bronastim priznanjem, z le-to{njim srebrnim priznanjem pa je {e povečal že tako impresivno bero nagrad. Na{e mesto je tako postalo eno izmed najuspe{nej-{ih v zgodovini tega tekmovanja.
Ptuj je bil v finale leto{njega tekmovanja izbran na podlagi uvodne prijave, ki je na 26 straneh obsegala vse vidnej{e in pomem-bnej{e napredke v na{em okolju v zadnjem obdobju. Koncept prijave so pripravili Črtomir Goznik,
Simona Ka{man, Andrija Koter, Tanja Ostrman Renault, Vilko Pe-{ec, Albin Pi{ek in Miran Senčar. Tekst je bil podprt z 20 fotografijami. Pred komisijo so se člani ptujske delegacije predstavili s PowerPoint projekcijo, za katero so imeli 3 5 minut časa, nato pa so sledila vpra{anja komisije. Tudi na najbolj konkretna in zahtevna vpra{anja je imela ptujska delegacija pripravljene konstruktivne odgovore, zato je tudi letos komisija prisodila Ptuju visoke ocene, celo najvi{jo možno pri upravljanju z dedi{čino.
Po oceni strokovne komisije je bil največji poudarek v leto{-nji prijavi namenjen vključevanju lokalne skupnosti. Glede na težave z brezposelnostjo, ki so nastale po osamosvojitvi leta 1991, je ptujska delegacija nazorno orisala načine, kako se sedaj Ptujča-ni vključujejo v razvoj mesta in kako samo mesto pomaga skupnosti. Hi{a informacij je bila tisto področje, ki je sodnike najbolj pritegnila. Po njihovem mnenju gre v tem primeru za dokaz, kako lahko pripomore{ k izbolj{anju položaja prebivalcev lokalne skupnosti, ki se nahajajo v podobnih življenjskih situacijah. Kot zelo pomemben projekt so označili tudi novo deponijo, saj je le-ta dokaz, da se na Ptuju zavedamo pomena re{evanja trenutnih težav kot tudi pomembnosti načrtovanja za prihodnost.
Leto{nje zaključne prireditve sta se udeležili {e dve drugi slovenski mesti, in sicer Celje ter Kamnik, ki sta tako kot Ptuj tekmovali med mesti, ki imajo med 20.001 in 75.000 prebivalcev. Predstavniki mesta Celje so tako kot Ptujčani osvojili srebrno priznanje, poleg tega pa so domov odnesli {e posebno denarno nagrado v vi{ini 10.000 britanskih funtov, ki so jih dobili za sofinanciranje projekta, vezanega na upravljanje okolja. Uspeh slovenskih predstavnikov so zaokrožili {e Kamničani, ki so prejeli bronasto plaketo.
Črtomir Goznik
Prihaja
U		L
JL		
n-j
Uv
W gcrflmQGi]
SJQS^ (šmm, mim 200 ?
Ponudba velja od 4. novembra do 11. novembra 2004
Vse cene so v SIT.
Naroinik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, PtiO
Pacient se je po operaciji prebudil iz narkoze. V sobi je bila popolna tema. Poklical je sestro, ta je vstopila v sobo k njemu in ga vpra{ala, kaj želi.
''Koliko je ura?' "Ena popoldan!' je rekla sestra.
"Zakaj je pa potem v sobi tako temno?'
"Veste, v bolnici je izbruhnil požar. Pa smo sklenili, da je bolje, da se zbudite v temi, zato smo tudi okna in vrata močno zatesnili, da v sobo ne prodira svetloba. Če bi se namreč zbudili in zagledali plamene, bi {e mislili, da se je operacija ponesrečila in
ste sedaj v peklu!"
***
Učiteljica da učencem v {oli glino in jim reče, naj vsakdo nekaj naredi iz nje. Vidi, da Janezek ni {e nič naredil. "Janezek, kaj ima{pa ti?' "Govno," odgovori le-ta. "In kaj bo{ iz njega naredil?' "Učiteljico," odvrne nadebu-dnež.
Učiteljica, ogorčena, pripelje
s seboj ravnatelja. Ta ga vpra-
{a: "Janezek, kaj dela{?'
"Govno mesim."
"In kaj bo{ z njim ?' vpra{a
ravnatelj.
"Ravnatelja bom naredil." Stvar je sedaj zrela za psihologa. Psiholog se usede k Janezku in reče: "Janezek, kaj ima{ tukaj?' "Govno," odgovori. Psiholog odvrne: 'In vem, kaj bo{ iz njega naredil - psihologa!'
"A ne," odvrne Janezek, "toliko govna pa nimam!'
***
Mož je obiskal odvetnika za razveze in ga prosil, naj na razgovor pokliče njegovo ženo. In res. na povabilo se je žena odzvala. "No, gospa!' je začel odvetnik. "Va{ mož se želi ločiti od vas, ker je ugotovil, da ne sodite več k njemu." "To je pa res noro. Moj možje trapast! Jaz resnično sodim k njemu!'
***
Na poročno noč gaje vpra{a-la:
"Kako želi{, dragi?' "Brez besed!'
Mladi dopisniki
Pismo z Marsa
Ovardz, Kram
An uktečaz amsip et opel maj-Ivardzop. Senad oms ilemi okita-metam, onič{nevols, ejnavanzops ajloko ni ontrop{ ojogzv. Irp in-trop{ ijogzv es omajlvarpirp an sork. A es iv? Senad mes lib itrteč. Okak ap erg jak ibet, Kram? Ok mečet em itorp ucnok enčirp ite-lob v uhubert. Ot ib olib az senad jlovod. I{ip im jak. Jovt jletajirp Cjen.
Nejc Kupčíc, 3. b
OŠ Borísa Kídríča Kídríčevo
Trgatev
V	soboto sem bil v trgatvi na Hr-va{kem. Pri{li smo {ele popoldne. Stric Vili nam je dal {karje in vedra. Od{li smo trgat grozdje. Ko sem že bil utrujen, sem si vzel malo počitka. Tam je bil tudi moj mlaj{i bratec Luka, ki je star dve leti. Potem sem spet vzel vedro in {karje in {el nabirat grozdje. Moj ati in stric Sebastjan sta bila putarja. Tam sta bila tudi moj prijatelj Nejc in prijateljica Nika. Nika in Nejc sta pri{la že ob 8. uri zjutraj. Nejc, Nika in jaz smo zelo pridno nabirali. Nika ni samo nabirala, ampak je tudi pazila na Luka. Ko smo pobrali vso grozdje, smo imeli večerjo. Bilo je zelo zanimivo, ker smo se otroci igrali razne igre.
Nejc Kupčíč, 3. b
OŠ Borísa Kídríča Kídríčevo
Ljubezen
(haiku)
Še tega ne ve{?
Ljubezen je bolezen.
Lepa bolezen.
Do tebe drvim,
brez tebe več ne zdržim,
objet te hitim.
Katja Kerček 9. A/9 OŠ Borísa Kídríča, Kídríčevo
Obiskala sta nas najsta-rej{a krajana Cirkovc
V	sredo, 20. 10. 2004, smo se zbrali v glasbeni učilnici in čakali gosta.
Kje so tiste rož'ce moje je pesem, s katero so mladinski pevski zbor, predstavniki Rdečega križa in {olske skupnosti, gospa Pavla in gospa ravnateljica pozdravili naj-starej{a krajana Cirkovc: gospo Terezijo Medved, rojeno v Dežnem 28. 9. 1907, in gospoda Viktorja Žnidarja, ki je na svet pri{el 22. 3. 1910 v Pečkah.
Gospa Pavla jima je začela postavljati vpra{anja in čez nekaj minut je v zraku mrgolelo kar nekaj
rok. Seveda je bilo največ vpra{anj o {oli. Izvedeli smo, da sta hodila v isto {olo v Makolah. Vsi smo se začudili, ko nam je gospa Terezija povedala, da je do {ole imela 15 kilometrov in je potrebovala dve uri, da je prispela na cilj. V tistem času so hodili v {olo samo {est let. Gospa Terezija je v {oli {e pisala na tablice, tri leta mlaj{i Viktor pa že v zvezek. Čeprav so se pripomočki za zapiske spremenili, se vzgoja učiteljev ni. Oba sta poznala učitelje, ki so spretno mahali s palicami po prstih. Ena {olska ura je trajala 60 minut in preden so začeli z učno snovjo, so molili.
Na vpra{anje, ali se spominjata prve enice, sta nam povedala, da je takrat enka pomenila odlično in petka je bila na zadnjem mestu, kot najslab{a ocena. Ker so že otroci v tistem času imeli veliko dela, so naloge pisali ponoči. Da so kaj videli, jim je bila v pomoč petrolejka. Izvedeli smo tudi, da so bile petrolejke v tistem času uporabne tudi za odganjanje mu{ic. Petrolej so si dali na glavo, kar je odganjalo mu{ice.
"Med odmori smo se igrali, poleti pa kopali v reki Dravinji," nam je povedal gospod Viktor. Pri tem je gospa Terezija povedala, da jo je voda odnesla na drugi breg in od takrat se ne kopa najraje.
Sledilo je vpra{anje, kaj so jedli in kako so se oblačili. Povedala sta nam, da so bili na krožniku najpogosteje krompir, fižol in zelje. Vendar so tudi ob nedeljah jedli meso. Gospod Viktor je imel eno obleko za doma, drugo pa samo za praznike, medtem ko je gospa Terezija imela od tri do {tiri obleke. Ko smo vpra{ali, ali so takrat punce nosile hlače, je gospod Viktor vzkliknil: "Bog ne daj!" Gospa Terezija pa je dodala, da so takrat nosile samo krila in vsa dekleta so imela kratke lase. Dobro se {e spominjata, da so nekaj časa po prvi svetovni vojni nosili tudi papirnate obleke.
Koliko jih je spalo v sobi, nas je tudi zanimalo. Najstarej{a gospa v Cirkovcah je povedala, da je spala skupaj s star{i, saj je bila najmlaj{a v družini. Spala je v odprtem predalu, ki je bil pod posteljo. V družini, kjer je bilo {est otrok, je gospod Viktor spal v hlevu na ojdri (viseča postelja iz lesa). Pokrit je bil z odejo, za podlago pa je imel slamo.
Vsi skupaj smo zapeli pesem Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Gospa Terezija nam je zapela pesem z malce drugačnim besedilom. V zraku so se ponovno dvigale tak-{ne in drugačne roke.
In s čim sta se ukvarjala pred upokojitvijo? 94-letni Viktor nam je povedal, da je bil sprva pastir,
Peka kostanjev - ena najprijetnejših jesenskih opravil za otroke.
potem je delal doma na kmetiji in tudi v Talumu. Tri leta starej{a gospa je rekla, da je bilo njeno delo skrb za devet otrok in svojega moža.
Na koncu nam je gospa Terezija, ki smo jo začeli klicati kar mama, pokazala slike svoje družine iz leta 1959.
In kak{en je recept za tako dolgo življenje? "Veliko dela krepi telo," nam je svetoval gospod Viktor, gospa Medvedova pa je rekla, da je to zgolj usoda in dodala, da mora{
Ustvarjal~ki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na
biti vedno dobre volje in v družbi prijaznih ljudi.
Raz{li smo se dobre volje in zadovoljni, da sta nam prijazna naj-starej{a občana predstavila nekaj zanimivosti iz svojega življenja.
Lara Brglez ín Barbara Korošec, 8. r., OŠ Církovce
[ola neko~
Nekoč so bile {ole velike, hladne stavbe. Razredi so bili veliki in
naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RA-IČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi
Kateri kocki sta si enaki po vzorcih?
visoki z lončenimi pečmi v kotu, ker so se otroci pozimi okrog peči gnetli, da so se ogreli. Klopi v razredih so bile po{evne in so imele luknjo za črnilnik ter spodaj predal za {olsko torbo. Učitelji so bili strogi, učence pa so kaznovali s stanjem v kotu. Kljub vsemu temu so se otroci radi zadrževali v šoli, ker jim ta čas ni bilo treba delati doma.
Bojana Paveo, 3. b OŠ Breg Ptuj
rešitvami bomo izžrebali enega us-tvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 9. novembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov iz 43. številke Štajerskega tednika je:
Blaž Mulej, Pavlovski Vrh 15, 2259 IVANJKOVCI.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAT.OŽRA KABATSTTAJTIJA
mtjiiAčm miKA^mi
^emo Doseř«/» ň^Am
LUBLJAUA: BTC, HALA A NOVO MESTO: BTC NOVO MESTO NOVA GOBICA: DELPINOVA
PORSCHE
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________sS.________
INAROČILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AER(|)BIKB
vvww.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejmeta osem brezplačnif obiskov Centra aeroM
ime in priimek:
ime in priimek:
Bojan Trafela
Videm pri Ptuju 6/b, 8284 Videm priPtigu
Srečko Primožič
vaslov;_
Dravinjski Vrh g/e, 8884 Videm pri P^u^
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Barcelonski pločniki (9)
Za športne navdušence
športni navdušenci pridejo v mestu vsekakor na svoj račun. Pravzaprav takole med preprostimi ljudmi slišiš, da se veliko pogovarjajo o športu, še zlasti o nogometu, in pri tem se jim na jeziku pojavljata dva glavna in večna španska rivala - Real Madrid in Barcelona.
Med njimi najdeš navdušence, ki se dobro spoznajo na zgodovino tega športa, ki marsikaj vedo o zanimivih tekmah in raznih tra~arskih dogodkih nogometašev, ki so polnili rumene strani časopisov.
Mesto se tako ponaša z dvema stadionoma. Z olimpijskim, ki lahko na pobočju Montjuica sprejme celo 60 000 obiskovalcev, in nogometnim, na kate-
kanalizacijo, pač pa je bilo to tudi Kolumbovo leto, ki je takrat, točno petsto let nazaj, odkril Ameriko. V Sevilli so tega leta pripravili eno največjih razstav na svetu, imenovano Expo 92.
Za nogometne privržence pa je seveda mnogo pomembnejši nogometni stadion v Barceloni, ki je prav tako mogočen, razkošen in vsekakor vreden ogleda. Že vstop pred samo zgradbo je
rega so Katalonci posebej ponosni. Z razvojem obeh stadionov se je seveda premikalo tudi gospodarsko kolesje. Olimpijska vas, kot so projekt poimenovali, je namreč skupek novih objektov, hostlov, restavracij, trgovin, apartmajev in prenočišč, ki so bili zgrajeni z namenom, da bi obiskovalci olimpijskih iger imeli kje prenočiti.
Olimpijski stadion je bil zjutraj, ko smo prišli tja, zaprt. Več sreče je bilo na nogometnem, kjer je bila vstopnina - jasno! - krepko zasoljena. Ampak lepo počasi ...
Olimpijski stadion so gradili že mnogo prej, vendar so zaključna dela končali šele leta 1992, ko so od 25. julija do 9. avgusta gostili olimpijske igre. To leto je bilo zanje pomembno v več pogledih. Ne le da so zgradili vrsto novih objektov, rešili številne težave z mestno infrastrukturo, zlasti cestami in
zanimiv. Da prideš na vrh, je potrebno pod dolgih tekočih stopnicah. Glavni vhod je v celoti zastekljen, vanj pa so "vklesane" podobe nogometašev. Tega sam sprva nisem opazil. Šele ko sem videl, da ljudje tako zelo navdušeno fotografirajo, sem opazil, zakaj.
Preden stopiš na samo telo stadiona, pa se sprehodiš po izredno bogati nogometni zbirki. Ta je razdeljena na več komponent. Začne se s fotografijami in kipci slavnih barcelonskih nogometašev, pa tudi nekaterih drugih, ki so dosegli svetovno slavo. Naprej je prikazana razstava oblačil, obutve in dresov, ki so se skozi čas spreminjali. Sodobna znanost je tudi na tem področju dosegla izjemen napredek. Tekstil, iz katerega so danes dresi, omogoča pretok kisika, ščiti pred mrazom in visokimi temperaturami, ima pa še vrsto drugih lastnosti. Tudi obutev. Ta je za dobro
Ttg svobode 22,2310 Slov. Bistrica, tei: 02/80 51 800 PE TPC City-iVlaribor, Vita Kraiglierja 5, tei: 02/23 80 830
www.prt.si
UGODNO NA POČITNICE: Ht! Sol Uniag****-Umag 05.11 -.25.12 -2 x pol.+TT= od 13.900 SIT. Ht! Bart)ara***-Fiesa do 20.12.-2 x pol. +11=14.900 SIT! Posezonska letovanja na celotnem Mediteranu! JESENSKA POTOVANJA: MARTINOVANJE V HALOZAH 13.11., AVSTRALIJA (NOVA ZELANDIJA) 13.-30.11., JUŽNA AMERIKA (PERU, BOLIVIJA BRAZILIJA In IGUAZU), 11 .-28.11. PREDBOŽIČNI IZLETI v decembru: DUNAJ, BUDIMPEŠTA, SALZBURG, NUERNBERG, BENETKE... SILVESTROVANJA 2005 - NEŽIDERSKO JEZERO IN DUNAJ, BLATNO JEZERO IN BUDIMPEŠTA, LIGNANO (trodnevni programi, vključena sliv. večerja slovenski ansambli...)
igro še posebej pomembna in, kot je to vidno s same razstave, so ji tudi Barce-lončani pripisovali veliko težo.
V istem nadstropju so tudi časopisi, nekateri posegajo daleč nazaj, reklamni letaki, oglasi, ki so vabili nekoč na tekme, celo vstopnice so razstavljene, kakor so si kronološko sledile.
O tem, da so najbolj zanimiv del vitrine s pokali, pa ni treba posebej govoriti. Tu nekateri stojijo in občudujejo ure in ure, tu pade največ fotografij, najbolj se razgovorijo poznavalci. Je pa bilo v tem prostoru tudi največ paznikov. Ti so bili precej neprijazni, ~e si se malo bolj približal z nosom k vitrini, si začutil njihov oster pogled na tilniku.
Zanimiva je tudi vitrina s suvenirji z raznih tekem pa seznami poškodb igralcev in opisih njihovih življenj. Nad nogometom so se - in se še! - očitno navduševali tudi številni umetniki. O tem priča razstava slikarjev, kiparjev in piscev, ki so svoja dela posvetili temu športu. Brez dvoma so mu vsi pripisovali zagnanost in temperament, to je bila zanje igra strasti, čustev in divje, prvinske narave. Med razstavljenimi so tudi dela že večkrat omenjenega Pi-cassa in Dalija, izstopajo pa še mnoga druga imena.
Da je za Barcelončane njihova Bar-ca, kakor krajše imenujejo moštvo, res pomembna, kaže tudi dejstvo, kako skrbno so načrtovali komisije, ki so izbirale razne oblikovalce - za simbol moštva ali pa razne našitke in vzorce. Temu je posvečen poseben prostor. V njem so upodobljene skice raznih umetnikov - oblikovalcev, ki so se zvrstili v vseh letih. Mnogi so prav zaradi zmage na natečaju dosegli priznanje in veljavo.
Na tribuno stadiona lahko vstopiš le v enem delu. Ostali so varovani, označeni in vstop vanje je seveda strogo prepovedan. To sem čutil tudi na lastni koži, ko sem stopil preko oznake, da bi naredil posnetke. In že me je paznik opozoril - glasno, da so ja vsi slišali in da si ne bi še kdo drznil kaj takega. Nekateri so šli še dalje in ti so imeli kasneje resne težave z vročekrvnimi pazniki ...
David Bedrač
Sonikov klub v PREKMURJU
3* Diana ali Vivat otroci do 7 iet brezpiai^no, Icopanje, iziet 5.,12.1iy2D/POL «110.980 Sončkov klub v PIRANU 4*Tartini,izieti;otrocido5iet brezplačno, dodatni dan 4.990 SIT
5.,12.1iy2D/NZ 10.980 UMAG
4* Soi Umag, icopanje, ceneje tudi v wellness center!
od21.11./2D/POL 12.980 OTVORITVENA SMUKA
Tre« (i),Kreiscliberg(A)-4 dni v app + smuč. vozovnica
9.-12.1 IMOm d 31.900 TURâjA,Antalija
3* Vii<ing, polet iz Ljubljane (14D 70.900 SIT^ 13,20.1177D/POL 56.900 TURâjA,Antalija
3* hotel, ali inclusive, odhodi z av5trijsi(ih letališč
13., 20.11/7D/AÍ 59.900
TUNIZIJA, Monastir
3* Yadis Omar Khayam, odhodi z avstrijsicih letališč
13.1177D/POL 71.970 KUBA,Vbradero/Holguin
3* hotel, ali inclusive, z avstrijsidh letališč (14D 288.590 SIT)
21.11./7D/AÍ 240.490
SONČEK I
TUI potovalni center Ptuj02A749 32 82
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.sondiek.com
Nagradno turistično vprašanje
Najpomembnejši turistični dogodek, turistična borza, kjer sta se srečala domača turistična ponudba in tuje turistično povpraševanje, je letos potekala v Portorožu. Sodelovalo je 265 organizatorjev potovanj, agentov in prevoznikov, ki so zastopali 185 podjetij iz 26 držav. Prvič so bili med njimi predstavniki Avstralije, Japonske in Španije. Med vsemi udeleženci je bilo takih, ki so se Slovenske turistične borze udeležili prvič, kar 70 odstotkov.
Slovenska turistična ponudba je ena najbolj atraktivnih in poživljajočih v Evropi, slovenski turizem nudi dobro razmerje med ceno in kakovostjo turistične storitve, je med drugim na letošnji borzi povedal generalni direktor STO Bojan Meden.
LTO Ptuj je predstavil turistično ponudbo Ptuja in okolice oziroma turističnega območja Spodnjega Podravja, luč sveta je končno zagledal dolgo pričakovani katalog turistične ponudbe Ptuja in okolice, v katerem je celovito predstavljena turistična ponudba pod naslovom "Kultura, narava, sprostitev in zabava". Za zdaj je na voljo le v tujih jezikih in s kar nekaj napakami. V sklopu Panonskih Term so se predstavljale Terme Ptuj, vendar s samostojno stojnico. Lokalna razvojna agencija Halo je predstavila ponudbo Haloz. Prvič je LTO Ptuj sodelovala tudi na neformalnem srečanju "Get together party", ki je potekalo na predvečer
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj je ponovno zmagal v kategoriji turističnih krajev, druga je Postojna, tretji Tolmin.
borze, kjer so ponudniki in povpraševalci lahko že navezali prve stike. "Agencije in tour operaterje je zanimala celovita turistična ponudba ptujskega območja ob možnostih aktivnega preživljanja prostega časa. Zelo veliko je bilo tudi povpraševanja po kvalitetnih hotelskih kapacitetah, trenutna ponudba pa včasih kvalitetno, drugič kvantitetno ne zadovoljuje potreb vedno bolj zahtevnih gostov. Predstavili smo tudi okvirni program kurentovanja 2005, ki bo potekalo od 3. do 8. februarja. Povpraševanje po najstarejšem slovenskem mestu je glede na prejšnja leta večje, kar pomeni, da bomo morali turistični ponudniki leto 2005 pričakati še bolj pripravljeni, infrastrukturno, programsko in vsebinsko," je o letošnji turistični borzi povedal direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec.
V	zdravilišču Laško, ki letos praznuje 150-letnico in je letos zmagalo med manjšimi in srednjimi zdravilišči, je Turistična zveza Slovenije v okviru akcije Moja dežela — lepa in gostoljubna, izročila Termam Ptuj priznanje za drugo mesto. Te so se v zadnjem času tako razširile, da lahko dnevno sprejmejo tudi 6 tisoč gostov. Zgradili so nove bazene z vso potrebno turistično infrastrukturo. Posebnost Term Ptuj je, da imajo gostje ob plačilu vstopnine, brez doplačila, neomejen vstop v vse bazene, savne in fitnes. Prevladujejo tuji obiskovalci, predvsem iz Avstrije, Nizozemske in Madžarske. Zaposleni govorijo tuje jezike, so strokovno usposobljeni in zelo prijazni. Terme z bogato turistično ponudbo in z bogatim animacijskim programom so zelo povezane z mestom, ki gostom ponuja dodatne turistične storitve, med drugim ugotavljajo ocenjevalci Turistične zveze Slovenije.
Ob najnovejšem uspehu Ptuja v mednarodnem projektu "Mesta, v katerih je lepo živeti' je Ptujčanom med prvimi čestital predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, ki je poudaril, da bo tudi v naslednjih letih najširša osnova skupnega sodelovanja in partnerstva skupni projekt Moja dežela — lepa in gostoljubna. Zaključna prireditev letošnjega projekta s podelitvijo priznanj bo 19. novembra v Ljubljani, ki je letošnja zmagovalka med večjimi mesti. Ptuj je zmagal v kategoriji turističnih krajev, Slovenske Konjice med srednjimi mesti, med manjšimi Cerklje na Gorenjskem, med izrazito turističnimi kraji Bled, med izletniškimi kraji Olimje, med drugimi kraji Vojnik in med hribovskimi kraji Svetina nad Štorami.
V	poplavi martinovanj na Ptujskem ostaja tradicionalno martinovanje, ki ga pripravlja LTO Ptuj na Mestnem trgu na Ptuju na sam dan martinovanja, 11. novembra. Prireditev se bo pričela ob 9. uri in bo trajala do večera. Princa karnevala 2005 bodo ustoličili ob enajsti uri in enajst minut. Ta čast bo pripadla Marjanu Cajnku iz Nove vasi pri Ptuju, ki je kurent že 30 let. Sledil bo bogat kulturni program. Vino bodo blagoslovili v cerkvi sv. Jurija, Ptujska klet bo predstavila vinski letnik 2004, nazdravil bo ptujski župan dr. Štefan Celan, zatem pa se bo pričel večerni del zabave z glasbeno skupino Ptujski instrumentalni. Na stojnicah se bodo z bogato ponudbo predstavili vinogradniki s Ptujskega. V nedeljo, 14. novembra, bo na vinski turistični cesti 13 potekal dan odprtih vrat. Vrata bodo odprle nekatere vinske kleti v Mestnem Vrhu, Grajenščaku, Krčevini pri Vurberku, Drstelji, Jiršovcih, Vintarovcih, Janežovskem Vrhu in Destrniku, ki bodo za to priložnost posebej označene. Že od 2. do 11. novembra pa bo marti-novanje potekalo po haloških kleteh.
Terme Ptuj bodo 30 let delovanja proslavile 10. avgusta 2005, je pravilni odgovor na naše prejšnje nagradno turistično vprašanje. Nagrado bo prejela Oti-lija Privšek, Kariževa 2, Ptuj. Danes vprašujemo, katera hiša v Prešernovi ulici na Ptuju je najstarejša. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za Termalni park Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 12. novembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera hiša v Prešernovi ulici na Ptuju je najstarejša?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Ocenite svojo finančno realnost
(Nadaljevanje) Dolg
Koliko dolgov imate?
Upoštevajte potrošniška posojila in vse druge oblike kreditov ter obveznosti do virov sredstev, kot so vzdrževanja vaših nepremičnin — stanovanj, hiš, posestev ... Napišite vašo vsoto v predal "Dolg". Naložbe
Kakšna je trenutna vrednost vaših naložb, namenjenih za financiranje vaših prihodnjih ciljev? V predalu "Naložbe" vpišite denarno vrednost zavarovanj, vzajemnih skladov, delnic, obveznic, delniških opcij ali katerikoli drugih finančnih produktov, s katerimi plemenitite vaše premoženje, skupaj s pokojninskimi načrti in pričakovano dediščino. Lahko se odločite tudi za neupoštevanjepri-čakovane dediščine, ker ne veste z gotovostjo če bodo vaši dobrotniki umrli pred vami ali pa si bodo premislili. Z napredkom v medicini, bogato izbiro glede zdravja in wellnesa ter drugih faktorjev se življenjska doba še naprej podaljšuje. Spodbujam vas, da se zmotite na konzervativni strani, saj je bolje končati z več denarja kot premalo.
Ce nimate nobenega premoženja, namenjenega za prihodnost, napišite "Nič'.
Kakšna je vrednost moje naložbene lastnine?
Vnesite ocenjeno tržno vrednost stvari, ki jih imate v lasti, zaradi njihovega prispevka k vašem skupnemu neto premoženju — vključite vse nepremičnine, umetniške zbirke in dragocene kovine, itd. — ki bi jih bili pripravljeni prodati za financiranje vaših ciljev, kot sta dodatna pokojnina in šolanje otrok. Ce vaših nepremičnin niste pripravljeni prodati za financiranje vaših ciljev, so to le obveznosti do sredstev. K obveznostim spadajo tudi vaš avtomobil, pohištvo ali karkoli drugega, česar ne nameravate prodati za povečanje osebnega kapitala za dosego vaših ciljev ali za povečanje denarnega toka, ki bi vam omogočil plačilo vaših ciljev.
Koliko je vreden moj posel? Vnesite vsoto od zadnje poslovne cenitve. (Bodite previdni glede prevrednotenja vašega posla. Vaš posel nikoli ni vreden toliko, kot vi mislite, da je vreden. Vreden je zgolj toliko, kot vam je nekdo drug dejansko pripravljen ponuditi in pla~ati zanj). Za pomo~ se obrnite na cenilce. In zopet, vaš posel ne sodi v kategorijo naložb, če ga niste pripravljeni prodati za financiranje vaših ciljev.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E-mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
POSLIJŠMIE MS MimMETIJ!
RADIOPTUJ
(Mríúte
32k Tune In!
www.radio-ptuj .si
Numeroiog svetuje
Energije rojstnih datumov od 1. do 9. v mesecu
Rojeni 1. v mesecu. Vas
rojstni datum ni samo lepa in stabilna energija ali vibracija, ampak vam prinaša tudi mo~ ustvarjalnosti in realizacije vaših na~rtov in idej v materijo oziroma v prakso. V zibelko vam je položena vodstvena vloga, ki se pozna tudi po tem, da imate mnogo energije, tako fizi~ne, kot emocionalne in duhovne. Ker posedujete mo~ne energije, je za vas zelo pomembno, da se izogibate egoizmu in trmi. Glede na rojstni datum vam je namenjena vodstvena vloga, ~esarkoli se lotite. Človek s takšno energijo se težko prilagaja; bolj verjetno je, da se ostali prilagajajo njemu. Problem v bistvu nastane takrat, ko dva takšna ali podobna tr~i-ta skupaj, kajti dva gospodarja v eni hiši težko dobro gospodarita. Je pozitivno število.
Rojeni 2. v mesecu. To je energija, ki prinaša spremembe, nestanovitnost, nestalne razmere po eni strani, ter domi{ljijo, prijateljstvo, navezanost, pa tudi dober stik z denarjem po drugi strani. To je energija, ki ne prinaša dovolj sa-
Vsi, ki želite, da vam nu-merolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Rai-čeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
mozavesti in zaupanja v lastne sposobnosti, zato je potrebno delati na sebi, predvsem na dvigu lastne vrednosti in samozavesti. Mnogokrat je to vse skupaj posledica težke ali neprimerne mladosti ali pa prevelike navezanosti na starše. Potrebno je vedeti, da otroci niso naša lastnina in da morajo najti svojo življenjsko pot in svoj prostor pod soncem. Je negativno število.
Rojeni 3. v mesecu. To je vibracija, ki prinaša avtoriteto, ambicije in nasploh močne energije, ki se izražajo na fizičnem, čustvenem in duhovnem področju. To je tudi energija, ki vlada logiki, zakonu in denarju, religiji, filozofiji, intuiciji, pa tudi vsemu, kar je povezano z zemljo ali zgrajeno iz zemlje, ker je to datum, ki prinaša mnogo zemeljske energije. To je energija, ki ne vzdrži dolgo v podrejenem položaju in se tudi težko prilagaja. Potrebno se je izogibati sebičnosti in samovšečnosti. Je pozitivno število.
Rojeni 4. v mesecu. To je energija, ki prinaša vztrajnost, delavnost, originalnost, inventivnost, pa tudi ekscentričnost ter nenadne in nepričakovane spremembe v življenju. Lahko bi rekli, da je to energija nenadnih sprememb. Ljudje s to energijo so predvsem praktičnega duha. Ker je to energija, ki povzroča nenadne spremembe, je ljudem, ki so pod vplivom le-te, mnogokrat težko najti pravo, mirno in stabilno pot. To je mnogokrat tudi energija sebičnosti in neprilagodljivosti, ki sta bolj ali manj lastnosti močnega ega. Je negativno število.
Rojeni 5. v mesecu. To je energija, ki prinaša kar precej lepih darov, talentov in sposobnosti v zibelko. Predvsem je to energija komunikacije, družabnosti, zabave, potovanj, akcije, smisla za pisno in ustno izražanje, pa tudi površnosti ter intelekta. Je pa to predvsem tudi energija nemira in sprememb. Označuje ljudi, ki so rojeni za delo z ljudmi in ki ponavadi nimajo ob-
Računalniški kotiček
Svet danes
Prvi del
Ja, saj res. Kakšen sploh je svet danes? Tehnologije imamo toliko na vsakem koraku, da moramo biti izredno previdni, kako hodimo, ker bi se lahko dobesedno spotaknili ob njo in si dolgoročno naredili še kaj hujšega, kot samo zlomili nogo. Velik problem je nastal s starimi računalniki, monitorji in ostalo zastarelo računalniško navlako. V Sloveniji ni ustanove, ki bi znala zastarele tehnološke smeti reciklirati. In tako se nam po kleteh, pozabljenih sobah in shrambah vali od nas in boga pozabljena elektronska krama, ki pač služi kot domovanje različni štiri-, šest- in večnožni golazni. Kaj še nikoli niste pogledali, kaj vse se nahaja v kakšnem starem, v kleti pozabljenem tiskalniku. Miši in pajki so stalni stanovalci v teh pozabljenih rečeh.
Imamo nenormalno veliko navlake in imeli je bomo še več, ker se proizvajalci najrazličnejših naprav iz dneva v dan trudijo z novimi igračkami. Še bolj, kot si mislite. Ne verjamete?
stanka na enem in istem mestu. Je pozitivno število.
Rojeni 6. v mesecu. To je lepa in močna energija, ki predstavlja ženskost, ljubezen, privlačnost, predvsem pa romantiko. Takšni ljudje so že mnogokrat rojeni s fizično lepoto (vlada jim Venera) in magnetično privlačnostjo. V zibelko so jim položeni smisel za romantiko, denar in taktičnost, pa tudi trma. To je sama po sebi dobra energija, le sebičnosti in trme se je potrebno izogibati. Je pozitivno število.
Rojeni 7. v mesecu. To je energija, ki predstavlja dobroto, iskrenost, duhovnost, občutljivost, človekoljubje, zdraviteljstvo ter interes za okultno po eni strani ter iluzije, prevare in slepila tako glede dela kot partnerstva po drugi strani. V bistvu je to energija, ki kar kliče po duhovni rasti človeka in po delu na samem sebi. To je ena izmed pozitivnih energij, ki pa je šibka, kar pomeni, da ne prinaša preveč stabilnosti. Moč te energije je v tem, da je to močna duhovna energija, ki vzpodbuja k duhovnosti in duhovni rasti, ne teži pa k materialnosti. Torej pomembneje je biti, kakor pa imeti. Je pozitivno število.
Rojeni 8. v mesecu. To je
ena izmed tistih energij, ki prinašajo človeku predvsem materialno komponento življenja, vključno z delavnostjo, vztrajnostjo, disciplino, ne prinašajo pa preveč ljubezni in notranjega miru. To je energija izrazite materialne sfere, ki lahko marsikaj prinese v ekonomskem smislu, a tudi na račun topline in ljubezni. Ljudje, ki so rojeni na ta datum, so v bistvu lahko tople osebnosti, ampak energija, izražena s številom 8, jim preprečuje, da bi jih tudi drugi dojemali tako. Mnogokrat ljudem te topline ni mogoče zaznati, ampak jih vidijo bolj hladne in oddaljene. Nasploh je to bolj energija politike, poslovnosti in financ kakor pa ljubezni. Je negativno število.
Dan Sovina, numeroiog (02) 771 07 68
"Aibo, .Aibo!" in že se vam okoli nog prislini pes. Sonyjev. Akumulatorski. Plastičen. Ki zna plesati, lajati, predvajati glasbo iz domačega računalnika, program radijske postaje ali govoriti z vami. Sodelavec Dejvi bi rekel: "Ne moreš bilivat!" In res ne moreš bilivat (believe - angl. verjeti). Otroci bodo poznali prave živali samo s slik in posnetkov. To je svet, ki ga pripravljamo našim otrokom. Saj, ko bo Aibo iz mode, bo mogoče kakšen Ojbo ali Ujbo. Bogsigavedi. Že samo Sony ima celo čredo umetnih, domačih ljubljenčkov. Če bo svet v prihodnosti vsaj malo podoben sedaj že kultnemu filmu "Jaz, robot", imamo velik problem.
In tako se bo navlaka še naprej nabirala. Računalnik, ki je nekoč bil nov, zastara, vsak mobilni telefon, digitalni fotoaparat, DVD pre-dvajalnik ali HiFi bo zastaral, da ne govorim o starih monitorjih in njihovih katodnih ceveh.
Da ne bom govoril samo o negativnih stvareh, pa poglejmo, kaj se novega dogaja v svetu tehnike. Kot sem že omenil, ima Sony sedaj že pravo čredico elektronskih
hišnih ljubljenčkov. Samsung preseneča z vedno novimi modeli LCD-monitorjev in mobilnih telefonov. Zadnja novica je Samsun-gov mobilnik s kamero kvalitete pet megapikslov. Kot kakšen boljši amaterski digitalni fotoaparat.
Microsoft se bori za prevlado (tako kot vedno) v novih sistemih pošiljanja in prejemanja šifriranih elektronskih sporočil v povezavi z njihovim Officom 2003.
Hitachi je naredil trenutno najhitrejši SCSI disk za strežnike, ki se vrti s hitrostjo 15.000 vrtljajev na minuto in ima kar 16 MB predpomnilnik. 15.000 vrtljajev pomeni, da je hitrost na zunanjem delu diska enaka hitrosti 430 km/h. Ja, ni ga serijskega avtomobila, ki bi lahko vozil tako hitro!
V	Sloveniji so končno zaključili projekt, ki je osnova za računalniško podprto navigacijo.
V	kratkem se nam obeta nov standard za brezžični priklop periferije na računalnik, imenovan Wireless USB. Kolikor se spomnim, je ideja stara dobri dve leti, a pred kratkim so objavili, da utegnejo brezžične hitrosti konkurirati sedanjemu USB 2.0 standardu. Zanimivo!
A redno nadgrajujete protiviru-sno programje? Do naslednjič ...
Ivan Krosi
Duševno zdravje
Inteligenca
Franca iz okolice Ptuja zanima vse o inteligenci, kdaj lahko rečemo, daje nekdo inteligenten in kdaj je nekdo na meji.
O inteligentnosti obstaja več definicij, toda vse imajo skupne 4 elemente:
1. da gre za nadarjenost ali nekaj oblik nadarjenosti, ki jih ima nekdo več ali manj,
2.	da sposobnost inteligence omogoča reševanje konkretnih ali abstraktnih problemov, s tem pa tudi obvladovanje novih situacij,
3.	da sposobnost inteligentnega ravnanja človeku najbolj prihrani preprosto obliko učenja ob poskušanju in napakah oziroma naključnih uspehih,
4.	da se ta nadarjenost kaže v dojemanju, uveljavljanju, razlagi in ustvarjanju razmerij in smiselnih zvez med objekti in dogajanji.
Lahko torej rečemo, da je inteligentnost globalna sposobnost posameznika, da ravna smotrno, razumno misli in učinkovito obravnava svoje okolje (Wechsler).
Inteligentnost po kategorijah delimo na podnormalno, mejno, povprečno in nadpovprečno. Mejna inteligentnost je kategorija med podpovprečno in povprečno.
Izkušnje kažejo, da ljudje z mejno inteligentnostjo lahko zadovoljijo minimalne izobraževalne standarde 4. do 5. razreda osemletne osnovne šole oziroma drugo triado devetletne osnovne šole in temu primerno so uspešni tudi v poklicih, ki jih opravljajo. Niso sposobni biti poklicni vojaki, policisti, poklicni vozniki ipd., znajdejo se v manj zahtevnih poklicih, ki zahtevajo predvsem fizične in motorične (pa še te bolj grobe) sposobnosti.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Strokovnjaki svetujejo
Zakaj sajenje ~ebulčka jeseni
Na splo{no ima sajenje ~ebul~ka jeseni ve~ prednosti pred zgodnjo spomladansko setvijo ~ebule. Lahko ga je gojiti, dobro uspeva v revnej{i prsti. Hitro raste, bolje se obnese v hladnej{ih obmo-~jih. Je odporen proti ~ebulni plesni. Vendar ima tudi slabosti, na primer da je dražji od semena in da rad uide v cvet.
Če nabavimo primerne sorte s premerom 2 cm, se lahko temu precej izognemo. Še ena pomanjkljivost je — na trgu je premalo izbire. Do nedavnega smo lahko jeseni sadili samo majski srebrnjak, ker drugih sort čebulčka ni bilo na trgu. Sedaj je ponudba že razširjena, saj imamo stalno na voljo tri do štiri sorte.
Še vedno je čas za sajenje čebulčka
Za pridelavo zgodnje mlade čebule lahko sadimo na razdalji 5 cm v vrsti in 25 cm med vrstami. Vse sorte čebulčka so primerne za sajenje v jesenskem času.
Najbolj razširjena in vsem poznana je sorta majski srebrnjak. To je bel čebulček, namenjen za pridelavo zgodnje bele čebule. Uporablja se lahko kot mlada čebula od meseca aprila naprej. Okus majskega srebrnjaka je sladek. Nima pa skladiščne sposobnosti, zato jo moramo uporabiti
kar hitro po izkopu. Nekoliko manj razširjena sorta za sajenje v jesenskem času je holandska rumena. To je rumen nekoliko ploščat čebulček, ki ga prav tako kot majski srebrnjak lahko uporabimo za pridelavo zgodnje čebule. Za razliko od majskega srebrnjaka je holandska čebula pekoča. Njegova dobra lastnost je skladiščenje. Če vsega ne uporabimo kot mlado čebulo, ga lahko pustimo na gredi, da se odebeli in ga nato skladiščimo. Za ljubitelje mlade, vendar pekoče čebule, je na voljo tretja sorta čebulčka red baron. Ta sorta ima čudovito temno rdečo lupino. Zunanji rob vsake plasti je rdeč. Zaradi intenzivne barve je primerna za popestritev solat, prav tako se odlično poda k prigrizkom. Ima zelo izrazit okus. Tako kot holan-ska rumena čebula se tudi red baron zelo dobro skladišči. Zato ga lahko pustimo v zemlji, da se odebeli in ga dozorelega skladiščimo.
Branka Hribar
Info
Glasbene novice!
Založniška hiša Dallas me je prav prijetna presenetila s svojo močno reklamno kampanjo za novi album hrvaške pevke Severine z naslovom Severgreen. Radijske in televizijske hiše predvajajo promocijske spote in iz reklamnih panojev, ob cesti nas pozdravlja nasmejana popularna pevka. Pohvalno, ni kaj, in v končni fazi verjamem, da bo močna reklama pripomogla k dobri prodaji tega albuma.
Prva dama avstralske glasbene scene je nedvomno KYLIE MI-NOGUE, ki bo prerez svojega dela izkazala na plo{6i Ultimate Kylie 1987-2004. Startala je s popevko I Should Be So Lucky, medtem ko njen zadnji leto{nji uspeh nosi naslov Chocolate. Zbirka vsebuje kar 35 super uspešnic in dve novi pesmi. Lepotica od glave do pet nadaljuje svojo elektro-pop glasbeno pot v pesmi I BELIEVE IN YOU (***).
Britanski izvajalec SEAL je kariero začel pri studijski zasedbi Adamski, kije v začetku 90. udarila na sceno z No 1 hitom Killer. Štirje samostojni projekti so vrhunskemu vokalistu omogočili, da izda album Best Of Seal, ki med drugim vsebuje tudi naslednje hite: Crazy, Kiss Erom A Rose in Love's Divine. Pevčev prijatelj Trevor Horn je ponovno prevzel producentsko nit v pop in soul obarvani srednje hitri skladbi WALK ON BY (*****), ki jo v originalu podpisuje David Bacharach.
Mala ikona soul in r&b glasbe je ASHANTI, saj je njena prva uspešnica Eoolish prilezla do vrha uradne ameriške lestvice, ki jo objavlja revija Billboard (njen spletni naslov je www.billboard.com). Temnopolta lepotica izžareva moč r&b glasbe v komadu ONLY YOU (***), ki napoveduje tudi plato Concrete Rose.
Znana zgodba o uspehu spremlja britansko najstnico LUCIE SILVAS, saj je le-ta prepevala v nekem londonskem lokalu, v katerem je bil ob pravem času tudi eden izmed managerjev založbe Universal. Zgodba se je nadaljevala s podpisom pogodbe in izidom fantastične zgoščenke Breathe In. Kvaliteto projekta pa najavlja čudovita uspavanka WHAT YOU'RE MADE OE (*****), ki ima mogočno in celo preresno ljubezensko besedilo. Priporočam!
Kanadska mehka rockerica AVRIL LAVIGNE se lahko smeji na vsa usta, saj se njena druga zgoščenka Under My Skin zelo dobro prodaja in gre po stopinjah debitantske Let Go. K uspehu sta pripomogli pesmi Don't Tell Me in My Happy Ending, ki jima sledi čutna balada NOBODY S HOME (****), katere idejni vodja je Ben Moody iz skupine Evanescence.
Največje rock odkritje leta 2004 se imenuje KEANE. Band je nanizal tri izjemne pesmi Somewhere Only We Know, Everybody s Changing in Bedshaped. Njihova glasba na projektu Hopes And Eearspa zveni med glasbo skupin Coldplay, Radiohead in Travis. Hit številka štiri je veličastna rock balada THIS IS THE LAST TIME
Alfie je prirejen novi britanski film, za katerega je naslovno temo priredila Joss Stone. Glasbo za film sta spisala takšna asa, kot sta MICK JAGGER in DAVE STEWART. Pevec skupine Rolling Stones prepeva rock pesem OLD HABITS DIE HARD (***), ki zveni zelo sodobno!
Val 202 že nekaj let vsak četrtek predvaja uradno glasbeno lestvico prodaje albumov v Sloveniji. V mesecu septembru so kot novosti trkale na vrtata lestvice naslednje novost Mind Body & Soul -JOSS STONE, Shangri - La - MARK KNOPELER, Rei-se Reise - RAMMSTEIN, American Idiot - GREEN DAY, Around The Sun - REM, Polookaville - EATBOY SLIM, Real Gone - TOM WAITS, Greatest Hits - KORN, Love Songs - PHIL COLLINS, 10 Years Of Hits - RONAN KEATING, Miracle - CELINEDION, Astronaut - DU-RANDURAN, Welcome To My World - DANIEL O DONNELL, Breathe In - LUCIE SILVAS, 50 No 1.'s - GEORGE STRAITT, Greatest Hits 1987-2004 - AMY GRANT, Chuck - SUM 41, Greatest Hits -ROBBIE WILLIAMS, Stradust - A Great American Songbook 3 -ROD STEWART in Something Is Goin On - CLIEE RICHARD.
David Breznik
y^Zť^Y PREROGATIVE - Hritney Speás^^
3. RADIO - RnbhiE Williams ^ YOU DANCE - Rom VERTIGO - U fi.-DBSESION-A^Ent] 7. 9UNBISE - Duran DuVan 3.-MY BOD / CONFFESIONS PART 2 -9. OPEN ARMS - Tina Turner ID. CAR WASH -/ Christina Aguilera & Missy Elliott
Vsaki? sr<sdí? m<ed 1*^.10 in 2.Ć?. ur<?
Glasbeni kotiček
Duran Duran Astronaut
Up For The) Sunrise. Rahlo fun-koidni sta Want You More in Bedroom Toys. What Happens Tomorrow pa je nekoliko bolj rockovska. Taste The Summer je tipi~na hedonisti~na duran-duranovska popev~ica, za katero je seveda najbolj primeren kak{en video iz ekstremno ek-soti~nih otokov — po ~emer so
Sony, distribucija Menart
Pred petindvajsetimi leti je nastala skupina Duran Duran, ki je bila ena vodilnih novoro-manti~nih skupin, pevec Simon Le Bon pa je osvojil srca {tevil-nih najstnic.
Člani skupine (Simon Le Bon, Nick Rhodes, John, Andy in Roger Taylor) so letos spet združili mo~i in posneli album Astronaut. Glede na to, da so bili Duran Duran že bolj med odpisanimi, je Astronaut presenetljivo mo~-na pop plo{~a.
Tudi na njej so ostali zvesti svojemu prepoznavnemu pop-rock zvoku, tak{na je tudi uvodna skladba in prvi singel (Reach
Filmski kotiček
Stranski u~inki
Plačani morilec mora v eni sami noči ubiti pet ključnih prič pomembnega sodnega procesa. Ker so ulice Los Angelesa dokaj nepredvidljive, za svoj podvig najame ni~ hudega slutečega taksista. Seveda je jasno, da nedolžni voznik kaj kmalu obžaluje srečanje s skrivnostno stranko. Film se dogaja eno noč v Los Angelesu. A v tej eni noči se nepopravljivo spremenita življenji dveh ljudi. Srečata se v najbolj ekstremnih okoliščinah in v tej eni noči se zberejo vsi njuni občutki iz preteklosti in sedanjosti, želje, izkušnje ... Film nas postavi naravnost v dogajanje, brez pretiranega uvoda. A gledalec tega ne pogreša, saj se okoliščine, ki so pripeljale do usodne noči, skozi zgodbo postopno pojasnjujejo in kmalu postanejo vsem razumljive.
STRANSKI UČINKI
psihološki triler Dolžina: 120 min Leto: 2004 Država: ZDA Režija: Michael Mann Scenarij: Stuart Beattie Igrajo: Tom Cruise, Jamie Foxx, Jada Pinket Smith, Mark Ruffalo
Kdo je glavni igralec v filmu
Stranski učinki?
Odgovor:_

nagradno
vpraSatue
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Ksenija Petrovič, Ob Rogoznici 12,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) Izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do toria, 9. novembra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
bili svoj ~as znani. Baladne skladbe z nežnim Le Bonovim glasom pa so Chains, Point Of No Return in pa Still Breathing.
Skupina Duran Duran je z nedavno izdanim albumom Astronaut pokazala, da še ni za staro šaro. Stari novoromantiki so torej spet segli po zvezdah.
Poleg cede izdaje albuma Astronaut, izšel je pri založbi Sony (distribucija Menart), so izdali tudi takega s priloženim de-vedejem, na katerem je dokumentarec in pet posnetkov s koncerta na Wembleyju.
S prijetno nalezljivimi pesmimi, prvovrstnim medsebojnim odnosom, inovativnimi aranž-
maji ter kot britev ostrimi vokali je njihov novi glasbeni material kakovosten kot še nikoli in nedvomno predstavlja klasične Du-ran Duran v novem tisočletju.
Potem ko so jih v osemdesetih označevali kot "Sex Pistols srečajo Chic", je za Rolling Stones pevec Simon Le Bon zvok na novi plošči označil kot "Mamas and Papas srečajo Kraftwerk". Duranovci zopet zvenijo tako, kot bi od njih pričakoval vsak privrženec: zvokovno moderno, z mešanico ekstrovertira-nega pop-rocka z nekaterimi introvertiranimi elementi, v celoti podvrženimi skupnemu izdelku in bogatemu zvoku.
Plošča je polna klasičnih du-ranovskih pesmi, kar boste začutili že ob poslušanju prvega tipičnega DD-singla (Reach Up For The) Sunrise, nadgrajenega z odlično zvokovno sliko. Opozarjamo še na elektro funky v Want You More in tipični pop-duranizem v Taste The Summer.
Zelo priporočamo.
Grega Kavčič
Max že 12 let živi povsem vsakdanje življenje taksista. Obrazi v vzvratnem ogledalu prihajajo in odhajajo in kaj hitro jih pozabi. Do tega večera. Vincent je plačani morilec. Ko kartel, ki vodi preprodajo droge, ugotovi, da mu grozi sojenje, najame Vincenta, naj ubije ključne priče. In tako je danes Vincent prišel v L. A. Da bi za sabo pustil pet trupel. Po naključju se znajde v Maxovem taksiju in Max tako postane potrošna roba, žrtev, ki je ni škoda, ker se je znašla v napačnem trenutku na napačnem mestu. Vincent ga prisili, da ga ponoči vozi od žrtve do žrtve. In medtem ko ju lovita policija in FBI, Vincent in Max postaneta odvisna
drug od drugega, če želita preživeti noč.
Tom Cruise gre torej na drugo stran. Filmi režiserja Michaela Manna so vedno zelo počasni, natančni, perfekcionistični in taki, da si vzamejo čas za vse. Tudi za tisto, kar bi lahko ostalo na montažnem pultu. In Collateral je natanko takšen. Počasen, natančen, perfekcionisti-čen in si preprosto vzame čas za vse. Tudi za Maxovo bolno mamo (Irma I! Hall), za jazz glasbo, za dva policaja (Mark Ruffalo, Peter Berg), za neskon-
čne debate, za mafijca (Javier Bardem) in za odvetnico (Jada Pinkett Smith), ki se z našim Maxom zaplete v zanimiv pogovor. In Collateral, malo Night on Earth, malo pa Dirty Harry in Assassins, zdrži vse, kar si zastavi. Se posebej dejstvo, da Tom Cruise igra zlobneža. Preračunljivega, mrtvo hladnega, ostrega, sivolasega in brezkompromisnega poklicnega morilca, ki ga zagotovo ne bi bilo na obletnico mature. Morilca, s katerim ni šale. Čistokrvnega Sakala, ki ima tudi izreden smisel za humor. Ki se z našim Maxom celo spoprijatelji in mu povrne samozavest. Plačani morilec kot psiholog in Deževni človek, kjer avtizem zamenjajo trupla. Gledljivo in priporočljivo.
Grega Kavčič
CID
Jesenske počitnice
1.	filmski večeri za srednješolce v sodelovanju z Dijaško sekcijo KPŠ in Kolnkišto
Četrtek, 4. november, ob 18. uri: Deviški samomori
Petek, 5. november, ob 17. uri: Billy Elliot
Komentarji Marcel [tefan~i~ jr. Izbor filmov Uro{ Esih. Vstopnine ni!
2.	Hura, prosti ~as! - {portne dejavnosti za osnovno{olce in srednješolce v sodelovanju s [portnim zavodom Ptuj. Od 2. do 5. novembra v Športni dvorani Mladika brezpla~na {portna rekreacija za ptujske osnovnošolce in srednješolce. Obsega: mali nogomet, košarko, odbojko, namizni tenis, otroške plese, aerobiko, hip hop in veseli direndaj za otroke. Podroben program je na voljo tudi na naši spletni strani www.cid.si/jesen2004.
Zbiramo prijave za te~aj kaligrafije! Vodila ga bo Natalija Resnik Gavez.
Zaradi obnove lastnih prostorov CID gostuje:
sreda, 10. 11., ob 18. uri v Kolnkišti: potopisno predavanje o Mongoliji
sreda, 10. 11., ob 20. uri v Kolnkišti - Filmski ve~er CID: Izpovedi nevarnega uma
RADIOlllTEDNIK
www.radio-tednik.si
Kuharski nasveti
RiščančJI zrezki s kivijem
Sestavine (za 4 osebe):
4-6 piščančjih zrezkov 1 dl olja 1 čebula
3	stroki česna 1 žlica moke
1	dl belega vina
4	kiviji
2	dl sladke smetane sol, poper
Meso rahlo solimo in popop-ramo. Posebej v večji kozici se-grejemo maščobo in na vroči maščobi z obeh strani na hitro opečemo zrezke. Opečene zrezke damo na krožnik. Na preostali maščobi prepražimo sesekljano čebulo. Ko rahlo porumeni, dodamo česen in moko ter na kocke narezan kivi. Rahlo premešamo in prilijemo vino. V omako damo zrezke. Po potrebi še solimo in popramo ter duši-mo, da se meso zmehča. Zrezke damo na toplo, v omako prilije-mo smetano in kuhamo, da se zgosti. Zraven tako pripravljenih zrezkov ponudimo krompirjeve priloge.
Svinjska riba s porom
Sestavine (za 5 oseb):
80 dag svinjske ribe
2	čebuli
3	stroki česna 1 dl maščobe 10 rezin šunke 1,5 pora
sol, poper, mleta kumina 1 krompir malo vode ali juhe lesene špile ali zobotrebci Meso zarežemo tako, da dobimo en velik zrezek, ki ga rahlo potolčemo, solimo in popramo.
Posebej v slani vodi skuhamo očiščene liste pora. Kuhan por ohladimo in ohlajenega položimo list zraven lista na začinjeno meso. Por prekrijemo z rezinami šunke in zavijemo v rulado, ki jo večkrat prebodemo s špilami ali zobotrebci, da se ne odpre. Posebej v kozici segrejemo maščobo in na njej na hitro z vseh strani opečemo meso. Ko meso dobi lepo rjavo barvo, dodamo sesekljano čebulo in česen, rah-
25 dag skute 25 dag masla sol
Nadev:
50 dag svežega zelja 10 dag slanine 2 žlici zaseke 2 žlici moke
1 žlica paradižnikove mezge ali 2 paradižnika sol, kumina 1 jajce
Moko in maslo dobro preg-netemo, dodamo skuto in sol ter sladkor po želji. Pripravljamo kar se da hitro, da testo ostane
Svinjska riba s suhim sadjem in kostanjem (iz knjige Sodobne domače jedi)
lo prepražimo in dodamo surov fino nariban krompir. Krompir prav tako rahlo prepražimo in zalijemo z malo vode ali juhe. Po potrebi začinimo. Meso pokrijemo in dušimo 20 minut. Preden postrežemo, odstranimo špile, narežemo na rezine in ponudimo skupaj z omako.
Skutno-masleni zavitek z du{enim zeljem
Sestavine (za 5 oseb):
25 dag gladke moke
Mokri smrček
Vpra{anje bralke Tanje iz Ptuja: Sem velika ljubiteljica živali. Zanima me, kako je v naši državi urejeno področje glede poskusov na živalih in kdo lahko takšne poskuse izvaja. Hvala za odgovor.
Odgovor: Z letom 1999 je stopil v veljavo zakon o zaščiti živali, ki vsebinsko obravnava tudi to področje. Naš zakon je vsebinsko usklajen in povzema evropsko konvencijo in direktivo za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v raziskovalne in druge znanstvene namene.
Pravilniki, ki natančno opredeljujejo, kje, kdo, zakaj in na
kak način lahko izvaja poskuse na živalih, so tako tudi pri nas v skladu z zakonodajo EU.
Poskuse na živalih lahko pri nas opravljajo le strokovnjaki, ki imajo končan študij medicine, veterinarske medicine, zoo-tehnike ali biologije ter dodatno zaključeno usposabljanje za izvajalce poskusov, ki se opravi pod nadzorom pristojnega ministrs-
čim bolj hladno. Nato testo valjamo in zlagamo najmanj trikrat. Pri valjanju odstranimo moko, ki se nabere na testo, da se testo pri peki lepše lista. Po zadnjem valjanju naj testo počiva vsaj pol ure v hladilniku.
Nadev pripravimo tako, da zelje očistimo in ga tanko narežemo. Posebej v kozici stopimo zaseko, dodamo sveže zelje in med mešanjem pražimo, da se zelje zmehča. Nato dodamo na kocke narezano slanino, paradižnikovo mezgo ali sveži paradižnik. Začinimo in dušimo, da se
tva. Pri vseh poskusih mora sodelovati vodja in nadzornik — strokovnjak za zaščito živali.
Vsem poskusom je skupno, da služijo v medicinske, veterinarsko-medicinske ali nasploh znanstvenoraziskovalne namene in od katerih se pričakuje, da bodo rezultati prinesli pomembna nova spoznanja oz. je "trpljenje" poskusnih živali etično sprejemljivo s pričakovanim dosežkom ali da gre za temeljne raziskave.
Največji del poskusov se opravlja pri raziskovanju in razvoju novih zdravil (proti rakastim obolenjem, sladkorni bolezni, aidsu ...), cepiv in serumov,
zelje do tri četrt zmehča. Testo tanko razvaljamo, po njem enakomerno porazdelimo pripravljeni nadev in zavijemo. Zavitek damo na pomaščen pekač, ga nekajkrat prebodemo in premažemo z jajcem. Pečemo pri 200 stopinjah Celzija pol ure. Zavitek ponudimo kot prilogo k mesnim jedem.
Narastek iz polente
Sestavine (za 5 oseb):
25 dag koruzne poletne (zdrob) sol voda
2 žlici olja
1	čebula
2	žlici maščobe za praženje čebule
pest suhih ocvirkov 10 dag poljubnega poltrdega sira
peteršilj 2 jajci
1 dl kisle smetane 1 žlica margarine za premaz pekača
Vzamemo dvakrat več vode, kot je koruznega zdroba, jo solimo in zavremo. Vanjo zakuhamo koruzno poletno. Dodamo olje in kuhamo dobrih 10 minut. Polovico kuhane polente stresemo v manjši pekač, velik 20 x 25 cm, in enakomerno porazdelimo. Po polenti potresemo prepraženo čebulo, suhe ocvirke, peteršilj in nariban sir. Čez to razdelimo ostalo polovico polente, tako da nadev prekrijemo. Po vrhu prelijemo z mešanico jajc in kisle smetane. Tako pripravljen nara-stek pečemo v pečici 20 minut pri temperaturi 200 stopinj Celzija. Narastek ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed.
Iz knjige Sodobne doma~e jedi, Nade in Vlada Pignarja
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
farmakoloških in toksikoloških preizkušanjih ali za testiranje varnosti zdravil. Po zakonu so prepovedani poskusi za etično nesprejemljive cilje, med katere štejemo nova bojna sredstva (bojne strupe ipd.), kozmetične preparate (šminke, kreme), tobačne izdelke, alkoholne izdelke ...
Smisel znanstvenoraziskovalnega dela kakor tudi poskusov, ki se v ta namen opravijo, je zmeraj v dobrobit ljudi in živali, kar dokazuje izjemen napredek sodobne medicine, ki nam vsem omogoča kvalitetnejše in daljše življenje.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v listopadu
v listopadu, ko listje na drevninah prične odpadati, je narava zaključila z vegetacijo in se odpravlja k zimskemu počitku, da si nabere moči za novo vegetacijo v prihodnji pomladi. Zelena in jesenska barvita podoba vrtov in zelenega okolja se ovija v sivino, dokler je ne bo prekrila bela snežna odeja. V listopadu je čas, da vrtno rastje pospremimo k zimskemu počitku in pričnemo s pripravami za njegovo prebujanje in novo rast.
V SADNEM VRTU, še preden zapade prvi sneg, pospravimo ostanke neuporabnega sadja, da onemogočimo v njem prez-imitev sadnih bolezni in škodljivcev, porežemo in odstranimo poškodovane in bolne veje, pograbimo in odstranimo izpod dreves listje in pospravimo pripomočke, ki smo jih potrebovali pri negi in obdelavi sadnega vrta, kot so lestve, opore, plašila pred divjadjo in podobno. V ograjenih nasadih pregledamo ograje in jih po potrebi popravimo, da se v nasad ne zateče divjad. Sadna drevesa na prostem zavarujemo pred poškodbami pred veliko divjadjo z ovijanjem drevesnih debel in mazanjem spodnjih vej s pripravki, ki glo-davce odvračajo. Za ovijanje debel ustrezajo razni materiali, ki glodavcem onemogočajo glodanje drevesnega lubja, da se ne razmočijo in so dovolj zračni, kot so koruzna slama, letve, stebla sončnic, slama, kovinske mreže, jutovina in podobno.
Vrt in vrtnar se odpravljata k počitku.
Snežne padavine, ki lahko presenetijo že v listopadu, na drevesih, s katerih še ni odpadlo listje, povzroče lomljenje vej, zato jih pravočasno otresemo, da preprečimo škodo, sočasno pa sneg osmuka listje.
Sicer pa se obeta še lepo jesensko vreme, zato izrabimo vsak ugoden dan za sajenje sadnega drevja. Drevesnice so že odprle svoja vrata.
V	OKRASNEM VRTU na prostem zadržujemo še na hladnejše razmere občutljivejše rastline do vdora hladnejših zračnih tokov, kar z gotovostjo izvemo pravočasno iz vremenskih napovedi. Rastline imamo pripravljene za umik, pred tem pa jih zalivamo le toliko, da ne ovene.
Toplo vreme koncem oktobra in dovolj vlage sta pospešila rast trave, tako da po potrebna še ena košnja vrtne trate. Trava ne sme toliko porasti, da bipod težo snega polegla, kar ima za posledico pojav plesni in odmiranje travne ruše.
Pojav mahu na trati, ki je bolj očiten v senčnih legah, odpravimo tako, da ga z nožastimi ali železnimi grabljami izčešemo iz travne ruše in odstranimo. Zemlja se bo s tem prezračila skozi zimo, spomladi pa po potrebi prazne lege na novo posejemo. Ob večjem pojavu mahu damo zemljo v analizo, apnenje pa opravimo pozimi na osnovi analize.
Lončnice, kijih imamo na prostem, v primeru izdatnejšega dežja zavarujemo, da se jim zemlja ne zamoči preveč. V tem primeru se namreč zmanjša količina zraka pri koreninah, korenine se zadušijo in rastline že kmalu po prenosu v zaprte prostore odmrejo.
V	ZELENJAVNEM VRTU je to jesensko vreme ugodno, da zelenjadnice radič, zelje, endivijo, blitvo, listni ohrovt in kitajski kapus čimdalje pustimo na gredicah. Navedene ze-lenjadnice vzdržijo tudi nekaj rahlejše slane, ne da bi poze-ble. Ni jih še potrebno prekrivati z agrokopreno, biti pa moramo pripravljeni na nenadne spremembe in pridelek pospraviti. V nobenem primeru ne shranjujemo mokre in zmrznjene zelenjave. Prezimne zelenjadnice — brstični ohrovt, motovilec, zimsko solato, ozimni radič in druge — oplev-emo, ker pleveli na prezimnih zelenjadnicah povzroče največ škode, nekateri med njimi pa pozimi cveto in semenijo.
Miran Glu{i~, ing. agr.
'Si-l.ttOT.
4-četrtek	5-Petek ě	6-Sobota #	7-Nedelja è
8-Ponedeljek é	9-Torek	10-Sreda	
kraj pri senožečah
razpr-ševalec
indijska boginja dežja
fino sukno iz česane volne
sovjetska filmska igralka savina
NADA ZRIMŠEK
ribiška mreža
francoski kipar (auguste)
portir
MESTO V
Španiji
žensko ime
znamka
laserskega tiskalnika
nova hiša
egipt pisateu
vida volpi
brez-spolnost
znesek, vsotai
pristojbina za
Članstvo
nemška znamka moto-ciklov
nemški biatlonec (jens)
morilec abela
am. pevec wayne
makedonsko kolo
eva grm
grška sveta gora
it slikar falcone
domača žival
ZVOCNA NAPRAVA
SLAVKO MLINARIC
avstrijski slikar
finski avtomob. dirkač rosberg
ober
bivši urednik revije kih
leskovSek
ŠIRINA
radijska postaja iz krapine
bikoborec toreador
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: amplituda, malinovec, starešina, Tunis, DA, Erek, Ero, ratar, vol, pod Orn, SV, AR bralka, slano, pecivo, amper-meter, sonetist, Larsa, nat, ate, Rajar, Ani, jadrnik, naklada, Delo, lekinol, ovinki, Acev, Srakane, Nia, Al. Ugankarski slovarček: EPIPELAGIAL = zgornji sloj oceana; IRIT = mineralna zmes iridija in osmija z oksidi železa in kroma; ITOS = ameriški meteorološki satelit; KASOGANA = boginja dežja v mitologiji Indijcev Čako iz južnoameriških pamp; NOTHNAGEL = nemški biatlonec (Jens, 1977-); PAALEN = avstrijski surrealisticni slikar (Wolfgang, 1905-1959); PROKLORIT = zelenkast silikatni mineral; RITIG = hrvaški duhovnik, zgodovinar in politik (Svetozar, 1873-1961); SENAGOLE = kraj pri Senožečah.
Zanimivosti
Zvesti pes sedem let čakal gospodarja
Hongkong (STA/dpa) - Nek neverjetno zvesti pes je dolgih sedem let čakal svojega lastnika pred hišo, iz katere se je ta že zdavnaj odselil, piše hongkonški časnik China Daily. Zvesti štiri-nožec z imenom Rezanec je v pričakovanju družine, ki se je leta 1996 odselila v drugo mesto, njega pa pustila, ves čas čakal in taval okoli svojega starega doma v Shangaju. Potem ko je minuli mesec zgodba o zvestem štirinožnem prijatelju prispela v medije, se je več kot 200 ljudi ponudilo, da ga bo vzelo k sebi. Ko so končno našli novega lastnika, ki ga je vzel k sebi domov, je Rezanec tam zdržal samo teden dni in svojim "tacam dal vetra". Nikoli več ga niso videli.
Pozabil dojenčka v zaprtem avtomobilu in dobil 75 dni zapora
London (STA/Tanjug) - Sodišče v mestu Great Yarmouth na vzhodu Velike Britanije je nekemu moškemu prisodilo 75 dni zapora, ker je pred časom svojo šestmesečno hčerko Lili pustil v zaklenjenem avtomobilu, sam pa odšel v bližnji lokal na kozarec piva. 44-letni Robin Spandler pa je spil več kot le kozarček in tako pozabil na v avtu zaklenjenega otroka, domov pa se odpeljal s taksijem. Nekaj ur za tem je njegova soproga opazila, da otroka ni, in poklicala policijo, ki je Lili našla. Na srečo se je to zgodilo v hladni Angliji, tako da dogodek ni imel usodnih posledic. Podoben incident se je pred leti zgodil v sončni Italiji v času najhujše vročine. Takrat je v avto-
mobilu pozabljen otrok umrl. Spandlerjev odvetnik je napovedal tožbo.
Elton John napovedal poroko s svojim fantom
Muenchen (STA/AFP) - Britanski pevec, skladatelj in glasbenik Elton John je v pogovoru za nemški časopis Gala napovedal, da se bo poročil s svojim fantom Davidom Furnishem. "Še nisva določila datuma in to ne bo javna slovesnost," je izjavil 57-letni zvezdnik, ki trdi, da je zdaj "najbolj srečen". Elton John bo sredi novembra prejel nemško medijsko nagrado Bambi v kategoriji "dobrodelnost", in sicer za prispevek v boju proti aidsu. Prek zasebnega sklada za boj proti aidsu je namreč pevec od leta 1992 zbral več kot 50 milijonov dolarjev za projekte v 55 državah.
Zaradi dveh dolarjev z vilico obračunal z natakarjem
Kuala Lumpur (STA/dpa) - Policija je prijela nekega Malezijca, ki je z vilico zabodel indijskega natakarja, s katerim se je sprl okoli računa za večerjo, so poročali malezijski mediji. V mestu Ipoha je 41-letni napadalec v restavraciji pojedel kosilo in od natakarja zahteval račun, ki je znašal dva dolarja in deset centov. Možakar je bil prepričan, da je hrana predraga, zato je vzel vilico in sunkovito napadel natakarja, ki je nedavno prišel iz Indije in se zaposlil v tej restavraciji. Priskočili so ostali natakarji, ki so napadalca hitro obvladali, žrtev pa prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer okreva po težki poškodbi glave.
Lujzek • Dober den vsoki den
Ja, pa smo tam, ge nega muh, kijih je svet duh sprava k zimskemi počitki in užitki Pred nami je predzodji mesec totega leta, kak bi rekla naša teta, ko se leto na hrbet obrne, nova letnica obrne, ko maš na hrbti novi živlenjski križ, ko te novo leto doj kloči podnevi in ponoči, ko se zaveš, da si boj stori kak mlodi, od spredi in od zodi, ko ne veš, kon greš, naprej ali nazaj v večni raj ...
Kak vidite, sen se zaj malo fizolovsko zaštrika brez ketne in štrika in da Lujzeka še vseeno živleje mika. Moja Mica je tak kak jaz vejka živlenjska optimistka, ki v veselji in žalosti vriska. Dostikrot tudi joče, kak pač živleje hoče. Saj vete, kak je reka v raji Adam svoji izvo-ljenki Evi: "Živleje ni praznik v tej solzni dolini, zdaj borba je hujda, zdaj sladki opoj, oj ljubica, droga, prekršima zakon nebeški in bodi vsa moja..."
Oj, joj, kak se vse to lepo rima in štima, v vsokodnevnem živleji pa je seveda vse to drgačik, pa
če žensko obločiš ali sločiš.
Vsi svetniki ali kak se po novem reče — den spomina na mrtve — je za nami, živleje živih pa še pred nami. Ker sem vam pisa toto pismo v soboto, 30. oktobra, še neje bilo jasno in glasno, kokšna bo nova parlamentarna oblost, keri bo obuti in keri bo bos, kdo bo jahal na belem kuji in kdo na osli in kokšni nasploh bodo držovni posli. Tovariš — gospod Janša je k pameti priša, se je fejst vmira in zaj junaško s svojo stranko na oblost maršira ...
Zaj pa še en tokšni boj nedužni vic brez kapric: Moja Mica je vprošala našo sosedo, če ji lehko posodi sesalec za proh? Pa je ji rekla: "Nemren, saj glih zaj v kuhinji pomivle posodo, potli pa še mora pospraviti in posesati klet.' Oh joj, bogi naš
sosid Juža, ki mu pod mizo dela družbo tudi pes Kuža ... "
Fertig, nega več. Če nede kaj narobe, se čujemo drugi tjeden, pa mi je vseeno, bom napit ali pa žeden. Bojte se mlodega vina, ki vam lehko naredi hčer ali pa sina. Pijte ga na obroke za naše številčnejše otroke!
Vas podavlja vaš bivši otroko-delec LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 4. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio). PETEK, 5. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 Evropa v enem tednu (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). SOBOTA, 6. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT
in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). NEDELJA, 7. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). PONEDELJEK, 8. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Podjetniški utrip. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
TOREK, 9. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec).
22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). SREDA, 10. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 In 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Dovolj energije boste imeli, da premagate vse morebitne ovire. Vse bo šlo lažje, kot si mislite. V ponedeljek boste eno poslovno zadevo zelo dobro rešili, saj bodo zvezde na vaši strani. Malo slabše vam bo šlo v sredo.
BIK
Vaši sodelavci in vaši nadrejeni bodo v teh dneh ugotovili, da znate in zmorete več, kot so mislili. Ta teden bo za vas srečen tudi na drugih področjih, kot so ljubezen, finance; ključen preobrat v ljubezni bo v torek.
DVOJČKA
Na splošno je pred vami dober teden, morali pa se jp j boste potruditi, da razvoz-y late zanke, ki so povezane z dolgovi, krediti in financami. Nedelja pa bo zelo romanti~na in prijetna.
RAK
Pred vami je odličen teden glede poslovnih zadev. V sebi boste nosili vitalnost, pogum in prodornost, veliko boste dosegli na poslovnem podro~ju, saj boste mo~ni in tudi razmere bodo naklonjene vašim na~rtom.
LEV
Na poslovnem polju zelo zanimiv teden, ko se bo glede novega ali pa starega projekta zgodil klju~en preobrat v bolj optimistično in pozitivno smer. Silno boste privlačni in mikavni, zato boste prejeli veliko ljubezni.
DEVICA
Bolj kot ne dolgočasen teden, saj se ne bo nič dogajalo. Bolj kot ne boste sanjali in spančkali. Bolj vznemirljivo bo na osebnem področju, saj vstopa v vaše življenje nova ljubezen.
TEHTNICA
Pred vami je teden, ki bo zelo vznemirljiv, saj boste
imeli občutek, da kljub temu, da veliko razmišljate, manj veste. Spoprijemali se boste s stvarnimi zahtevami, ki bodo od vas zahtevale maksimum energije.
ŠKORPIJON
Pred vami je pomemben teden na poklicnem področju, saj boste sklenili nov dogovor ali pa bo v ospredju nek vaš dosežek, kjer se boste dokazali. V ljubezni vam bo šlo slabše, a se bo to kmalu spremenilo.
STRELEC
V	teh dneh boste morali pokazati, kaj znate oziroma se dokazati. To boste počeli zelo umirjeno, toda kljub temu nič manj učinkovito.
V četrtek in petek boste imeli veliko dela z novimi nalogami. V soboto boste blesteli.
KOZOROG
V	službi boste jasno in glasno povedali kaj vas tišči, zato boste tudi položaj lahko rešili v svoj prid. Stvarno razmišljanje se vam bo
obrestovalo. V nedeljo boste imeli zelo vročo družinsko debato.
VODNAR
Pred vami je teden, v katerem boste urejali predvsem osebno področje. Kar se ljubezni tiče, bo to zelo prijeten in strasten teden, saj bo Venera na vaši strani. Lahko se zgodi, da boste nepričakovano odpotovali.
RIBI
Ves teden se boste znali energično uveljavljati na poslovnem področju, saj se bo vaša raven vitalne energije zelo povečala in vse zadeve, tako nove kot stare, boste uredili. Najuspešnejši boste v torek.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiš~ite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil -13. krog
Dobra igra ni bila dovolj za točko
Mura - Kumho Drava 3:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Rakovic (25), 1:1 Zilic (32), 2:1 Kapic (42). 3:1 Obi-linovic (90)
KUMHO DRAVA: Dabanovic, Grižonič, Zajc (od 64. Korez), Šter-bal, Milijatovič, Lunder, Selimovič (od 64. Gorinšek), Težački, Čeh (od 75. Ljubanič), Majcen, Zilič. Trener: Srečko Lušič.
MURA: Mujčinovič, Žilavec (od 65. Kokol), Miše, Berko, Peršič, Rakovič, Jeličič (od 75. Tisnikar), Erniša (od 60. Fridl), Kapič, Obili-novič, Mejač. Trener: Milan Mikla-vič.
Nogomet se je zmeraj igral za gledalce, ki so zares lahko uživali v nedeljo v Murski Soboti. Prost vstop je bil zadetek v polno, saj se je na stadionu na Fazanariji zbralo več kot 4000 gledalcev. Sprememba na trenerski klopi, ko je Milan Miklavič zamenjal Bojana Prašni-
in Rakovič, vendar je bil slednji nenatančen. Nato pa je sledil še večji pritisk ptujskih igralcev, ki pa so z večine poizkušali s streli od daleč. Tako so v zadnjem delu srečanja poizkušali svoj udarec Majcen, Šterbal, Milijatovič in Ljubanič. Za domače nogometaše je bila sporna 81. minuta, ko je bilo vroče v Dravinem kazenskem prostoru, saj je bil nepravilno oviran Rakovič, vendar je izkušeni sodnik Kandare le zamahnil z roko. Še najbližje izenačenju je bil Gri-žonič, ki je sprožil pravo "bombo", ki pa je žal le za malo zgrešila cilj. Nekaj minut pred koncem dobrega srečanja je še enkrat žal neuspešno streljal kapetan Drave Šterbal. V zadnji minuti je sledila napaka ptujske obrambe in najboljši igralec tekme Obilinovič je z lahkoto zaobšel vratarja Dabanoviča ter se veselil še tretjega Murinega zadetka. Domači igralci so se tako veselili prve zmage po sedmih krogih, medtem ko je Kumho Drava pokazala dobro in všečno igro, vendar so naredili tri velike napake, ki so jih stale ugodnega izida. Že v
soboto pa bo čas za novo dokazovanje, saj prihaja na Ptuj ekipa Kopra. Tisti znani reklamni spot na televiziji pa pravi: "Pridite in navijajte za svoje!"
Dobrodošla in zanimiva pa je tudi novost ptujskega kluba, ki se želi še bolj približati svojim navijačem in simpatizerjem. Po vsaki tekmi se bodo igralci in uprava zbrali v klubu Evropa in z njimi se boste lahko pogovorili tudi vi.
Izjavi po tekmi:
Srečko Lu{ič (trener Kumha Drave): "Današnja tekma je bila trda in težka. Prva dva gola smo dobili na prepoceni način. V drugem polčasu smo zaigrali napadal-neje in želeli izenačiti. Igrali smo lepo, vendar to ni bilo dovolj, da bi iz Murske Sobote odnesli kakšno točko. Čestitam Muri za zmago."
Milan Miklavič (trener Mure):
"Zmaga je zaslužena in srečna. Fantje so pokazali, da znajo igrati in ta rezultat jim bo dal motivacijo za delo."
DB
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič je dosegel v Murski Soboti že sedmi zadetek v letošnjem prvenstvu, a so se na koncu veselili igralci Mure; na tleh Sebastjan Berko, ki je v lanski sezoni igral za Dravo.
Foto: Črtomir Goznil<
Matej Miljatovi~ in Aleš Ceh sta bila v tej akciji uspešnejša od Bekima Kapica.
karja, je dala Murinim nogometašem še dodatno vzpodbudo in razlog za dokazovanje. Tako so domačini silovito startali v srečanje, ki so ga morali dobiti. Takoj na začetku sta bila najbolj aktivna Rako-vič in Obilinovič, ki sta poizkušala spremenit rezultat. Drava se je hitro postavila na noge in je dobro kontrolirala igro do sredine polčasa. V 19. minuti se je prvič izkazal Matjaž Majcen, ko je sprejel žogo na robu kazenskega prostora, se obrnil in silovito streljal le malo preko gola. Muraši so bili zelo aktivni z levega boka in nenaden predložek v kazenski prostor je presenetil v 25. minuti zaspano ptujsko obrambo. Odličnemu pre-
liga «v
simobíL
Q Vodafone"
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 13. KROGA: Mura - Kumho Drava 3:1 (2:1), Maribor Pivovarna Laško - Bela krajina 5:0 (0:0), Primorje - KD Olimpija 2:0 (0:0),
Domžale - Zagorje 0:0, Ljubljana - :		HIT Gorica 4		:0 (2:0), Koper •		- CMC
Publikum 0:1 (0:0)						
1. HIT GORICA	12	7	3	2	16:10	24
2. CMC PUBLIKUM	13	7	2	4	19:9	23
3. PRIMORJE	13	5	5	3	15:8	20
4. MARIBOR PIVO. LAŠKO	13	5	5	3	20:17	20
5. KD OLIMPIJA	13	5	3	5	14:15	18
6. MURA	13	4	5	4	16:14	17
7. KUMHO DRAVA	13	4	5	4	13:13	17
8. LJUBLJANA	13	3	7	3	16:15	16
9. DOMŽALE	13	3	6	4	16:17	15
10. KOPER	12	2	6	4	9:12	12
11. ZAGORJE	13	2	5	6	8:16	11
12. BELA KRAJINA	13	3	2	8	9:25	11
NAJBOLJŠI STRELCI
1.	SNL: 7 zadetkov: Zilic (Drava), Bozgo (Maribor); 5 zadetkov: Rodič (HIT Gorica), Cimirotič (Olimpija), Rakovič (Mura), Rusič (Publikum), Jolič (Primorje).
2.	SNL: 9 zadetkov: Perme (Livar), Ibrahimovič (Rudar Velenje); 5 zadetkov: Panikvar; 4 zadetki: Fridauer, Repina; 3 zadetki: Komljeno-vič, Kelenc (vsi .Aluminij).
dložku je namreč prosti Rakovič z glavo le malo spremenil smer v desni zgornji kot vrat in vratar Dabanovič je bil popolnoma brez moči. Drava je nato prevzela pobudo in začela stopnjevati napadalne akcije. V 33. minuti je Težački izvedel prosti strel z leve strani in najboljši strelec Drave Sead Zilič je bil ponovno na pravem mestu ob pravem času, saj je z glavo iz kakšnih sedmih metrov matiral vratarja Mujčinoviča. Aplavz na odprti sceni sta si prislužila v 39. minuti Obilinovič in Dabanovič. Prvi je izvrstno streljal prosti strel, medtem ko je drugi fantastično obranil. Le tri minute kasneje so domačini ponovno pobegnili Dravinim nogometašem po levem boku. Sledil je znani scenarij oziroma natančen predložek do samega Kapiča, ki je z glavo še drugič premagal našega odličnega vratarja.
V drugi polčas so šli nogometaši Kumha Drave odločno, da v Murski Soboti osvojijo vsaj točko.
Igrali so lepo na oko, nizali številčne polpriložnosti ter kar desetkrat streljali na gol vratarja Mujčinovi-ča. V 47. minuti Čeh ni dobro zaključil lepe akcije. Najbolj aktiven domači igralec Obilinovič je pet minut kasneje z dobrim strelom ponovno ogrel ptujskega vratarja. Že v naslednjem napadu je imela Mura izredno srečo. Po strelu iz kota se je žoga namreč že odbila izven kazenskega prostora, tam so jo Dravini nogometaši ponovno vrnili v kazenski prostor, kjer je nespretno posredoval domači igralec Peršič, ki je odbil žogo za kakšen centimeter mimo lastnega gola. Sledila je popolna ofenziva ptujskih igralcev, ki so se zelo trudili vsaj izenačit rezultat, medtem ko so se domačini silovito branili in čakali na hitre nasprotne napade. Najprej sta poizkušala z lepo kombinacijo Težački in Čeh, ki je akcijo zaključil s strelom s škarjicami. V 63. minuti sta hitro kombinacijo ponovno odigrala Obilinovič
Prihaja Koper
Tudi po 13- krogu 1. SNL ostajajo razlike na lestvici še vedno zelo majhne (med drugim Publikumom in sedmo Dravo je le 6 to~k razlike, enako med Dravo in zadnjo Belo krajino), tako da so odprte še prakti~no vse možnosti za uvrstitev med prvih šest oz. v ligo za prvaka. Do konca jesenskega dela prvenstva so še štirje krogi, zaenkrat pa je pomembno predvsem obdržati prik-lju~ek z vodilnimi moštvi. Nogometašem Drave to zaenkrat kljub nekaterim spodrsljajem dobro uspeva, upajmo pa, da bodo vsaj tako uspešni tudi v novembru, ko bodo gostili Koper in Ljubljano, gostovali pa pri Beli krajini in ljubljanski Olimpiji.
Po neuspešnem gostovanju v Murski Soboti ~aka ptujske nogometaše že v soboto torej nova zahtevna preizkušnja; na Mestnem stadionu na Ptuju bodo gostili kanar~ke iz Kopra. Le-ti so v soboto doma tesno izgubili s Celjani, vendar so se morali slednji krepko potruditi za tri to~ke. Koper igra v letošnji sezoni z zelo pomlajeno ekipo, vendar so bili Primorci vedno znani po tem, da zelo dobro delajo z mladimi selekcijami in da iz njih ~rpajo vedno nove, tehni~no dobro podkovane nogometaše. Iz starejše garde za Koper nastopajo še Poljšak, S~ulac in Gunja~.
Na drugi strani ima trener Drave Sre~ko Luši~ na razpolago dovolj kvalitetne igralce, da lahko Kopr~anepremagajo, vendar je potrebno predvsem prepre~iti prejemanje »lahkih« golov, ki s psihološkega stališ~a ekipo potisne najnižje in se je potem težje dvigniti na željen nivo igre.
Da bi na ptujski Mestni stadion privabili ~im ve~ gledalcev, so se v upravi ptujskega prvoligašu odlo~ili dodatno zmanjšati ceno vstopnic, kar je vsekakor dobrodošla spodbuda za vse na-vija~e modrih. (jm)
Nogomet • 2. SNL
Doma~i igrali, gostje zadevali
REZULTATI 14. KROGA: Aluminij - Krško 2:4 (1:3), Supernova Triglav - Svoboda 3:1 (3:1), Livar - Nafta 0:1 (0:0), Factor - Šmartno 5:3 (2:2), Dravinja - Dravograd 0:1 (0:1), Rudar Velenje - Izola Ar-geta 3:0 (0:0)
1.	j»FTA	14 10 3 1 26:11 33
2.	SVOBDA 14 8 2 4 25:19 26
3.	mVINJA 14 8 1 5 18:15 25
4.	RUDAR VELENJE 14 8 1 5 22:20 25
5.	SUPER. TRIGLAV 14 6 5 3 28:17 23 14 6 3 5 24:19 21 14 6 2 6 25:21 20 14 6 1 7 24:23 19 14 6 1 7 18:22 19 14 5 1 8 18:17 16
6.	RDAVOGRAD
7.	LUMINIJ
8.	ACTOR
9.	IKiKO
10.	VAR
11.	IZOLA ARGETA 14 2 3 9 13:27
12. SVOBODA
14 1 1 12 14:44
Aluminij - Kr{ko 2:4 (1:3)
STRELCI: 0:1 Panič (5), 0:2 Hodžar (20), 0:3 Panič (37), 1:3 Repina (45), 1:4 Bojovič (73), 2:4 Panikvar (86).
ALUMINIJ: Strelec, Golob, To-polovec, Sambolec, Bečiri, Pekez, Ozim, Čeh, (Koren), Repina, Pani-kvar in Fridauer. Trener M. Emer-šič.
Že v prvi minuti je Fridauer zapravil idealno priložnost za domačine, ki tudi v nadaljevanju nenehno oblegajo vrata gostov vendar brez pravega učinka. na drugi strani so gostje iz redkih protinapadov izkoristili vse priložnosti. Domača obramba je bila na levi strani premalo pozorna na osamljenega Pa-niča, ki je prvič že v 5. minuti zatresel mrežo. Zatem so Fridauer, ponovno pa Sambolec in Panikvar zamudili priložnosti, razpoloženi vratar gostov (Damjan Golob, nekdanji vratar Drave!) pa je s pravočasnim posredovanjem očuval svoja vrata. Nasprotno pa je dokaj spre-
tno z desne strani streljal Panič pred vrata domačinov in Hodžar-ju ni bilo težko preusmeriti žoge z glavo v mrežo in zvišati vodstvo. Nezadržni Panič se je v 37. minuti ponovno vpisal med strelce, ko se je znašel v zmedi pred neodločnim vratarjem Strelcem. Do odmora se je iniciativa domačinov nadaljevala, toda šele v zadnji minuti je Repina z zadetkom omilil vodstvo gostov.
V nadaljevanju se je stanje na igrišču ponavljalo, vsa prizadevanja domačih napadalcev so ostajala nična. Priložnosti so po vrsti zamujali Fradauer, Repina in Fridauer. Vsa pričakovanja po uspehu je razblinil Bojovič, ki je sam z desne strani brez težav dosegel zadetek. V obdobju najhujšega pritiska domačinov v zadnjem delu se je ne-
kajkrat izkazal vratar gostov Golob, ki je v polje izbijal nevarne strele, pred tem pa je Sambolec skoraj zadel lastno mrežo. Z vstopom Korena v igro je igra na desni strani postala nevarnejša, in šele nekaj minut pred koncem je uspelo Pa-nikvarju postaviti končni izid.
Premoč in prizadevanja ter številne priložnosti bi domača ekipa morala temeljito pregledati skupaj s strokovnim vodstvom.
anc
AL d.0.0.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška ccsta 10, Kidričevo
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Krimovke dokazale svojo kvaliteto
1. A SRL - MOŠKI
REZULTATI 6. KROGA: Adria Krka - Jeruzalem Ormož 36:30 (19:15), Svi{ - Rudar Trbovlje 30:32 (19:14), Gold club - Gorenje 26:32 (12:17), Celje Pivovarna La{ko -Termo 40:32 (21:17), Trimo Trebnje - Prule 67 29:18 (17:9), Prea-vent - Cimos Koper 35:31 (19:15)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	6	6	0	0	12
2.	GORENJE	6	5	1	0	11
3.	TRIMO TREBNJE	6	5	0	1	10
4.	JERUZALEM ORMO@	6	4	119
5.	GOLD CLUB	6	4	0	2	8
6.	PREVENT	6	3	0	3 6
7.	RUDAR TRBOVLJE	6	3	0	3 6
8.	ADRIA KRKA	6	2	0	4 4
9.	TERMO	6	2	0	4 4
10.	CIMOS KOPER 6 10 5 2
11.	SVIŠ	6 0 0 6 0
12.	PRULE 67	6 0 0 6 0
Adria Krka - Jeruzalem 36:30 (19:15)
JERUZALEM: G. Čudic, Cvetko; Belšak 6, Horvat 2, Mesarec 2, Ko-ražija 1, Bezjak 7(3), Ivanu{a 5, B. Čudic 2, Kosaber, Hanželič 1, Šte-fanic 3, Grizolt 1, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik.
Ormožani so v Novem mestu, kjer je že tradicija, da jeruzalem-čki igrajo slabo, tokrat razočarali. Po dobrem začetku in vodstvu 4:2 je sledilo nekaj zapravljenih 100 % priložnosti in namesto da bi Or-možani povečali prednost, je uspelo Dolenjcem najprej izenačiti in nato povesti 10:8. Po prekršku Kukavice nad Koražijo v 18. minuti si je domači igralec prislužil rdeč karton, kar pa ni zmedlo domačih, ki so do konca prvega polčasa prednost povečali za 4 gole.
Odgovor o zmagovalcu je dal začetek drugega polčasa, kjer so domačini že povedli za 7 točk (24:17)
in to prednost tudi zadržali do konca tekme. Varovanci trenerja Prapo-tnika niso našli odgovora na igro predvsem za zunanje igralce Novo-meščanov, saj so Samardžija, Hribar, Špoljarič ter najboljši igralec Adria Krke, krožni napadalec Pla-zar, zabili skupaj kar 28 zadetkov. Vzrok poraza se lahko najde tudi v slabem dnevu vratarja Čudiča in še slabši igri v obrambi, ki je prejela kar 36 golov (do sedaj so Ormoža-ni v petih tekmah povprečno dobivali po 25 zadetkov). Vsaki seriji enkrat pride konec, a po koncu je spet čas za novo uspešno serijo.
Uroš Krstič
1. SRL - @ENSKE
REZULTATI 6. KROGA: Merca-tor Tenzor Ptuj - Krim Mercator 15:43 (8:19), Olimpija - Celjske mesnine 29:26 (18:10), Celeia Žalec - Izola 40:17 (19:11), Polje - Loka kava 30:34 (17:13), Burja Škofije -Gramiz Kočevje 30:27 (19:13)
1.	KRIM MERCATOR	6	6	0	0	12
2.	LOKA KAVA	6	4	119
3.	BURJA ŠKOFIJE	6	4	1	1	9
4.	CELEIA @ALEC	6	3	2	1	8
5.	MERC. TENZOR PTUJ	6	3	0	3	6
6.	OLIMPIJA	6	2	2	2	6
7.	CELJSKE MESNINE	6	3	0	3	6
8.	IZOLA	6	2	0	4	4
9.	GRAMIZ KOČEVJE	6	0	0	6	0
10.	POLJE	6 0 0 6 0
Mercator Tenzor - Krim Eta Malizia 15:43 (8:19)
MERCATOR TENZOR: Lakič, Prapotnik, Šijanec 1, Pučko 1, Ha-meršak, Šincek, Derčar 8 (1), Ram-šak 1, Lazarev 1, Brumen 1, Murko, Savič, Raukovič 2 in Kelenc, trener V. Hebar.
Oslabljene Ptujčanke, brez kape-tanke Radekove, ki je uspešno pre-
Foto: Črtomir Goznik
Obrambni zid Krima (Oder, Vergeljuk) je bil previsok za domačinke.
stala operacijo kolena, ter kadetske reprezentantke Potočnjakove, ki je na pripravah reprezentance, se niso mogle uspešno zoperstavljati aktualnim evropskim podprvakin-jam. Vse do 10. minute je bila igra enakovredna (3:3), toda nekaj zatem so gostje že vodile s 5 zadetki prednosti. V 12. minuti se je poškodovala Argentova, ki žal ni mogla nadaljevati igre. Do odmora so si gostje preko visoke Derepasko-ve in Longvinove ter hitre Odrove zagotovile visoko prednost, ki so jo v nadaljevanju s hitrimi protinapadi večale. Domačinke so močno popustile, prepočasne so bile pri vračanju v obrambo pred svoja vrata, vratarki Lakičeva in Kelen-čeva sami nista mogli preprečiti visokega poraza. Visoke gostje so zaigrale z vso resnostjo do zadnjega sodnikovega žvižga. Gledalci so ob koncu dali priznanje obema ekipama za lepo in dinamično igro. Ptujčanke bodo morale v nadaljevanju iskati nove priložnosti za
osvojitev točk, tako da bi lahko uspešno sodelovale v bojih za mesta v zgornjem delu razpredelnice.
Po koncu je trener doma~e ekipe Vlado Hebar dejal: "Vse ~estit-ke gostjam za prikazano vrhunsko igro, morda pa bi bil rezultat za nas ugodnej{i, ~e bi nastopili v popolni postavi. Zlasti v drugem delu nismo vzdržali silnih naletov gostij. .
Žal smo imeli v prejšnjih dveh tekmah smolo, ko smo obakrat izgubili z zadetkom razlike. Nedvomno pa je naša želja sodelovati v evropskem klubskem tekmovanju kot uspešen nastop v zaklju~nem tekmovanju za pokal Slovenije. V novembru se tekmovanje prekinja zaradi reprezentan~nih priprav in nastopa na evropskem prvenstvu.
Tradicija ženskega rokometa v Ptuju se nadaljuje - porok je zaledje, kjer vadi nad 150 mladih. Veliko je razumevanje uprave kluba za na~rtno delo vseh selekcij.«
anc
Judo • Finale ekipnega državnega prvenstva
Bistri~ani ponovno državni prvaki
Minulo soboto je bilo v Slovenski Bistrici finale ekipnega državnega prvenstva v judu, na katerem so nastopile prve štiri ekipe iz prvega dela ligaskega prvenstva, kjer so bili organizirani štirje turnirji. V play-offu so nastopili Impol iz Slovenske Bistrice, Olimpija iz Ljubljane, Ivo Reya iz Celja in Drava iz Ptuja.
Slovenska Bistrica in njihov Im-pol pomenijo v slovenskem judu hram tega športa in zato so doma-~ini, ki so skoraj vedno na samem vrhu ali tik pod njim pri~akovali novo lovoriko. Letos bi jo naj ogrozila mo~na Olimpija, ki je po napovedih nekaterih strokovnjakov veljala za prvega favorita. Na ptujsko Dravo pa ni nih~e ra~unal, ~eprav so se je vsi malo bali. In ravno judoisti iz najstarejšega slovenskega mesta so v dvoboju z doma~im Impolom skorajda poskrbeli za prvo in najve~je prese-ne~enje, saj so bili trd oreh za Bistri~ane in odlo~itev o zmagovalcu je padla šele v zadnji borbi v kategoriji nad sto kilogramov, kjer je Damjan Petek, ki nastopa za Im-pol, premagal Mirana Plošinjaka.
Drugi polfinale pa je napovedi strokovnjakov postavil na glavo, saj so Celjani premagali Olimpijo ter se uvrstili v veliki finale. S tem so si nekoliko oddahnili tudi Bis-tri~ani, saj imajo z judoisti Ivo Reye bistveno boljše razmerje medsebojnih zmag in porazov. To se je na koncu v finalu tudi dogodilo in judoisti Impola so vpisali še eno šampionsko zvezdico na svojo klubsko zastavo.
Kot vedno je bilo v Slovenski Bistrici veliko gledalcev; ki so bili zelo glasni, pravi navija~i doma~ih. Judo kot ekipni šport je pokazal, da je Štajerska tista, ki drži primat v mo-
Ekipa starih in novih državnih prvakov v judo - Impol Slovenska Biostrica.
Foto: Danilo Klajnšek
škem judu v Sloveniji, vendar ga je letos resno pred zaklju~nimi boji ogrožala ljubljanska Olimpija. V bistriški športni dvorani je bilo videti vse, kar v tem športu nekaj pomeni v državi na son~ni strani Alp. Z nastopom v kon~nici pa so lahko zadovoljni tudi v ptujskem klubu. Bili so zelo blizu velikega finala. Malce športne sre~e in kakšna dru-ga~na sodniška odlo~itev pa bi slavili vstop v veliki finale, saj smo imeli ob~utek, da je bil Impol tokrat "zrel" za poraz. Na žalost Ptuj-~anov in veselje Bistri~anov pa so se Impolovci zavihteli na sam vrh in vnovi~ postali državni prvaki.
REZULTATI POLFINALA:
Impol - Drava Ptuj 4:3, Olimpija
-	Ivo Reya 3:4
IMPOL - DRAVA 4:3 Do 60 kg: Matarugi~ - Ognjeno-vi~ 0:10; do 66 kg; Da. Rus - Ko-lednik 10:0: do 73 kg: Vukovi~ -Tajhman 10:0; do 81 kg: B. Greif
-	K. Ferjan 0:7; do 90 kg: De. Rus
-	Spasojevi~ 0:10; do 100 kg: G. Greif - Šimenko 10:0; nad 100 kg: Petek - Plošinjak 10:0.
ZA 3. MESTO: OLIMPIJA - DRAVA 6:1 Do 60 kg: Pavlin - Ognjenovi~ 10:0; do 66 kg: Faflja - Kolednik 10:0; do 73 kg: Jerev - R. Tajh-
majster 10:0; do 81 kg: Petri~ - K. Ferjan 0:10; do 90 kg: Miheli~ -Spasojevi~ 10:0; do 90 kg: Šimic - M. Tajhman 10:0; nad 100 kg: Arta~ - Plošinjak 10:0. ZA 1. MESTO: IMPOL - IVO REYA 4:2 Do 60 kg: Matarugi~ - 10:0; do 66 kg: D. Rus - Masleša 10:0; do 73 kg: Vukovi~ - Holer 0:10; do 81 kg: B. Greif - E. Imamovi~ 0:10; do 90 kg: G. Greif - D. Imamovi~ 3:0; do 100 kg: Ferjan - Petelin-šek 10:0; nad 100 kg: Petek - Ceraj 0:0
Danilo Klajnšek
Ines Cerne končala športno pot
30 bogatih Jet v rokometu Ines Černe Mlač
Pred pri~etkom sre~anja Merca-torja Tenzorja Ptuj z evropskimi podprvakinjami iz Ljubljane in pred številnim ob~instvom se je Ines Černe Mla~ poslovila od aktivnega igranja.
Njena športna pot se je pri~ela v osnovni šoli Ljudski vrt, kjer ni ostal prikrit njen talent in kaj hitro je pri~ela uspešno nastopati v vrstah Rokometnega kluba Drava, kjer je nastopala v vseh klubskih selekcijah. Po uspešnem šolanju na Ptuju je v nadaljevanju šolanja v Ljubljani pristopila k ljubljanski Olimpiji in postala ~lanica državne reprezentance. Okusila je tudi trdi kruh profesionalizma po raznih evropskih klubih. Po vrnitvi v o~aka slovenskih mest je igralno
kariero kon~ala v doma~em ŽRK Mercator Tenzor, s katero se je uspešno vrnila v I. državno ligo.
Danes po zelo uspešnem 30-letnem igranju rokometa pa ostaja zvesta klubu, kjer bogate izkušnje kot trenerka prenaša mlajšim selekcijam. Ob tem je prejela kristalno vazo z grbom mesta Ptuj in šopek iz rok župana dr. Štefana Čelana, Biljana Laki~ ji je v imenu igralk izro~ila spominsko darilo in majico s podpisom vseh igralk, v imenu Športnega zavoda sta ji darilo predala Simon Star~ek in Marjan Lenarti~, v imenu Uprave kluba pa ji je spominsko darilo izro~il direktor kluba Boris Perger.
anc
Ines Černe se je zahvalil tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
Rokomet • 1. B SRL
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 6. KROGA: Velika Nedelja - Sevnica 28:34, Cerklje - Gorišnica 22:29, Chio Kranj -Slovan 31:40, Dobo va - Ribnica 30:37, Dol TKI Hrastnik - Pekarna Grosuplje 38:29, MIP Gorica Leasing - Mitol Sežana 26:26
1.	RIBNICA	6 6 0 0 12
2.	GORIŠNICA	6 5 1 0 11
3.	SLOVAN	6 5 1 0 11
4.	DOL TKI HRASTNIK 6 3 12 7
5.	MIP GORICA LEASING 6 2 2 2 6
6.	SEVNICA	6 3 0 3 6
7.	MITOL SE@ANA 6 2 1 3 5
8.	DOBOVA	6 2 1 3 5
9.	VELIKA NEDELJA 6 2 1 3 5
10.	PEKAR. GROSUPLJE 6 10 5 2
11.	CERKLJE	6 10 5 2
12.	CHIO KRANJ	6 0 0 6 0
Cerklje - Gorišnica 22:29 (10:13)
Rokometaši Gorišnice nadaljujejo svoj zmagoviti pohod tudi po gostovanju na Gorenjskem, pri ekipi Cerklja. Mogo~e je Gorišni-~ane proti ekipi iz dna prvenstvene razpredelnice malce zaneslo drugo mesto na prvenstveni razpredelnici in zato v prvem pol~a-su niso prikazali želene igre, zato pa so doma~ini tudi zaostajali za samo tri zadetke.
Verjetno so Gorišni~ani imeli burno v sla~ilnici med odmorom, saj si druga~e ne moremo predstavljati delnega izida 8:0 v njihovo korist v prvih dvanajstih minutah prvega pol~asa. Tako so z 10:13 bliskovito sko~ili na enajst golov prednosti (10:21). Do konca sre~anja je bila potem stvar tehnike, kako mirno pripeljati ekipo do nove, sicer že pete zmage v letošnjem prvenstvu. V zadnjih minutah je trener gostov Ivan Hrupi~ dal priložnost mlajšim igralcem, ki ponavadi ne igrajo veliko, vendar so oni znali ceniti njegovo zaupanje in le rahlo izgubili visoko prednost.
Gorišni~ani so tako še enkrat dokazali svojo dobro delo in zma-
goviti duh ekipe, ne glede na to, da so pred njimi še težki nasprotniki, ki so pred prvenstvom veljali za favorite za prvi dve mesti, ki vodita v prvoligaško rokometno dru-š~ino. Imeti samo to~ko zaostanka za lanskoletnim prvoligašem Ribnico ter enako število to~k z ljubljanskim Slovanom, ki je malce favoriziran zaradi slabih rezultatov Prul 67 v 1. A SRL, saj bi se znalo zgoditi, da Ljubljana ne bi imela moškega prvoligaša, je velik uspeh za vse ljudi iz RK Gorišnica in pa nagrada navija~em.
2. SRL MOŠKI - VZHOD
REZULTATI 5. KROGA: Pomur-je - Atom Krško 22:30, Črnomelj -Klima Petek Maribor 26:22, Arcont Radgona - Drava Ptuj 34:30, Rade-~e - Šmartno 99 26:26
1.	ATOM KRŠKO	5 5 0 0 10
2.	ČRNOMELJ	5 4 0 1 8
3.	ŠMARTNO 99 5 3 1 1 7
4.	KLIMA PETEK MB 5 3 0 2 6
5.	POMURJE	5 1 0 4 2
6.	ARCONT RADGONA 5 1 0 4 2
7.	DRAVA PTUJ	5 1 0 4 2
8.	RADEČE	5 0 1 5 1
Arcont Radgona - Drava Ptuj 34:30 (12:15)
DRAVA PTUJ: Klinc, Kelenc 2, Predikaka 1, Majcen 6, Skaza 2, M. Bra~i~ 1, Štager 5, Planinc 2, Mlakar 2, Kotar 5, G. Bra~i~, Mikoli~ 4. Trener: Mitja Mešl.
Po igri v prvem pol~asu ni kazalo na neuspeh Ptuj~anov, saj so v prvem pol~asu igrali dobro in ga dobili s tremi zadetki prednosti.
V drugem pol~asu pa so doma-~ini za~utili svojo priložnost in jo na koncu tudi izkoristili, predvsem pa številne napake gostujo~ih rokometašev. Le-ti v tem delu niso igrali ve~ tako angažirano, predvsem pa je manjkalo ve~ borbenosti. Logi~na posledica vsega pa je bil poraz, ~eprav bi se v tem sre~a-nju lahko veselili tudi gostje.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj, 1. SML, 1. SKL
Zavre in Apače že Jesenska prvaka
3. SNL - vzhod
REZULTATI 12. ^ KROGA: Ho-
lermuos Ormož - Železničar 3:0, Kovinar [tore - Črenšovci 3:2, Zavrč - Križevci 3:0, Bistrica - Tišina 5:4, Veržej - [oštanj 2:1, Pohorje - [marje pri Jelšah 0:1, Paloma - Stojnci 4:2
1. ZAVRČ	12	9	2	1	38:8	29
2. PALOMA	12	7	3	2	27:19	24
3. VERŽEJ	12	7	2	3	27:11	23
4. ČRENŠOVCI	12	7	2	3	21:19	23
5. POHORJE	12	5	5	2	16:11	20
6. KRIŽEVCI	12	5	3	4	21:14	18
7. STOJNCI	12	5	2	5	26:11	17
8. KOV. ŠTORE	12	4	5	3	16:19	17
9. HOL. ORMOŽ	11	3	4	4	20:20	13
10. TIŠINA	12	3	2	7	20:24	11
11. ŠMARJE	11	3	2	6	15:19	11
12. BISTRICA	12	2	3	7	16:24	9
13. ŽELEZNIČAR	12	2	2	8	10:29	8
14. ŠOŠTANJ	12	2	1	9	12:37	7
Nogometaši Slovenje vasi so trenutno na visokem četrtem mestu 1. lige MNZ Ptuj.
Zavrčani že jesenski prvaki!
Čeprav je do konca prvega dela prvenstva v 3. SNL - vzhod še en tekmovalni dan, je na vrhu vse jasno. Prvi del tekmovanja so osvojili nogometaši Zavrca, ki so z zmago proti do tega kroga prvemu zasledovalcu podarili tri zadetke in vsaj po rezultatu sodeč ni bilo težav. Tako so svojo prednost povečali na pet zadetkov, kar pa z uspehom v trinajstem krogu lahko še povečajo.
Nogometaši Stojncev so doživeli poraz v Sladkem Vrhu proti Palomi, ki se je s to zmago in spodrsljaji favoritov v zadnjih krogih povzpela na drugo mesto, nogometaši Stojncev pa so s sedemnajstimi točkami v zlati sredini in jim zaenkrat ne grozi nič hudega, navzgor pa še vedno lahko krenejo, seveda z zmagami. Ormožani so po pričakovanjih premagali mariborski Železničar ter imajo sedaj dovolj motivacije za zadnji krog in za zaostalo srečanje v Šmarjah proti domačemu tretjeligašu. Z dobrima nastopoma bi lahko popravili začetni slabši start v prvenstvu. Še drugo zmago v prvem delu prvenstva so vknjižili nogometaši iz Slovenske Bistrice, ki so premagali svoje nasprotnike iz Tišine. Rezultat je bolj vaterpolski, saj devet zadetkov na eno srečanje ni ravno pogosto. Je pa dejstvo, da mladi nogometaši Bistrice ne igrajo za premije in hranarine, prevozne stroške, niti za pivo ne. Tako jim nogomet ostaja popolnoma na amaterski bazi in predvsem je to igranje iz ljubezni do tega športa. Zato jim je zmaga prava »premija«. Dobro je, da so nanizali dve zmagi in se povzpeli z zadnjega mesta.
Sicer pa v zadnjem krogu ni pričakovati velikih premikov na prvenstveni razpredelnici, verjetno bodo to samo kozmetični popravki. Nekateri bodo rekli, hvala bogu, da je prvenstvo končano, po drugi strani pa komaj čakali, da se bo zopet vse skupaj pričelo na pomlad 2005. Do takrat pa bodo klubska vodstva delala in iskala okrepitve za uresničevanje svojih ciljev.
Danilo Klajnšek
ZAVRČ - KRIŽEVCI 3:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Zdelar (53), 2:0 Fridl (83)), 3:0 Fridl (89)
ZAVRC: Dukarič, Gabrovec, Frangež, Črnko, Meznarič, Lenart, Krepek, Milan Kokot, Golob (od 65. Matej Kokot), Zdelar, Kuser-banj (od 74. Fridl). Trener: Milivoj Jamnik.
BISTRICA - TIÎINA 5:4 (3:1)
STRELCI: 1:0 Rampre (18), 2:0 Kunštek (21), 3:0 Primožič (34), 3:1 Farič (45), 4:1 Primožič (47), 4:2 Farič (53. z 11 m), 4:3 Verban (73), 5:3 Stražišar (81), 5:4 Verban (83)
PALOMA - STOJNCI 4:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 Laufer (4), 2:0 Žabota (32), 3:0 Laufer (43), 3:1 Letonja (53), 4:1 Laufer (61), 4:2 Habjanič (84. z 11 m)
STOJNCI: Toplak, Brec (od 46. Petrovič), Milošič, Rumež, Novak (od 46. Kokot), Bezjak (od 72. Vilčnik), Letonja, Lesjak, Habja-nič, Žnidarič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič.
HOLERMUOS ORMOŽ - ŽELEZNIČAR 3:0 (1:0)
Prvih deset minut je popolnoma pripadlo domačinom, ki so zelo pritisnili proti vratom Gavri-ča in koti ter prosti streli so se kar vrstili. V 6. minuti je zadel spretni Horvat. Nato je do konca polčasa sledilo zatišje, čeprav so pobudo na igrišču imeli domačini.
V 58. minuti so domačini po podaji Zidariča in lepem golu Bo. Prapotnika dosegli regularen zadetek, vendar je napako storil prvi pomočnik, ki je označil prepovedan položaj domačega napadalca. Drugi zadetek, ki je odločil zmagovalca, je padel v 73. minuti, spet pa je zadel Horvat. Ob koncu tekme po prekršku nad Zidaričem v kazenskem prostoru Železničarja je sodnik Perič iz Ljubljane pokazal na belo točko, s katere je ru-tinirano zadel Fajdiga za končno visoko zmago Ormoža. Gostje, ki so popolnoma razočarali, si v celem srečanju niso priigrali nobene resnejše priložnosti.
Uroš Krstič
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 12. KROGA: MU
Šentjur - Oplotnica 2:1, Kovinar Ferina - Boč 3:2, Rogaška Crystal
-	Gerečja vas Unukšped 3:4, Brun-švik - Središče 3:2, AJM Kungota
-	Mons Claudius 1:2, Malečnik -Šentilj Jarena 4:1, Zreče - Pesnica 0:0
1. MALEČNIK	12	9	2	1	49:19	29
2. ZREČE	12	9	1	2	36:12	28
3. OPLOTNICA	12	7	1	4	25:11	22
4. MU ŠENTJUR	12	6	4	2	29:18	22
5. MONS CLAUD	. 12	6	2	4	22:21	20
6. ŠENTILJ JAR.	12	6	0	6	31:42	18
7. KOV. FERINA	12	5	2	5	24:22	17
8. BRUNŠVIK	12	5	2	5	31:33	17
9. PESNICA	12	4	4	4	19:17	16
10. KUNGOTA	12	4	1	7	27:27	13
11. GER. VAS	12	4	1	7	27:31	13
12. ROGAŠKA C. 12		3	1	8	18:32	10
13. SREDIŠČE	12	2	2	8	12:44	8
14. BOČ	12	0	5	7	17:38	5
ROGAŠKA CRYSTAL - GEREČJA
VAS UNUKŠPED 3:4 (1:2)
STRELCI: 1:0 Križanec (25), 1:1 Rozman (37. z 11 m), 1:2 Jurišič (40), 2:2 Inkret (48), 3:2 Križanec (67), 3:3 Hertiš (72), 3:4 Jurišič (85)
GEREČJA VAS UNUKŠPED:
Šeruga, J. Sagadin (od 46. Vrba-nec), Slaček, Ciglar, Petek (od 69. Mertelj), Debevec, R. Sagadin, Ver-
lak, Jurišič, Rozman, Hertiš (od 88. Majcen). Trener: Ivan Ornik.
KOVINAR FERINA - BOČ 3:2
(1:0)
STRELCI: 1:0 Nabernik (32), 2:0 Ferk (61. z 11 m), 3:0 Pilih (75), 3:1 Obrovnik (76), 3:2 Skale (87)
BOČ: ( rešnar, Samastur, Trunkl, Vehovar, Skale, Polanec (od 77. Ozvaldič), Habjanič, D. Mlaker, Dolšak (od 60. B. Mlaker), Medik, Obrovnik. Trener: Bojan Brodnjak.
BRUNŠVIK - SREDIŠČE 3:2
(2:1)
STRELCI: 1:0 Koren (1), 1:1 Kolenc (5), 2:1 Voglar (26), 2:2 Masten (46), 3:2 Voglar (60)
SREDIŠČE: Majč, Žerjav (od 90. Marčec), Jelovica, Kaloh, Ivančič, Balažič, Veldin (od 67. Šeruga), Rajh, Aleksič (od 65. Nemec), Ko-lenc, Masten. Trener: Miran Rako-vec.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 10. KROGA: Slovenja vas - Dornava 2:2, Podvinci - Markovci 4:1, Gorišnica - Cir-kulane 2:3, Skorba - Bukovci 4:1, Videm - Mark 69 Rogoznica 2:4, Hajdina - Podlehnik 0:2
1.	PODVINCI 10 7 1 2 29:17 22
2.	DORNAVA 10 6 3 1 22:8 21
3.	ROGOZNICA 10 4 3 3 23:21 15
4.	SLOV. VAS 10 3 5 2 19:15 14
5.	CIRKULANE 10 4 2 4 22:23 14
6.	GORI[NICA 10 4 2 4 18:19 14
7.	VIDEM 10 4 1 5 24:21 13
8.	SKORBA 10 3 2 5 16:21 11
9.	HAJDINA 10 3 2 5 13:19 11
10.	MARKOVCI 10 3 2 5 14:23 11
11.	BUKOVCI 10 2 4 4 20:26 10
12.	PODLEHNIK 10 2 3 5 18:25 9
VIDEM - MARK 69 ROGOZNICA 2:4 (2:2)
STRELCI: 1:0 Pečnik (8), 1:1 Dokl (20), 1:2 Horvat (32), 2:2 Ciglar (36), 2:3 Ciglarič (68), 2:4 Bratec (74)
HAJDINA - PODLEHNIK 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Vinko (50), 0:2 Cafuta (55)
GORIŠNICA - CIRKULANE 2:3
(0:3)
STRELCI: 0:1 Milošič (37), 0:2 Kokol (39), 0:3 Milošič (45), 1:3 Kolarič (53), 2:3 Horvat (77)
SLOVENJA VAS - DORNAVA 2:2
(0:0)
STRELCI: 0:1 Trunk (58), 0:2 Trunk (60), 1:2 Ules (72), 2:2 Levstik (92)
PODVINCI - MARKOVCI 4:1
(1:1)
STRELCI: 1:0 Brus (12), 1:1 Štrafela (38), 2:1 Šmigoc (50), 3:1 Zver (62. avtogol), 4:1 Hren (64)
SKORBA - BUKOVCI 4:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Novak (15), 2:0 Petrušič (29), 3:0 Topolovec (48. Iz 11m), 3:1 Mustafi (54), 4:1 Brun-čič (81)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 9. KROGA: Apače
-	Tržec 2:0, Hajdoše - Grajena 6:1, Spodnja Polskava - Leskovec 7:0, Zgornja Polskava - Pragersko 3:2
1.	APAČE 8	6	2	0	23:5	20
2.	SP POLSKAVA 8	5	1	2	22:10	16
3.	HAJDOŠE 8	5	1	2	23:13	16
4.	PRAGERSKO 8	4	1	3	19:13	13
5.	LOVRENC 8	4	1	3	22:17	13
6.	ZG. POLSKAVA 8	3	2	3	13:13	11
7.	GRAJENA 8	2	2	4	9:25	8
8.	TRŽEC 8	116 15:25	4
9.	LESKOVEC 8	0	1	7	7:32	1
APAČE - TRŽEC 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Marzidovšek (45), 2:0 B. Bauman (92)
SPODNJA POLSKAVA - LESKOVEC 7:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Krajnčič (20. z 11 m), 2:0 Sobotič (29), 3:0 Sobotič (31), 4:0 Tomažič (38), 5:0 Tropan (47), 6:0 Jevšenak (56), 7:0 Jevše-nak (66)
HAJDOŠE - GRAJENA 6:1 (3:1)
STRELCI: 0:1 Strelec (8), 1:1 Vogrinec (9), 2:1 Petrovič (11), 3:1 Petrovič (30), 4:1 Kaisesberger (53), 5:1 Narat (65), 6:1 Kaisesber-ger (75)
ZGORNJA POLSKAVA - PRA-
GERSKO 3:2 (3:1)
STRELCI: 1:0 Klajderič (3), 2:0 Klajderič (19), 3:0 Pečovnik (28), 3:1 Pišek (39), 3:2 Ramadani (54)
1. SML
REZULTATI 12. KROGA: Aluminij - Maribor 1:4, HIT Gorica -Koper 0:3, CMC Publikum - Slovan 0:2, Domžale - Dravograd 4:1, Bilje Primorje - Factor 3:1, Mura -Triglav 1:3, Rudar Velenje - Olim-pija 2:2
1.	HIT GORICA 11 8 1 2 30:17 25
2.	ALUMINIJ 11 7 1 3 27:16 22
3.	PRIMORJE 11 7 1 3 25:15 22
4.	MARIBOR 11 6 3 2 29:17 21
5.	DOMŽALE 11 6 2 3 23:15 20
6.	KOPER 11 5 2 4 27:17 17
7.	OLIMPIJA 11 5 2 4 12:9 17
8.	RUDAR (V) 11 3 4 4 18:22 13
9.	SLOVAN 11 4 1 6 16:26 13
10.	FACTOR 11 4 1 6 13:24 13
11.	TRIGLAV 11 4 0 7 13:19 12
12.	MURA 11 4 0 7 21:32 12
13.	CMC PUBLIK. 11 3 2 6 18:21 11
14.	DRAVOGRAD 11 0 2 9 9:31 2
1. SKL
REZULTATI 12. KROGA: Aluminij - Maribor 1:10, HIT Gorica
-	Koper 2:0, CMC Publikum - Slovan 2:0, Domžale - Dravograd 5:1, Bilje Primorje - Factor 0:2, Mura -Triglav 3:2, Rudar Velenje - Olim-pija 5:1.
1.	MARIBOR 11 10 0 1 40:9 30
2.	HIT GORICA 11 9 2 0 28:7 29
3.	DOMŽALE 11 6 1 4 22:13 19
4.	FACTOR 11 5 3 3 13:14 18
5.	OLIMPIJA 11 6 0 5 10:20 18
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Drava - Koper; NEDELJA: Bela krajina
-	Mura, Zagorje - Primorje, CMC Publikum - Ljubljana, HIT Gorica - Domžale, KD Olimpija - Maribor Pivovarna Laško
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Dravograd - Rudar Velenje, Krško - Supernova Triglav; NEDELJA ob 14.00: Nafta - Aluminij, Dravinja - Factor, Šmartno - Livar, Svoboda - Izola Argeta
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 13..^ KROGA - SOBOTA ob 14.00: Stojnci - Kovinar Štore, Šmarje pri Jelšah
-	Paloma, Šoštanj - Pohorje, Železničar - Bistrica, Črenovci - Zavrč; NEDELJA ob 14.00: Križevci - Holermuos Ormož, Tišina - Veržej.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Mons Claudius - MU Šentjur, Boč - Zreče, Gerečja vas - Kovinar Ferina, Središče - Rogaška Crystal, Oplotnica - Brunšvik, Šentilj Jarenina - AJM Kungota, Pesnica - Malečnik 1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Markovci - Hajdina, Dornava - Podvinci, Mark 69 Rogoznica - Slovenja vas, Cirkulane - Videm; SOBOTA ob 17.30: Podlehnik
-	Skorba; NEDELJA ob 14.00: Bukovci - Gorišnica
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 7. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško (že odigrano), Cimos Koper - Adria Krka, Prule 67 - Prevent, Gorenje - Trimo Trebnje (odigrano sinoči), Termo - Sviš (odigrano v torek), Rudar Trbovlje - Gold club. 1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE
PARI 7. KROGA: Izola - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 18.00), Krim Mercator
-	Burja Škofije, Loka kava - Celeia Žalec, Celjske mesnine - Polje, Gramiz Kočevje -Olimpija
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 7. KROGA: Gorišnica - MIP Gorica Leasing (sobota ob 19.30), Ribnica - Velika Nedelja, Mitol Sežana - Dobova (igra se 10. 11.), Pekarna Grosuplje - Cerklje, Slovan - Dol TKI Hrastnik, Sevnica - Chio Kranj.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA VZHOD - MOŠKI
_ PARI 6. KROGA: Drava Ptuj - Klima Petek Maribor (sobota ob 19.00), Atom Krško -Črnomelj, Šmartno 99 - Pomurje, Arcont Radgona - Radeče.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI
PARI 5. KROGA: Termo Lubnik - Svit, Salonit Anhovo - Šoštanj Topolščica, Calcit Kamnik - Prevent gradnje IGM, Krka - Olimpija, Autocommerce - Marchiol Prvačina.
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 5. KROGA: TPV Novo mesto - Benedikt, HIT Nova Gorica - Sloving Venus Vital, Formis Bell - Luka Koper, Sladki greh Ljubljana - Prevalje, Nova KBM Branik -Zavarovalnica Maribor Ljutomer.
2.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 5. KROGA: Šentvid - Ptuj, Savinjska Šempeter - Ecom Tabor, Mladi Jesenice
-	Ljubljana II., Mislinja - Comet Zreče, Kočevje - Solkan, Hitachi - Dravograd
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE
PARI 5. KROGA: Drava - Radenska, Miroteks III. - Impol, Šoštanj - Fužinar, Komcel
-	Nafta.
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
PARI 8. KROGA: Fužinar - Drava, Konjice - Krško, Lokomotiva - Piramida, Interok-no - Agroruše, Impol - Marles hiše
KOŠARKA
2. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - VZHOD
PARI 3. KROGA: Ptuj - Prebold (petek ob 20. uri - gimnazijska športna dvorana), ŽKK Maribor - Grosuplje, Nazarje - Superga Slovenj Gradec, Pivovarna Laško mladi
-	Celjski KK, Ruše - Jurij Ježica.
V športni dvorani Gimnazije Ptuj bodo v 1. slovenski kadetski ligi v soboto ob 10. uri v derbiju kroga Ptujčani gostili ekipo KŠ Maria Primorca Maribor, mladinci pa v 2. slovenski ligi gostijo v nedeljo ob 17. uri vrstnike iz KK Branik Maribor.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
1. ODPRTO KONTROLNO TEKMOVANJE
Mestna strelska zveza Ljubljana prireja I. Odprto kontrolno tekmovanje v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Tekmovanje bo potekalo v soboto, 6. 11. 2004, in v nedeljo, 7. 11. 2004 s pričetkom ob 9. uri na strelišču v Ljubljani. V soboto bo potekalo tekmovanje v streljanju s puško, v nedeljo pa s pištolo. Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah: člani, članice, mladinci, mladinke, in sicer s puško in pištolo.
Simeon Gonc
6. CMC PUBLIK.	11	5	2	4	18:13	17
7. TRIGLAV	11	5	0	6	21:20	17
8. KOPER	11	5	0	6	14:23	15
9. RUDAR (V)	11	4	2	5	19:21	14
10. MURA	11	4	2	5	17:23	14
11. PRIMORJE	11	2	3	6	8:12	9
12. DRAVOGRAD 11		2	3	6	16:27	9
13. SLOVAN	11	2	2	7	7:17	8
14. ALUMINIJ	11	2	0	9	13:31	6
POKAL MNZ PTUJ
REZULTATI POLFINALA: Člani: .Aluminij - Stojnci 8:2, Holermuos Ormož - Skorba 2:0.
POLFINALE - MLADINCI: Bistrica - .Aluminij 1:6, Ptuj - Ormož 5:1.
Finalni tekmi bosta odigrani spomladi 2005.
Danilo Klajnšek
1. NOGOMETNA LIGA ZA DEKLETA DO 16 LET
ŽNK LEN-SOBOTA : LJUDSKI VRT PTUJ 4:0 (3:0)
STRELKE: 1:0 Monika @unkovi~ (5), 2:0 Monika @unkovi~ (10), 3:0 Janja Fari~ (37), 4:0 Monika @un-kovi~ (77)
Andrej Čuš
M. nogomet
DMN LENART
A-liga
Rezultati 10. kola (organizator KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. I, Cer-kvenjak): KMN Legija : ZGD Slik. B. Goričan 8:6 (4:2), KMN Remos : DMNR Sandberg 3:6 (1:3), ŠD Vitomarci : ŠD Trnovska vas 3:5 (2:1), KMN Sv. Trojica : KMN Famaik 2:5 (0:3), Orfej : ŠD Benedikt 5:7 (2:3), KMN Cerkvenjak G. pri Antonu ml. I : NK Žerjavci 4:5 (2:2).
Naslednje, 11. kolo se igra 7. novembra 2004 v Vitomarcih.
B-liga
Rezultati 11. kola (organizator Napoli Intelsat-Pernica II): Benehit : ŠD Selce 3:9 (1:7), KMN Tornado : Pernica-veterani 6:4 (3:2), KMN Red Bat : KMN Sv. Ana ml. 2:5 (1:2), KMN Zavrh Picerija Vinska trta : ŠD Lotus ml. 10:1 (4:1), ŠD Zavrh : KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. II 5:2 (4:1), KMN Bar Čuk : KMN Sv. Trojica ml. 9:1 (6:1), ŠD Zavrh ml. : M-trgovina Lormanje 3:3 (3:1), Napoli Intelsat-Pernica II : AGJ Lenart 0:3 b.b.
Naslednje, 12. kolo se igra 6. novembra 2004 v Voličini, organizator je ekipa ŠD Za-vrh.
Zmago Šalamun
Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž)
Benediktu tri, Svitu ena točka
1. DOL MOŠKI
REZULTATI 4. KROGA: Prevent gradnje IGM - Salonit Anhovo 3:0, Marchiol Prva~ina - Termo Lubnik 3:0, Olimpija - Calcit Kamnik 2:3, [o{tanj Topol{~ica - Autocommerce 1:3, Svit - Krka 2:3
1.	PREVENT GRAD. IGM 4 4 0 12
2.	AUTOCOMMERCE 4 4 0 11
3.	CALCIT KAMNIK 4 3 19
4.	KRKA	4 3 18
5.	MARCHIOL PRVAČ. 4 2 2 6
6.	OLIMPIJA	4 2 2 6
7.	ŠOŠTANJ TOPOLOŠ. 4 13 4
8.	SALONIT ANHOVO 4 13 3
9.	SVIT	4 0 4 1
10.	TERMO LUBNIK 4 0 4 0
Svit - Krka 2:3 (23, -33, -24, 22, -7)
SVIT: Zemljic, Šket, Jakopin, Gomivnik, Brezovšek, Lampret, Jesenko, Berdon.
Po zmagi v prvem nizu so imeli mladi doma~i igralci v drugem nizu kar pet zaklju~nih žog za vodstvo z 2:0. Niso jih izkoristili, enako kot ne dveh v tretjem, tako da so se znašli z zaostankom 1:2. Gledalci v dvorani Bistrica so že skoraj obupali, ko so se doma~i odbojkar-ji nepri~akovano vrnili med žive in izena~ili rezultat v nizih. Odlo~itev o zmagovalcu je padla že takoj na za~etku odlo~ilnega petega seta, ko so gostje naredil delni izid 6:0.
sta
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 4. KROGA: Benedikt - Formis Bell 3:1, Prevalje -TPV Novo mesto 0:3, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Sladki greh Ljubljana 0:3, Sloving Venus Vital - Nova KBM Branik 0:3, Luka Koper - HIT Nova Gorica 3:2
1.	SLADKI GREH LJ. 4 4 0 12
2.	HIT NOVA GORICA 4 3 1 10
3.	NOVA KBM BRANIK 4 3 19
4.	TPV NOVO MESTO 4 2 2 6
5.	LUKA KOPER 4 2 2 6
6.	SLOVING V. VITAL	4	2 2	6
7.	BENEDIKT	4	2 2	5
8.	PREVALJE	4	1 3	3
9.	ZM LJUTOMER	4	13	3
10.	FORMIS BELL	4	0 4	0
Benedikt - Formis Beii 3:1 (17, 20, -26, 18)
BENEDIKT: Rajšp, Štumper, Bernjak, J. Borko, T. Borko, Fe-konja, Novosel, Milanovi~, Jontes, Bogendorfer, Krajnc.
Tekma je potekala izena~eno in tudi zelo borbeno, kar je na splo{-no znano za gostujo~o ekipo. Igra je bila v prvem in drugem nizu zelo izena~ena, v prvem do 16 to~-ke in v drugem do 20 to~ke, oba niza pa sta se kon~ala v prid do-ma~ih odbojkaric,.
Borbenost gostujo~e ekipe se je najbolj pokazala v tretjem nizu, ki je bil izena~en do rezultata 26:26 in se je kon~al v prid gostujo~e ekipe. V ~etrtem nizu pa so si do-ma~e igralke že v za~etku niza priigrale veliko prednost, ki so jo ohranile do konca niza in tako je bil kon~ni rezultat tekme 3:1.
Trener doma~ih odbojkaric Zoran Kolednik je tekmo ocenil: "To je bil lokalni derbi. Čeravno imamo v svoji igri še kar precej rezerve, smo to pomembno tekmo dobili. Pomembno pa je, da smo zmagali, da dobimo samozavest."
Zmago Šalamun
ZM Ljutomer - Siadki greh Ljubljana 0:3 (-15, -15, -15)
ZAVAROVALNICA MARIBOR
LJUTOMER: Tretinjak, Kucaj, Ko-dila, Ficko, Vrban~i~, Oleti~, Pir-her, Drvari~, Jure{, Morec, Kadi{.
Ljutomerske odbojkarice so po pri~akovanju izgubile dvoboj proti državnim prvakinjam ter tako zabeležile {e tretji poraz v tej sezoni. Vsi trije nizi so se kon~ali z
rezultatom 25:15, doma~e "agentke" pa so se, kot kaže, že pred-~asno vdale v usodo ter doživele enega najhuj{ih porazov v prvoli-ga{ki konkurenci. Najbolj{a igralka v vrsti gostij je bila Barbara Kristan s 14 to~kami, Petra Kra-molc jih je zbrala 11, pri doma-~inkah pa sta po 6 to~k dosegli Svetlana Oleti~ in Petra Morec.
MŠ
2. DOL ŽENSKE
REZULTATI 4. KROGA: Ptuj -Hitachi 0:3, Ecom Tabor - [entvid 1:3, Dravograd - Ko~evje 1:3, Solkan - Mislinja 0:3, Comet Zre~e -Mladi Jesenice 3:1, Ljubljana II. -Savinjska [empeter 1:3.
1.	COMET ZREČE 4 3 1 10
2.	MLADI JESENICE 4 3 1 9
3.	MISLINJA	4 3 1 9
4.	KOČEVJE	4 3 1 9
5.	ŠENTVID	4 3 1 8
6.	HITACHI	4 2 2 8
7.	SOLKAN	4 2 2 6
8.	ECOM TABOR 4 2 2 5
9.	SAV. ŠEMPETER 4 2 2 5
10.	LJUBLJANA II. 4 13 2
11.	DRAVOGRAD 4 0 4 1
12.	PTUJ	4 0 4 0
ŽOK Ptuj - Hitachi 0:3
(-9, -19, -8)
Ptujske odbojkarice so v ~etrtem krogu 2. DOL že ~etrti~ zapored gladko izgubile. Po izpadu iz prve slovenske lige jim tudi letos ne gre najbolje. Ludvik Vogrinec, trener ekipe, nam je po tekmi sku{al razložiti vzroke za trenutno situacijo. "Sem rutiner in mi je jasno, kako kvalitetno ekipo imamo. Igralke so sicer primerno visoke, vendar pomanjkanja treningov v nižjih selekcijah v nekaterih prvinah žal ne moremo ve~ nadoknaditi, npr. eks-plozivnost igralk je možno razvijati le do 14. leta." Nekatera dejstva pa kažejo, da do bistvenega preobrata na bolj{e {e ne bo pri{lo
1. iiga - pistoia
Pretekli vikend se je v Portorožu za~ela nova strelska sezona z zra~nim orožjem. V 1. ligi s pi{to-lo tekmujejo kar 3 ekipe s {ir{ega ptujskega obmo~ja. Ekipa SD Kid-ri~evo je bila najbolj{a med njimi, dosegla je 3. mesto. Okrepljena ekipa SK Ptuj I (Matija Poto~nik) je dosegla dobro 5. mesto. Med posamezniki je presenetil najizku{e-nej{i strelec 1. lige Franc Bedra~ (SK Ptuj I), ki je med posamezniki zasedel kar 3. mesto! Strelci SD Jur{inci so zasedli prav tako dobro 6.mesto.
1.	ŠSK COAL	1704 9,46 15
2.	SD OLIMPIJA 1693 9,40 12
3.	SD KIDRIČEVO 1685 9,36 10
4.	SD D. POŽENEL I 1683 9,35 9
5.	SK PTUJ I	1676 9,31 8
6.	SD JURŠINCI I 1663 9,24 7
7.	SD BREŽICE 1655 9,20 6
8.	SD TRZIN I	1654 9,18 5
9.	SD DOMŽALE 1647 9,15 4
10.	SD PREDOSLJE I 1639 9,11 3
11.	SD ŽELEZNIKI 1637 9,10 2
12.	SD KAMNIK 1633 9,07 1 (Posamezne kolone pomenijo: št. krogov v 1. krogu, povpre~je in št. to~k)
SD Kidri~evo: Bo{tjan Simo-
ni~ 567 krogov (6. mesto), Cvetko Ljubi~ 565 krogov (9. mesto), Simon Simoni~ 553 krogov (20. mesto)
SK Ptuj I: Franc Bedra~ 569 krogov (3. mesto), Matija Poto~-
nik 555 krogov (18. mesto), Zlat-ko Kostanjevec 552 krogov (22. mesto)
SD Jursinci I: Simon Simonie
ml. 567 krogov (7. mesto), Mirko Moleh 548 krogov (27. mesto), Rok Pucko 548 krogov (28. mesto)
2. iiga - pistoia
Na istem streli{~u se je tekmovalo tudi v 2. ligi s pi{tolo. Strelci SK Ptuj Petlja so dosegli zelo dobro 3. mesto, posamezno pa je 3. mesto dosegla tudi Majda Rau{l. Novinci v 2. ligi, ekipa SD Jur{inci, so dosegli 10. mesto.
1.	SD MROŽ	1659 9,22 15
2.	DUŠAN POŽENEL II 1646 9,14 12
3.	SK PTUJ PETLJA 1643 9,13 10
4.	SD [TEFAN KOVAČ 1641 9,12 9
5.	SD KOPAČEVINA 1638 9.10 8
6.	SD GROSUPLJE 1626 9,03 7
7.	SD TRZIN II 1621 9,01 6
8.	SD VREMŠČICA 1584 8,80 5
9.	I.POH. BATALJON 1572 8,73 4
10.	SD JURŠINCI II 1564 8,70 3
11.	SK MORIS 1547 8,60 2
12.	SD CELJE	0 0 1 SK Ptuj Petlja: Majda Rau{l
562 krogov (3. mesto), Robert Simenko 545 krogov (15. mesto), Domen Solina 536 krogov (20. mesto)
SD Jursinci II: Gregor Moleh
533 krogov (23. mesto), Janko Berlak 518 krogov (26. mesto), Nina Pavlin 513 krogov (31. mesto)
Državna iiga za mi. miadince in miadince
V nedeljo se je na streli{~u v
tako hitro: "Igramo premalo tekem, normativ strokovnjakov je letno {tevilo okrog 60. Upamo, da jih bomo letos odigrali okrog 40. V mariborskem klubu smo na primer ta problem re{evali s tekmami med razli~nimi selekcijami, na Ptuju pa je žal igralk premalo, pa {e ostali klubi so precej oddaljeni."
Igranje tako prvenstvenih kot tudi prijateljskih tekem je po mnenju Vogrinca klju~ do uspeha: "Po izpadu iz prve lige se je postavilo vpra{anje, ali bi igrali v drugi ali celo v tretji ligi, saj smo se zavedali, da kvaliteta igralk ni na nivoju druge lige, no, problemati~ne so predvsem manjkajo~e izku{nje, ki pa so v tem rangu tekmovanja bo-gatej{e. To se dobro vidi na treningih, kjer ni prisotna trema, znamo odigrati precej bolj{e. Ta se izgubi z rutino, z veliko tekmami, ko igra{ vedno bolj samozavestno, ve{, kaj mora{ napraviti in na tem podro-~ju imamo {e dosti rezerve. Letos smo uspeli dobro odigrati nekaj nizov, ne pa celotne tekme."
Na vpra{anje, kdaj naj bi za~ele zmagovati, ni bilo mogo~e dobiti odgovora, le znan že preizku{en recept: "Pred nekaj leti sem dobil dovoljenje mariborskega kluba, da s kadetinjami igram v tretji ligi. Komaj po treh letih se nam je uspelo prebiti na prvo mesto, {e leto kasneje pa smo osvojili ~etrto mesto v drugi ligi. Gre za dolgotrajen proces."
UG
Strelstvo • 1. in 2. državna liga - pištola
Presenetii predvsem Franc Bedrač
Portorožu za~ela sezona z zra~nim orožjem {e za ml. mladince/ke in mladince/ke.
Med ml. mladinkami se je najbolje odrezala lanska zmagovalka Mateja LevaniC, ki je dosegla 357 krogov, druga je bila Mojca Lazar s 355 krogi, Katarina Matic 338 krogov (5. mesto), Petra Simonie 338 krogov (6. mesto), Marija Gabrovec 321 krogov (8. mesto). Med ml. mladinci je Rok Pucko dosegel 355 krogov in zasedel 4. mesto, Denis GraSiC je dosegel 240 krogov.
Ekipno - ml. mladinci/ke so bile najbolj{e strelke SK Ptuj, ki so dosegle 1033 krogov (Mateja Le-vani~, Mojca Lazar, Marija Gabro-
Foto: UG
Ludvik Vogrinec, trener ŽOK Ptuj
vec). Ekipa SD Jursinci je bila s 933 krogi na 4. mestu (Rok Pu~ko, Petra Simoni~, Denis Gra{i~).
Med mladinci je svojo prevlado ponovno pokazal Simon Si-monic, ki je dosegel 380 krogov ter prepri~ljivo zmagal, Domen Solina 354 krogov (8. mesto), Aleks Vajda 350 krogov (14. mesto), Gregor Moleh 349 krogov (15. mesto), Simon DruzoviC 322 krogov (20. mesto) ter Nik Gonc 291 krogov (27. mesto). Med mladinkami je Nina Pavlin dosegla 336 krogov ter zasedla 3. mesto.
Ekipno - mladinci/ke so strelci SD Jursinci dosegli 1051 krogov ter zasedli 2. mesto (Simon Simo-ni~, Gregor Moleh, Simon Dru-zovi~). Ekipa SK Ptuj je dosegla 995 krogov ter zasedla 5. mesto (Domen Solina, Aleks Vajda, Nik Gonc).
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gonc
Zmagovalke med ml. mladinkami - Mojca Lazar, Marija Gabrovec, Mateja Levani~
Košarka • 2. SKL - vzhod
Ježičani premočni
2. SKL - VZHOD
1.	GROSUPLJE	2	2	0	4
2.	ŽKK MARIBOR	2	2	0	4
3.	PIVO. LAŠKO MLADI 2	2	0	4
4.	NAZARJE	2	1	1	3
5.	CELJSKI KK	2	1	1	3
6.	JURIJ JEŽICA	2	1	1	3
7.	PTUJ	2	1	1	3
8.	RUŠE	2	0	2	2
9.	PREBOLD	2	0	2	2
10.	SLOVENJ GRADEC 2 0 2 0
KK Jurij Ježica - KK Ptuj 83:71
(19:18, 18:16, 22:23, 24:14) KK PTUJ: Horvat 1, M. Ferme 8, Rojko 8, Marčič 14, Kanlic 16, Knežević 1, Sajko 14, Indjič, Petre-na, Bilič, Siračevski 9, Majal.
Tekma 2. kroga v 2. SKL - vzhod v Ljubljani je bila zelo atraktivna, dinamična, saj sta se ekipi skoraj do zadnjega zvoka sirene menjavali v vodstvu, odločilna pa je daljša klop ambicioznih Ježičanov.
Ptujčani so proti favoritom lige slabo začeli, saj so Ljubljančani v 4. minuti vodili že z 12:3. Nato so s prehodom na consko obrambo vzpostavili ravnovesj e v igri, v napadu pa je v tem obdobju dobro delovala linija Rojko-Sajko-Kanlič.
V drugem polčasu je bila igra izenačena vse do 36. minute. Takrat je Marčič še zadnjič z dvema trojkama rezultat izenačil na 67:67, nato pa je ekipa Ptuja zašla v težave. S petimi osebnimi napakami so morali igro po vrsti zapustiti najaktivnejši igralci, ob agresivni igri
Foto: Črtomir Goznil<
Mitko Sira~evski, KK Ptuj
gostiteljev so z nepravilnimi podajami izgubili nekaj žog preveč, dosegli so le še štiri točke in zmaga je ostala v Ljubljani. Od Ptuj~anov je v soboto blestel Kanli~, ki se je izkazal s skokom v napadu, blokadami ter požrtvovalno igro
"Predvsem izgubljene žoge (na vsej tekmi kar 19) in zaradi pomanjkanja treninga slaba pripravljenost nekaterih na{ih igralcev so odlo~ile tekmo v korist Ježice. Imeli smo mo~nega nasprotnika, ki goji izredno agresivno igro, ve~-krat že na meji dovoljenega.Zelo dober met za dve in tri to~ke je bil žal premalo za zmago," je bil na koncu realen trener Ptuj~anov Zlatko Mar~i~.
UG
Namizni tenis • 1. SNTL
Tri točke Paviča pre-maio za zmago ekipe
1. SNTL MOŠKI
REZULTATI 5. KROGA: Ptuj -Lisk Križe 4:6, Moravske Toplice Sobota - Maribor Finea 2:6, Ve-grad Velenje - Kema Puconci 1:6, Maxi Olimpija - Krka 1:6, LM KO Lendava - Vesna 6:0
1.	MARIBOR FINEA 5 4 10 9
2.	KRKA	5 4 10 9
3.	SOBOTA	5 4 0 1 8
4.	LM-KO LENDAVA 5 3 2 0 8
5.	KEMA PUCONCI 5 3 0 2 6
6.	PTUJ	5 2 0 3 4
7.	LISK KRIŽE	5 2 0 3 4
8.	VEGRAD VELENJE 5 1 0 4 2
9.	MAXI OLIMPIJA 5 0 0 5 0
10.	VESNA	5 0 0 5 0
Ptuj - Lisk Križe 4:6
Dvoboj ekip iz sredine prvenstvene razpredelnice je bil zelo zanimiv in razburljiv. Na koncu pa so zmago slavili spretnej{i, predvsem pa sre~nej{i nasprotniki iz Križ. Klju~ uspeha gostov je bil v tem, da so imeli veliko sre~e, ki je tudi potrebna in je sestavni del vsakega {porta in pa to, da Marinko Grbi~ ni uspel osvojiti niti to~ke. Tokrat niti tri to~ke izku{e-nega igralca Ptuja Bojana Pavi~a niso pomagale, ob tem pa izku-{ena igralca v dvojicah Marinko Grbi~ in Bojan Pavi~ nista uspela premagati nasprotnikov, ~eprav sta bila zelo blizu, vendar ju je popolnoma zapustila sre~a. Posledica pa je bil poraz, ~eprav je vsaj to~ka bila zelo blizu.
Posamezni rezultati: Grbi~ -Jazbec 0:3, Pavi~ - Jazbi~ 3:1, Piljak - Stojanovi~ 1:3, Pavi~ - Jazbec 3:0, Grbi~ - Stojanovi~ 1:3, Piljak - Jazbi~ 3:0, Grbi~/Pavi~ -Stojanovi~/Jazbi~ 1:3, Pavi~ - Sto-janovi~ 3:1, Piljak - Jazbec 0:3, Grbi~ - Jazbi~ 1:3.
1. SNTL ŽENSKE
REZULTATI 5. KROGA: Ptuj -Vesna 6:0, Ilirija - Prevent 6:0, Iskra Avtoelektrika - Merkur 5:5, Istrabenz Semedela - Fužinar In-terdiskont 6:2, .Arrigoni - Kajuh Slovan 5:5
1.	MERKUR	5 4 1 0 9
2.	ISKRA AVTOELEKT. 5 4 10 9
3.	PREVENT	5 4 0 1 8
4.	ILIRIJA	5 3 0 2 6
5.	ISTRABENZ SEM. 5 3 0 2 6
6.	PTUJ	5 3 0 2 6
7.	ARRIGONI	5 1 1 3 3
8.	FUŽINAR INTERDIS. 5 1 0 4 2
9.	KAJUH SLOVAM 5 0 14 1
10.	VESNA	5 0 0 5 0
Ptuj - Vesna 6:0
Igralke Ptuja so v dvoboju z Vesno iz Zaloga dosegle {e svojo tretjo zmago v leto{njem prvenstvu. To se je od deklet tudi pri~akova-lo. Novi dve to~ki bosta vsekakor dali {e dodatni elan mladi ptujski ekipi, ki je v dvoboj z Vesno krenila zelo odlo~no. Andreja [kudar, Vesna Terbuc in Breda Mojsilovi~ so zaigrale zelo motivirano, saj so želele dose~i maksimalno zmago. Mlada Vesna Terbuc je zaigrala zelo dobro in napadalno ter z dvema gladkima zmagama dokazala, da njen ~as {e prihaja. [est osvojenih to~k v dosedanjem poteku prvenstva pa je dokaj realna bera in jih bo {e ve~, ~e bodo Ptuj~an-ke igrale tako dobro, kot so tokrat proti Vesni.
Posamezni rezultati: [kudar -Supan~i~ 3:0, Terbuc- Javor{ek 3:0, Mojsilovi~ - Steinman 3:2, Terbuc - Supan~i~ 3:0, [kudar - Steinman 3:2. Mojsilovi~ - Javor{ek 3:0.
Danilo Klajn{ek
Ptuj • Sprejem za Tatjano Majcen
"Zame sta obe medalji zlati"
Odlično športnico Tatjano Majcen, ki je na nedavnih paraolimpijskih igrah v Atenah osvojila dve kolajni, je v torek, 19. oktobra, v prostorih restavracije Ribič sprejel župan mestne občine Ptuj, dr. Štefan Čelan.
Tatjani Majcen iz Pacinja, ki je že kot deklica tekala po atletskih stezah in sanjala, da bo neko~ tudi na olimpijskih igrah, so se kljub invalidskemu vozi~ku, kamor jo je priklenil usoden padec s ~e{nje, sanje vendarle uresni~ile. Nikoli ni obupala, vztrajala je in trenirala ter takoreko~ ~ez no~ zablestela na le-to{njih paraolimpijskih igrah v Atenah, kjer je v metu kopja osvojila srebrno, v suvanju krogle pa bronasto kolajno.
Za odli~ne olimpijske rezultate, ki pomenijo tudi promocijo Ptuja in Slovenije v svetu, so ji na sve~-anem sprejem v prostorih restavracije Ribi~ poleg župana mestne ob~ine Ptuj dr. Štefana Čelana ~estitali tudi podžupan mag. Miran
Foto: M. Ozmec
Tatjana Majcen, dobitnica dveh olimpijskih medalj
Kerin, direktor ob~inske uprave Stanko Glažar, predstavnica oddel-
Župan dr. Štefan Čelan je Tatjani izročil tudi spominsko protokolarno darilo; levo je trener Ivan Markež.
ka za družbene dejavnosti Zdenka Risti~ ter direktor športnega zavoda Simon Star~ek.
Med obujanjem spominov na priprave in olimpijska tekmovanja v Atenah je Tatjanin trener Milan Markež dal vedeti, da postajajo tudi specialne olimpijske igre vse bolj zahtevne in vse bliže pravim olimpijskim igram. Kar se priprav ti~e, pa po njegovem mnenju sploh ni ve~ nobene razlike, saj zahtevajo prav tako izjemno veliko zavzetost ter fizi~no in psihi~no pripravljenost slehernega športnika.
Tatjanini uspehi ga niso posebej presenetili, saj je ob tem poudaril: "Prek 50 let sem v svetu športa, a še nisem imel tako vztrajnega tekmovalca, kot je Tatjana, zato ji je tudi tako lepo uspelo. Odkar sva
pred dvema letoma začela s treningi, je v kratkem času strahovito napredovala, odlično sodelujeva, vse jo zanima, na vsak zakaj hoče svoj odgovor.
Resnično sem vesel, da so se njeni rezultati v kratkem času izboljšali za 50 odstotkov. Norme za uvrstitev na specialno olimpijado so bile zelo visoke, izkazala pa se je tudi v Atenah. Občutek je prijeten tako kot ugotovitev, da je delati z invalidi zares lepo, čeprav so sam pristop ter delo in življenje na igrišču nekoliko drugačni."
Na dosežene športne uspehe v Atenah je bila ponosna tudi Tatjana Majcen: ^"Vse do odhoda na letalo nisem mogla verjeti, da sta medalji res moji, čeprav vem, da sem si ju priborila in zaslužila. Zaradi tehničnih težav so nam jih izročili zadnji trenutek, a zdaj ju imam, poglejte ju tukaj v mojih rokah sta. Čeprav je ena srebrna, druga pa bronasta, sta zame obe zlati."
Ob zahvali trenerju, ki se ji je res veliko posvečal, pa je pouda rila, da se ne more otresti gren kega priokusa zaradi dejstva, da si nobene od olimpijskih tekem n ogledal niti eden član slovenske ga olimpijskega komiteja. Zahva lila se je tudi vsem sponzorjem posebno zahvalo za razumevanje in pomoč pa je namenila ptuj skim Termam.
Ob vseh športnih uspehih pa je pohvale vredno tudi dejstvo, da Tatjani ne zmanjkuje trde volje in življenjske energije, tako da ji za vse načrte skoraj zmanjkuje časa. Ob rednem treniranju in službi na OŠ Gustava Šiliha v Mariboru Tatjana še pridno študira na mariborski ekonomski fakulteti, saj se zaveda stare resnice, da več znaš, več veljaš. Le kako ji uspeva, da ob vsem tem ostaja prijetno vedra, zgovorna in nasmejana?
M. Ozmec
RAZPIS
Razpisujemo eno kadrovsko štipendijo za študenta ekonomske fakultete.
Rok prijave je 5 dni od objave. Štajer les, d.o.o., Rogozniška cesta 25, Ptuj.
Heitna obiiiu Ftij
CI5ÏO
vedeževanje, mnenja, realnost robert 090 44 33
astrologija, regresija, bioterapija, odprava bioicad 041404935
/flj^ AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
BR^IkZAVMDNUfA^
Z nevarnimi odpadki je zaradi njihove strupenosti in nevarnosti potrebno ravnati še posebej pazljivo. So težko razgradljivi in predstavljajo nevarnost za èloveka in okolje še mnogo let za tem, ko jih odvržemo. Odstranjevanje teh odpadkov moramo prepustiti strokovnjakom.
V času akcije boste lahko oddali naslednje odpadke:
Akumulatorje, baterije
avtomobilske in druge akumulatorje, baterijske vložke, mini baterije
Pesticide
ostanke škropiv In drugih zaščitnih sredstev za rastline, embalažo
Zdravila
ampule. Injekcijske Igle, maziia, posipe, sirupe, tablete
©CaiGaDCaWÈMTDgEFW©
1 KURILNO	
	
i iv^^iCji NA VEČ	
OBROKOV VQW	
Dovolite, do Vos 1	
prijetno ogrejemo	
041 643 890	
Barve, iake, toplia
iepila, lužlla, razredčila, smole, odpadno mazoino in Jedilna olja, onesnažene krpe čopiče, lopatice
Čistiia, kozmetiko
prSlla, čistila, loke, ličiia, kozmetične barve
Odpadne kemikalije
kisline, detergente, lužni kamen, voreklno, živosrebrne termometre Ipd...
OPOZORILO:
-	nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja
-	tekočI odpadki naj bodo zaprti, čeprav Improvizirano
-	odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embaiažo, ker iahko pride med njimi do kemične reakcije
-	odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upc^evaie vorstvenotehnlčna navodilo, ki ste jih dobili z nakupom Izdelka, iz katerega je odpadek nastai
V času akcije lahko prinesete odpadke na katerokoli zbirno mesto.
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu

IZDePLSI
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo ^ popust!
DAN	URA	LOKACIJA	DAN	URA	LOKACIJA
PETEK 05.11.	11.00-12.00 12.30-13.30 14.00-15.00 15.30-16.30	Krivina pri Vurberi<u - ekološki otok ob Dravi Paricirišče nad ribnikom v Orešju (Ojsteršek) Mercatorjeva trgovina Panorama na Vičavi Maistrova ulica pri trafo postaji	PONEDELJEK 08.11.	11.00-12.30 13.00-14.00 14.30-15.30	Ekološki otok v Spuhlji Vulkani. Kolarič - Ormoška c. Gostiina Venera - Belšakova ui.
			TOREK 09.11.	13.00-14.30 15.00-16.30 17.00-18.30	Meroator. trgovina Rogoznica Nogom, igrišče v Podvincih Gasilski dom Kicar
SOBOTA 06.11.	08.30 - 09.30 10.00-11.00 11.30-12.30 13.00- 14.00 14.30-15.30	Parkirišče na Cvetkovem trgu Parkirišče za Upravno enoto Ptuj Parkirišče pri stari vojašnici nad Potrčevo c. Gasilski dom Ptuj Gramozirano parkirišče v ul. 5. Prekomorske b.	SREDA 10.11.	13.00-14.30 15.00-16.30 17.00-18.30	Meroator. trgovina Breg Mercator. trgovina Turnišče Kersnikova ul. pri trato postaji (naseije pri Roku)
			ČETRTEK 11.11.	13.00-14.30 15.00-16.30 17.00-18.30	Trgovina Pioj - Grajenščak Dom krajanov na Grajeni Mestni vrh - kriřišče pri Rebernišku
Kegljanje
Prvi poraz Ptujčanov
2. SKL VZHOD -
w
ŽENSKE
REZULTATI 4. KROGA: Impol - Komcel 6:2, Fužinar - Drava 6:2, Nafta - Šoštanj 6:2, Radenska - Mi-roteks III. 5:3
Marles hiše - Interokno 7:1, Agro-ruše - Lokomotiva 6:2, Piramida-Konjice4:4.
1.RADENSKA
2.	NAFTA
3.	MIROTEKS III.
4.	IMPOL
5.	KOMCEL
6.	ÏOÏTANJ
7.	DRAVA
8.	FU@INAR
3 0 1 3 0 1 2 0 2 2 0 2 2 0 2 2 0 2
1	0 3
1	0 3
1.	DRAVA
2.	AGRORU[E
3.	LOKOMOTIVA
4.	INTEROKNO
5.	FU@INAR
6.	KONJICE
7.	KR[KO
8.	IMPOL
9.	PIRAMIDA
10.	MARLES HI[E
7 5 7 4 7 4 7 4 7 3 7 3 7 3 7 3 7 2 7 2
V četrtem krogu 2. SKL - vzhodna skupina so kegljačice ptujske Drave doživele še tretji poraz, in sicer proti ravenskemu Fužinarju v gosteh. Za ptujsko ekipo sta točki priborili Nada Fridl in Serena Bombek. Poraz zgleda visok, vendar je odločalo samo osemnajst podrtih kegljev več v korist kegljačic iz Raven na Koroškem.
FUŽINAR - DRAVA 6:2 (2865: 2847)
DRAVA: Fridl 501, Kozoderc 423, Plajnšek 460, Zorman 477, Bombek 509, Kramberger 477
IMPOL - KOMCEL 6:2 (2954:2827)
IMPOL: Štefanič 532, Veber 521, Lampreht 482, Adamič 468, M. Kunčič 496, Pečovnik 455
3. SKL VZHOD - MOŠKI
REZULTATI 7. KROGA: Krško - Drava 6:2, Impol - Fužinar 7:1,
Sedmi krog za kegljače ptujske Drave ni bil uspešen, saj so izgubili z ekipo iz Krškega. Poraz ni toliko boleč, saj so izgubili tudi njihovi zasledovalci na prvenstveni razpredelnici, kegljači Lokomotive. Tako imajo Ptujčani še naprej tri točke prednosti pred zasledovalci, ki so po tem krogu kar trije. V tem dvoboju so dravaši ekipno naredili dober rezultat v podrtih kegljih, vendar ostali praznih rok in tako doživeli prvi poraz v letošnjem prvenstvu.
KR[KO - DRAVA 6:2 (3263:3228)
DRAVA: M. Podgoršek 571, Čuš 520, J. Podgoršek 534, Ivančič 512, Dremelj 548, Čeh 543.
IMPOL - Fužinar 7:1 (3104 -3003)
IMPOL: Kusič 520, M. Dobnikar 497, S. Kunčič 551, I. Kunčič 516, Pečovnik 513, S. Dobnikar 507.
Danilo Klajnšek
Trnov. vas • Športni oktober
Dejan Tasner in Nena Pukšič naj športnika
V občini Trnovska vas so se v praznovanje 6. občinskega praznika vključili tudi člani športnega društva Kenguru, ki so pripravili "Športni oktober 2004" v sklopu katerega so pripravili šest športnih prireditev. Tekmovalci so na teh prireditvah dobivali tudi točke za naj športnika in naj športnico leta 2004 občine Trnovska vas. Tekmovalci so se pomerili v kolesarjenju, na turnirju v pikadu, košarki, biljardu, šahu in v teku po vaseh občine. Zraven teh prireditev pa so v točkovanje za naj športnika leta šteli še turnir v namiznem tenisu, badmintonu in smučarski skoki; te prireditve so bile izvedene v zimskem času. V izbor športnika leta pa se je vključilo strelsko društvo Trnovska vas, ki je organiziralo streljanje z zračno puško, na katerem je pri moških slavil Jani Čeh, pri ženskah pa Tatjana Maguša. Zadnja prireditev, tek po
vaseh na šestkilometrski progi, je potekala v soboto, na njem pa je slavil pri moških Ivan [tebih pred Dejanom Tašnerjem in Bojanom Magušem. Pri ženskah pa je slavila Nena Pukšic pred Mirjano Drum-lic.
V skupnem seštevku po desetih prireditvah je v moški konkurenci največ, 30 točk zbral Dejan Tašner in tako postal naj športnik leta 2004 občine Trnovska vas, drugo mesto z 20 točkami pa so osvojili kar trije tekmovalci, in sicer Marko Pože-gar, Boris Pukšic in Bojan Magu-ša. V ženski konkurenci je naslov naj športnice leta obranila lanska naj športnica Nena Pukšic, ki je zbrala 40 točk, pred Suzano Sušnik z 20 točkami. Naj športnik in naj športnica bosta priznanja prejela na občnem zboru športnega društva.
Zmago [alamun
Planinski koti~ek
OD LITIJE DO ČATEŽA
Sobota, 13. novembra 2004
Obdobje Martinovega je tudi čas popotovanja od Litije do Čateža, ko se pohodniki iz vseh koncev Slovenije in tujine podamo po stopinjah Frana Levstika. Tudi letos nas bo pot vodila med rumeno obarvanimi griči, na katerih se v soncu bleščijo številne zidanice in vinogradi. Pohod se prične v centru Litije in poteka skozi Šmartno na Libergo. Sledi vzpon na Gobnik in spust v Moravče, od koder je le še ura hoda do Čateža. Celotna pot traja od 4 do 6 ur zmernega hoda. Za vse, ki si želite nekoliko krajše poti z več postanki ob bogato obloženih stojnicah, bomo tudi tokrat organizirali prevoz do Liberge. Z vrha Liberge je do cilja nato 3 ure hoda. Na Čatežu bo organizirano planinsko rajanje s kulturnim programom. Popoldan se bomo s Čateža polni novih moči vračali čez Zagorje in Trojane nazaj v Ptuj, kamor bomo prispeli do 19.30 ure.
Udeleženci pohoda se zberemo ob 6. uri pred železniško postajo Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom odpeljali do starta pohoda v Litiji. Opremite se planinsko za lažje poti in vremenu primerno (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...). Hrana iz nahrbtnika in na številnih stojnicah ob poti, kjer aktivi kmečkih žena ponujajo pristne domače dobrote. Cena izleta vključuje prevoz s turističnim avtobusom ter stroške organizacije in znaša za člane PD 2.400 SIT
Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do torka, 9. novembra, oziroma do zasedbe 45 prostih mest. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava, Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, lesžsiol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933._
OPRAVLJAMO KNJIGOVODSKO-RAČUNOVODSKE STORITVE, kompletno kadrovsko poslovanje, priglasitve, registracije, za s. p., d. o. o. in dru{tva, strokovno in po konku-ren~nih cenah. Odpiramo novo poslovalnico v Ptuju in pokrivamo obmo~je Maribor, Ptuj, Videm, Leskovec in Belav{ek. Po dokumentacijo pridemo sami oz. po dogovoru! Andjelka Fari~, s. p., Roberta Kukovca 20 a, 2103 Maribor, tel. 02/33-25-809, GSM 041 333-551._
BETONSKI ZIDAKI {irine 12, 20, 25 in 30 v jesenski akciji. Cementninar-stvo Bruno Surbek, s. p., Bistri{ka c. 30, 2329 Polj~ane. Tel. 02/80 25-303.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podlehnik, tel. 041 279-187.
Û
Sedaj je pravi čas za tesnjenje oken in vrat s trajnoelastičnimi silikonskimi tesnili. Do 20 % prihranka pri kurjavi, toplotna, zvočna in protiprasna izolacija. Tel. 02 777 24 20, GSM 031 621_ 594. Hišni servis Stinng Tomaž Šerbec s.p., Brstje 5/b, 2250 Ptuj.
□
Rabljeni računalniki in monitorji II 350 MHz, 64 MB RAM. 15.000 SIT. KREIT d.o.o., Trstenjakova 9 (nad lekarno), Ptuj. Tel. 02 748-15-93.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in društva. Tel. 02/771-10-86, 041-647-196. Lidija Vurcer, s. p., Orešje 21, Ptuj.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN, d. o. o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d. d.), tel. 02/74814-56.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj._
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov-v. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO hlodovino - bukev, javor, češnja, oreh, hrast. Možen odkup lesa na panju oz. po dogovoru. Plačilo takoj oz. tudi po dogovoru. Telefon 02 769 15 91 ali GSM 041 610-210_. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, žetale.
PRODAM gosi in race. Tel. 764-70-41._
PRODAM sejalnici za ječmen in pšenico DU 250 Hassia in Oltovo 2 m ter plug, 3-brazdni, obračalni Krone.Tel. 040 742-795.
PRODAM RACE ČRNO-BELE za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 790-54-01 ali 031 744-337._
PRODAM HLEVSKI gnoj. Tel. 031 638-259.
PRODAM kravo, brejo 6 mesecev, staro 9 let, veterinarsko pregledano za brejost. Tel. 031 728-223._
KUPIM TRAKTOR, trosilec hlevskega gnoja in krožne brane. Tel. 02/ 80-36-541, zvečer._
PRODAM kostanjeva drva z dostavo ali brez. Tel. 041 288-063._
UGODNA PONUDBA umetnega gnojila _KAN-27 % Av. po 1948,00 SIT/ vreča. Še vedno na zalogi: semenske pšenice ISENGRAIN in SOISSONS po 90 SIT/kg. Prodajalne POLJE - DOM, d. o. o., Kidričevo, Turnišče in Podleh-nik. Tel. 799-00-80._
KUPUJEM suhe bučnice. Tel. 02 761-16-21 ALI 041 677-012._
GOSI domače reje prodam. Tel. 040 729-549.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, Sadjarstvo Ber, Kočice 38. Tel. 769-26-71, možna dostava na dom.
KOKOŠI ENO LETO V NESNOSTI lahko kupite vsak dan po 200 SIT/kos pri Baumanovih, župečja vas 48 a. Tel. 790-03-51._
PRODAM dve telici v četrtem mesecu brejosti. Tel. 041 643 826.
PRODAM prašiče od 25 do 110 kg. Tel. 041 368 437.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s. p., Irje 3 d, Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 006.
NEPREMIČNINE

SADOVNJAK, VINOGRAD z možnostjo ureditve ribnika prodam. Tel.: 787 75 07._
PRODAM stanovanjsko hišo v Des-trniku, 8 km iz Ptuja, 200 m2 stanovanjske površine, veliko gospodarsko poslopje, 1 ha ograjene zemlje z nasadom vinograda in orehov. Vsi priključki urejeni, cena pri ogledu. Možna menjava za manjše. Tel. 753-09-11 ali 031 443-242.
DOM STANOVANJE
NA PTUJU ODDAM enosobno opremljeno stanovanje. Tel. 051 356-346.
ENOSOBNO stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 766-00-51 ali 041 396-344.
KUPIM enosobno do dvosobno stanovanje v Ptuju ali okolici. Plačilo takoj. GSM 031 619 549.
DELO
ZAPOSLIM GRADBENEGA delavca za delo pri strojnih ometih, zaželene izkušnje. IUST Kokot Vinko, s. p., Ul. Paherjevih 4, Dravski Dvor, 2204 Miklavž. Inf. GSM 041 726-398 in tel. 02/687-16-51.
Trstenjakova ulica 5, Ptuj
02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo hiše v Ptuju: ID 27, 96 m2 (L 1948), cena 8,6 mio; ID126, 260 m2, (L 1988), cena 40 mio; ID202, 73 m2 (L 2002), cena 25 mio; ID162, 128 m2 (L 1970), cena 35 mio; ID230, 101 m2 (L 1977), cena 13,2 mio; ID243, 165 m2 (L 1994), cena 28 mio; Stanovanja: v Ptuju, ID180, 117 m2 (L n.p.) 11,5 mio; v Ormožu, ID259, 29,55 m2 (L 1985), 4,6 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj
PRODAM bivalni vikend, k. o. Lesko-vec - Repišče. Tel. 041 432 877.
DAM V NAJEM POSLOVNE prostore 30 m2 na Mariborski cesti. Tel. 031 842-239._
KUPIM gradbeno parcelo na Ptuju ali v okolici Ptuja. Tel. 051 337-663 ali 031 304-808.
sobota. 6. november ob 10.00 uri.
MARTINOVANJE
'Sv. Maitln mošt spismenl v vin!" Bo že dizalo, zato nas obiščite in si oglejte krst vina ter se zabavajte skupaj s prijetno dniščino nastopajočih, ki bodo posiirbeii, da bo tudi pri najboljšem sosedu na ta praznik veselo. Sodelovali boste lahko v nagradnih igrah, ter plesali ob dobri glasbi, skupaj pa bomo nazdravili s kozarčkom mladega vina.
Glasbeni gostje: DUO GOLIČNIKI Si VhBicasmnajboljši sosed
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
KER IMATE VESELJE do dela z ljudmi, ste dinamični in komunikativni, vas v Delu in Slovenskih novicah vabimo, da se nam pridružite kot zastopnik naročniškega oddelka na terenu (lahko tudi mlajši upokojenci). Pisne prijave pošljite v 8 dneh na DELO, D. D. - naročnina, Strossma-yerjeva 26, 2000 Maribor.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
MOTORNA VOZILA
PRODAM DAIHATSU, temno sive metal barve, z dodatnimi desetimi platiščih in novimi gumami. Tel. 787 75 07.
BELA TEHNIKA
ŠE NOVO 117 l zamrzovalno omaro prodam. Tel. 02 777-74-81, zvečer.
RAZNO
4 ZIMSKE GUME - kompl. kolesa s pokrovi 175/65-14 (npr. za Fiat Tempra) prodam za 10.000 SIT Tel. 02/753-26-41._
GUME, zimske, rabljene 185/60/14 Dunlop SP, na jeklenih platiščih 4 x 100, cena 28.000 SIT, original rover 400 okrasni pokrovi za kolesa, cena 16.000 SIT, ter gumijasti tepih, cena 5000 SIT Tel. 775 31 51, 041 551 507.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 79-50-10.
www.tednik.s

1
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOJMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrsi
IvanArnušs.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.)
Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonovIča v KrapInl, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po n. 0038549 372-605
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 4. november
9.00 do 12.00 Športna dvorana Mladika, Veseli direndaj (od 6 do 8 let), namizni
tenis (od 7 do 14 let) 12.00 do 15.00 [portna dvorana Mladika, Veseli direndaj (od 9 do 10 let), namizni tenis (od 15 do 18 let)
Knjižnica Ivana Potrča - Pravljica z jogo; za otroke od četrtega leta dalje Grajski Palacij na ptujskem gradu, 15. obletnica Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož
Kolnklšta Ptuj, Deviški samomori, filmski večeri za srednješolce slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, razstava Inkunabule in črna umetnost, razstava je na ogled do konca novembra SNG MB, literarni večer s pesnikom Andrejem Brvarjem, ki bo predstavil svojo novo pesniško zbirko Naplavine, MalOd
17.00 18.00
18.00 19.00
Petek, 5. november
9.00 do 12.00 Športna dvorana Mladika, odbojka (od 10 do 14 let), aerobika (od 9 do 14 let)
12.00 do 15.00 Športna dvorana Mladika, odbojka (od 15 do 18 let), aerobika (od 15 do 18 let)
Kolnkišta Ptuj, Billy Elliot, filmski večeri za srednješolce Galerija Tenzor Ptuj, likovna razstava "Norde de Saint Picman" Draženci, Praznujemo s pesmijo, praznik občine Hajdina slavnostna dvorana ptujskega gradu, dobrodelni koncert dvorana restavracije Pan Kidričevo, koncert Moškega pevskega zbora Ta-lum Kidričevo s sodelovanjem Vokalne skupine Utrinek iz Cirkovc, ob 50-letnici Taluma
SNG MB, Nabucco, VelDvo, za izven
SNG MB, Rihard III., StaDvo, za abonmaje Drama vikend 1, 2, 3, 4, 5 in izven
17.00 18.00 18.00 19.00 19.00
19.00 19.30
Sobota, 6. november
8.30 center za starejše občane v Ormožu, Muzejski vikend za otroke 9.00 pred OŠ na Kogu, Martinov pohod na Kog 9.00 Središče ob Dravi, Martinova sobota
10.00 Mestno gledališče Ptuj, Skrita pravljica, za abonma Lutka in izven
11.00 SNG MB, Snežna kraljica, MalOd, za izven
11.30 Mestno gledališče Ptuj, Skrita pravljica, za abonma Račka in izven
15.30 Hajdina, pohod na Donačko goro, v počastitev 5. občinskega praznika PD
Hajdina, prijave na telefon 041 954 922 19.00 SNG MB, Nabucco, VelDvo, za izven
19.30 SNG MB, Rihard III, StaDvo, za abonmaje Drama sobota 1, 2, 3, 4, 5 in izven
Nedelja, 7. november
15.00 Juršinci, večnamenska dvorana, dobrodelni koncert za obnovo Puhovega
muzeja v Sakušaku 21.00 Kolnkišta, projekcija filma Molk
Ponedeljek, 8. november
9.00 do 17.00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, postopek tiskanja in vezave knjig v 15. stoletju z mojstrom Janezom
Torek, 9. november
9.30 11.00
Mestno gledališče Ptuj, norway.today, za šole in izven Mestno gledališče Ptuj, norway.today, za šole in izven
Sreda, 10. november
9.30 Mestno gledališče Ptuj, Creeps, za šole in izven 11.30 Mestno gledališče Ptuj, Creeps, za šole in izven 15.00 Kerenčičev trg 4, razstava "Pridnih rok"
16.00 do 18.00 pravljična soba Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj,
kaligrafska delavnica za osnovnošolce 16.00 do 20.00 Ormož, degustacija mošta in kostanjev v šotoru 18.00 Kolnkišta Ptuj, potopisno predavanje o Mongoliji 19.30 Mestno gledališče Ptuj, norway.today, za izven 20.00 Kolnkišta Ptuj, filmski večer, Izpovedi nevarnega uma -	Ormož, Martinovi dnevi ob vinski kleti v Ormožu, Martinov dan za mlade
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Komemorativna svečanost ob dnevu spominov na mrtve. Ptujsko Martinovanje letos z novo vsebino. Pogovor z Lidijo Majnik po izteku mandata. Lekarna Ptuj v novi podobi. Učenci in učitelji OŠ Ljudski vrt so obiskali Švedsko. Razstava likovnih del v Talumu pridobljenih v letih 2003 in 2004. Istrski pejsaži v galeriji Magistrat. Paraolimpijka Tatjana Majcen na sprejemu pri županu MO Ptuj. Vinska trgatev na grajskem griču. Pesmici Romane Krajnčan za najmlajše. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POSlCOČNIHr
7


1.	ZAPEUIVKE - Odklenkalo ti je
2.	ZASAVCI - Zdaj je naš
3.	KRESNIČKE - Skrivnost
4.	Ans. LIPOVŠEK - Sosedje
5.	Ans. PLAZNIK - Polka vedno in povsod
6.	VESELE ŠTAJERKE - Ljubezen je igra
7.	Ana. ŠIBOVNiKI - Za vsakega naj sonce sije Zmagovalec meseca OICTOBRA: Ans. ZREŠKA POMLAD - Če je prazen dnm Še eno možnost v NOVEMBRU lma|o: ZAPELJIVKE - OdUenkalD ti ja
1.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Kavboj Joe
2.	SWAM - Ne sprašuj
3.	ZLATKO DOBRiČ - iUlalo tu maio tam
4.	NINA PRIGL - lUloja beseda
5.	VILI RESNIK - Delaj mi to
6.	LIDIJA KODRIČ - Tvoje orgilce
7.	STRMINA - Bodi moj
Zmagovalec meseca OKTOBRA: SLAPOVI - PollCn Roil
Še eno možnost v NOVEMBRU imajo: IGOR IN ZLATI ZVOKI - Kavboj Joe
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Glasujem za: _
Ime In priimek:
I Nagrado prejme: ■ Marija Kodrič I Bukovci 92 a i 2281 Markovci pri Ptuju
B nulov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj

Orfeičkove
SMS glasbene ±el|e:
041/818-666
iZDePLSi
lzberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahito na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovensl<iln časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
	Letnik	Cena	
DAEWOO LANOS 1,5 ROMEO	1998	720.000	BELA
OPEL VECTRA 1,6 l6VGL	1996	870.000	KOVPtóČENA
SEAT œRDOBA 1,9 SDI	2002	1.940.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 206 1,4	2000	1.390.000	KOV MODRA
OPEL VECTRA 2,0 DI	1999	1.520.000	BELA
PEUGEOT 306 1,4 SR	1995	590.000	KOV ZFTENA
VOLKSmGEN POLO 1,0	1999	1.150.000	VIJOLA
HYUNDAI COUPE 1,6	1999	1.290.000	RDE,A
SUZUKI SWlFri,0	2000	790.000	m,F,NA
RENAUIIR5FIVE	1994	320.000	BELA
HYUNDAI LANTRA 1,6 GISI	1995	390.000	BELA
MERCEDES BENZ C180 CLASSIC	1996	1.620.000	KOV ČRNA
DAEWOO NUBIRA 1,6	1999	960.000	KOV MODRA
ŠK0DA0CISWASLX1,8T	1999	1.750.000	KOV ČRNA
SEAT AROSA 1,0	1997	730.000	KOV ZFTENA
ŠKODAFABIA 1,4 CLASSIC	2001	1.290.000	RUMENA
CITROEN XSARA 1,41	1999	1.460.000	KOV ZFTENA
BMW 5231 TOURING	1999	2.820.000	MODRA
DAEWOO MATE S	1998	580.000	KOV MODRA
FORD FOCUS 1,4	1999	1.460.000	KOV SREBRNA
CITROEN SAXO n 1,1 iX	2001	1.090.000	VÉl^A
PEUGEOT 406 1,8 16V	1998	1.480.000	KOV m,ENA
PROTON 415 GISI	1996	470.000	KOV MODRA
ŠK0DAFEUaAl,6LXI	2000	750.000	BELA
KIASEPH1A1,5	2000	1.170.000	KOV PEČENA
FUTPUNT0 55S	1998	730.000	KOV m,F,NA
ROVER 416 SI	1996	990.000	KOVVIŠI^
OPEL ASTRA 1,4 ECO	1997	780.000	RDEČA
FORD FlES'lA 1,3	1997	690.000	BELA
FUTSm0 2,4ABARl'H	2002	3.270.000	RDEČA
HYUNDAI ACCENT 1,3	2002	1.270.000	KOV SREBRNA
ŠK0DAFEUCIA1,3LXI	1995	370.000	RDEČA
f Akcijska prodaja pnevmatik
GOOofvEAR

Petovia avto, trgovina in storitve d.d., Ptuj, Ormošl(a cesta 23 tei.: 02 749 35 22, http://www.petovia-avto.si PE Ormož, Rujska cesta 13-15, tel.: 02 741 14 80, PE Ljutomer, Prešernova uiica 25, tei.: 02 584 81 12
MITSUBISHI I Avto center Šerbinek d.o.o., Zagrebllca SS, Maribor, tel.: 02/4
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 754 00 66
GSM: 041 557 553
Moč naših sanj
Prihranite...
www.iionda-sio.com
Poraba - kombiniran način vožnje: 5,5 - 6,8 1/100 km. Emisija C02:126 -137 g/km.
MAJHNA HIŠICA VELIKE SKRBI
VSE ZA VZDRŽEVANJE HIŠE V METALKI NA PTUJU
JELOVICA
feoltecfûgfëO
Metalka Trgovina d. d.	^
Prodajni center Ptuj	/J^ AffMifCA"
Rogozniška 7,	TRÍSOVINÚ tel; 02/749 18 00
333.333 SIT. ceneje
^iJjJ jO « i
ï^djijjjj » CD I ter eiekii7i-J;jjjj.
■klepai^em.
www.radio-tednik.si
Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj teiefon 02-782 3001
IZDELAVAšTROPUTl l M l(lll()\
KJKMDestrU^
IZBERITE KAKOVOST! 031/349-343
mil iiirni air ii'
Ga)eYcl6/a,2272
POHI
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
OBLIKOVANJE - NAPISI - TISK - INTERNET
vwvw.alinea-clz.si 021 743 02 10; 041 553 307
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDMN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
IVIožnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Razpored dežurstev zobozdravnikov
6. 11. 2004 Alenka Krabonja, dr. dent. med
JZ ZD PTUJ
NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
^lllBeLCONTCrlM"^
Hardek 34/g, 2270 Oi?MOŽ tek: 02/741 13 80 fal<s: 02/741 13 81 GSM: 031/755 853
belcontdoo@siol.net wvw.belcont.si
Energijsko varčno okno PVC, LES, ALU.
okna II'" vrata police II'" senčila 'zimske vrtove
garažna vrata (gunther in hormann) in ii'" izolacijske steklene fasade. Ii'"
DANA BESEDA OBVEZUJE
PEV©TON ^
PREDSTAVITEV IZDELKOV DNE 10.11.2004 OD 11. URE PREŠERNOVA ULICA i 1 NA PTUJU
INFORMACIIE NA 02/ 771 03 03
BELA TEHNIKA, AVDIO VIDEO iN OSTALO BLAGO NA OBROlCE
©iGAd. PRODAJA NA OBROKE
Spomini so ovira na poti pozabe.
SPOMIN
Danes mineva 5 let, kar nas je zapustil naš dragi oče, brat, stric, dedek in pra-dedek
Ivan Ogrizek
z ZGORNJE HAJDINE 19
Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečko ali cvetjem ohranite spomin nanj.
Tvoji najdražji
Zdaj ne trpiš več, draga mama, kajne, sedaj te ni~ ve~ ne boli, zato po isti poti, koder odšla si, nevidna prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
V SPOMIN Mariji Mohoric
IZ GABRNIKA 10
Tiha bolečina spremlja spomin na 5. november 2003, ko si za vedno odšla od nas.
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji podarite cvet ali svečko.
Njeni
Vsaka cvetka enkrat ^'vene, je pa cvet, sijoč v modrini, ki cvete nam vse življenje, ta cvet — naši so spomini.
SPOMIN
1. novembra je minilo šest let, odkar si za vedno odšla od nas, draga
Dusanka Rotar
IZ STANOŠINE 5, PODLEHNIK
Brez tebe je težko živeti, še težja je misel, da te nikoli več ne bo!
Zahvaljujemo se vsem, ki nam stojite ob strani, prihajate na njen grob in ji prinašate rože ter prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu.
Mami, ati in sestra Nataša
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
SPOMIN
Danes, 4. novembra 2004, mineva eno leto bolečine in žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Stanislav Zemljak
IZ TURNIŠKE UL. 10
Hvala vsem, ki se ga spominjate s svečko ali cvetom in postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Ob njih so brez pomena razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta, strica in svaka
Franca Slanica
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino in nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala duhovniku za opravljen obred in darovano sveto mašo, govornici za lepe misli, pevcem za odpete žalostinke, pogrebni službi Maher in Pokrajinskemu muzeju Ptuj.
Žalujoči: žena, sin in hčerka z družinama
Draga mama in ljuba oma, ti zdaj mirno spiš, na grobu tvojem svečka zdaj gori, v naših srcih pa žalost in ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage in nadvse dobre mame, babice in tašče
Rozine Ozmec
IZ PLACEROVCEV 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem ter sosedom, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, darovali sveče in cvetje ter nam ustno in pisno izrazili najgloblje sožalje.
Iskrena hvala govorniku, pevcem, zastavonošema in g. župniku za težko slovo od naše mame. Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. Hvala pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: otroci z družinami
^DIOPTUJ
^^ ftad/íiietcc
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih vedno še živi, a nihče ne ve, kako zelo zelo boli, ker tebe več med nami ni.
V SPOMIN
2. novembra 2004 je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga mamica in žena
Ernestina Lesnik
IZ PTUJA
Cas mineva, bolečina in praznina pa ostajata v naših srcih. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečko, podarite cvet in z lepo mislijo obudite spomin nanjo.
Miran, Jan in Maja z Denisom
ZAHVALA
V 85. letu je tiho in mirno zaspala naša draga mama, babica, prababica in tašča
Terezija Junger
roj. Januš
Kolednikova Trezika
IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 32
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in za sv. maše, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem DUR iz Rogoznice in pogrebnemu zavodu Jančič za odigrano Tišino in njihove usluge. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: otroci z družinami
Hvala vama, oče in mati,
za rojstva, življenja,
hvala za čast, za ljubezen, skrbi.
Hvala za bisere, vajino trpljenje,
vama v spomin naj večna lučka gori.
V SPOMIN
Jože Prelog
21. 2. 1921 - 18. 11. 1994
Marjeta Prelog
15. 2. 1923 - 30. 10. 2002 IZ MALE VASI
Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečo ali cvetom postojijo ob vajinem poslednjem domu.
Vsi vajini
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
nič več ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, svaka in strica
Stanislava Cvetka
BRATISLAVCI 26
30. 4. 1937 - 17. 10. 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče, maše in darove za cerkev. Zahvala gospodu župniku, cerkvenim pevcem, moškemu pevskemu zboru, govornikoma, zastavonošema, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve in odigrano Tišino. Zahvala sodelavcem Boxmarka, Dijaškega doma Ptuj, Agisa Plus, Kmetijski zadrugi Ptuj, PGD Grajena, OGZ Ptuj, DU Polenšak, Vodovodni skupnosti Zasadi, sostanovalcem Volk-merjeve 24. Posebej se zahvaljujemo bolnišničnemu osebju Bolnišnice Maribor, intenzivni oddelek nevrokirurgije in oddelek nevrokirurgije, za skrb in nego ob njegovi bolezni.
Žalujoči: tvoji najdražji
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da tebe več med nami ni.
SPOMIN
Sedmega novembra mineva pet let, odkar si tiho, brez slovesa odšel od nas, dragi mož, oče, dedek in pradedek
Ivan Kolaric
SKORBA 49
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in prižigate svečke.
Vsi njegovi
Nikoli več sonce vaju ne zbudi, nikoli več, konec je vseh poti. Kjerkoli sta, naj angel čuva Vaju, kjerkoli sta, na Vaju bomo mislili vsi.
Ivan
1. 8. 1925. - 3. 11. 1974
SPOMIN
Nežka
21. 1. 1929 - 5. 12. 2003
Topolovec
IZ ŽABJAKA
Za vama ostaja tiha bolečina in lepi spomini.
Vajini hčerki
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat želel. Minile zate vse so bolečine, a v srcih nam zapustil nepozabne si spomine.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega vujca
Martina Meglica
IZ BOROVCEV, NAZADNJE STANUJOČ MARKOVCI 77
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti slovesa.
Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter izraze soža-lja.
Posebna zahvala dr. Baklanovi, patronažnima sestrama Tilčki in Majdi, g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, gospe Mariji za besede slovesa, godebeniku in pogrebnemu podjetju Mir.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: družina Rajh
»Spet videl ťvoje sem poglede mile, govoril sem s teboj. In vse spomine iz gomile oživil glas je tvoj..."
M. J. Lermont^^
ZAHVALA
Umrl je dragi mož, ati in dedek
Janez Tuš
IZ ZAGOJIČEV 15 A
r. 29. 9. 1943 - + 24. 10. 2004
Ob boleči izgubi našega atija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo ujcu Janezu za vso pomoč, ki smo je bili deležni. Hvala domačemu župniku Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni obred in mlajšemu cerkvenemu pevskemu zboru sv. Marjete za odpete žalostinke. Hvala atijevim negovalkam, ki so skrbele zanj v naši odsotnosti. Hvala vsem govornikom, zastavonošam, gasilcem PGD Zagojiči, PGD Sobetinci in PGD Mezgovci, tehničnemu sodelavcu občine ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Vsem, ki ste našega atija spoštovali in se ga boste spominjali v molitvi, še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji: žena Marta in sin Jure, hči Maja z možem Davorinom, hčerko Ano Marijo ter sinom Žanom Lukom in hči Nina z Matjažem
Ptuj • Preplah zaradi bombe na tržnici
Bodo klicatelja izsledili?
V torek, 2. novembra, okoli pol enajste ure je obiskovalce ptujske tržnice presenetil nenaden dovoz policijskega avtomobila, iz katerega sta stopila policista in okoli prodajalne Kivi raztegnila opozorilni trak z napisom Policija.
Kaj se dogaja, so se spraševali, in eden od policistov je takoj odgovoril: "Prejeli smo sporočilo, da je v objektu nastavljeno eksplozivno sredstvo. Prosim, umaknite se na varno razdaljo!" Kmalu je prišlo še več policistov in znameniti Plečnikov kiosk, v katerem je prodajalna sadja in zelenjave Kivi, so takoj zavarovali tudi fizično, saj so ustavili ves dovozni promet na obeh straneh
tržnice. Prišli so tudi strokovnjaki za eksplozivna sredstva in dobro uro natan~no pregledovali celoten objekt ter njegovo bližnjo okolico. Potem so trak odstranili in odšli. Na policijski postaji v Ptuju so nam pojasnili, da je preiskavo primera prevzel urad kriminalisti~ne službe Policijske uprave Maribor.
Inšpektor Ivo Usar, ki je tam zadolžen za stike za javnostjo, je bil kratek:
Foto: M. Ozmec
Območje okrog Plečnikovega kioska na tržnici, v katerem je prodajalna Kivi, so zavarovali s policijskim trakom.
"Naši kriminalisti in drugi sodelavci so opravili vsa potrebna strokovna opravila, o omenjenem dogodku pa še naprej nadaljujemo zbiranje obvestil, saj želimo klicatelja izslediti."
Lastnik prodajalne Kivi Idriz Ziberi je za Štajerski Tednik pojasnil: "Natanko ob 10.22 me je po mobitelu poklical neznan moški glas in me najprej vprašal, ali sem jaz lastnik Kivi-ja. Ko sem pritrdil, pa je dodal: "Veš kaj, tam pri kiosku imate bombo!' in pogovor prekinil. Tržnica je bila ravno takrat polna kupcev, in ~eprav nisem še nikoli doživel ~esa podobnega, sem hitro reagiral ter takoj obvestil policijo. Zelo hitro so bili tukaj, prej kot v desetih minutah, najprej z osebnim avtomobilom, zatem s kombijem. Bilo jih je ve~, ves kiosk so znotraj in zunaj skupaj s prodajnimi pulti in vsem sadjem podrobno pregledali. In na sre~o niso ni~ našli. O~itno je šlo le za neslano šalo."
Ali sumite, kdo bi lahko
Foto: M. Ozmec
Lastnik Kivija Idriz Ziberi: "Ne vem, zakaj tak klic, nikoli nismo imeli nobenih težav.
klical in vas morda želel ustrahovati?
"Niti najmanj, ne vem, zakaj takšen klic. Tukaj v Ptuju prodajamo sadje in zelenjavo že 28 let in nikoli nismo imeli nobenih težav, nikomur nismo ni~ dolžni. Sicer pa sem trdno pre-pri~an, da ta dogodek ne bo škodil dobremu odnosu z našimi vsakodnevnimi ali ob~asnimi kupci. Sicer pa številko mobitela imam in prepri~an sem, da bodo klicatelja izsledili."
M. Ozmet
Osebna kronika
Rodile so: Janja Gajst Kotnik, Šikole 30, Pragersko - Martina; Silva Horvat, Rucmanci 10, Sv. Tomaž - Gaja; Marijeta Sagadini, Štuki 22, Ptuj - Jureta; Karmen Tos, Ul. Jožefe Lackove 8, Ptuj - Urbana; Marjana Križaj, Mestni Vrh 68, Ptuj - Vida; Mateja Draskovic, Šikole 16, Pragersko - dečka; Darja Tement, Sobetinci 39, Markovci - Barbaro; Silva Kosec, Grlinci 18la, Jursinci - Nuso; Glorija Peko-sek, Sladki Vrh 8 - Neli; Smiljana Florjanič, Lasigovci 13, Polensak -Žanin; Marija Rudolf, Slamnjak 3ld, Ljutomer - Aneja.
Umrli so: Kristijan Kopse, Prežihova ul. 21, Ptuj, umrl 19. oktobra 2004; Ivan Mesarec, Senesci 76, umrl 19. oktobra 2004; Franc Skrbinsek, Mihovce 59, umrl 20. oktobra 2004; Alen Kesar, Moskanj-ci 117, umrl 23. oktobra 2004; Martin Meglič, Markovci 77, umrl 26. oktobra 2004; Terezija Petek, Moskanjci 17, umrla 26. oktobra 2004; Tomo Stubičar, Potrčeva c. 50la, umrl 25. oktobra 2004; Neža Bezjak, Kicar 114, umrla 26. oktobra 2004; Terezija Juhnar, Placar 47, umrla 21. oktobra 2004; TerezijaJunger,Janežovski Vrh 32, umrla 21. oktobra 2004; Milica Sitzenfrei, Na jasi 20, Ptuj, umrla 20. oktobra 2004; JanezKramberger, Podvinci 99, umrl 22. oktobra 2004; Vinko Zebec, Gerečja vas 105, umrl 21. oktobra 2004.
Črna kronika
Po trčenju odšel v neznano
30. oktobra ob 22.50 se je na Maistrovi cesti v Ptuju zgodila prometna nesreča, ko je 37-letni voznik osebnega avtomobila v ostrem desnem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal na nasprotno smerno vozisče. V tistem trenutku je nasproti iz smeri Grajene pravilno pripeljala 25-letna voznica osebnega avtomobila. Voznik osebnega avtomobila je brez kakrsnega koli zaviranja silovito trčil čelno v vozilo voznice. Po trčenju je povzročitelj zapustil kraj ter pes odsel neznano kam. V nesreči je voznica utrpela hude telesne poskodbe. Za povzročiteljem policisti se poizvedujejo.
Gorelo na farmi piščancev
26. oktobra okrog 1.50 je zagorelo na podstrešju gospodarskega poslopja v Zgornjih Jablanah, kjer je imel lastnik zaradi pisčancev prižgano luč in ventilator. Iz tega prostora se je požar razsiril na ostresje, kjer je bila shranjena koruza, psenica, ječmen in krmilna moka. Okrog 500 pisčancev in kmetijski pridelki so bili v požaru uničeni. Škoda, ki jo je utrpel 49-letni lastnik, znasa po nestrokovni oceni 3.000.000,00 SIT Ogenj so pogasili gasilci. Med sestopom s pod-stresja, kjer je gasil požar, je na gasilski lestvi spodrsnilo 47-letnemu gasilcu in pri padcu si je zlomil roko.
Markovci • Zanimiva 14. seja sveta
Anonimka razburila duhove
Svetniki občine Markovci so na torkovi 14. redni seji sklepali kar o 14 zadevah, najzanimivejša pa je bila obravnava odprtega pisma domnevnega ekološkega gibanja Greenpeace Markovci v zvezi z nameravanim projektom EKO-LESa v obrtni coni. Pa se je izkazalo, da gre za anonimko.
Foto: M. Ozmec
Franc Kekec: »Janeza Novaka pri nas ni.....
Kot je pojasnil župan Kekec, so prek elektronske pošte prejeli
pismo, ki ga je v imenu omenjenega ekološkega gibanja poslal neki Janez Novak. V pismu na dveh in pol straneh pozivajo svetnike k ponovnemu premisleku in jim sporo~ajo, da se ne strinjajo, da bi v Obrtno cono Novi Jork pripeljali podjetje EKO-LES iz Ptuja. Občino in svetnike pozivajo, naj si pridobijo še dodatna strokovna mnenja o neškodljivosti nameravanega obrata EKO-LESa, kjer naj bi zbirali odpadna olja, emulzije,
Kvalitetna avtomobilska zavarovanja za modre voznike
• omogočamo vam številne popuste in različne ugodnosti • zagotavljamo objektivno oceno škode in maksimaino nadomestilo zanjo
i d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankuleva 3,2507 Mailbar
Ako je na lenartovo (6.) lepo ali grdo, 14/10 do božiča bo ostalo tako.	<í3
baterije in druge nevarne odpadke. Ob koncu pisma je celo izražena zahteva, da se o tem projektu izvede referendum.
Stane Napast je še enkrat pojasnil, da EKO-LES po vseh pravilih sicer načrtuje izgradnjo obrata za zbiranje nevarnih odpadkov, vendar brez kakršnihkoli vplivov na okolje. Za to so po strokovnem preverjanju pridobili že vsa ustrezna dovoljenja, tudi na Ministrstvu za okolje in prostor, čakajo le še na to, da bo občina sprejela ustrezni plan. Izrazil je trdno prepričanje, da bo
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved
Po nižinah v notranjosti Slovenije se bo zadrževala nizka oblačnost. Drugod bo delno jasno z ob~asno povečano oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem okoli 23 stopinj C.
Obeti
V petek bo delno jasno, v hribovitem svetu zahodne Slovenije pa pretežno oblačno. Zjutraj bo po nižinah megla. V soboto bo oblačno, občasno bo deževalo. Hladneje bo. Na Primorskem bo zapihala burja.
ROLETARSTVOABA
štuki 26a
Tel.: 02 787-85-70, Fax:02787-86-71, 041 710-251
PVC OKNA, VRATA, ENČILA, KOMARNÊKÊ, GARAŽNA VRATA
^IřRATKOfr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriSina vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
vse, kar bodo zbirali v novem obratu, za okolico nenevarno, sicer pa bo o nameravanem projektu EKO-LESa od 19. novembra do 19. decembra organizirana javna razgrnitev projekta, kjer bodo še vedno lahko dajali svoje pripombe in pomisleke.
Župan je pojasnil, da avtorja odprtega pisma, domnevnega Janeza Novaka, na noben način niso mogli izslediti. Ne vedo, ali res obstaja, kajti takega imena niso zasledili v nobenem imeniku ali seznamu. Na elektronski naslov, s katerega je bila E-pošta poslana, je župan celo naslovil povabilo, naj se avtor pisma ali predstavnik domnevnega gibanja udeleži pogovora z županom in te seje, pa z druge strani ni bilo nikakršnega odziva. Zaradi tega so prepričani, da gre za
anonimno pismo, na katerega običajno ni treba reagirati, kaj šele odgovarjati. Pa so na predlog župana vendarle sklenili, da bodo zadeve razjasnili, tako da bodo v času javne razprave o projektu EKO-LESa v občinski obrtni coni pripravili javno tribuno prek kabelskega TV-sistema.
Sicer pa v občini Markovci ugotavljajo, da pogrešajo posebno študijo o vplivih vseh novih obratov v obrtni coni na okolje. Vsak zase si je sicer pridobil ustrezno študijo in pozitivno mnenje, prav pa bi bilo, da bi izvedeli, kaj pomeni za to okolje skupek vseh vplivov novih obratov; poleg dveh livarn, obrata Vitive, načrtovanega obrata EKO-LESa zagotovo načrtujejo še katerega.
M. Ozmet
STE BILI POŠKODOVANI
P^^AVna^ V prometni
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ. vodnikova 2 ,	0801314
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1401