vse je mogoče, če se hoče...
Sanacijski program ,,Delte“ med drugim predvideva:
-	da se do 30. 6. 1973 izvrši adaptacija obstoječih proizvodnih prostorov in nakup strojev ter ostale opreme,
—	da se do 31. 12. 1973 uvedejo novi tehnološki postopki in organizacija dela po progra-
mu „Laboda“in
— da bo od 1.1. 1974 dalje potekala tretja faza sanacije, to je prilagajanje in približevanje učinkov	,, Delte"	učinkom
„LABODA“.
Bo šlo, smo menili, ko smo na seji delavskega sveta 17. februarja verificirali izid referenduma in ponovno potrdili sklepe o zadanih nalogah v sanacijskem programu. Se dobre štiri mesece imamo pred seboj do izvršitve prvih nalog.
Kmalu za tem smo na delovnem sestanku zapisali v sklepih predlog generalnega direktorja: „Takoj bomo izpraznili skladišča surovin, prostor pa preuredili v jedilnico. 8. marec, dan žena, je naš praznik, saj zaposlujemo preko 90 % žensk, zato je prav, da ta dan priredimo proslavo v novi jedilnici." O, to pa ne bo šlo, smo pomislili, saj je bilo do tega dne le še dobrih 12 dni. Hitro smo spoznali, da
gre zares. Pričeli smo se dogovarjati z izvajalci del, ki so izjemoma roke za izvedbo potrdili. Morda jih je do tega pripravila želja, da bi tudi oni prispevali svoj delež k prazniku ženskega kolektiva. Tako smo 8. marec res proslavili v novi jedilnici.
10. marca smo brali na oglasni deski, da je potrebno v najkrajšem času preseliti skladišče gotovih izdelkov in pričeti s preureditvijo prostora v bodočo likalnico. Ta preureditev ni vplivala na potek proizvodnje, zato je še kolikor toliko normalno potekala. Osupnili pa smo ob predlogu, naj bi v prazničnih dneh od 27. aprila do 3. maja preuredili vse dosedanje proizvodne prostore. To bi omogočilo, da bi že 7. maja pričeli z redno proizvodnjo po programu „Laboda“.
Izdelali smo načrt za razgovore s posameznimi izvajalci del. Začudeno so nam skušali
Preurejena zgornja šivalnica v TOZD Delta Ptuj. Preuredili smo jo med prvomajskimi prazniki, proizvodnja v njej pa je stekla 7. maja
dopovedati, da so postavljeni roki nerealni, še zlasti, ker bi bilo potrebno vsa dela opraviti v prazničnih dneh, v prosti soboti in nedelji. Le s težavo smo jih pripravili do tega, da so nam obljubili pomoč.
V tovarni smo uvedli „voj-no“ stanje. Pričelo se je 26. aprila ob 21. uri z zborom vseh moških, zaposlenih v ,.Delti". Na „nočnem“ dnevnem redu je bila ena sama točka: pomagati in delati! Pričeli so prazniti prostore. Organizacijo sta prevzela vodja proizvodnje tov. Franc Krajnc in referent izvoza tov. Slavko Žunkovič. Ni bilo enostavno, saj nismo imeli ustreznih prostorov za skladiščenje strojev in ostale opreme. Delo je bilo treba opraviti z vso previdnostjo, da se ne bi poškodovali stroji. Ob pogledu na moške, ki so se razvrstili po vsej tovarni, smo šele ugotovili, da le nismo popolnoma ženski kolektiv. Vse moške smo angažirali za praznjenje prostorov in postavljanje novih strojev, nekaj žensk pa za vmesno in končno čiščenje.
Vse je bilo ob pravem času pripravljeno. Vodja proizvodnje si je od zadovoljstva požvižgaval, saj je imel pripravljene vse skice za postavitev strojev in razporeditev delavcev. Njegovo veselje pa se je skalilo, ko je generalni direktor pregledal skico tehnoloških postopkov. ,,V te prostore moramo razvrstiti več strojev, saj smo pridobili v proizvodne namene tudi dosedanje skladiščenje dejal.
„Ne bo šlo, preveč tesno bo,“ je korajžno vztrajal tov. Krajnc. Generalni direktor, ki je pričel kar sam postavljati stroje in pripomočke ter meriti vmesne prostore, je ugotovil: „Vidi-te, da bo šlo, saj to ni prostor za sprehajanje. Vsako delovno mesto mora biti založeno z delom tako, da šiviljam ne bo treba vstajati!"
Vodja proizvodnje je žalostno razmišljal, kako bo uspel čez noč pripraviti nove skice in razporeditve. In napravil jih je.
Ko je 7. maja zjutraj prišla na delo dopoldanska izmena, je bilo opaziti na obrazih proizvajalk rahlo vznemirjenost. Vsaka po svoje je razmišljala, na katerem stroju bo delala, kako se bo znašla pri novem sistemu dela, ali bo morala vlagati veliko več naporov za dosego večjih učinkov, kako bo to zmogla itd.
Delavke so se kaj hitro razporedile in proizvodnja je kmalu normalno stekla.
Res je, vse se da, če se hoče!
Kolektiv ,.Delte" se zahvaljuje vsem, ki so z organizacijo, s fizičnim delom ali kakor koli drugače pripomogli k izvedbi dosedanje adaptacije tovarne.
DRAGICA NOVAK
kaj bomo podpisali?
Dogovarjanje tudi na področju kadrovske politike
Skupščina občine Novo mesto je na svoji aprilski seji obravnavala osnutek družbenega dogovora o nekaterih merilih, pogojih in drugih elementih kadrovske politike v občini Novo mesto. Ta dogovor, ki naj bi ga podpisale vse delovne in druge organizacije združenega dela, vnaša na kadrovsko področje naslednje obveze:
—	razvojni programi organizacij združenega dela morajo vsebovati tudi programe kadrovske politike,
—	v samoupravnih aktih morajo biti v skladu s tem dogovorom določeni tudi odnosi in pogoji, ki bodo poleg delovnih izkušenj in drugih kriterijev zagotavljali nenehen dvig izobrazbene in kvalifikacijske sestave delovne skupnosti, zlasti pa še vodstvenih in vodilnih kadrov,
—	da bomo s štipendijsko politiko omogočili šolanje čim večjemu številu mladine,
—	da bomo omogočili svojim delavcem strokovno usposabljanje na delovnem mestu in dopolnilno izobraževanje v strokovnih šolah,
—	da bomo iz dohodka izločali potrebna sredstva za strokovno in družbenoekonomsko izobraževanje svojih delavcev in po potrebi del izločenih sredstev združevali za te namene,
—	da bomo v enem letu od dneva, ko začne veljati dogovor, sprejeli srednjeročni program kadrovske politike,
—	da bomo organizirali ustrezne kadrovske službe, ki bodo stalno spremljale in sistemsko obravnavale probleme kadrovske politike, pripravljale strokovno gradivo za TOZD za odločanje v organih upravljanja,
—	da bomo v skladu z aktom o sistemizaciji odpravljali razlike v kadrovski sestavi in vsakemu delavcu, ki ne izpolnjuje zahtev delovnega mesta, na katero je razvrščen, določili rok, v katerem si mora pridobiti manjkajočo izobrazbo in določili pogoje, pod katerimi si morajo manjkajočo izobrazbo pridobiti,
Revež ubogi, raztrgani! Kdaj ti bomo sešili novo srajco? (Že dve leti leži v skladišču!)
—	da bomo delavcem pri šolanju in izobraževanju pomagali s študijskimi dopusti,
—	da ne bomo odvzemali delavcev drugi delovni organizaciji, pri čemer pa bomo upoštevali pravico delavca, da si svobodno izbira delo itd.
To so le osnovna vprašanja, ki jih bomo uredili s tem dogovorom. Podoben dogovor so že podpisali delavci delovne skupnosti TOZD Libna v Krškem.
Milan Bratož
Oddelek za civilno zaščito pri Skupščini občine Krško je organiziral tečaj RK. Tudi naša TOZD je prijavila 16 udeležencev. Vsi prijavljeni so tečaj uspešno opravili.
Na tridnevni inštrukciji v TOZD Ločna Novo mesto je bilo 6 likaric iz TOZD Delta. Spoznale so se z našim načinom likanja in zlaganja srajc. Že v naslednjem tednu pride druga skupina likaric.
visok obisk iz Švice
11. maja je obiskal našo tovarno švicarski ambasador gospod Hans Keller. Spremljal ga je tov. Bogdan Osolnik, predsednik odbora za mednarodno sodelovanje pri zvezni skupščini. Po ogledu tovarne je stekel pogovor o možnostih našega sodelovanja pri mednarodni menjavi s Švico. Ambasador je pohvalil naše dosežke in dejal, da bi z Extra-standardom in Diorjem lahko sodelovali na švicarskem trgu, ki zahteva visoko kvaliteto in modo.
vedno manj nesreč pri delu
Po dveh letih je republiški inšpektor dela tov. Franjo Belak aprila ponovno obiskal našo tovarno. Marsikdo misli, da v tovarni, kakršna je naša, ne more biti posebnih težav na področju varnosti dela. Pa ni tako! Tudi pri naši proizvodnji se pojavlja cel kup drobnih, a vendar pomembnih problemov.
Evidenca o nesrečah pri delu kaže, da je prišlo v razdobju od
1971	do 1973 do upadanja števila nesreč. 1971 se je pripetilo na 100 zaposlenih 6,9 nesreč,
1972	pa 3 nesreče. Pri resnosti teh nesreč je prišlo do manjšega porasta. Tako je 1971 zahtevala vsaka nesreča povprečno 8,8 delovnih dni izpada, v letu 1972 pa 10,5 dni. Na ta porast so vplivale predvsem nesreče na poti na delo in iz dela, ki so v nekaterih primerih terjale daljše zdravljenje.
Tudi podatki o izgubi delovnega časa zaradi bolezenskih izostankov so ugodni. 1971 je bilo zaradi bolezenskih izostankov izgubljenega 5,3 % delovnega časa, 1972 pa je ta odstotek znižan na 4,8.
In kakšne napake je ugotovil inšpektor dela?
1.. Na podlagi Temeljnega zakona o varstvu pri delu in republiškega zakona moramo izdelati podroben program — postopek in način, kako se bodo delavci seznanjali z nevarnostmi pri delu in kakšen bo način izobraževanja s področja varstva pri delu.
2.	Zagotoviti moramo, da bodo vzdrževalci elektroinštalacij sproti zamenjevali pregorele neonske žarnice. Ob pregledu je bilo to stanje porazno!
3.	Vse naše delavke pri šivalnih strojih morajo imeti na stroju ščitnik proti prebodom prstov. Ta problem zadeva sleherno delavko v šivalnici, še posebej pa tiste, ki ščitnike samovoljno odstranjujejo s strojev.
4.	V prostorih likalnice v Novem mestu in šivalnice v Krškem moramo urediti primerno klimatizacijo.
Za vse navedene pomanjkljivosti in še nekatere druge je 30. september 1973 skrajni rok za njihovo ureditev.
Milan Rifelj
nekaj misli o samoupravnem sporazumu
Maja bomo v našem podjetju podpisali samoupravni sporazum ter tako začeli tudi v praksi uresničevati ustavna dopolnila. V tej številki časopisa bi vas radi na kratko seznanili z osnovnimi vprašanji, ki jih bomo morali rešiti v samoupravnem sporazumu. Vsebina našega sporazuma naj bi bila naslednja:
I.	V poglavju ,.osnovna določila" bomo uredili naslednja vprašanja:
-	predmet sporazuma (delo, sredstva TOZD),
—	cilji združevanja (razvoj samoupravljanja, povečanje dohodka, zagotovitev razvoja, večanje produktivnosti, izboljševanje pogojev življenja delavcev, medsebojno tehnološko pove-
zovanje, skupno poslovanje, skupno nastopanje na tržišču, združevanje sredstev itd).
II.	Poglavje ,,p ravni položaj podjetja in TOZD" bo vsebovalo naslednja določila:
-	pravni položaj podjetja,
-	pravni položaj TOZD,
-	formiranje novih TOZD,
-	spajanje, pripajanje in delitev TOZD,
-	izločitev TOZD,
-	zastopanje podjetja,
-	sklepanje samoupravnih sporazumov in vključevanje v širše asociacije v gospodarstvu.
III.	V poglavju „organizacija dela, načrtovanje in knjigovodska evidenca" bo potrebno urediti naslednja vprašanja:
-	način dela in organizacijski postopki (znanstvena organizacija dela v vsem procesu reprodukcije),
-	planiranje (načela in postopki), - strateški-dolgoročni cilji in politika,
-	zagotovitev knjigovodskih podatkov o stanju in virih sredstev (enotno knjigovodstvo).
IV.	V poglavju samoupravljanje" bo treba precizno določiti:
-	organizacijo in strukturo upravljanja (shema),
-	organe upravljanja v podjetju (CDS, komisije, pravice, volitve organov itd),
-	organe upravljanja v TOZD (DS TOZD, komisije, pravice, volitve organov itd),
-	samoupravni akti podjetja in TOZD
V.	Poglavje ,.ekonomski odnosi" bo zahtevalo skrbno pripravo, saj bomo v njem uredili skorajda najpomembnejša vprašanja:
-	ugotavljanje celotnega dohodka (način in merila),
delitev celotnega dohodka in dohodka (način in merila),
-	osnovni principi delitve osebnih dohodkov (načela, merila),
-	način združevanja sredstev,
-	razdelitev sredstev in njihovih virov itd.
Prvi organizirani tekoči trak v industriji perila v Novem mestu (pred drugo svetovno vojno)
O
Današnja šivalnica v Novem mestu
Posebno skrbno bo potrebno pripraviti tisti del, ki zagotavlja neodtujljivost dohodka, in tisti del, ki bo določal združevanje sredstev kot osnove za nadaljnji razvoj podjetja.
VI.	Reševanje medsebojnih sporov:
—	razmerja, ki jih moramo spoštovati pri reševanju notranjih sporov,
—	arbitraža kot oblika reševanja sporov.
Tega članka ni treba razumeti kot predlog vsebine našega samoupravnega sporazuma, ampak kot širšo informacijo za razmišljanje o odnosih, ki jih bomo morali urediti v samoupravnem sporazumu.
Če ne bi kaj več spregovorili o ustavnih dopolnilih in bi le suhoparno našteli vsebino samoupravnega sporazuma, bi s tem zelo malo povedali o spremembah, ki so pred nami. Z namenom, da nam nekaj več pove o spremembah, ki se bodo odražale v naši praksi, smo zaprosili predsednika komisije za realizacijo ustavnih dopolnil tov. Milana Bratoža, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
—	TOZD in vsebina samoupravnih odnosov, ki se bodo v njej uresničevali, ni samo samoupravna socialna kategorija, s
katero težimo k večji osvoboditvi dela, ampak je tudi ekonomska celica. V čem vidite razliko med prejšnjim podjetjem kot celoto in TOZD kot bodočo ekonomsko celico našega gospodarskega sistema?
,,Hitri	tehnično-tehnološki
razvoj terja vedno večjo stopnjo delitve dela. Večja delitev dela pa terja razvitejše povezovanje in združevanje dela in sredstev.
V preteklosti se je združevanje največkrat odvijalo po poti, po kateri je vedno večja tehnološka, organizacijska in ekonomska stopnja in tegracije pogojevala vedno večje odtujevanje dohodka od tistih, ki so ga s svojim delom (umskim in fizičnim) ustvarili. Integracija v gospodarstvu je bila zato največkrat proces odtujevanja dohodka. TOZD kot ekonomska celica bo postala tista osnovna celica, iz katere se dohodek ne bo mogel preliti v nekaj, kar ne bo v njenem interesu."
- Pogosto je slišati, da z ustanavljanjem TOZD drobimo sredstva. Kako gledajo na to?
„Mislim, da tako gleda samo tisti, ki meni, da je možno rasti in se razvijati samo s silo in vladati z ekonomsko močjo. Mislim celo, da tako govorijo tisti,
Le dobro me poglejte! Moje ime je SRAJČKO. Ne SRAČKO in ne SRAJČKA — ampak nekaj vmes.
Moj poklic? Poklicni zbadljivec. Odslej ne boste imeli miru pred menoj. Povsod bom! V šivalnici, likalnici, na galeriji v pisarnah, okoli tovarne, skratka povsod tam, kjer me najmanj pričakujete. Bom šival in likal, pisal in pometal - pa še kaj več!
Na svidenje torej v prihodnji številki!
ki se bojijo drugačnega dela z ljudmi, ali pa znajo delati samo s silo. Koliko TOZD bo v našem podjetju in o čem bodo odločale?
,,To sta dve vprašanji. Na prvega bom odgovoril zelo konkretno. V podjetju bomo imeli tri TOZD: LOCNA, KRŠKO in DELTA - Ptuj. Skupne službe ne bodo imele status TOZD.
Na drugi del vprašanja bi odgovoril takole: Ni vprašanja, o katerem TOZD ne bi imela pravice odločati. Zavedati pa se moramo, da TOZD in podjetje nista tržnica, na kateri se lahko poprek in počez diskutira in razpravlja.
Pravilno je, da se o vseh stvareh dogovorimo, prevzeti pa moramo tudi odgovornost za izvajanje dogovorov. Samoupravljanje ne zanika reda, ampak ga postavlja na prvo mesto. Upoštevati moramo tehnološko in znanstveno organizacijo dela. Torej ne gre samo za večje pravice, ampak tudi za večjo odgovornost na vseh ravneh. To velja tako za zaposlene ob stroju, kot za tiste, ki opravljajo organizacijske, finančne, prodajne, administrativne ali kakršne koli druge strokovne posle."
Miroslav Štimac
>
Tudi naša novomeška oborožena ženska enota je sodelovala na jesenski preizkušnji SLO blizu Straže
zdrav človek je naše bogastvo
Lani smo izvedli s pomočjo Centra za medicino dela pri Zdravstvenem domu v Novem mestu sistematični pregled neposrednih proizvajalcev v TOZD Ločna v Novem mestu. Pregled je bil obvezen za vse tiste, ki so zaposleni v podjetju več kot tri leta. Tako je bilo pregledanih 197 delavcev.
Ugotovili smo, da ni posebnih, značilnih obolenj, ki bi bila v zvezi s poklicem. Nekoliko več patoloških pojavov smo opazili pri starejših delavkah, kar pa je značilno za to starostno obdobje. Med temi težavami so najpogostnejše nervoza, slab spanec in slab apetit.
Pomemben kazalec zdravstvenega stanja je tudi pravilna prehrana in s tem v zvezi telesna teža.
Kaj nam kažejo podatki:
-	absolutno premajhno težo ima — 9 oseb ali 4,7 %
-	relativno premajhno težo ima 20 oseb ali — 10,4 %
-	normalno težo ima - 101 oseba ali 53 %
sodelujte v našem listu!
pomagajte, da bo zanimivejši! prispevke vložite v skrinjice!
-	relativno preveliko težo ima - 18 oseb ali 9,4 %
-	absolutno preveliko težo ima - 43 oseb ali 2,5 %
Tak rezultat je brez dvoma posledica nepravilne prehrane. Le polovica pregledanih ima normalno telesno težo, kar pogojuje tudi dobro krvno sliko.
V naši prehrani je torej premalo mesa, mleka, jajc in absolutno preveč ogljikovih hidratov, moke, krompirja itd.
In kako je z našim vidom?
—, primeren vid ima — 164 oseb ali 85,9 %
-	neprimeren vid ima - 22 oseb ali 11,5%
-	ni bilo testiranih - 5 oseb ali 2,6%
Med delavci z neprimernim vidom jih je kar 16 tožilo o stalnem glavobolu pri delu. Sami delavci se v večini primerov niso zavedali, da slabše vidijo. Pri 32 delavcih smo ugotovili visok krvni pritisk, pri 39 delavcih pa zanemarjeno zobovje. Vse delavce, ki so bili potrebni nadaljnjega zdravljenja ali kontrolnih pregledov, smo napotili na take preglede. Evidenco o njih vodi Center za medicino dela.
Z zdravstvenimi pregledi bomo nadaljevali tudi v drugih TOZD in skupnih službah, saj je že iz teh skopih podatkov razvidno, kako potrebni so.
Lojzka Potrč
„Nenehno moramo izpolnjevati sistem naše splošne obrambe na osnovi trajnih izkušenj naše narodnoosvobodilne vojne in tudi zato, da bi še bolj okrepili in razširili samoupravne pravice naših delovnih ljudi. Nemogoče si je namreč zamisliti uresničevanje samoupravnih pravic našega delovnega človeka v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju sploh, ne da bi take pravice uresničevali tudi na področju ljudske obrambe. V središču pozornosti mora biti naš delovni človek in samoupravna pravica in dolžnost, da aktivno sodeluje v organiziranju obrambe pridobitev naše socialistične revolucije in razvoja samoupravne socialistične družbe."
AVdordela, ta greši.
Tudi mi delamo in še srečo imamo, da se da tisto, kar včasih „pofušamo“ na srajci, popraviti. Samo na nekaj pozabljamo pri tem! Popravimo lahko le tisto, kar vidimo, tisto, kar je še pri nas v proizvodnji ali skladišču. Ne moremo pa popraviti tistega, kar smo odposlali kupcem, tistega, kar leži na prodajnih pultih ali policah v trgovinah.
Onega dne je v tovarni počilo! Počilo tako, da so bledi obrazi, ki so prihajali iz ,,spodnje" pisarne navzgor, zgovorno pričali, da ni šlo le za rahli vetrček, ampak kar za pošteno bu-rjo. Tisti, ki jih je ta burja zalotila, so se pridušali, da niso sami krivi tega, da so srajce „malo“ slabše kvalitete. Presneti ljudje, če jim nisi vedno za petami, ti vse pokvarijo! Od zdaj naprej bomo nosili zeleni blok kar s seboj v žepu!
Drugi so modro ugotavljali: nobena župica se tako vroča ne poje, kot se skuha!
daf taki smo!
Da, da, res je tako. Burja je minila, obrazki so dobili zopet normalno barvo in pozabili so na hude ure. Kaj ne bi, saj človek tako rad hitro pozabi na vse slabo v sebi, težje pa na slabosti drugih.
Vse bi se lepo izteklo, kot že mnogokrat. Toda ne, saj ni mogoče!
„Hudiča, le kdo je obesil naše napake v vitrino v hodniku! To je svinjarija! Še drugim jih bomo kazali, da bodo ja vsi vedeli! Ali mislijo tam ,,spodaj", da se lahko norčujejo iz naših žuljev? Te napake so lahko namenoma tako ,,priredili", samo da bi nas potlačili. “
In še in še so padale besede. Skupinica za skupinico je „stro kovno“ komentirala razstavljene „vzorce".
Vidite, moji srajčarji in sraj-čarice! Taki smo! Zabavamo se, ko govorimo načelno, jezimo se, ko vidimo resnico. In tokrat smo videli samo resnico. Videli smo srajce, narejene z našimi rokami in našimi žulji. Le žulji so bili predrti. To pa boli, ali ne?
Jože Mali
Mehanik Novak in električar Kostrevc popravljata stroj
■ ###/#########/##/#######/#########/#/##/#/#/#/##/#####//#####, 5
n s
N **
*
s s
N
*
*
*
S S
!
I
i
S
I
%
*
*
*
5
s s s
obisk na
delovnem
mestu
Velika in svetla so okna v delovnem prostoru mehanične delavnice v Krškem kjer delajo štirje fantje vzdrževalci: električar Tine Kostrevc, mehanika Alojz Hru-ševar in Stane Novak ter vodja skupine Ivan Kostrevc. Tudi oni veliko doprinesejo k boljšemu končnemu izdelku — srajci.
Ni bilo treba čakati na razgovor, takole so govorili o strojih, delu in sodelovanju:
„Malo nas je in dela imamo veliko. Veliko je problemov z različnimi tipi strojev, kajti tipizacija po obratih je ravno v teku. Trenutno imamo največ težav z luknjičar-kami, kajti SINGER 271 K so že nujno potrebne zamenjave.
Kakšni bodo novi stroji, ne vemo, saj je treba upoštevati kvaliteto šiva, hitrost in predvsem uporabo sukanca, s katerim je veliko preglavic.
Pri novih strojih, ki so vedno bolj avtomatizirani, imamo težave, ker niso prevedena navodila za uporabo in delovanje, kajti vsake novosti res ne moremo takoj u spešno obvladati."
Kako pa kaj okvare?
„Veliko jih je, največkrat pa je vzrok poleg stroja še človek. Vsi vemo, kakšna je kvaliteta novih „entlaric“
Singer 991 K. Čeprav so nove, nam povzročajo velike težave. Ker imamo še stare „entlarice“ Singer 460/20, se novo in staro združuje v en sam velik problem. Tudi delavke s svojo površnostjo večkrat pripomorejo k okvaram strojev. Stroji so večkrat slabo očiščeni in namazani. Tudi neprimerna igla v stroju ni redkost! Le kdo bi kontroliral konico igle, da le še šiva!
Razgovor o rezervnih delih je bil kar precej glasen.
„Naročaš jih enkrat, dvakrat, čakaš mesec, dva, tudi šest, dobiš pa jih največkrat takrat, ko jih že ne potrebuješ več. Pomanjkljivosti povzročajo zastoje, na račun katerih je mnogo pikrih med nami, brigadirji in delavkami. Glasnim besedam dodamo še kakšno ,Jepo“ slovensko, čeprav ne mislimo vedno tako hudo!
Novi stroji morajo prine-

Fanika Tomšič je že 15 let v tovarni
sti tudi nove, pristnejše in še bolj tovariške odnose. Trudili se bomo, da bomo kos tudi tej zahtevi, in to čim-prej.“
Fantje bi imeli še veliko povedati, vendar sem hotel še iz drugih ust slišati kakšno besedo o njihovem delu.
Med tolikimi ženskami ni težko najti proizvajalko, ki bi k temu lahko dodala še nekaj svoje, osebne problematike.
Fanika Tomšič iz Dob pri Kostanjevici je predstavnica „starejše“ generacije. Letos maja bo praznovala 15. obletnico dela v tovarni. Bolj redkobesedna je, in morda malce preveč sramežljiva. Takole mi je dejala:
„Precej časa že šivam na različnih operacijah in priznati moram, da sem s sedanjo najbolj zadovoljna. Dobila sem pravo in tudi pravi stroj! Duerkopp je moj zvesti spremljevalec do vsakodnevne norme in zaslužka. Pohvaliti ga moram. Njegova velika zasluga je, da nimam več strahu pred slabo kvaliteto - nagubanostjo pri pošivanju ovratnikov. Dobro deluje, čeprav je zelo občutljiv na sukanec. Posebno sintetični mu prav nič ne ugaja."
Mehaniki?
„Z mojim strojem imajo bolj malo dela in gotovo mu tega ne bodo zamerili! Na njihovo delo nimam posebnih pripomb. Želela pa bi to slišati tudi od mojih sodelavk. Pa še nekaj, kar bi skoraj pozabila! Na montažo naše klimatske naprave ne pozabite, saj nam je poleti tako vroče! „Labod“ pa, kot gotovo veste, tako zelo ljubi hlad."
Ivan Žoher
■ v

Naši „najmlajši" upokojenci: Ivan Brulc, Marija Pečaver, Marija Gruden in Vili Dernikovič
— vsaj enkrat na leto organizirati skupni izlet vseh članov sekcije.
Po enem letu delovanja sekcije lahko ugotovimo, daje lepo zaživela.
Na predlog društva je podjetje poslalo na enomesečno klimatsko zdravljenje zdravstveno ogroženo upokojenko, priredili so izlet na Bazo 20 in Belo krajino, silvestrovali so v svojih društvenih prostorih itd.
Taka aktivnost društva omogoča upokojencem, da so še naprej povezani s tovarno, da obdržijo in negujejo medsebojno prijateljstvo, tako kot nekoč na delovnih mestih.
S pripojitvijo Delte k Labodu se je število članov naše sekcije povečalo za 70, tako da šteje sedaj 142 članov. Verjetno ne bo odveč predlog vodstva sekcije, da bi se z novimi člani čim-prej spoznali.
Lojzka Potrč
tudi oni so del tovarne
Iz dela sekcija upokojencev
Pred letom dni smo ustanovili pri podjetju našo sekcijo društva upokojencev. Ob ustanovitvi je sekcija štela 64 članov. Delo vodi petčlanski odbor, ki je že sprejel program dela sekcije. Osnovne značilnosti, ki jih vsebuje program, so:
-	ugotoviti socialno in ekonomsko stanje vseh upokojencev,
-	sindikatu podjetja dajati predloge za pomoč socialno in zdravstveno ogroženim upokojencem,
-	obiskovati bolne člane sekcije,
Čestitkam za rojstni dan tov. Tita se je pridružil tudi naš kolektiv. Mladinci so 5. maja ob 14. uri ponesli štafetno palico z našimi pozdravi od tovarne v Ločni do stadiona Bratstva in enotnosti v Novem mestu, kjer se je priključila zvezni štafeti, (glej sliko na naslovni strani!)
Svet TOZD Ločna je na svoji seji dne 3. 5. 1973 razpravljal o kandidatih, ki so se prijavili na razpisano delovno mesto sekretarja TOZD. Na to delovno mesto je imenoval tov. Lojzko Potrčevo, dosedanjega referenta za kadre in socialno delo. Delo na novem delovnem mestu je tov. Potrčeva že nastopila.
TOZD Ločna Novo mesto in skupne službe so skupaj z BETI iz Mirne peči imenovale za svojega predstavnika v skupščino solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Novo mesto tov. Jožeta Luzarja, vodjo plansko analitskega oddelka v skupnih službah.
Maja bo osnovna organizacija ZK v Novem mestu sprejela v svoje vrste 5 mladih proizvajalk. Število članov v naši osnovni organizaciji ZK se je v zadnjih dveh letih že podvojilo.
Letos smo v Novem mestu zaposlili že 38 novih delavcev, od tega v neposredni proizvodnji 27; 24 od teh smo usposobili v našem centru.
20. aprila 1973 je bila v TOZD Krško ustanovljena osnovna organizacija ZK. 24. aprila pa so bili sprejeti že prvi člani ZK. Pri njihovem bodočem delu jim želimo mnogo uspehov.
Na razpis, ki je bil objavljen za prosto delovno mesto sekretarja TOZD Libna Krško, se je javil tov. Edo Komočar, sedaj zaposlen kot predsednik Občinskega sindikalnega sveta v Krškem. Svet TOZD ga je na seji dne 18. 4. 1973 sprejel v delovno razmerje in imenoval za sekretarja TOZD. Delovno razmerje bo nastopil po dogovoru 1. junija 1973.
poziv k sodelovanju
Nogometni klub „Elan" iz Novega mesta vabi vsa mlada dekleta, ki bi želela igrati nogomet, da se včlanijo v njegovo žensko nogometno ekipo. Vse informacije dobite v pisarni kluba na stadionu Bratstva in enotnosti.
Od 23. do 25. maja bo v Koelnu specializirani sejem strojev za konfekcijo in opreme za to proizvodnjo. Tega sejma se bodo udeležili tudi naši sodelavci ing. Vladimir Škrinjar ter vodje mahaničnih služb iz TOZD Ločna, Libna in Delta. Njihova naloga bo, da proučijo najnovejše dosežke tehnike pri uvajanju avtomatizacije, elektronike in pnevmatike v konfekciji.
Novomeščanke vodijo! Lani so rodile natanko 50 novih državljanov in državljank. V Krškem je v istem letu prijokalo na svet le 37 otrok.
sodelujte v našem listu!
pomagajte, da bo zanimivejši! prispevke vložite v skrinjice!
Naši sodelavci iz komerciale se te dni mude na vzorčnem sejmu blaga v Frankfurtu. S tega sejma bodo odpotovali v Prago, kjer je organizirano zaključevanje izdelkov - blaga za sezono jesen 1973 in pomlad 1974. Upajmo, da bodo imeli srečno roko!
Sindikalni sadovnjak za tovarno v Novem mestu letos prav lepo kaže. Izgleda, da se bo sindikatu posrečilo tisto, kar se dosedanjim lastnikom ni: na jablanah bodo verjetno zrastla jabolka.
1. junija bo v počastitev Dneva mladosti spoznavno srečanje mladih delavcev Laboda in Jugotekstila iz Ljubljane. Mladinci Jugotekstila si bodo ogledali našo tovarno in izmenjali izkušnje iz dela v organizaciji ZMS.
Molitev sekretaija: - O Bog, ti, ki te ni, povej mi, kje naj dobim dobro strojepisko?
labod
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako drugo sredo v mesecu v nakladi 1500 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska — KNJIGO-TISK, Novo mesto