Poštnina plačana * gotovini. ....a* Cena Din I*— Izhaja vsa h dan zjutraj razven v ponedeljkih In dnevih po praz* nikih. — Posamezna Številka Din !•—, mesečna naročnina Din 20-—, za tujino Din 80-—, Uredništvo v Ljubljani, Gregor« čičeva ulica St. 23. Teleton uredništva 80-70, 80-69 in 80-7L Jugoslovan Rokopisi 8e ne vračajo. — Oglasi po tarifi in dogovoru:-. Uprava 'f Ljubljani, G radiSče 4, tel. 30-68; podružnica v Mariboru, A taksam drova cesta St. 24, telefon 29-6Q Podružnica « Celju, Samostan« ska ulica St. 4. St. 51 a Ljubljana, sobota, dne 2. avgusta 1930 Leto L V sedemdesetih urah iz Evrope v Ameriko Velik pomen novega prekoarfanfckega poleta - »R 100« je začrtal novo trgovinsko pot med Angliji in Kanado - iajvečfi in najliUrejsi zrakoplov sveta London, 1. avgusta. AA. Davi ob 6-30 je zrakoplov »R 100« srečno pristal na stolpu za pristajanje na letališču Saint Hubert pri Montrealu. Pred pristankom je zrakoplov krožil vec ur nad Montrealom in je moral malo prej zaviti proti jugu, da se je izognil velikemu viharju. Od Cardingtona do Montreala ]e letel 75 ur in prevozil-3400 milj. Približno 40 milj severovzhodno od Quebeca je zrakoplov zašel v nevihto in je bil lahko poškodovan. Ko je vozil s hitrostjo 75 milj na uro, so zadeli zrakoplov trije močni sunki, ki so ga nekoliko poškodovali. Major Scott je nato takoj pregledal zrakoplov in našel, da ni bilo strukturne škode. Zrakoplov so začasno naglo popravili, nakar je nadaljeval polet. Ker se je prihod zrakoplova nekoliko zakasnil* je njegov poveljnik sklenil, da pristane šele ob zori. Ko se je zdanilo, je ogromna množica občudovala zrakoplov, ki je ponosno krožil nad mestom, se približal pristajališču in se končno elegantno spustil k zemlji. Le- talce je pričakoval oficijelen pozdrav in pa navdušen sprejem. Kanadski ministrski predsednik Macken-zie King je brzojavno čestital k uspelemu poletu. V čestitki ministrski predsednik naglaša, da pomenja prihod zrakoplova »R 100« otvoritev novih komunikacijskih sredstev med Anglijo in Kanado. Nadalje omenja, da se je kanadska vlada 1. 1926. na imperijalni konferenci obvezala zgraditi stolp za pristajanje in preskrbeti meteorološke podatke in druga sredstva, da omogoči take poizkusne polete. Ministrski predsednik izraža nadalje veselje nad uresničenjem tega poleta, preden zapušča svoj urad, in nad dejstvom, da so se posrečili združeni napori angleške in kanadske vlade, da se z zračnim prometom otvori nova trgovinska pot med Kanado in Anglijo. Iz Anglije so med drugimi pozdravili častništvo »R 100« ministrski predsednik Macdonald, letalski minister lord Thomson in letalski maršal Higgens. »R 100« je največji in najhitrejši zrako- plov na svetu. Veljal je 450.000 funtov ster-lingov (125 milijonov dinarjev). Zgradila ga je zrakoplovna družba Vickers Ltd. v Howdenu po načrtu sira Dennitouna Bur-neyja, ki se je tudi udeležil poleta. Zrakoplov je opremljen s šestimi »Rolls Royce Condor« stroji, ki razvijajo skupno 3900 konjskih sil. Prvi zrakoplov, ki je preletel Atlantski ocean, je bil angleški zrakoplov »R 34«. Letel je leta 1919. Anglija ima sedaj dva hitrostna atlantska rekorda: za zrakoplove in za letala. Prvi prekooceanski polet sta napravila iz Novefundlandske na Irsko leta 1919 letalca Alcock in Brown v Vickers Vimy Rollsroyce letalu. London, 1. avgusta. AA. Kapetan Bar-nard, ki je v neprekinjenem poletu v 13 urah preletel 1250 milj dolgo progo iz Anglije na Malto, je nastopil danes ob zori povratni polet. Montreal, 1. avgusta. AA. Na tisoče meščanstva je sprejelo na letališču prihod zrakoplova »R 100« z velikim navduše- njem. Vojni minister v spremstvu visokift uradnih dostojanstvenikov je izrazil 4® brodošlico. London, 1. avgusta. AA. Objavili so po* ročilo o poletu zrakoplova >R 100«, ki f srečno pristal v Montrealu ob 9-20 gre, wichovega časa. Vpočetku je potekel pol«, brez posebnih dogodkov in letalci so prb* ganjali čas večinoma s čitanjem in s speti njem. Bilo je tako toplo, da niso potrebi* vali električnih peči. Tretji dan poleta ~ zašel zrakoplov pri Saint Lawrence v v har, ki ga je nekoliko poškodoval. Dve u. pozneje je bil popravljen. Ob 9-30 popo dne letalnega časa je zrakoplov zašel v s len vihar. Menjal je naglo višino nad 150„ in 1400 čevlji. Tako je ušel veliki nevaj^ nosti. Ob štirih zjutraj lokalnega časa ja zrakoplov srečno pristal. Bil je v zrafcu okrog 79 ur od katerih je izgubil 8 ur a popravljanjem. Moštvo je zelo dobro oprau vilo svoje delo. Koncem poleta je bilo nj| krovu še pet ton goriva. Popoln uspeh konference v Sinaji ave za ustanovitev jugoslovansko-romunske carinske unije se bodo takoj začele Bukarešta, 1. avgusta. A A. Rador poroča: Danes je bila v Sinaji konferenca pod predsedstvom jugoslovanskega min. dr. Ku-manudija. Romunski delegati so navajali sklepe, sprejete na nedavni jugoslovansko-madžarsko-romunski konferenci v Bukarešti, naglašajoč potrebo, da se dožene, ali so ti sklepi v'soglasju s konferenco v Sinaji. Delegati so konstatirali, da ni nikakega nesoglasja med sklepi na omenjeni konferenci v Bukarešti in na konferenci v Sinaji. Delegaciji sta izdelali metodo, kako naj se izvede sporazum med Romunijo in Jugoslavijo in kako naj se doseže sodelovanje z drugimi državami. Na koncu seje je romunski minister za trgovino Madgearu izjavil novinarjem, da je konferenca dala odlične rezultate, ki jih bo treba v bližnjem času spraviti v dejanja. Danes popoldne bo svečana sklepna seja. Sinaja, 1. avgusta. A A. Romunski minister za trgovino Madgearu je dal listom tole izjavo: Nikoli ni še kaka konferenca začela svoje delo s tolikimi nadami na uspeh kakor ta. Dva prijatelja ne iščeta formul intimnega sporazuma. Jugoslavija in Romunija sta odločeni postaviti temelje sporazuma, ki mora postati splošen za vse sosedne poljedelske države, da se kasneje ustvari ravnotežje med poljedelskimi in industrijskimi državami in da se zgradi veliko delo za dolgo dobo, ki bo velikega pomena za bodočnost Evrope. Omejen je naš sporazum in z zelo skromnimi smotri se otvarja danes v Sinaji konferenca, ki predstavlja pi>-skus novega načina, določenega službi velikega ideala. Sinaja, 1. avgusta. 1. Kakor je izjavil nekdo od vodilnih udeležencev na agrarni konferenci zastopniku dunajskega uradnega dopisnega urada, se bodo dela za ustanovitev romunsko-jugoslovanske carinske unije takoj začela. Obe državi hočeta, kakor se zdi, v dveh etapah priti do definitivnih rezultatov s tem, da sc najprvo sklene začasna konvencija, ki ji bodo potem sledili razširjeni dogovori. Sklenitev romunsko-jugoslovanske trgovinske pogodbe se bo do sklenitve prve konvencije odložila. Pred začetkom dela za skupni carinski sistem bi se morala vršiti skupna konferenca vseh industrijskih in komcrcijalnih organizacij Romunije in Jugoslavije. Bukarešta, 1. avgusta, d. Pred današnjo končno sejo sinajske konference so imeli ministri obeh držav posvetovanje, pri katerem je bilo ugotovljeno, da sinajska konferenca ni v nikakem nasprotstvu s konferenco, ki se je pred kratkim vršila med jugoslovansko-romunsko in madjarsko delegacijo v Bukarešti. Trgovinski minister Madgearu je izjavil novinarjem, da je dosegla sinajska konferenca nepričakovano ugoden uspeh in, da bo del sklepov, ki so bili sedaj sprejeti lahko v najkrajšem času uresničen. Po zmagi konservativcev v Kanadi Izid volitev ne bo zmanjšal skrbi angleške vlade Pariz, 1. julija. »Temps« se bavi v posebnem članku z izidom volitev v Kanadi in z veliko zmago, ki so jo prinesle konservativni stranki. List ugotavilja, da je poraz liberalcev, ki so bili na vladi od 1. 1921., iznenadil, ker se ni pričakoval tako dale-kosežen preobrat v simpatijah volilcev. Vzroki, da je do tega vendar prišlo, tičijo v veliki gospodarski depresiji, na kateri trpi Kanada prav kakor vse ostale države. Voditelj konservativcev Benett, ki bo prevzel odgovornost vlade, bo skušal ozdraviti prilike z raznimi ukrepi. Med njimi prihaja v poštev v prvi vrsti revizija kanadskih carinskih tarif kot odgovor na nove ameriške tarife. Njegovo stališče je, da je treba zavarovati kanadski trg proti vsaki inozemski konkurenci. To je naperjeno proti Angliji prav tako kakor proti vsem ostalim državam, kajti konservativci so šteli premaganemu voditelju liberalcev v greh predvsem to, da je bil glede splošnih interesov imperija preveč popustljiv na škodo kanadskih interesov. Iz tega se da sklepati, da Kanada ne bo nikakor aodakala ooUUke >svol)odne trgo- vine med posameznimi deli imperija«, ki jo propagirajo angleški konservativci, nasprotniki Stanleya Baldwina. Dejstvo pa, da bodo zastopali Kanado na prihodnji imperijalni konferenci konservativci, kateri ne bodo voljni popuščati napram Angliji in drugim dominijonom, ne bo imelo po-voljnega vpliva na reševanje težkih vprašanj, ki zadevajo skupnost britanskih nacij. Radi tega bo imel poraz liberalcev za celotno angleško politiko bolj nepovoljne posledice, tako da izid volitev ne bo nikakor zmanjšal skrbi angleške vlade. Pred uvedbo 10-dinarskih srebrnikov Beograd, 1. avgusta. 1. Finančno ministrstvo pripravlja predlog, ki ga bo finančni minister predložil ministrskemu svetu in ki se nanaša na zamenjavo 10-dinarskih bankovcev s srebrniki. Srebrni novoi bodo dani v promet v količini 1 milijarde dinarjev. Novce je kovala državna kovalnica. Te dni bo državna blagajna dala v promet nove novce po 10 par. Ti novci so bili pred leti kovani v Franciji, Poincare o Briandovem načrtu »Spomenica je povzročila Pariz, 1. avgusta, d. Poincarč je v reviji »Illustration« objavil nov članek o Brian-dovi spomenici za Panevropo. Poincare ugotavlja, da je Briandov memorandum povzročil najresnejša nesoglasja. Poljska in Romunija zahtevata, da ostanejo meje neokrnjene. Madjarska graja položaj, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe. Mussolini javlja svetu, da bi tudi nekateri zmagoviti narodi hoteli, da se revidirajo mirovne pogodbe. Nemčija se izjavlja v enakem smislu, toda v imenu premaganih držav. Ona izjavlja celo, da je istega mnenja s francosko vlado in da je, kakor ta, tudi sama prepričana, da je treba resni položaj v Evropi v veliki meri pripisati sedanji poli- najresnejša nesoglasja« tični organizaciji na kontinentu. Briand jgi. bil po tem nepričakovanem razlaganju lije* gove misli brez dvoma presenečen. On nt nikdar rekel ali sploh mislil, da bi bila vzrok neugodja na svetu, pod katerim trpi Amerika prav tako kakor Evropa, slaba, politična organizacija našega kontinenta., Nasprotno je on vedno izjavljal, da išče miru v ohranitvi današnjih pogodbenih or« ganizacij. Če Nemčija stremi za revizij? vprašanja priključitve, koridora pri Odam skem, Gornje Šlezije ali narodnih man| šin, bo zadela na zadnji odstavek člena lft statuta Društva narodov in se izpostavili nevarnosti, da jo izključijo iz Društva nat rodov. Volilno gibanje v Nemčiji Politika katoliškega centruma — Naraščajoča jeza proti socijalistom — razen narodnih socijalistov in komuni« stov — da odobrijo ukrepe vlade. Vladati pa mora vlada in ne stranke. Berlin, 1. avgusta. Katoliški centrum je imel v prostorih tukajšnjega državnega zbora važen pripravljalni sestanek, na katerem so govorili predsednik stranke mon-signor K a a s, načelnik katoliške parlamentarne skupine v pruskem deželnem zboru H e e s in državni kancelar B r u -n i n g. Govorniki so podali poročila o položaju z ozirom na volilno borbo, pri čemer so naglašali, da bo radi zadržanja socijalnih demokratov proti kancelarju Bruningu v bodoče izključeno sodelovanje katoliškega centruma z njimi. Državni kancelar Bruning je imel velik govor, v katerem je obrazložil politiko svoje vlade. Naglašal je, da se je vlada odločila za uporabo čl. 48 ustave šele tedaj, ko so bili izčrpani vsi poskusi, da bi se zadostilo državnim potrebam parlamentarnim potom. Nemčija — je nadaljeval — se je zibala v zadnjih letih v velikih iluzijah. Gospodarski razvoj, ki je sledil rudarski stavki na Angleškem, se je smatral za stalnega in prav tako se je mislilo, da bo takoj rodila ves svoj plod revizija Dawe-sovega načrta. Vse to je dovedlo do tega, da je prišla revizija prenaglo, a v Pariz smo se šli pogajat v času, ko so se nahajale nemške finance v obupnem stanju. — Sledil je beg nemškega kapitala iz države in v 1. 1900. se je mogel položaj prevreči vsak hip v katastrofo. V nadaljevanju je kancelar zavračal napade socijalnih demokratov radi člena 48 in gradnje križarke A. Rekel je, da je bil ta člen uporabljen že stokrat, in sicer od predsednika Eberta, dočim je bila gradnja križarke sklenjena že ob času Mullerjeve vlade. Briining je zaključil svoj govor, naglašajoč, da pomeni padec cen sirovin na predvojno višino pravo gospodarsko revolucijo, ki jo čutijo vse države v obliki brezposelnosti, vsled česar ie dolžnost vseh strank Berlin, 1. avgusta. V odgovor na govor® voditeljev katoliškega centruma je objavi! Breitscheid, predsednik socijalno-demokrat-ske skupine v državnem zboru — v »Vor« wartsu« članek, v katerem izjavlja, da ne« umestne grožnje voditeljev centruma nfl bodo spremenile zadržanja socijalnih de< mokratov napram vladi g. Briininga. Berlin, 31. julija. Listi bogato komentirajo ustanovitev »nemške državne strankef pod vodstvom trojke Marhaun, Koch-We* ser-Winschub. — Nacionalistični organi in tudi glasilo konservativnega krila ljudske stranke in agrarcev (Kreutzzeitung, Deu* tsche Tageszeituug) kažejo napram novi tvorbi povsem sovražno lice ter izjavljajo( da ni nova stranka nič drugega nego ne^ kako rešilno sidro demokratov. »Vorwiirtsl piše, da so demokrati ustanovili novd stranko zato, da bi na ta način ušli posle' dicain odgovornosti, ki so jo prevzeli. -* Simpatično pišejo o novi stranki »Germa-nia« (centrum), dalje »Vossische ZeitungO »Frankfurter Zeitung«, dočim se »Berlinel Tageblatt« izjavlja o »državni stranki« le t velikimi pridržki. Ostavka Českoslov. finančnega ministra? Praga, 1. avgusta, d. »Narodni Listy« poročajo, da je češkoslovaški finančni ministef, dr. Engliš 8 svojega dopusta dal ministrskemu predsedniku Udržalu svojo ostavko (?). MacDonald v Miinchenu Miinchcn, 1. avgusta, d. Angleški ministrski predsednik MacDonald je danes dopoldne f orijent-ekspresom dospel v Miinchen. Spremljaj# ga obe njegovi mlajši hčerki, admiral Meade in sicer Aleksander Grant. Na MacDonaldoV® željo ni bil prirejen oficijelen sprejem. Mednarodna konvencija dela na seji beograjske trgovske zbornice Beograd, 1. avgusta, k. Danes je Beograjska trgovska zbornica nadaljevala svoje zasedanje. Tajnik zbornice g. Marodič je soročal o 14. mednarodni konvenciji dela, tatero je podpisal kot delegat Jugoslavije. Ta konvencija se nanaša na delovni čas v industrijskih in trgovskih podjetjih. Vprašanje o delovnem času je bilo na dnevnem redu že na konferenci v Washingtonu leta 1919. G. Marodič je podrobno poročal o razvoju tega vprašanja od istega časa dalje, (fato so prišle na seji na vrsto poedine odredbe v zvezi s konvencijo in v skladu z našo pozitivno zakonodajo. Končno je seja enostavno sprejela Marodičev referat. Normalno življenje v potresnih krajih Rim, 1. avgusta. AA. Po poročilih iz stresnega ozemlja se tjakaj vraža normalno življenje. V kraje, ki so bili najbolj prizadeti, odpošiljajo oblastva velike količine živil in obleke. Rim, 1 avgusta, n. Ravnatelj observatorija v Bonaventu pater Varl je novinarjem dal izjavo, v kateri se docela strinja s trditvami profesorja Alfanija, da poslednji potres v južni Italiji ni vulkanskega, marveč tektonskega izvora. Pater Vari meni, da je treba poslednji potres pripisati dviganju in padanju podzemskih plasti, ki pokrivajo telurične vode. On izključuje možnost, da bi mogel spet kdaj bruhati ugasli vulkan Vul-ture. Velik meteor padel na italijanska tla Rim, 1. avgusta, n. Iz Novare porčajo, da je včeraj popoldne blizu mesta Gatte padel velik meteor na zemljo Pri padcu je podrl dve drevesi in se nato zaril globoko v zemljo. Večje gmotne ikode n! napravil. Ta meteor je eden največjih, kar jih ie bilo doslej najdenih. Krivda diisseldorfskega morilca Diisseldorf, 1. avgusta, d. Kakor poroča »Ber-liner Tagblatt« je diisseldorfska kriminalna policija zadnje tedne v razjasnitev Kiirtenovih zločinov zbrala obsežno novo dokazno gradivo, iz katerega sledi, da je razpršen tudi zadnji dvom o Kiirtenovi krivdi. Popolnoma neodvisno od Ktirtenovih izjav se mora smatrati kot pojasnjeno in dokazano, da je Kttrten kriv nič manj ko 48 umorov ali morilnih poskusov in 85 požigov. Za rešitev indijske krize London, 1. avgusta, n. Indijska politika Jaja-kara in Sapru, ki sta se sinoči sestala z Gau-dhijem v zaporu in katerih ses'am>k je trajni celi dve uri, bosta zaprtega indijskega voditelja obiskala še danes in jutri. Nam ■« teh sestankov je, da se najd« redile > indijske krize. Preiskava zaradi umora milanskega fašista zaključena Milan, 1. avgusta, n. Preiskava povodom umora fašistovskega častnika je končana, Razen Silvija Ghelfija je bilo aretiranih j7 mladeničev. Nekateri so bili spet izpuščeni, 6 pa jih je ostalo v zaporu, med njimi tudi Ghelfijev brat Cesare. Kot drugo vprašanje je bilo na vrsti vprašanje obstoječih kartelov v Jugoslaviji, ki v znatni meri škodijo interesom države in konsumentom. Glede tega vprašanja pa ni bil sprejet noben sklep, marveč se je nadaljnja razprava odložila do prihodnje seje. Končno je trgovska zbornica pretresala problem našega izvoza, kateremu delajo velike težave visoki tovorni tarifi. Te težave občutijo posebno oni, ki izvažajo žito, katerega cene so že itak nizke. Sklenjeno je bilo, da bo zbornica intervenirala pri merodajnih faktorjih. Miren prvi avgust Pari*, 1. avgusta, d. Dopoldne so se ponesrečile vse prireditve, ki so jih nameravali komunisti. Vse delavstvo je bilo v največjem miru pri svojem opravilu. Iz velikih tovarn ne poročajo niti o agitacijah niti o manifestacijah. Samo pri nekih zgradbah, kjer so podjetniki dali delavcem prosto, ali hočejo praznovati ali ne, je majhen del delavcev izostal od dela. Javna prometna sredstva, vključno avtotalcsije, obratujejo normalno. Izvršenih je bilo 27 aretacij v glavnem zaradi psovanja policije ali zaradi prepovedanega nošenja orožja. Budimpešta, 1. avgusta. 1. Današnji 1. avgust je potekel brez kalitve miru. Politična policija je samo v dveh različnih listih našla oglase, s katerimi se brezposelni pozivajo, naj demonstrirajo na trgu Marije Terezije. Policija je ta trg in bližnje ulice brž zasedla in preprečila vsako demonstracijo. Pariz, 1. avgusta, n. Glavni urednik lista »Humanitž« Florimond Bonte je bil s štirimi drugimi uredniki aretiran. Proti tem novinarjem je bila uvedena policijska preiskava zaradi komunistične propagande proti francoski vojski in državi. Bukarešta, 1. avgusta, d. Do 6. zvečer je današnji dan mirno potekel. Pač pa so aretirali 200 oseb. Atene, 1. avgusta. A K »Elekteron Vimnc prinaša vest, da je policija naložila posebnemu redarskemu oddelku, da straži grški vojni arzenal. Ta ukrep je bil storjen zaradi komunističnih agentov. Dunaj, 1. avgusta, d. Kakor v drugih mestih so komunisti tudi na Dunaju priredili takozvani dan svetovne revolucije. Bilo je nekaj zborovanj, ki pa so bila slabo obiskana. Mir se ni nikjer kalil. Berlin, 1. avgusta, d. Napovedane komunistične demonstracije v Berlinu so mirno potekle. Do večernih ur ni imela varnostna policija nobenega povoda nastopati. Angleški kralj podpisal pomorski sporazum London, 1. avgusta, n. Danes je kralj Jurij podpisal ratifikacijske dokumente o londonskem pomorskem paktu. Pogajanja za nove trgovinske pogodbe Beograd, 1. avgusta, k. Takoj po svojem povratku v Beograd bo imenoval zunanji minister dr. Marinkovič strokovne delegacije, ki bodo začele pogajanja za sklenitev trgovinskih pogodb z Poljsko. Turčijo in Albanijo. Vprašanje trgovinske pogodbe z Bolgarijo zunanje ministrstvo še proučuje. Univ. prof. dr. R. Kušej: Cerkvena politika Jugoslavije n. Katoliška cerkev tvori meddržavno versko zajednico katolikov vsega sveta z rimskim papežem na čelu. Katoličani v poedi-nih državah so člani te skupne zajednice, zato ne morejo za se, brez pristanka osrednjega cerkvenega vodstva, sklepati z državnimi vladami nikakih sporazumov, ampak je v to upravičena samo sv. stolica. Zato so zastopniki katoliške cerkve na verski anketi v Beogradu jeseni 1. 1921 na-glašali, da ta cerkev ni navadno udruženje v državi, niti navadna javnopravna korporacija, ker je tako po svoji uredbi kakor tudi po upravi od države neodvisna, ter zahtevali, da naša država stopi v pregovore s sv. stolico in da z njo sprazumno uredi vsa sporna vprašanja. Znano je, da so se med našo državo in Vatikanom pogajanja za konkordat v istinl vršila, da pa doslej niso prišla do zaključka. Giannini A. trdi v svojem delu: I con-cordati postbellici, Milano 1928, str. 35, da je bilo temu vzrok vprašanje zavoda sv. Hieronima, glede katerega pa je bila naknadno soglasnost dosežena, dasl njena vsebina, kakor avtor ugotavlja, ni objavljena. Po načelu državne vrhovnosti nad cerkvijo bi bilo sicer teoretično mogoče, da država samostojno uredi svoje odnošaje do katoliške cerkve in ji samo določi okvir samouprave, kakor se je to zgodilo v bivši Avstriji z zakonom z dne 7. maja 1874, d. z. št. 50, ki ima v Sloveniji in Dalmaciji veljavo še danes. Toda to bi bila prevelika razlika napram ostalim cerkvam in verskim družbam in bi pomenila taka ureditev v naši sedanji ustavni obliki prost oktroi, ki bi vtegnil katoliške državljane nemilo dirniti, ker je komaj pričakovati, da bi bili z njegovimi določbami vseskozi zadovoljni. Posledica bi bila odpor cerkvenih krogov in kalitev versk. miru, kar bi bilo v nasprotju s slovesno službeno izjavo sedanjega šefa vlade. Zato smemo pričakovati ureditve razmerja med našo kraljevino in katoliško cerkvijo pač samo potom konkordata. Dokler sporazum s sv. stolico ne bo sklenjen, bo ostal položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji nerazčiščen. Iz povojnih konkordatov, ki jih je sv. stolica sklenila s Poljsko, Letonijo, Litvo, Bavarsko, Italijo, Romunijo in Prusijo ter iz modus-a vivendi, sklenjenega 1. 1928 s Češkoslovaško, se dajo ugotoviti sledeče točke sporazuma, ki prihajajo skoraj vseskozi tudi za našo državo v poštev. 1. Na prvem mestu se zajamčuje katoliški cerkvi svobodno javno izvrševanje ve-roizpovedanja ter svojstvo pravnih oseb cerkvi kot taki ali vsaj njenim institutom. 2. Nekdanji nominacijski privilegiji katoliških vladarjev, ki so po zaključku svetovne vojne izgubili svoje prestole, se smatrajo ugaslim in se izvajanje ustreznih pravic vladam v nasledstvenih državah dosledno odreka. Mesto nominacijskega privilegija pa priznava sv. stolica vladam >privilcgium praenotificationis« ki se izraža tudi z besedami »nihil obstak ter pomeni, da se oseba, izbrana od sv. stolice za kak škofijski ali nadškofijski sedež, pred imenovanjem zaupno sporoči vladi v svrho izjave, ali obstojajo proti kandidatu pomisleki politične narave. Pri tem gre zgolj za dogovorjen diplomatiČen korak, narekovan po interesu, ki ga ima cerkev sama na tem, da se ogne neljubim konfliktom z državno oblastjo. Sprememba cerkvenopravnega načela, da je postavljanje Škofov izključna pravica papeža, bi bila po sedanji cerkveni praksi izključena. 3. Razmejitev cerkvenih okrožij (škofij) in redovniških provinc v skladu z državnimi mejami se na zahtevo vedno dovoljuje. 4. Šilsko in jezikovno vprašanje je v nekaterih konkordatih podrobno urejeno, tako tudi v onem z Romunijo. 5. Tudi problem agrarne reforme rešujejo povojni konkordati ali neposredno in dokončno, kakor oni s Poljsko, ali predvidevajo njegovo sporazumno rešitev vsaj za bodoče, poverjajoč do tja upravo dotične imovine posebnim komisarjem pod predsedstvom škofa prizadetega kraja, kakor »Modus vivendi« s Češkoslovaško, ali gredo preko njega molče, ker prevzame država na se obvezo, da plača iz svojih sredstev oni znesek, ki ostane po dohodkih iz cerkvenih virov nepokrit, kakor konkordat z Romunijo. 6. V nekaterih konkordatih so zaukazane cerkvi posebne liturgične molitve za dobrobit države v pospeševanje in osiguranje miru, ki je tudi s cerkvenega stališča najvišja blagodat vseh narodov. 7. Z ozirom na razmere v Jugoslaviji in naše že obstoječe konkordata© projekte (glej knjigo: M. Lanovič, Konkordat Jugoslavije s Vatikanom, 1925) naj sledita še dve negativni ugotovitvi: Prva je ta, da povojni konkordati vprašanje liturgičnega jezika vseskozi iz vrste odbenih točk izločajo, ruga pa, da se nobena država glede zakonskega (bračnega) prava la katolike ni vezala na načela cerkvenega zakonika. Za- konskega prava se dotikata sploh samo konkordata z Italijo (čl. 34) in z Litvo (čl. 15), pa tudi samo v tem smislu, da bosta omenjeni državi priznavali zgolj v cerkveni obliki sklenjene zakone enako, kakor da so sklenjeni v civilnopravno predpisani obliki. 8. Končno nam je omeniti kot točki potrebnega sporazuma še patronate in verski zaklad. a) Patronati. Posebnost bivše Avstro-Ogrske so patronati kot nosilci gradbenih bremen pri novogradbah ali večjih popravilih na župnih cerkvah ali župnih dvorcih. Bremena deželnega kneza ali verskega zaklada kot patrona je po obstoječih zakonih kril formalno vedno verski zaklad, dejansko pa fiskus, ki je dopolnjeval z letnimi dotacijami nedostatna sredstva pokrajinskih verskih zakladov. V svoji razpravi: Verski zaklad in patronatna bremena, Ljubljanski škofijski list 1928, št. 7. in 8, ter v pravkar v Weimaru v Savignyzeit-schrift fiir Rechtsgeschichte L. Band, Ka-nonistische Abt. XIX., izišli razpravi: Die Offentlichen Patronate im kaiserlichen Oesterreich und ihre Schicksale in seinen Nachfolgestaaten, sem proti Lanoviču, Vje-rozakonske zaklade, 1927, dokazal, da gre tako pri deželnoknežjem kakor pri versko-zakladnem patronatu za fiskalne patronate, katerih bremena mora država nositi ne glede na to, ali gre za patronate v kanoničnem smislu ali ne, vse dotlej, dokler zakoni, na katerih so ta bremena osnovana, niso odpravljeni ali z dnigimi izmenjani. Naša država je še v parlamentarni dobi plačevanje patronatnih tangent gradbenih stroškov začela odklanjati z ničevo motivacijo, da verski zaklad ni nikoli bil kanonični patron, in dolguje konkurenčnim odborom v Sloveniji še danes mnogo nad pol milijona Din. To je zadeva, ki visi že več let in po krivici obremenjuje katoliške župljane v Sloveniji in drugod. Ker je plačilna obveznost po pravomočnih odločbah upravnih oblastev, tudi upravnih sodišč, ugotovljena, bi se morala za pretekli čas nakazati potrebna sredstva, a potem naj bi se institut patronatov dokončno likvidiral. Nekdanji naš konkordatni osnutek (Lanovič, Konkordat itd., str. 84) je predvideval zgolj ukinitev vseh javnih in onih privatnih patronatov, ki so zvezani z državnimi posestvi, ostali patroni bi smeli svoja bremena samo odkupiti. Meni se vidi vprašanje najboljše rešeno v romunskem konkordatu, kjer so odpravljeni vsi patronati brez razlike in to brez vsake odškodnine. Za odkup bremen privatnih patronatov bi bil na vsak način potreben poseben zakon, v katerem bi pa moralo biti dolčeno, da se patroni pauperes (revni patroni) odkupa oproste. b) Verski zaklad upravlja naša država od prevrata sem enako kakor fiskalno imo-vino in tečejo tudi njegovi dohodki v državno blagajno. Podpora, ki jo katoliška cerkev od države dobiva, gre na račun kreditov ministrstva pravde (prej ministrstvo ver). Pravna narava verskega zaklada je sporna v tem smislu, ali gre za samostojno ustanovo, ali za javno (državno) imovino, ki pa ima služiti zgolj določeni svrhi. Od 1. 1874 dalje avstrijska upravna praksa in tudi državno sodišče verskemu zakladu ni priznavalo samostojne pravne osebnosti m so se morale zahteve proti njemu uveljavljati pri ministru za uk in bogočastje. Cerkveni krogi pa se sklicujejo na čl. 31 avstrijskega konkordata iz 1. 1855, ki je na teritoriju Hrvatske in Slavonije še danes veljavno pravo, v katerem je država priznala, da je verski zaklad po svojem izvoru cerkvena last, in izjavila, da ga bo v imenu cerkve upravljala. Konkordati s Poljsko, Italijo in Romunijo kažejo, da sv. stolica ne vstraja na tem, da se zadeva verskih zakladov v vseh prizadetih državah enako uredi. V romunskem konkordatu (čl. XIII. 8 4) sta gene- Odličen Slovak o napredku Jugoslavije Cetinje, 1. avgusta. A A. Včeraj se je mudil na Cetinju Jan Drobni, predsednik pokrajinske vlade za Slovaško. Drobni je dopotoval s svojo gospo iz Kuparov, kjer se je dalj časa nahajal na odmoru. G. Drobni se je kar najlepše in jako oduševljeno izražal o napredku, ki ga je dosegla naša država, in o prirodnih lepotah našega Primorja, Boke Kotorske in Črne gore. Na Cetinju si je g. Drobni ogledal vse znamenitosti, nato pa je obiskal podbana zetske banovine g. Zeza, okoli 16. pa se je vrnil v Ku-pare, odkoder se čez Split, Rab in Crikvenioo vrne domov. Slava pehotnega polka kr. garde Beograd, 1. avgusta. 1. Danes dopoldne je pehotni polk kraljeve garde proslavil svojo krstno slavo. Ob 10. je vojni minister general Hadžič pregledal razporejene vrste vojakov, nato pa so pravoslavni, katoliški in muslimanski duhovniki izvršili cerkvene obrede. Po obredih je imel poveljnik polka polkovnik Lju-biša Živkovič daljši govor. Svečanosti so se udeležili poleg -ministra generala Hadžiča tudi še prometni minister Laza Radivojevič, minister brez portfelja dr. Shvegelj, župan beograjski g. Nešič, generaliteta in mnogo častnikov. Upokojitve Beograd, 1. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za pravosodje sta upokojena gg. Franjo Rekar, predsednik okrož. sodišča v 1-3 v Ljubljani in Anton Mejač, starešina sreskega sodišča v 1-3 a v Ribnici. Beograd, 1. avgusta. 1 .Na predlog notranjega ministra je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz, s katerim je upokojen Vekoslav Ljubič, sreski nadzornik policijskih agentov v Ljubljani. Imenovanja Beograd, 1. avgusta. A A. Z ukazom N j. Vel. kralja in na predlog ministra za pravosodje je postavljen za sodnika v 1-2 oddelek B stola sed-inorice v Zagrebu Anton Nagode, sodnik v 1-3 višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Beograd, 1. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za poljedelstvo je postavljen za veterinarskega svetnika v Ljubljani v 1-6 dr. Viljem Jeziček, dozdaj v Ptuju. Beograd, 1. avgusta. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog poljedelskega ministra postavljeni: za višjega veterinarskega pristava v I. kat. 7. skupine pri sreskem načelstvu v Sokobanji g. Maksim Šribar, višji pristav pri sreskem načelstvu v Kočevju, in za višjega veterinarskega pristava pri sreskem načelstvu v Prevaljah g. Pavle Kolenc, višji veterinarski pristav v Dravogradu. Požar na gorenjsl kolodvoru Ljubljana, 1. avgusta. V kurilnici drž. železnice na gorenjskem kolodvoru je nocoj ob 22.10 izbruhnil požar. Kor so delavci in železničarji požar takoj zapazili, so sami ukrenili vse, da so požar hitro pogasili. Ker je bila v prvem trenutku nevarnost, da bi se požar razširil, je bila ob 22.15 pozvana gasilska postaja na pomoč. Poklicni gasilci so odšli na kraj požara z motorno brizgalno in trenskim vozom, a niso stopili v akcijo. Škoda je neznatna. ralni verski ter študijski zaklad označena kot pravni osebi in je uprava njiju dohodkov prepuščena svetu romunskih katoliških škofov, ki upravlja medškofijsko sveto imovino za vso katoliško cerkev v državi, obstoječo iz obligacij romunske rente, ki pripadajo sedaj >prebendam< škofov, kanonikov, dušnopastirskega klera in se-nimarjem. Svrha te »svete imovine« je, da se iz nje vzdržujejo ordinariji in ordina-rijati, 'bogoslovni senimarji, kanoniki in dušnopastirsko duhovništvo. V primeru, da dohodki ne bi klili vseh tozadevnih stroškov, skrbi država za dopolnilo do višine duhovništvu po domačem pravu zakonito priznanih prejemkov, glede katerih je katoliško duhovništvo z organi drugih ver izenačeno. Romunija je pravilno spoznala, da je za stabilnost verskih proračunov in državnih prispevkov k njim z državnim zakonom urejena kongrua predpogoj. Tudi naša ustava islamske verske zajednice predvideva zakonito ureditev višine službenih prejemkov verskih organov. V konkordatu z Italijo vprašanje pravne narave verskih zakladov v novih provincah ni pokrenjeno. Cerkev se je zadovoljila s tem, da se njih imovina upravlja po mešanih komisijah, v katere pošljejo cerkvena oblastva polovico članov. V poljskem konkordatu je pridržana ureditev vprašanja po Rusiji, Prusiji in Avstriji konfiscirane cerkvene imovine posebnemu dogovoru (čl. 24, št. 3). Iz tega kratkega opisa povojne cerkvene politike v različnih državah je povzeti vsaj to, da Jugoslavija nima rešiti napram katoliški cerkvi nič težjih problemov, kakor so bili rešeni že drugod. Morda pripomore ta pregled k pospešitvi pogajanj z Vatikanom in v tem primeru Vam bom, gospod urednik, za pobudo, ki je od Vas za te članke izšla, posebno hvaležen. Umeril*« in Sovfetsha 'Rusija Dve ogromni državi, ki sta medsebojno v najbolj zapletenih in na prvi pogled čudnih Odnošajih, kar jih mogoče pozna zgodovina, to sta zemlji treh m štirih crk TISA in SSSR. Državi, ki sta v najintimnejših trgovskih stikih pri odkritem in javnem sovraštvu in nepriznan ju, pri čemur vodi prvo puritanska tradicija v pojmovanju m dobičkarstvo v ravnanju, drugo pa očitno posnemanje velikopoteznosti prve, podo -no spričo beraških razmer ze Pulllem“ “a.‘ pihovanju, in jasen strah pred ™eto ’ ki garantirajo amerikanske uspehe, so pa v pogubo sistemu druge. Amerika je D G 4 S 8.« S to šifro je označil vse predmete, ki so bili njegova last, svoj dežnik, svoj nož, svoje svinčnike itd. Londončani eo njegovo pametno misel eelo hvalili, ker na Angleškem največ velja simisel za prakso. Smith si je dal torej svojo idejo patentirati in je ustanovil družbo, kd izdeluje talke značke In šifre. Ta sistem se je ▼ Londonu zelo obnesel. Prej »o mogli le e težavo dostavljati izgubljene predmete ljudem istega imena, sedaj pa Je skoraj izključeno, da koga ne bi našli. Največ koristi od svoje originalne ideje pa je imel vsekakor gospod Jonathan Smith sam, ker mu ie prinesla miljone. Poiepuh zaprt kot milijonar Porotniki v Lyonu se niso še nikdar toliko smejali kakor pri razpravi proti Josipu Picardu in njegovim tovarišem. Leta 1906. se je namreč neki mladenič iz Berancourta med vožnjo s čolnom sprl s svojim tovarišem zaradi nekega dekleta. Fanta sta se v čolnu stepla, dokler se ni čoln prevrnil In sta oba padla v vodo. Tepla pa sta se še v vodi naprej, dokler ni eden od njih utonil, drugi, Gustave Rivoir, pa je pobegnil v Brazilijo. V domovini je bil obsojen v njegovi odsotnosti na dosmrtno ječo. Gustave Rivoir, ki je sicer bil na dobrem glasu, Je poklical k sebi v Brazilijo še svojo nevesto, potem pa je kupil plantažo za kavo in Je v malo letih prav močno obogatel. Nekega dne pa se mu je stožilo po domovini. Ker pa se je bal obsodbe in njenih posledic, Je pisal županu svojega rojstnega kraja, da globoko obžaluje svoj nepremišljeni čin in da je pripravljen kot odškodnino ali kot kazen sezidati za občino bolnišnico ali kako drugo koristno ustanovo. Ko je župan to pismo prejel, se je takoj podal v Lyon k državnemu pravdniku. Odgovor, ki ga je župan dobil, pa je bil jako trd, kajti državni pravdnik je obstal na tem, da se mora Gustave Rivoir javiti sodišču, ki bo odredilo novo razpravo. Ko je župan to sporočil Rivoiru, je ta odgovoril, da z bolnico ne bo nič in da se ne misli več vrniti v domovino. Zupana je ta vest silno razburila, ker je smatral, da ima novo bolnišnico takorekoč že v žepu. Presenečeni pa so bili tudi občinski svetovalci, ki so takoj sklicali sejo, da se posvetujejo, kako bi se dala stvar le urediti, da bi dobili bolnišnico. Na tej seji je prišel pekovski mojster Boutaut na idejo, da bi bilo najbolje najti kakega potepuha, ki bi se dal proti primerni odškodnini zapreti namesto Rivoirja, dokler ne bi bila izrečena nova razsodba. Ta predlog je bil vsem všeč. Primerno osebo so kmalu našli. Znani potepuh Picard se je takoj odločil, da gre za nekaj dni v ječo proti odškodnini v znesku 25.000 frankov in 200 frankov dnevnice. Preoblekel se je v silno karirano obleko, si prižgal pipico in korakal v zapor kot »milijonar«. V zaporu so ž njim kot dobrotvor-nim milijonarjem zelo lepo ravnali in so mu dovolili vse mogoče olajšave, celo sprehajati se je smel vsak dan 2 uri po mestu v spremstvu tega ali onega uradnika. Tako je minulo 14 dni in potepuh »milijonar« je živel lepo in prijetno kot tič pod nebom. Nenadoma pa se je vse zelo izpremenilo. Nekega jutra so namreč potepuhu dostavili njegovo obsodbo, ki se je glasila na dosmrtno ječo. To se je pa zdelo gospodu potepuhu le nekoliko preveč in zato je takoj prosil, da ga peljejo pred preiskovalnega sodnika, kateremu Je vse povedal po pravici. Na podlagi te izpovedi so potepuhu seveda vzeli vse njegove dotedanje olajšave, zaprli pa so tudi vse občinske svetovalce, ki so celo zadevo priredili. Porotniki v Lyonu pa so vzeli zadevo bolj od lahke strani in ker je bil med tem tudi pravi milijonar Rivoir že oproščen, so jih vse oprostili, a tudi potepuha so izpustili iz ječe. Ta pa sedaj toži občino na izplačilo obljubljenih mu dnevnic. Avtomati, ki nosijo milijone Pred 20 leti je bilo postavljenih na raznih vidnih mestih še jako malo onih ličnih aparatov, kamor vržeš novec, aparat pa ti izroči kar sam par cigaret, bonbonček ali pa košček čokolade ali pa vstopnico za peron. Najprej so poskusili z aparati za izdajo vstopnic na peron, ki so še dandanes jako priljubljeni, posebno v velikih mestih, kjer vlada običajno velik naval na kolodvorske blagajne. Samo na kolodvorih v Nemčiji je dandanes postavljenih okoli 20.000 avtomatov kjer človek lahko kupi vstopnico za peron. Avtomati prodajo na leto do 200 milijonov vstopnic za 20 milijonov mark. Ker so se ti aparati v praksi zelo obnesli, so prišli na idejo, da bi prodajali tudi druge stvari avtomatično, in tako so prišli polagoma v modo aparati za prodajo slaščic in podobnih drobnarij. Promet je ogromen in gre v debele milijone. Zato pa Je postalo vprašanje avtomatov kmalu predmet javne brige. Proti avtomatom je nastopila najprej policija, ker avtomati prodajajo svoje blago res avtomatično podnevi in ponoči in se nič ne ozirajo na določbe o odpiranju in zapiranju trgovin. Pa tudi trgovci so veliki nasprotniki avtomatov, a njihov odpor Jim ni nič pomagal. V Ameriki si trgovci niso znali pomagati drugače, kakor da so jih sami kolikor mogoče mnogo postavili po svojih trgovinah, pa tudi pred trgovinami. V najnovejšem času se silno širijo aparati, kamor vržeš novec, a dobiš nazaj precejkrat večji znesek, če novec dobro vržeš v aparat, da izpolniš kakšen pogoj. To so razni izpolnjeni aparati vseh mogočih vrst in sitemov. Takozvanih »Bajazzo«-aparatov so samo v Nemčiji prodali lansko leto nad 500 tisoč. Igralnih avtomatov pa poznajo nad 200 sistemov, kar kaže, kako silna je igralska strast Zrakoplov »R 100«, ki je srečno preletel atlantski ocean z rekordno brzino. Malo prej, predno je dospel na svoj cilj, so ga zajeli hudi viharji in v nevihti se je kljub spretnemu manevriranju nevarno poškodoval, ker mu je vihar polomil glavno in obe stranski krmili. Zrakoplov je letel zaradi teh poškodb v zadnjem delu svojega leta zelo počasi in se nekoliko zakasnil. oziroma kako zelo hrepene ljudje po lahkem in brezdelnem pridobivanju. Avstrijski zvočni film Dunajski listi poročajo, da so na Dunaju odprli te dni svojo lastno izdelovalnioo zvočnih filmov, kjer bodo izdelovali samo avstrijske zvočne filme. V to svrho se je združilo vež tvrdk in sicer filmska družba »Schonbrunn« in družba »Selenophon«. Družba »Selenophon« je izumila svoj način izdelovanja zvočnih filmov brez vporabe tujih patentov. Kakor zatrjujejo prvovrstni strokovnjaki, ustrezajo zvočni filmi te družbe vsem zahtevam glede tehnične popolnosti in umetniškega sprejemanja in predvajanja zvočnih filmov, tako da se Avstriji ni treba bati nobene tuje konkurence. Nova avstrijska družba za proizvajanje zvočnih filmov je stopila v stik tudi že z državno upravo, da si zagotovi pravico reprodukcije oper, ki jih pojejo v nekdanji dvorni operi na Dunaju. Ogromen promet v Londonu Kdor pozna London, misli navadno, da je največji promet v tem milijonskem mestu okoli Piccadilly-cirkusa in okoli Narodne banke. Statistika pa, ki je sestavljena na podlagi opazovanja prometa skozi 12 ur, in sicer od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, kaže vse 'igačne rezultate. Po tej statistiki je najživahnejši promet v Londonu na oglu Hyde-parka. Našteli so, da se pelje okoli tistega ogla v 12 urah 72.685 avtomobilov, t. j. 6000 na uro ali 100 na minuto. Druga najprometnejša točka je Trafa1gar-square, kjer se vozi 63.000 avtomobilov v 12 urah. Okoli Narodne banke pa so našteli le 34.857 avtomobilov v 12 urah. Izrek' o ženitvi Tisti, ki so se oženili nekoliko _„.j pozno, odgovarjajo na vprašanje, kedaj se je treba ženiti: »Mlad ali pa nikoli!« Stari diplomat grof Kaunitz pa je na tozadevno vprašanje odgovoril svojemu cesarju: »Ni ravno potrebno, da se človek ženi, ampak ženiti se mora v interesu države, rodu in stanu.« Pisatelj Boerne pa pravi: »Za ljubezen ni treba nobenega vzroka, za ženitev pa zelo mnogo.« Znani ameriški humorist Mure i». , je zapisal o ženitvi in o ženskah sledeče: »V mladosti poznamo ženske premalo, na stara leta pa preveč. Najbolje bi bilo, da bi se ljudje rodili že kar oženjeni. Potem hi zakon bil tako, kakor je rodbina. S svojimi sorodniki toidi nismo vedno zadovoljni, pa si vendar nikdar nihče ne želi drugih starišev in drugih bratov in sester.« Znano je, da je filozof Schopenhauer ženske naravnost sovražil in zaničeval. Nekega dne pa se je obrnil nanj njegov zvesti prijatelj z vprašanjem o svoji srčni zadevi in mu je ašteval vse svoje vzroke za ženitev in pomisleue proti ženitvi. Schopenhauer je moža molče poslušal, po dolgem premisleku pa rekel: »Gre tako in tako ne!« V Beethoveuovi operi »Fidelioc pravi Jacqui-no: »Če me že ljubiti ne more, naj se z menoj vsaj poročit« Pobožna švedska kraljica Kristina pa je dejala: »Človek bi bil presenečen, če bi mogel biti istočasno zaljubljen in oženjen.« Pesnik Fontane pa pravi: »Tiste, ki eo srečni v svojem zakonu, bi bilo treba izolirati kakor kužne bolnike — nevarnost nalezljivosti je prevelika.« Angleški satirik Bernhard Shaw pa je baš sedaj zapisal gledališko igro z naslovom: »Ali naj se ženimo?« — Tam polaga o ženitvi možu iz ljudstva sledeče besede v usta: »Zakon se da na svoj način čisto lahko prenašati, Če ga ne jemljemo pretežko in če od njega ne pričakujemo preveč. Nikdar pa zakon ne prenese tega. da bi o njem razm(5linli * Alan Hynd: 'Dvojni umov na visoki železnici VII. Iz treh sob eo ga vrgli, ko se je skušal policiji izročiti. Naslednji dan — bilo je v torek, dne 27. novembra — nista mogla brata Diamond več zdržati poplave križnih vprašanj, s katerimi so ju uradniki oblili, in počasi sta priznala, da sta v umor zapletena. Odločno pa sta tajila, da bi bila kakorkoli dejansko soudeležena pri umoru obeh blagajniških slug. Med drugim je Morris Diamond priznal, da je najel pri clevelandski Trust Com-pany safe, v katerem je deponiral 9000 dolarjev v bankovcih. S pismenim pooblastilom so nato odšli policijski uradniki drugič v Cleveland, da dvignejo ta denar. Ko sta prebila brata Diamond noč v ločenih celicah, sta bila drugo jutro pripeljana k znani »devetourni paradi«, pri kateri pokažejo vse novo aretirane zločince vsem policijskim uradnikom njujorške policije. Kriminalni uradniki imajo pri tem obraz zakrit s črnimi krinkami, da jih zločinci ne morejo spoznati. Takoj so spoznali v obeh bratih one, ki so takoj po umoru priredili veliko šampanjsko orgijo. Nato je državno pravdništvo dvignilo proti obema bratoma obtožbo zaradi dvojnega umora. Prepeljali so oba zločinca iz Manhattana v Flatbush sodišče na Broo-klinu, kjer so jih prvič oficielno zaslišali. Ceta časopisnih fotografov je obletavala oba, ko so ju prepeljali iz policijske centrale. Takoj sta oba z robci zakrila svoj obraz. Preiskovalni sodnik Reynolds je izdal zaporno povelje proti obema In ju označil kot sokrivca umora obeh blagajniških slug. Nato sta bila prepeljana v Raymondovo jetnišnico. In tedaj se je izvršil najbolj presenetljiv preobrat v dolgi vrsti senzacionelnih dogodkov. V sredo, dne 28. novembra, sta priznala brata Diamond v polnem obsegu svojo soudeležbo in naznanila nekatera imena oseb, ki so se tudi udeležile umora. Jožef, mlajši brat, je najprej omagal, potem ko je bil več ur v križnem ognju zasliševanja. Morris Diamond je uvidel, da bi bilo brez smisla, če bi z ozirom na to priznanje še kaj prikrival in je zato povedal vse, kar je vedel. Po Jožefovi izpovedi so bile zapletene v umor še tri osebe: neki bivši nameščenec Westend-banke Tony Pantano, neki gotovi John Farino, ki je bil znan kot alkoholni tihotapec, in nazadnje George de Saro, pra- vi tip iz podzemeljskega zločinskega sveta, čegar prst je vedno tičal na petelinu samokresa. »Saj hočem vse povedati,« je pričel rjoveti Jožef Diamond uradnikom, ki so ga čisto zlomili s svojimi vprašanji. Saj bom vse povedal, samo nehajte za božjo volio z izpraševanjem!« \ »No, dobro! Potem pa začnite!« »Dobro! Poslušajte! Pred dvema ali tremi meseci mi je pripovedoval Pantano, da je izdelal načrte za napad na Westend-banko. Pravil mi je, da je doma nad temi načrti cele noči presedel in da je prišel do rezultata, da bi sedem mož popolnoma zadostovalo za čisto pravilen napad na banko, da bi ugrabili 250.000 dolarjev v gotovini in pol milijona dolarjev v obligacijah. Dalje mi je povedal, da je v banki naprava za alarm, ki jo more sprožiti blagajnik Germain s pritiskom noge. On pa je že iznašel sredstvo, da ne bo ta naprava delovala. Približno mesec dni pred napadom na visoki železnici je prišel Tony Pantano zopet k meni in mi predlagal, da oropamo blagajniške sluge. Izjavil je, da bi ugrabili najmanj 22.000 dolarjev, od katerih zahteva le 10 odstotkov. Sporočil sem to svojemu bratu in pripravljena sva bila dati Tonyju 10 odstotkov. Vsi smo se nato sestali v mali letni hišici v Brouxu in sicer večkrat ter pri tem pretresali vse podrobnosti napada. Sklenili smo, da izvedemo napad dne 14. novembra dopoldne. De Saro in Farino sta dobila nalog, da ustrelita oba blagajniška slugi. Moj brat Morris naj bi v vozu znamke Cadillac čakal pri postaji visoke železnice. Jaz pa naj bi čakal malo višje na cesti. Po streljanju sem vozil za Cadillacom in prehitel avto, ki je zasledoval bratov avtomo- bil in mu zasipu pot. Potem sem se vrnil v svojo pisarno in ostal tam ves dan. Pozneje smo se sestali v mali hišici v Brouxu, da si razdelimo plen. Od takrat se z drugimi nismo več sestali. S svojim bratom sem se odpeljal v Philadelphijo, kjer sva zvedela, da nas zasleduje policija. Pozneje sem se vrnil v New York, kjer sem se skrival. Morris se je odpeljal v Cleveland, kje pa se nahajata Pantano in de Saro, nimam pojma. Kakor se mi zdi, sta se hotela Farino in de Saro vrniti v Italijo. »Kje stanuje Pantano?« je vr>i... *t neki uradnik. »V Brooklynu, Bay Parhurey — šest hišnih blokov daleč od Westend-banlie.« Kriminalni uradniki Charko Eason, Ja mes Dowdell in Edward Fitzimmons so takoj odšli, d i poizvedujejo na tem naslovu. Bilo je tik pred polnočjo. Ko pridejo do označenega naslova — bila je to nizka hišica — potrkajo uradniki, nakar jim nekdo odpre ter izjavi, da Pantano ni doma, da ga pa vsak hip pričakujejo. Kriminalni uradniki so se nato skrili na drugi strani ulice. Bilo je že okoli dveh ponoči in še ni bilo sledu o Pantanu. Ura je tekla naprej: dve petnajst, dve trideset, dve štirideset. Ob tričetrt na tri pa je prišel po cesti s hitrim korakom mlad mož in šel proti vratom, ki so bila pod stražo. Hitreje, kakor je to mogoče popisati, so se vrgli detektivi nanj. »Pantano?« (Dalje prihodnjič.) Za ureditev našega izvoza žNaric Uprava beograjske trgovinske zbornice je pripravila za svojo sejo, ki se je vršila 31. julija in 1. avgusta, vrsto predlogov, ki se tičejo ureditve letošnjega izvoza in plasiranja našega žita na tujih tržiščih. V tem smislu je zbornica poslala na pristojna mesta predloge in zahteve za pospešenje prevoza blaga za izvoz. Velike zaloge žita vseh vrst, ki se nahajajo po skladiščih in po kmečkih kaščah, prizadevajo mnogo skrbi našim poljedelskim krogom, kakor tudi trgovinski zbornici, ki stori vse, da pomore gospodarskim krogom. Še vedno imamo v državi neizvoženih okrog 20.000 vagonov stare koruze in nekoliko tisoč vagonov pšenice. Na seji trgovinske zbornice se je razpravljalo tudi o vprašanju zakona o delniških družbah, ki ga sedaj izdeluje trgovinsko ministrstvo, kakor tudi o vprašanju obrtnega zakona, ki je že dobil zadnjo stilizacijo. Na slojem zadnjem bivanju v Bukarešti je prvi podpredsednik Privilegirane izvozne družbe generalni direktor dr. Šičarevič dosegel, kakor sam izjavlja, popoln sporazum z romunskimi izvozniki glede stalnega stika in sodelovanja s Privilegirano izvozno družbo v pravcu medsebojnega obveščanja o cenah in o povpraševanju za žitarice, da se izključi medsebojna konkurenca. V tem smislu je Privilegirana iz-vozniška družba že začela poslovati z romunskimi izvozniki. Tudi ostale gospodarske korporacije, predvsem Narodna banka in prometne institucije, se trudijo in proučujejo načine, kako bi naš letošnji žitni izvoz dosegel kar največ uspeha. Privilegirana družba za pospeševanje zunanje trgovine, si je ustvarila obširen informacijski aparat, kakor tudi druge važne pripomočke, ki bodo pripomogli, da se bo naša jesenska žitna kampanja dejanskemu stanju primerno razvijala. Gospodarske vesti X Občni zbor hmeljarskega društva r Žalcu. Hmeljarsko društvo v Žalcu je sklicalo za nedeljo 3. avg. občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Določila o dninah obiralcev. 2. Porodilo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. X8 Za pospeševanje naše industrije. V ministrstvu trgovine pripravljajo referat glede pospeševanja naše domače industrije, posebno iekstilne, ki je dala do sedaj še precej dober rezultat. Posvetila se bo posebna pažnji po-vzdisi industrije v vsej državi, kakor tudi pospeševanju vseh ostalih panog, ki pomagajo pri napredku industrije. V tem referatu so obsežene vse potrebne dopolnitve m izpremcmbe pri delih za čim uspešnejše napredovanj naše industrije. Pomagati se hoče tudi v*«m onim rentabilnim in koristnim industrijskim podjetjem, ki so zaradi splošne gospodarske knze zsšla v težak položaj. Pomoč se jim hoča dali na ta način, da se oproste nekator.h davkov, uvoznih carin itd. . X Prodaja smrekovega lubja. Direkcija sum v Ljubljani sprejema do 18. avgu?ta t. 1. ponudbe glede prodaje smrekovega lubja. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). X Jugoslavija na pekovskem kongresu r Chicagu. 22. sept. t. 1. se bo vršil v Chicagu pekovski kongres, na katerega so prejele tudi jugoslovanske pekovske organizacije vabilo. — Imenovane organizacije so določile kot zastopnika jugoslovanskih pekov gosp. Ljubomirja Mandiča, pekovskega mojstra v Beogradu, ki bo zastopal jugoslovansko pekovsko obrt na tem X Državno tovarne oljčnega olja. Beograjski listi poročajo, da se na merodajnih mestih pro-učuje vprašanje ustanovitve dveh državnih to-varn za izdelovanje in rafinerijo oljčnega olja. Ena tovarna naj bi se zgradila v Makarski, druga pa v bližini Dubrovnika. S tem se namerava onemogočiti špekulacijo z dalmatinskimi olivami. X Kriza švicarsko tekstilne industrije. Švicarska tekstilna industrija preživlja prav resno gospodarsko krizo. V tkalnicah bombaževin je preko 2500 tkalnih strojev ustavilo obrat. Od 1. avg. dalje pa se namerava ustaviti delo še na nadaljnih 4000 strojih. Tudi manjše predilnice so bile v zadnjem času primorane vsled pomanjkanja naročil ustaviti svoje obrate. Izvoz tekstilnih izdelkov stalno pada. Domača tržišča pa »o občutno ogrožena od cenejše inozemske konkurence. X Diskontne mere v Belgiji. Belgijska narodna banka je uravnovesila diskontno mero na tuje menice na dva in pol odst., na lastne menice na 3 odst., na lombardna posojila pa po 3 in pol odst. X Vprašanje bolgarskih reparacij. Bolgarska službena agencija poroča, da glavni repa-racijski komisiji v Parizu ni bilo mogoče zaključiti bolgarskih reparacij, ker še niso ratificirane vse tozadevne pogodbe. Predvsem zavlačuje ratifikacijo o sekvestrih Romunija. V smislu liaaških konvencij in mirovnih pogodb je reparacijska komisija uničila priznanice v znesku ene milijarde frankov, ki so bile izdane v vojnem času s strani Bolgarije. Nadalje je reparacijska komisija dovršila zaključke o vprašanjih, ki se nanašajo na Madjarsko in Bolgarijo. DOBAVE Dne 12. avgusta t. 1. se bo vršila pri glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 2000 komadov žimnic in 1000 komadov blazin; dne 14. avgusta t. L glede dobave zdravilnih kemikalij; dne 16. avgusta 1.1. glede dobave svilenega papirja in zamaškov; dne 21. avgusta t. 1. glede dobave medicinskih stekel; dne 23. svgusta t. 1. pa glede dobave konjaka, ruma, špirita. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem slagalištu.) Mag. št. 24030/30. ref. V. 188 Razp is Občinska uprava mesta Ljubljane razpisuje oddajo slikarskih in kleparskih del v poslopjih »Liceja« in »Mladike« v Ljubljani. Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami pri mestnem gospodarskem uradu, soba 15. Ponudbe je vložiti do 9. avgusta 1930 ob 11. uri dop. isto tam. Mestno načelstvo v Ljubljani dne L avgusta 1930 Dne 14. avgusta t. 1. se bo vršila pr.l Komandi mesta v Bihaču licitacija glede dobave mesa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg olja, 5000 kg riža; do 13. avgusta t. L glede dobave 1000 kg cilinderskega olja, 100 litrov špirita, 3000 kg bencina, 1000 kg petroleja, 2000 kg kompresorskega olja, 1000 kg belih krp za čiščenje, 21.000 komadov opeke, 50.000 kg komadov strojne opeke, 3000 kg strojnega olja in glede dobave 1 blagajne-VVertheim. Dobava konj. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje nabavo 1 para težkih konjev, ki se vrši dne 18. avgusta t. 1. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji.) Borzna poročila dne 1. avgusta 1930. Devizna tržišča. Ljubljana, 1. avg. Amsterdam 22-715, Berlin 13'465—13-495, Bruselj 7-8926, Budimpešta 9'8905, Curih 1094-40-1097-40, Dunaj 7'9598-7-9898, London 274-72. Newyork 56'28, Pariz 221-87, Praga 166-81-167-61, Trst 295-35. Zagreb, 1. avg. Amsterdam 22‘715 bi., Dunaj 795-98-798-98, Berlin 13-465—13-495, Bruselj 798-2G bi., Budimpešta 987-05-990-05, Milan 294-293—296-293, London 274-32—275-12, New-york ček 56-18-56-38, Pariz 220-87-222-87, Praga 166-81—167-61, Curih 1094-40—1097-40. Beograd, 1. avgusta. Berlin 13-4650—13‘4950, Dunaj 795-98—798-98, Budimpešta 987'55 do 990-55, Curih 1094-40—1097-40, London 274-35 do 275-15, Milan 294-35-296-35, Newyork 56*18 do 56-38, Pariz 220-87-222-87, Praga 166-81 do 167-61. Dunaj, 1. avgusta, d. Berlin 168-99, Amsterdam 284-87, Kopenhagen 189-75, Stockholm 190, Newyork 707-10, London 34-4166, Pariz 27'83, Bruselj 98-97, Praga 209686, Beograd 12'545, Budimpešta 124-03, Bukarešta 4-2136, Varšava 79-33, Sofija 5-125, Milan 37-035, Curih 137-46. Curih, 1. avg. Beograd 9125, Pariz 20-245, London 25-06625, Newyork 514-55, Bruselj 72-05, Milan 26-95, Madrid 58-50, Amsterdam 207-275, Berlin 123, Dunaj 72‘775, Sofija 3'74, Praga 15-26. Vrednostni papirji. Ljubljana, 1. avg. 8% Bler 98, 7% Bler 88, Celjska 160, Ljublj. kred. 122, Praštediona 905, Kred. zav. 170, Vevče 124, Stavbna 40, Sešir 105, Ruše 280—300. Zagreb, 1. avg. Drž. papirji: 7% in vest. posojilo 88-25—88-75, vojna škoda ar. 439‘50 do 439-75, kasa 439-50—439-75 (439), avgust, nov. 440 bi., dec. 438-50—439-50, 4% agrar. obv. 54-75, 7% Bler pos. 86-50-86-75 (86-875), 8% Bler pos 97-25—98, 7% pos. hipot. 85-75—86-50 (85-75). — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 907-50-912, Union 191-50-192, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 63 d. — Industrije: Sečerana Osijek 310—314, Trboveljska 403—407, Slavonija 200 d., Vevče 124 d. Beograd, 1 avgusta. 7% in vest. pos. 8250 (50 tisoč kom.), 4% agrar. obv. 55-75—56-75, 7% pos. Hi pot. b. 88-50, 7% Bler 89 (5000 dolarjev), 8% Bler 100 bi., 6% Begluške obv. 75 d., Rdeči križ 56 bi., Tobačne srečke 35 bi., vojna škoda 451—451-50 (600), ultimo nov. 459 (500), Narodna b. 8250 bi., Jugoslovanska udružena b. 95 d., Trgovsko obrtna b. 160 d. Dunaj, 1. avgusta, d. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-49, Dunav-Sava-Adria 11-90, Prioritete 91-80, Ruše 35-25, Trbovlje 49-35, Leykam 4-15. Notacije naših drž. papirjev v inozemstvu. New York, 1. avgusta. 8% Bler 96—97, 7% Bler 86-86-75, 7% pos. drž. hipot. b. 85-86. London, 1. avgusta. 7% Bler 85—86 50. Žitna tržišča. Tendenca za žitarice čvrsta, brez prometa. Ljubljana, 1. avgusta. Pšenica: nova bačka 80-81 kg 240—242-50, nova bačka 79-80 kg 235 do 237-50, nova bačka 78-79 kg 230—232-50. — Koruza: bačka 180—182-50. — Ječmen: novt spomladanski pivovarski 69-70 kg 220—222-50, novi ozimni 66-67 kg 185-—187-50. — Oves: novi baranjske provenience 210—215. — Rž: nova bačka 72 kg 170-172-50. — Moka: bačka nularica stara 405—410, nova 395—400. Novi Sad, 1 avg. Pšenica gornjebačka 79-80 kilogramov 175—177-50. Vse ostalo neizpreme-njeno. — Promet: pšenica 11 vagonov, ječmen 10, koruza 25, moka 9, otrobi 14 vagonov. Tendenca neizpremenjena. Sombor, 1. avg. Pšenica: bačka Tisa šlep 80 kg 177-50-182-50, bačka 78 kg 172-50-177-50, sremska 78-79 kg 172—177-50, ban. Bega šlep 79 kg 172-50—177-50, gornjebačka 79-80 kg 175 do 180, ban. Bega kanal 79-80 kg 175—180, slav. 78 kg 160—165. — Oves: bački 145—150, sremski 140—145. — Ječmen: bački 64-65 kg 117 50 do 122-50, letni 69-80 kg 150—160, baranski 70 kg 160—170. — Koruza: bačka 127-50 do 132-50, avgust 130—132-50. — Moka: bačka 6 235*246. Jiatala neizpremeiuana. J[go ostala ste* izpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 217-5 vagonov. Budimpešta, 1. avg. Tendenca slaba, promet živahen. Pšenica: okt. 18-79—19-03 (18-80 do 18-81), marc 20-43-20-72 (20-46-20-47). Rž: okt. 12-53-12-73 (12-53-12-55), marc 13-73 do 13-98 (13-73—13-78). Koruza: avg. 16 56 do 16-68 (16-50-16-55), sept. 16-70-16-90 (16-70 do 16-75), trs. avg. 13-65-13-70 (13-65-13-70). Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca neizpremenjeno mlačna. Zaključki: 2 vagona hrastovih pragov; 5 vagonov desk; 1 vagon brzojavnih drogov. Spori Kako je Uruguay premagal Argentino Na dan finalne tekme je napolnila ogromna množica Narodni stadion v Montevideu. 125.000 ljudi je našlo prostora, več tisočev občinstva pa se je moralo vrniti, oziroma so pred stadionom čakali na rezultat. V častni loži je priso-stval tekmi predsednik republike s vsemi ministri in drugimi uglednimi osebnostmi. Pred pričetkom igre je godba odigrala štiri himne držav, ki so se plasirale v finalne tekme: Najpreje uruguaysko, nato argentinsko, ameriško in jugoslovansko. Nato sta prikorakala na igrišče oba finalista, burno pozdravljena od navzočih. Igra se je začela v izredno ostrem tempu. Uruguay napada, argentinski vratar drži nekaj ostrih strelov. V 15. minuti prodre Dorado, predribla tri igralce in plasira neubranljivo. Uruguay vodi 1:0. Iniciativo prevzame Argentina. Napadalna vrsta je v sijajni formii in izvede vrsto krasnih napadov. Defenzivna formacija Uruguaya je na mestu in sproti odbije vse napade. Izvrstna krilska vrsta Argentine vedno znova zalaga svoj napad z uporabljivimi žogami. V 25. minuti sledi izenačenje — Varalo prevara z uspelim trikom obrambo in žoga je v mreži. 1 : 1. Argentine ni mogoče zadržati. Uspeh je podžgal igralce, ki peklenski tempo še stopnjujejo. Publika bodri na prav južnaški način. Akcije se tako bliskovito izvršujejo, da je skoro nemogoče zasledovati situacije. Uruguayci so potisnjeni v obrambo in uporabljajo vsa dovoljena sredstva. Vse zastonj. V 85. minuti dobi Sta-biles žogo — njegova bomba je neubranljiva. 2 : 1 za Argentino. Uruguayci popuščajo — tempo je strahovit. Obema moštvima se nudijo šanse, vendar akciji niso izvedene dovolj energično. Prvi polčas konča z očitno premočjo Argentine. V odmoru se čujejo razne prognoze, splošno se sodi, da bo zmagala Argentina, ker je njena obramba bolj spočita. Pričetek druge polovice pa takoj pokaže, da Uruguayci niso tako izmučeni. Popolnoma povzamejo komando v svoje roke. Obramba stoji kakor zid, napad pa vprizarja prave čudeže. Argentinci igrajo z redko zagrizenostjo. Požrtvovalno branijo svoje svetišče in zastavijo vse sile, da drže rezultat. Uruguay igra s podvojeno silo, napad izvaja sijajne poteze, ki ustvarjajo pred nasprotnikovim golom kritične situacije. Vratar Argen-tije brani neverjetne stvari, mnogokrat je že na vseh ustih beseda gol, toda vratar se zdi nepremagljiv. V 17. minuti je zopet gnječa pred golom Argentine. Vratar je popolnoma zakrit in vodja napada Uruguaya — Cea zabije mimo backov neubranljivo in izenači. 2 : 2. Argentina popušča. Njihove akcije so raztrgane, nikake skupnosti ni več. Publika navdušuje svoje moštvo. Tempo je naravnost strašen. S strelovito brzino se prenaša žoga z ene strani na drugo. V 38. minuti dobi žogo fenomenalno levo krilo Iriatre in zabije najlepši gol dneva. Uruguay vodi 3 : 2. Gledalci se obnašajo kot nori: nekateri se smejejo, drugi pla-kajo in se medsebojno objemajo. Argentina se je zopet znašla, toda napad je brez moči napram železni obrambi Uruguaya. Igra je odprta, vendar so napadi Uruguaya mnogo nevarnejši. Dorado doseže v 40. minuti končni rezultat 4 : 2 za Uruguay. Ne reditelji, ne policija ne more zadržati gledalcev. Vse hiti na igrišče — zmagovito moštvo dospe v kabine na ramenih navdušene publike. Jugoslavija na tretjem mestu Po tekmi Uruguay — Argentina je bil objavljen končni placement svetovnega prvenstva: 1. Uruguay, 2. Argentina, 3. Jugoslavija. Na zmagovalnih drogih so se pojavile tri zastave: v sredini uruguajrska, na desni argentinska, na levi jugoslovanska. Godba je igrala himne vseh treh držav. Tekma Jugoslavija — Zedinjene države se ni vršila in bo torej mogoče le tri možnosti, ki so nam prisodile 8. mesto: 1. da je odločil žreb v našo korist. 2. da se radi zmage Uruguaya nad Argentino smatra Jugoslavijo kot močnejše moštvo, ker smo napram močnejšemu Uruguayu dosegli isti rezultat kot Zedinjene države napram sla-bejši Argentini. 8. da je Amerika, kar je najverjetnejše, odstopila od tekme za 3. mesto. Naj si bo tako ali tako, Jugoslavija je na tretjem mestu. Potek prvenstvenega turnirja je dokazal, da smo to mesto več kot zaslužili in da bi najbrže dosegli še boljši placement, da niso igrali odločilno vlogo dolarji. Vinskega pomnika za Slovenijo, vpeljanega, sprejmemo takoj. Ponudbe pod ,Zmožen‘ na Aloma Company, Ljubljana 185 perfektnega In samostojnega v slovenski in nemški korespondenci sprejmejo. - Ponudbe pod .1. september" na Aloma Company, Ljubljana 184 Irvežbanega šoferja po možnosti verziranega v elektrotehničnih opravkih, sprejmemo. — Ponudbe s spričevali in podatki dosedanjega zaposlenja pod „Šofer“ 186 na upravo »Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4 Obiskovalcem vseslovanskega gasilskega kongresa 187 se priporoča gostilna Angela Verče Ljubljana, Kersnikova ulica 5 Točila se bodo prvovrstna vina in sveže pivo. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago Za prijazen obisk se priporoč» Senčnat vri ANGELA VERČE 183 Razp is Kranjska hranilnica v Ljubljani razpisuje oddajo zidarskih del pri obnovitvi fasad itd. na poslopju drždvne realke v Ljubljani. Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami pri Ravnateljstvu Kranjske hranilnice v Ljubljani. Knafljeva ulica št. 9. Ponudbe je vložiti do 8. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne pri Ravnateljstvu Kranjske hranilnice. Ljubljana, dne 31. julija 1930. Mag. štev. 24829/30 ref. IX. Razp 180 IS Občinska uprava mesta Ljubljane razpisuje oddajo zidarskih in ostalih del za .napravo javnega stranišča v Spodnji Šiški Navodila In razpisne podloge se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II, v času uradnih ur od pondeljka dne 4. avgusta 1930 naprej. Ponudbe je vložiti do dne 9. avgusta ob 11. uri dopoldne isto tam. Mestno načelstvo v Ljubljani dne 28. julija 1930