leto VI., it. 51.
PoStnSna plačana v gotovini.
V ijtabijani, -v s®fo®to 4* marca 1d22. Posaen. št. 75 par.
HdPREJ
Glasilo Socialisti {na stranke lugoslaviie.
Izhaja razen pondeljka in dneva po pravniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 0-L Stane mesečno 27-’ pšeničnih kg, celo-letno :K> pk. V marcu 1022 računamo pk po 4 diu.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm GO p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
m
ČUJTE!
Dve poročili imamo za vse ročno In duševno delavstvo. Prečitajte si jih, sodite in strnite svoje vrste!
Zastopniki kpaiiranih železničarjev poročajo, da so dobili vtis, da se zanaša železniška uprava Še vedno bolj na zakon o zaščiti države, kot pa na izvrševanje dolžnosti, ki jih ima napram svojim uslužbencem in »podanikom«. G. minister je pooblaščen, da se posluži v slučaju Straj-ka ali pasivnega odpora vseh zakonitih sredstev proti uslužbencem.
Istočasno, ko je dal železniški minister zastopnikom železničarjev cinično izjavo, da se jim bo mogla do jeseni plača Za spoznanje povišati, seveda pod pogojem, da bodo pridni, štrajkajo bančni sindikati proti prvemu skromnemu poskusu finančnega ministra, ki je pričel stremeli, da se neznosno dviganje cen omeji.
Minister Kunmnudi je izdal narcdbo, ki podreja vso devizno trgovino kontroli Narodne banke. Ne bomo in tudi ne moremo soditi, v koliko bodo naletele posamezne določbe tega pravilnika praktično na težave, izvirajoče iz tega, da je Narodna banka za ta promet Se slabo organizirana. Eno pa je gotovo. Vsaka akcija proti draginji se mora začeti pri kontrolirani in normiranju uvoza Ut izvoza. Mi smo že ponovno povdarjali, da bo treba tozadevno še vse učinkovitejših odredb, leot pa jih predvideva pravilnik g. Kuma-nudija. Gotovo je na drugi strani tudi to, da je kakor vsak začetek, težak začetek tudi tukaj, da bi se pa dale vse težave
pred tretjim mejnikom.
(K IH* umetniškemu večeru 18. februarja y ljubljanskem »Mestnem domu« in k nastopom po proletarski Sloveniji.) (Dalje.)
Tone Seliškar je stal po par v »Kresu« objavljenih stvareh na tem večeru pred nami kakor dovršeno presenečenje, ogromen, silen, nežen, divji, ves mož kakor Vvalt Whitman *, slovenski peter BezruČ** z vso njegovo ljubeznijo in /, njegovim sovraštvom.
Njegov stih, še neizčiščen, surovo obdelana čer, malokdaj zapoje v mehkem akordu, božajočem kakor majhna, bela ženska roka. malokdaj rnoreš ob njegovi besedi (kakor ob Cankarjevi iz prvega dela »Erotike«) misliti na enakomerno, komaj slišno godbo visokih godal: »(Ob steni) je stal oltar... — Na sredi njega kelih jo sijal. — v njem vrel je ogenj, čudežno dišeč — ko ražtnarin.***<. (*Besede mojih velikih dni, lil.«)
* Walt \Viiitman, največji ameriški pesnik-filozoi in, kolikor je meni znano,
razmeroma lahko in kmalu premagati, če bi ne bilo tukaj volje in namere, da se nove odredbe onemogočijo. Bančniki in borzijanci Štrajkajo in izvajajo pasivno resistenco. To v tistem trenotku, ko ima vlada za uradnlltvo same obljube, za železničarje pa še teh ne, za vse skupaj pa grožnjo t batinami in militarizmom.
Trpke besede nam silijo v pero. Bor-zijanci in vlada naj vedo, da je mera polna. Če hoče vporabljati vlada lije vojake, naj jih vporablja z vso energijo na pravem mestu — in imela bo 99 odstotkov prebivalstva za seboj. Ce pa se izkaže, da so borzijaaci močnejši, kakor vlada in da so v stanu zatreti v kali vsak. tudi najskrom-nejši poskus za zboljšanje razmer: potem mora postati vsakemu jasno, tudi slepcu, da je treba med izkoriščevalci in ljudstvom — boja,
Zapisali smo te dni več ko eno besedo o draginji. Nismo pa zapisali ne, ene besede, v katero ne bi tudi verjeli. Čitali pa smo, da so to, kar mi govorimo, same besede, volilni manevri menda — medtem ko so dejanja drugje.
Tisti, ki je na vladi, je edino odgovoren za dejanju- Mi pa vršim-o svoja dejanja s tem, da organiziramo v enotno bojno fronto vse tiste, ki so prišli do spoznanja, da brez trdega boja ne bo šlo. In če stavimo zahteve, ki niso demagogija, je tudi to dejanje. Vsf tisti, ki ste prišli do prepričanja, da tako ne gre več, brez razlike ali ste ročni ali duševni delavci, pozdravljeni v naši bojni fronti! Komur so banke več kot v!, naj ostane z bankami sam. Ne rečemo, da velja to za demokrate, saj je finančni minister tudi demokrat, a videli
bomo, ali bo znala stranka svojega ministra dovolj podpreti. »Jutro« prinaša oglas bančnega sindikata o štrajkn brez besedi-, te odpora, če bodo ministri pred borzi-janci poklekovali, če se bo udajala vlada istočasno njihovemu diktatu — ko bodo uradnike in železničarje zapirali — potem naj 'vedo, da bo boj. in drugačen bo ta boj, kakor je bil boj morda kdaj v preteklosti — zakaj v ta boj stopi ročno in duševno delavstvo enotno! Naša fronta bo rnočna in nepremagljiva — zakaj v njej se bo zbralo vse, kar je poštenega in kar je prišlo do prepričanja, da je treba postaviti proti sili kapitala in borzijancev — silo dela in duha. Prepričani smo, da bo socialistični parlamentarni klub veren tolmač čuvstev, ki jih vzbuja vladanje z neenako pravico.
Stal je zadnjič pred nami, vpokojen železničar penzionist, hlapce Jernej ob zadnji postaji svoje poti:
»Neumen svet pa še veruje, da je Bog. Kapitalist jc Bog — mi pa suio zavrženi hudiči, Pa bomo zaškripali z zobmi, tako glasno, da se bo Bogu zmračilo. -In takrat bo zmagalo peklo rta svetu. Peklo, ki pojde preko vsake razumne misli!«
OBČNI ZBOR LJUBLJANSKE PODRUŽNICE KOVINARJEV.
V	nedeljo, 26. februarja se je vršil občni zbor ljubljanske podružnice kovinarjev, ki ie bil eden najlepših, kar jih je ia podružnica imela. Udeležba je bila za ljubljanske razmere zelo lepa, občni zbor je bil sklepčen, kar je za Ljubljano velika redkost
Taka razpoloženja so pri njem redka ki ne trajajo ciolco. Sredi njih udari iz njega elementarna strela in jih zdrobi. Včasih se izvrši tak nenaden preobrat sredi stiha, plane vanj in valovi, skuša se uleči In trepsče do konca pesmi ter raztrže mirno uorauost merskega gibanja. Že ta zunanja dinamična neenakomernost jc tisto, kar človeka razdraži in ga priklene do konca. Tako n. pr. v pesmi »Dva dimnika^, kjer pričenja s tihim, skoro idiličnim opisovanjem trboveljske okolice, sc v tretji kitici razburi in pre-sploh največji med vsemi. Letaš bo 30 let, odkar je umi.
'* Peter Beznic. Šlezijcc, katerega
■Šlezke pesmi« so izšle v Albrehtovem prevodu tudi eri nas (dobite jih v tajništvu SSJ v Ljubljani, poštni predal 168, za K 25), poje o .socialnem h\ nacionalnem umiranju svojega rodu na Tesin-skem, pred zlomom Avstrije. Bezrnč je grandiozen.
*** Da prihranim nekaj prostora, sem citatc Seliškarjevih pesmi podal ne-ločene po verzih. Kjer stoii pomišljaj, pričenja nov verz. V oklepaju na koncu citata naslov dotične pesmi.
živi izmenoma vsa razpoloženja strahu, jeze in skoro mistične zamaknjenosti.
Pesnik je tu pa tam še vedno nekoliko vezan po srednjeveški pesniški šari pravilnih stopic, rim na koncu in podobnem, a že nrav malo in resničnoj prostega umetnika-recitatorja bi tisto malo ne motilo in bi imel hvaležno priliko, da z vrsticami cue same njegove pesmi izrazi vse človeške afekte od tihe ljubezni, v odtenkih do groznega razmaha besne žalosti in upanja, škripajočega z zobmi.
Pa ne gre toliko za to. kakšno zunanjo obliko rabi Seliškar za svoje pesmi, gre za to. kakšna vsebina in kakšen nazor se kristalizira v čudodelni epruveti njegovega duševnega kemičnega snovanja. Gre za svetovni nazor.
Že pred vojno smo cenili umetnika tem višje, čimbolj je njegova ustvaritev mogla imeti za človeštvo širok pomen: vem n. pr., da >o na Ruskem presojali umetnika vedno in najprvo po njegovem svetovnem m modrosiovnem nazoru; in mi po svetovni v-ojni, ki je nekoliko površnemu zapadu usmerila možgansko delovanje bolj proti duhovnosti, tudi mi polagamo teni stvarem dandanes več uažnje.
Ker je bil bivši predsednik sodrug -Širca nujno, zadržan, ter se je v lepem pismu oprostil, je otvoril zborovanje podpredsednik Pastorek.
V svojem otvoritvenem govoru je orisal zgodovino delavskega gibanja ter pozval navzoče, da se poslužijo svoje pravice, ki jo jamčijo društvena pravila in tradicionalno svobodoljubje kovinarske organizacije; da do vedo vse, kar jim je na srcu in da volijo le tiste, katerim zaupajo.
'tajniško poročilo je podal s. Ogrinc.
O	stanju blagajne in članstva je poročal stari veteran kovinarske organizacije s. Sley, ki ie statistično dognal, da vkljub težkemu stanju podružnica lepo napreduje.
S. Svetek ie poročal o stanju organizacije iu o njenih potrebah z ozirom na akcije, ki iih organizacija izvaja. Priporočal je, da določijo tedenske prispevke tako, da bo žrtvoval vsak kovinar zaslužek ene ure na teden svoji organizaciji
—	svoji bodočnosti.
V novi <xlbor so bili soglasno izvoljeni: Predsednik: Pastorek, odborniki: Jankovič, Družntk, Siey. Arnšek, Širca Alojzij, Urakar. Trobonjača, Umek, Ahčin, Gorišek, Strgar, Pegan, Pančur, Repar, Kropar, Kramer, Otoreuec. Kontrola: Kosmač. Mostar. Delegata za kongres centrale: Jankovič, Otorepec.
S. Ropret je predlagal, da se članski prispevki zvišajo že pred kongresom centrale, da si bo podružnica zbrala nekoliko lastnega fonda. Predlagal je, da se prispevki zvišajo po predlogu centrale: eno uro na teden, in sicer od 10 tedna dalje.
Končno je s. Tavčar v lepem govoru orisal razmere, v katerih kovinarji žive ter naglašal, da si bodo svoje stanje zboljšali le s treznim delom v organizaciji.
Kdor je ta občni zbor videl in imel priliko poslušati stvarne in odkritosrčne debate, ta je trdno prepričan, da se vsem razdiralcem skupaj ne bo nikdar posrečilo omajati samozavesti ljubljanskega kovinarja.
V novi odbor so bili izvoljeni najboljši izmed dobrih, sami taki, ki vedo kaj hočejo.
V	euem oziru mi Seliškar tudi kot človek ugaja med drugimi. Realist, zdrava natura, ki ne filozofira mnogo in nič
o	breztelesnih vprašanjih, ki jim sedanji svet še ne. more dati končnega odgovora, zdrava natura, ki se ne briga niti za prstek za kako nezemeljsko poduševlje-nje, zdrava natura, ki se je Ig enkrat v recitirani zbirki določno vprašala: Kaj je življenje? zavedajoč se, da je življenje v prvi vrsti vendarle tisto, ki ga živimo in ne, kar ?mo si izfilozoiirali. In odgovor?
»Življenje je življenje novemu življenju. — Drugo jutro sem spoznal s stra hoto, — da še ni konca mojemu premišljevanju.« (»Besede m. vel. dni. II.«).
Zaključek, ki si bodo nad njim zagrizeni fanatiki metafizičnega premišlje-valnega naddela in brezplodni iskači lomili in zlomli roke — kar jim kot po njih precej zastrupljeni duša iz vsega srca in z vso hudobno škodoželjnostjo privoščim ...
Samo še na par mestih se posebe dotakne takih motivov in še tam izginejo pred realnostjo. Drugače pa se vsa njegova teža nagiblje k vprašanju, ki je res najtesneje spojeno z življenskim, kot nie-gova dejanska stran, kot okvir, v kate-
Elementi, ki so z mrzlično pridnostjo skušali zmešati kovinarske vrste, so na tem zboru doživeli brezpogojno poraz.
PoiltSIfl®
~r Odbor za zmanjšanje uradnišiva so že izvolili. Za predsednika odbora za redukcijo uradništva jc bil izvoljen demokrat Timotijevič, za podpredsednika pa Agatonovič kot ekspei‘t uradniških organizacij. Komisija ima 11 članov, in sicer 7 poslancev ter 4 zastopnike uradniških organizacij.
—i- V naši narodni skupščini se malo »noonegavijo«, pa so si takoj zopet dobri. Ker jc odgovoril vojni minister zadovoljivo na interpelacijo muslimanskega kluba o že znani okrožnici vojnega ministrstva, so se muslimani potolažili in so zopet za vlado z dušo in telesom.
+ Nacionalistična divjanja fašistov na Reki, Reški predsednik Zanella je proglasil na Reki preki sod. Fašisti namreč divjajo po ulicah, tako, da so trgovine že več dni za d rte. ulice pa popolnoma prazne. Včeraj so obkrožili vladno palačo in metali narfjo ročne granate. Policija ni m o" la upostaviti reda niti tedaj, ko so ji ozišlj na pomoč laški karabinjerji.
-i- Ministra sta že odločila o vseh vprašanjih hiternacionalne politike. O posvetovanjih v Bratislavi sta izdala dr. Beneš in Ninčič službeni komunike, ki pravi: »Na današnji konferenci sta ministra drug drugega informirala o svojih političnih razgovorih v Bukarešti, Parizu in Londonu. Ministra sta razpravljala
o	vseh vprašanjih internacionalne situacije kakor tudi o medsebojnem razmerju obeh držav. Ministra sta se posebno bavila s konferenco o Genovi ter z organizacijo pripravljalnega .dela, odnosno s sestankom ekspertov Male antante in Poljske, .ki se prične dne 5. marca v Bglgradu. Oba ministra sta konstatirala nopolno soglasje v vseh predmetih, političnih in gospodarskih problemih.«
-!- Različni princi Wiedi si želijo sedeti na prestolih. V Albaniji vladajo čudne razmere. Skoro bi rekli ,da je Albanija kje na koncu sveta. Po vesteh iz Va-lone propagirajo sedaj Albanci princa Wieda. ki naj bj zasedel albanski prestol. Albanci so resnično zanimivi ljudje, ker
h	I	I	i	~ n ~i TP i-----1--T..—
rem se da življenje reševati s pozitivnim delom, kakor so ga učiii največji duhovi in kakor nam ie bilo pokazano že od vsega početka. .co .ie še vse človeštyo tičalo v enem samem drobnem semenu. Tone Seliškar gleda predvsem v živo življenje in vidi prvo rešitev v rešitvi socialnih razmer z vsemi njihovimi izrodki in krivicami. V i o vprašanje je položil vse, kar mu je dano kot umetniku od rojstva.
Pesniška prapodoba, ki se mu je porodila ob neposrednem, doživljanju resnice, pove na včasih /elo drastičen način' več. nego bi moglo povedati suhoparno gledanje na resnico samo — resnico poresniči, besedo, resnično dejanje in razpoloženje z živo besedo. Primer:
»Na oglodanem robu velike hiše stoje. — Oddaleč so kakor sedeči psi, — s stegnjenimi gobci bevskajo v nebo.« (»Podedovana nevolja.«) Okolica iu razpoloženje. podstavek vsaki pesmi!
Razpoloženje, ki ga spremeni v sliko, dejanje:
»Včasih se mi zazdi, da sem velikan: — takrat skopim z eno nogo na Kum, — z drago na Sveto Planino.«
; (»Zimsko jutro«,).
si. že zopet želijo prince na prestol. Cuj dimo se. da si ne poželijo ekscesarja Karla in Zite.
-f Kako izpohtu/ejo imperialistične države svoje pogodbe. Medtem, ko javljajo Japonci v London, da se strogo držijo vseh obveznosti, sklenjenih na wa-shingtonski konferenci, ki jih udejstvujejo s tem, da uničujejo utrdbe Port Arturja in ukinjujejo utrjevalna dela v Tihem oceanu, poročajo iz Moskve, da gradijo Japonci neprimerno veliko število podmornic in bojne ladje vseh vrst, da zasedajo Sahalin z močnimi četami in da so sploh pomnožili svoje oddelke v celi Sibiriji. Položaj je vsak dan bolj kritičen, ker zahteva sovitftska vlada, da izpraz-nijo Japonci njeno ozemlje.
Dnevne mMI.
Neverjetnosti z ljubljanske tehnike.
Iz Brna nam poročajo: Nedavno nam je pravil prof. češke tehnike O., da je prof. dr. K. tl. kot dekan ljubljanske tehnike poslal brnski tehniki dopis odnosno protest, v katerem »opozarja« profesorski kolegij, da se naši dijaki prelahko izprašujejo. vsled česar se nam je bati pre-plavljenja z manjvrednim inženirskim materialom. »Priporočal« je, naj se nas kolikor mogoče privije in ne jemlje nobenega ozira na neznanje češkega jezika. Tukajšnji profesorji so se upravičeno Zgražali nad tem opominjevalnim protestom ljubljanskega dekana. Kot nam jc sporočil prof. O., je brnski rektorat takole odgovoril:	Gospodje	tako mlade
univerze nai sc nikar ne utikajo v interne zadeve že stare in autonomne visoke šola,— Kaj se učimo iz te pripovedke? bi vprašal učitelj na ljudski šoli? Kdor išče, ta najde. Takp poročilo iz Brna. — Ker jc težko verjeti temu nečuvenemu postopanju, pričakujemo od merodajne strani zadovoljivega pojasnila. Mnenja smo, da je odveč še na ta način preganjati naše dijaštvo, ki je vsled neotvo-ritve IV. letnika moralo iti v tujino, kjer se bori z največjimi eksistenčnimi težko-čami.
LiubSiana«
Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da ie z dne 25. februarja otvorila redni avtomo-
Ild. So med drugim verzi, ki govore brez vsake olepšave in svetopisemsko preprosto za cele knjige opisovanj, včasih par besed celo. g rožno tragedijo:
»Ko je bil sedmi sin spočet   jo
bil od očeta-piianca preklet...« (»Sed-inorojenčki«.).
Tako poje o svoji dolini. Vso žalost, up, gnev in trenutno veselje njenega proletarskega ljudstva.
Peter Bezruč! Da, a če sta si po dinamiki in po osnovnem motivu trpljenja široke množice podobna, vendar obstoja poglavitna razlika: Ko je Bezruč kakor jetnik med štirimi stenami svoje domovine. gre Tone Seliškar preko naših mei, je vsečloveški že od vsega početka. Trbovlje, ki so dale ime njegovi zbirki.so le pesniška oznaka za vesoljno zemljo, njihovo propadajoče, poteptano ljudstvo propadajoče, poteptano ljudstvo vsega sveta. Nacionalen ie toliko, kolikor je trpljenje proletarskega razreda kakega naroda prištevanec v vsoti internacionalnega trpljenja vsega proletariata^ Tipično samonaroden ni kakor Bezruč.
»... in sem videl po celem svetu polno takih dolin « (»Dva dimnika«).
(Dalje prihj
bilni promet na progi Vransko-Celic in da vozi avto ocl 1. marca dalje dvakrat na dan po -starem voznem redu, ki se iz-premsni le v toliko, da odide jutranji avto iz Ceija mesto ob C.30 šele ob 7., sicer pa ostane stari vozni red nespremenjen. — Na progi Škofja Loka-Žekz-niki sc z dnem 2. marca izpremeni vozni red v toliko, da odhaja avto iz Železnikov v Škofjo Loko ob 5. in 17.15, s kolodvora v Škofji Loki v Železnike pa ob 10.15 in 19.20. — Na progi Ljubljana-Ce-Ije (začasno pa le do Blagovice) vozi avto od 1. marca dalje zopet po rednem voznem redu.
Umetniška razstava v Ljubljani. V* nedeljo, dne 5. t. m. se otvori slovenske mlade umetnosti JI. umetnostna razstava, ki jo priredita brata Kralja v Jakopičevem paviljonu.
Komite za oskrbo ruskih študentov v Ljubljani nas je naprosil, da priobčimo sledečo notico: 145 ruskh dijakov je prišlo v Ljubljano, večinoma tehnikov. Nastanjeni so na ljubljanskem gradu m v barakah ob Martinovi cesti, lcier žiyijo ti reveži svoje bedno življenje. Brez luči, brez kurjavp, brez posteljnega in telesnega perila so in ležijo večinoma na golih deskah. Da je pod takimi pogoji vsak študij nemogoč, bo priznal pač vsakdo. Zato se je osnoval »Komite za oskrbo ruskih študentov v Ljubljani«, ki si prizadeva zbrati prispevke v denarju in blagu, da ublaži veliko bedo teli ruskih dijakov. Prosimo vse one, ki imajo dobro voljo, da prispevajo po svojih močeh. — Mi 'opozarjamo vse tiste, ki imajo »dobro voljo«, da prispevajo po svojih močeh onim revežem v sovjetski Rusiji, ki niti od daleč ne žive v takih tazmerah kakor omenjeni caristični ruski študentje. Ti imajo vsaj kaj za jesti, medtem ko gladu-j.QČih v Rusiji dnevno umrje na tisoče in tisoče. Darove sprejemajo vse naše socialistične organizacije kakor tudi naše uredništvo.
Predavanje o mladinski organizaciji »Rdečega križa«. Iz Amerike je dospela v Ljubljano Mis Ada Palmer, zastopnica ameriškega »Rdečega križa« za narodni pomladek in delegatka lige »Rdečega križa«. Podala bo smernice k mladinski Vzgoji, ki naj vodijo do tistih vzvišenih ciljev, katere si je postavil ameriški pomladek te organizacije. Vabimo starše na to zanimivo predavanje, ki bo v veliki dvorani »Mestnega doma« dne 4. marca, to je v soboto popoldne ob 17. — »Rdeči križ« za Slovenijo.
Dva koncerta pod okriljem »Glasbene Matice«. V nedeljo, dne 5. marca ob 11. dopoldne: Romanowski-Kogoj. —
V	pondeljek, dne 6. marca ob 20.: Pavla Lovše-Ravnik.
Električna razsvetljava v Mostah. Poročevalec vseh občanov v Mostah poroča v 47. številki, da se je pri napravi električne razsvetljave protežiralo, kar pa po vidiku kemičnih delavcev zaposlenih v kemični tovarni in stanujočih na Selu in v bližini, ni resnično. Električno luč je namreč dobil vsak delavec, če jo je zaželel in če mu je bilo mogoče napeljati, seveda zadovoljenjem tovarniškega ravnateljstva, če pa ima dopisnik dokaze o protežiranju, ga prosimo, da v interesu delavstva, tovarne in tudi njega samega dokaže, kje se ie delala in kdo je delal krivico. Kajti ne želimo, da bi se v našem listu potom nekaterih poročevalcev tudi delala krivica. — Zaposleni kemični delavci v Mostah.
!
Društvo	stanovanjskih	najemnikov	j
za	Slovenijo	v Celju javlja	svojim čla-	s
nom, da se nahaja društvena pisarna v 1 Gosposki ulici št. 19, II. nadstr. ter uraduje v društvenih zadevah vsako nedeljo in	praznik od	9. do 12. in vsak pondeljek
in	soboto od	13. do 14., v	izvanrednih
slučajih po potrebi. V istem času se tudi sprejemalo novi člani in dajejo pojasnila o stanovanjskih zadevah. — Ker ie namen društva velike važnosti, posebno za poznejše čase. ko dobijo hišni gospodarji Droste roke, katerih že komaj čakajo, bi bila potreba slehernega najemnika odstopiti k društvu, da sc isto do tega časa ukrepi. — Dosedanji člani, kateri še dolgujejo članarino, se uljudno vabijo, da jo čimprej poravnajo, ker se mora napraviti račun in sklicati občni zbor.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek, 6. t. m. ob pol 20. predava gosp. ravnatelj o »Življenju rastlin«. Sodrugi, posečajte to visoko kulturno institucijo.
M strasite,
Diskusijski večer v Ljubljani ta teden odpade vsled seje akcijskega odbora proti draginji. Kdor želi. se lahko udeleži te seje (ob 19. na magistratu).
Politični shod na Jesenicah. V nedeljo. dne 5. marca se bo vršil na Jesenicah pri »Jelenu« ob 9. uri javni politični shod. Dnevni red: Državno gospodarstvo in politični Dciožaj. Poročal bo poslanec. Sodrugi vsi na shod!
Dopisi.
Trbovlje. Vsem naročnikom lista »Naprej«, ki dobivajo list po raznašalki na dom dostavljen, javljam škileče:. Uprava lista me je obvestila, da se bo naročnina na list s prvim marcem malenkostno povišala zaradi podraženja tiska. Sodrugi, vam je znano, da se je naš list moral vedno boriti s finančnimi tež-kočami. Uprava, lista nima na razpolago subvencije od vlade ali kapitalističnih bank. da bi mogla list razpošiljati poet ceno upravnih stroškov, če hoče, da ne bo list samo životaril, temveč tudi krepko delal za proletarske interese. In to niegovo delo ni bilo še nikoli tako po-■ trebno kakor je danes. Socialistična Stranka se dobro zaveda te svoje naloge in najmanj, kar želimo socialisti od. delavstva je, da čitajo in - mislijo. Kakor hitro prične delavstvo misliti, ie s _tem takorekoč že uresničijo svoje zahteve in namene. Pokažite, da vam je res do napredka, da ste pripravljeni tudi delati za napredek. In pravi napredek je pomikanje človeške družbe v socializem. Ce ga hočete pospešiti, morate tudi nekaj žrtvovati za ta sveti cilj! Zato bom vsem tistim, ki so ustavili »Naprej«, dostavljal tednik »Liudski Glas«, ki stane mesečno 10 kron. Dolžnost vsakega prepričanega socialista je, da je naročen vsaj na en strankin Jist in da teea tudi čita! Pri tej priliki javljam, da bo raznašalka pobirala naročnino dvakrat mesečno po 20 kron, da boste na ta način lažje nlačevali. Vse naročnike, ki dolgujejo naročnino, prosim, da io čimprej poravnajo. — F r a n Rinaldo. zaupnik..
Umetniški večer v Trbovljah bo v nedeljo, 5. t. m. ob IS. Nastopili bodo znameniti zastopniki mlade umetnosti, i oesnik Tone Seliškar, pisateljica
I	Štefanija Ravnikar in pesnik Anton
i	Podbevšek. Umetniški večeri sc bo-
I	do vršili še na Jesenicah, v Celiu, v J Crni in najbrž tudi v Mariboru.
Šport.
Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije »v Planici« dne 26. t. m. ie ka-cor smo se prepričali tudi — v filmu — dobro uspela in bomo imeli priliko videti ta velezanimiei športni film — prvi te vrste v Sloveniji — že drugi teden! Opozarjamo vse športnike, posebno tekmovalce in druge udeležence na bivši tekmi, naj se že sedaj prijavijo pri Gener. ko-misarijatu za tujski promet za prva kino-nredstavo (kino »Ideal«), da se jim re* zervlrajo sedeži.
VII. smučarski vel. »zlet se bo vršil najbrže 11. in 12. t. m. na Rožčico 1594 rn in Hruški vrh 1777 ra v Karavankah. Podrobni program prihodnjič!
Pregledno ekonomičnih razmerah v Jugoslaviji New York (Jugoslovanski oddelek F. L. 1. S.) E. Dana Duxand, načelnik vzhodno-evropskega odseka Trgovskega oddelka (Department of Commerce) priobčuje v »Commerce Re-ports«, uradnem tedniku tega Depart-menta. sledeče poročilo o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji:	Manjša	letina.
Jugoslavija, v nasprotju s sosedno Bolgarsko, je imela slabo letino. Glasom uradne cenitve, ki je bila sporočena ameriškemu ministru 11. Percival Dodge, je letina 1921. znašala v metričnih tonah:, koruza 1.800.000. pšenica 9SO.OOO, ječmen 270.000, oves 300.000, riž 150.000 in krompir 950.000. Letina je bila za vse te postavke manjša od one prejšnjega leta, vsega skupaj povprečno za 20 od sto. Vzrok za ro je baje dolga suša, dasi so železniške razmere in riziko, ki ga nestalna izvozna politika nalaga poljedelcu, bržkone neugodno vplivali na setev. — Nestalna valuta. Vzlic uvedbi stroge kontrole nad transakcijami z valuto, je vrednost dinarja še vedno nestalna. Zdi se. da ie kontrolni komisiji bolj na srcu dviganje dinarja, nego njegova stalnost. Med 5. novembrom in 9. januarjem se je dinar dvignil od 1 centa in dveh desetink v New Yorku na 1 cent 44 stotink; v tej dobi je trikrat znatno padel in se zopet povspel navzgor. Finančni minister baje pripisuje padec dinarja tekom poletja in ieseni — od 3 centov in 6 desetink na l cent in dve. desetinki — bolj neugodnemu trgovskemu ravnovesju med uvozom in izvozom in spekulaciji, kot izdaji pa-uirnatih novčanic. Bankovci v cirkulaciji, izdani ocl Narodne banke do konca novembra, so znašali 4,619.400.000 dinarjev, torej 272 milijonov več kot do 22. septembra. — Izvoz v Zružene države. Konzul Kenneth S. Patton v Belgradu brzojavlja. da je ves izvoz iz Jugoslavije v Združene države znašal tekom 1. 1921. le 123.000 dolarjev. Skoraj ves izvoz je obstojal iz pyrethrum cvetja za izdelovanje mrčesnega prahu.
P® swetis.
—	Koliko inozemcev je v Zedinjenih
državah, V Zedinjenih državah je 13,920.622 tujerodnih prebivalcev. Od leta 1910. je tujerodno prebivalstvo naraslo za 404J06 ali £a 3 odstotke. Od skupnega števila tujerodnih prebivalcev je imelo 6,493.088 državljanske pravice (drugi papir): 1.223.490 oseb je vzelo Prvi papir in 5,39S.605 je bilo inozemcev. Državljansko stanje ostalih 805.509 ni bi-, lo dognano po uradnikih, ki so vršili ljudsko štetje. — Največji odstotek naturaliziranih državljanov izmted vsega prebi-
vseh vrst v LJUBLJANA AA
Zidauemm
Rezervni zakladi BC 8,590.008*-
Delniška glavnica K 20,000 000°-
Izvršuje vse bančne posle najtočnefe in naikulanhieie. ESKOMPTNA
vaMva v nocdinili državah' izkazuje Nortli Dakota, namreč 73.3%, iti najmanjši Arizona, kjer jih je bilo samo 14.8%. Največji odstotek inozemcev, to je ne-državljanov, izkaznic Arizona, nattv “ 78.7% in najmanjši South Dakota, ki j.ii ima 1J .6%.
— Za militarizem bodo Ljudem še kožo potegnili s telesa. Japonska pridno nosnemu »zapadno civilizacijo«. V svojem proračunu, ki ga ie predložila vlada parlamentu, je zahtevala 197,000.000 dolarjev za mornarico in samo 28,000.000 dolarjev za šole,za urmhdo pa 120,000.000 dolarjev. Z denarjem in energijo, ki jo trošijo države zg. militarizem in marini-zem. bi se napravila lahko marsikaj za civilizacijo. Izdatki za armade in mornarice, namenjene morijam, bodo izginili, kadar bo človek postal bolj človek. Kadar pride na to stopnjo, nevbo več potrebe za milijonske armade. Že danes niso potrebne, ampak človek se ni dovolj zrel, da jih odpravi. — Celo Jugoslavija ima velike izdatke za mornarico. Ce so številke, ki jih imamo pri roki, pravilne, je znašal zadnji budžet za mornarico 78,909.301) dinarjev. Vojnih ladij, razun par. čolnov, Jugoslavija nima. ima Da nekaj podadmiralov, menda sedem, in veliko število mornaričnih častnikov, ki jih je zapustila Avstro-Ogrska.
— Mati je skočila z otrokom v naročju. pod vlak, ki ji je odrezal glavo. Iz
Komarovca poročajo, da sc je na progi Opava-Svinov vrgla mati z detetom v naročju pod vlak. Iti ie nesrečni ženi odtrgal glavo in jo razrezal na drobne kose medtem, ko se otročičku ni nič hudega pripetilo. O vzroku strašnega dejanja še ne vedo, sumijo pa, da je skočila pod vlak zaradi nesrečne ljubezni.
—	Avtomobil ie postal lnorikii stroj. Po statističnih podatkih, ki se nanašajo samo na Ameriko, je avtomobil v letu 1921. moril, strašno moril. V tem letu so avtomobili in motorni tovorni vozovi ubili od 14.000 do 15.000 oseb. Samo' v državi Ne\V-York jo bilo ubitih 1981 oseb. ixl katerih jih odpade na mesto New-York 883. V tej državi so avtomobili in motorni vozovi ranili okoli 40.000 oseb. Avtomobili so torej pravi motilni stroji, kajti 1: ni Je bila na vsakih 35 minut po ena oseba ubita. Samoobsebi je razumljivo, da je imela tista država največ žrtev, v kateri je ljudstvo gosto naseljeno iri ima največ velikih industrijskih mest. Država New-York je v tem oziru na prvem mestu.
UTRINKI
Ce bodo morali zapustiti Wranglovi Rusi dobrohotno Jugoslavijo, kaj mislite, kdo jih bo nadomestil? — Francoski zamorci.
Ubogi delavec je prišel pred nebeška vrata. Spustili so ga v nebesa in mu veleli čakati.
Čakal je, čakal in čakal v nebeškem
| raju ter se zvedavo oziral naokoli. Naenkrat je zaslišal čudovito godbo in sladko angelsko petje.
»Komu je neki namenjen ta sprejem.« se je potihoma prav ponižno vprašal.
Sveti Peter, ki ie uganil njegove misli, se je obrnil k njemu in mu povedal, do je prišel neki duhoven v nebesa.
»Zakaj pa mene niste sprejeli s trobentami in petjem?« je vprašal delavec precej osorna
»Vidiš, to. je zato,« mu je odgovoril ’ sveti Peter, »ker te to izvanreden dogodek. Delavcev prihaja vsak dan sem na tisoče, duhovni so pa redki. Komaj vsakih deset ali dvajset , let se kateri priklati v nebo.*
Ce bodo časopisi v bližnjem času poročali, da je izvršii ta ali oni japonski diplomat v Cienovi harakiri, tedaj bomo vsi vedeli, da si dotičnik ni prostovoljno prerezal trebuha, pač pa mu je počil od smeha nad gorostasno naivnostjo navzočih kapitalističnih državnikov.
izdajatelj z Zvonimir Befnot (v imena ookr. odb. SŠJj« Odgovorni urednik: Frauce Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
nova, debelozrnata, zelo mehka za kuho se dobi pri
= SEVER
Ljubljana, Vlollova ulica 31.13.
Zahtevajte‘ nas cenik vrtnih in poljskih semen.
Pozor! Pozor!
Štirivrstfsa harmonika,
še malo rabljena, se proda. Vpraša se pri Franc u Šmid, cementna tov. v Zidauemm-atu.
Izurjene delavke
za šivanje slamnikov sprejme tovarna slamnikov v Trstu pod najugodnejšimi pogoji. Ponudbe pod šifro „Slam-niki“ na anoneno družbo ALOMA
i • o, ~	>-	.«	*	COMPANT,Ljubljana,Kongresi
rndODSVajte naročnine i. trg 3. Zglasi se lahko tudi osebno.
Kurjača, izprašanega
in delavca zs izdelovanje zabojev
sprejme KOLINSKA TOVARNA v Ljubljani.
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 83 (3ALKAN")
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirihiose, mast. slanina, mesni .............. izdelki.	...........
Telefon 336. „ Brzojavni naslov Nakupovalna Ljubljana “. Čekovni račun štev. 10.473.
Spretni
lesni strugarji
»
nadalje včč strokovnih delavcev za upognjeno pohištvo, bru-sarjev, krvačev, apreturistov in mizarjev se sprejmejo v trajno delo v tovurni upognjenega pohištva
REMEC-CO. na DUPLICI pri KAMNIKU.
Zglasijo naj se le najboljše moči z dobrimi spričevali, treznega in zanesljivega značaja.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo In lakiranje voznih koles v peči, naj se obme na tvrdko
TONE MALGAJ
Ljubila Mi ii pilii iMai h M ljubiš
============ Kolodvorska usSBca St. 6 =.===
BBBBBBJiBfiBBBiaaaBfll
OD
Podružnice: Novo mesto, Rali ek, Slovenjgradee.
Ljubljana,	žjIscs	šf.	1.
BO
Telefoni št. 146, 458. Brzojavke: