.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen cc\o leto......K 24 — pol leta.......9 12 — četrt leta......., 6*— na mesec........ 2-— v uprav ništvu prejemam celo leto......K 22 — pol leta........u-— četrt leta........550 na mesec.......»1-90 Dopisi naj sc frankirajo. Rokopisi sc ne vračajo Uredništvo s banova ulica it 5, (I. nadstropje levo), *L 94. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih msercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine,, reklamacije, inserati itd. to je administrativne Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ot a*. za Avstro-Ogrsko: «. celo leto.......K 25— pol leta........ 13- četrt leta......., 650 na mesec......., 230 .Slovenski Narod* velja po pošti: za Nemčijo: celo leto.......K 2ft*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. SS Boj 30 jeziliovnl zakon. Tiho in brez hrupa se pripravlja v parlamentu velik hoj. namreč V j za jezikovni zakon, ki naj sicer -♦avno zajamčeno, a samo na papirju stoječo jezikovno ravnoprav-sA ugotovi in izvede. Vlada hi rada samo za Češko - egl a ^porazu m ljenje med Cehi in Nemci, v dru pri h deželah pa pustila pri starem. V ta namen hoče že • ri hodu ji h dneh sklicati spravne konference. Dane*« še ni odločeno, če se bodo reške stranke odzvale vladnemu po-vu in kako stališče bodo zavzele, udar je upati, da ne pride do zma-vladnega stališča, naj se jezikovno vprašanje reši le parcijelno in samo za Cenam Znano je. da s<> češki agrare i -prožili misel, naj se potom okvirnega zakona reši jezikovno vprašanje . celo državo, in sicer v tem smislu, i.i >e zagotnve jezikovne pravice manjšin. Češki agrarec Bukvaj že - stavlja načrt takega zakona in tu- i talija neki poslanec Bngarto je k la 1 tak načrt. Po mislih čeških agrarcev naj Hi bil okvirni zakon za celo državo I odlaga, na kateri bi se potem v posameznih deželnih srborih dr segla oprava med narodi dotičnih dežel. Vi treba praviti, da je ta načrt ličen Slovencem in da mu žele 1 jejra uspeha. Naposled je prinudna podlaga za vso državo ven-ilar predpogoj resnični in trajni re-itvi narodnostnega problema. Slo-pa moramo stremiti za tem s liko večjo eneržijo. ker bi samo iircijelna rešitev narodnostnega rasan ja. -amo sprava med Cehi Nemci za de-.et in več let odgodila in •lemogočila uredbo jezikovnega rajanja na jugu. Češki agrarci skušajo /a svojo i>el dobiti zaveznikov. Cuje se. da bodo tekom prihodnjih dni dogo-r.iali s Poljaki. Maiorusi. Ruinuni rtalijani. Posebno pomembna bi bila pri-tev Poljakov. Doslej to poljani -i odločno naprotovali okvir-emu zakonu, in poljski konserva-ei nočejo o njem ničesar vedeti, n kateri posamični ftfdjski poslanci se vendnr s to mislijo že spri jazu i -(M Poljakov je \se odvisno. Ce bi osrečilo, pridobiti vse Slovane in oleg teh tudi Italijane. Ruinune in - <*ialne demokrate, potem bi pač ne o voŽ dvomiti o srečnem izidu zate akcije, vzlic vsemu odporu go--podMvaželjnih Nemcev. /a zbližanje Slovanov v tem, kakor v drugih Slovanov tičočih se vprašanjih, je velevažna tudi misel, - je porodila v poljskih krogih, iaj bi se zagotovil ožji kontakt >lo- iii-kih >trank na ta način, da bi - ustanovile nekake slovanske konference, namreč skupna posveto va- h zaupnikov slovanskih strank v *em Slovanom skupnih vprašanjih. Vemej gledajo vne to z veliko neza-.noMjo. kar je gotovo znamenje, da Slovani na pravi poti. Ljubljanski obrtniki. .Obrambna zveza ljubljanskih obrtnikov« je sklicala včeraj dopoldne v hotelu »Ilirija« javen shod. \'a dnevnem redu shoda je bilo: 1. Kako ljubljanski občinski svet oddaja važna dela. 2. Obrtno-nadalje-^ alna šola. 3. Slučajnosti. Kakor znano iz poročil iz občinskega sveta ljubljanskega, so oddali -voje ponudi*1 za mizarska dela pri državni obrtni šoli tvrdka G. Tonnies, »Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev« in združeni ljub- anski mizarji Primožič, Škafar Žorman, Petrin in Burger. V občinski seji dne 3. t. m. so se klala mizarska del* pri »svedeni soli najdražjemu ponudniku, združenim ljubljanskim mizarjem. Pozneje je poslal župan Hribar stavbnemu odseku dopis, v katerem pravi, da je razveljavil sklep občinskega sveta, s katerim so se oddala mizarska dela pri državni obrtni šoli združenim ljubljanskim mizarjem, ker dotični sklep škoduje občini. Župan je razvelja v ljenje sklepa podprl z razlogi, ki so javnosti itak /nani. saj se je o njih razpravljalo v javni občinski seji. Radi razvelja vi jenja prvotnega sklepa je prišla zadeva v občinski seji dne 18. t. m. zopet na dnevni red. Pri Tej seji so s,, oddala imenovana Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev«. Vsled tega so se čutili 'združeni mizarji Primožič, Škafar & Zorinan, Petrin in Burger oškodovane in radi nekih besed v županovem dopisu tudi razžaljene. Zato včerajšnji shod. Zl>orovanje otvori predsednik Obrambne zveze ljubljanskih obrtnikov« . g. WeibL O stvari poroča g. Kojina. Graja občinski svet zlasti i radi Tega. ker je oddal dela tistim ljudem, ki so za časa stavke pred tremi leti grozili ljubljanskim mojstrom in ki so še danes njihovi največji nasprotniki. Kdor je »glihal« s socialnimi demokrati, da so svojo ponudbo skrčili za K. ti^ti bi br? lahko vprašal tudi ljubljanske mizarje, ako ne bi nekoliko odnehali. Poročevalec pravi, da se je ljubljanske mizarje naslikalo javnosti kot nekakšne goljufe. Tudi niso osnovali ni kakšnega kartela. Hoteli so le ]>okazati javnosti, da skupno nekaj /morejo, česar posameznik ne more izvršiti. Dalje očita poročevalec g. županu, da je hotel s tem, da je s številkami navajal njihov zaslužek, opozoriti nanje davčno oblast. (To je nedostojno podtikanje: da ljubljanski župan ni zmožen takega dejanja, o tem je gotovo prepričan najhujši klerikalec-. Zato j»» ohsojati take« podtikanje tembolj, ker je bilo izrečeno na shodu ljubljanskih obrtnikov. 1 Poročevalec nadalje graja, da s«* oddajajo ključavničarska dela stavbinskim mojstrom, dobava 1 ra-verz pa ključavničarjem. Proti takemu oddajanju se mora uajodloi ie-je protestirati. Poročilo končuje: Rajši bi \ i deli, da bi se bila vsa dela oddala t\rd-ki Tonnies. kakor pa da so se oddala onim. ki nam tako nasprotujejo. Nato m- oglase k besen"i še razni gospodje. G. Burger pravi, da se je pri sestavi oferta nekoliko zmotil; /nudi se pa itak vsakdo lahko. Pravi, da je Tonnies županov prijatelj in da ga župan ob vsaki priložnosti protežira. Sobni slikar g. Stare pravi, da je treba v občinski svet spraviti take obrtnike, ki bodo tudi delali za obrtnike. Zahteva, da se oddajajo dela domačim obrtnikom. V jKMlolmem smislu jrovori jr. Adolf Petrin. Obsoja, da se spravlja v javnost, koliko kdo zasluži. G. France Pust vpraša, če je to pravilno, da župan zavarovanja mestnih |>oslapij nič ne razpiše. Mogoče bi bila »Assicurationi Generali« cenejša, nego banka »Slavija«. (France Pust, to je oni Pust, ki je hotel z nekimi gozdi napraviti imenitno kupčijo na račun dežele, je trdil, da je župan najmanj opravičen govoriti o javni morali. Menda je samo Pust opravičen, da govori o javni morali.) G. Roj i na naglasa, da se je podiranje stepanjskega mostu oddalo tvrdki. kateri je izročeno poglobije-nje Gruberjevega kanali*. Tvrka je prevzela to delo za 12.000 K, dočiin bi isto tlelo izvršil rad domač obrtnik za 3000 K. Končno se »prejme resolucija, s katero se obč. svet poživlja, da naj se pri oddajanju del ozira v prvi vrsti na domače obrtnike, ki so največji ljubljanski davkoplačevalcu Dr. Oražnu in tovarišem, ki so glasovali v občinski seji za to, da se oddajo dela pri obrtni šoli združenim ljubljanskim mizarjem, se izre-če zahvala. Dalje zahtevajo obrtniki, da se jim naznani, pod kakimi pogoji se je oddala centralna kurjava praski tvrdki Štetka. K drugi točki »Obrtno-nadalje-valna šola« so se oglasili razni gg. obrtniki. Z dnevnim poukom so se do malega že vsi sprijaznili. Oni mojstri, ki imajo po več vajencev, žele, da bi se pouk delil, tako, da bi dopoldne pošiljali v šolo polovico, popoldne pa drugo ]>olovico ovojih vajencev. G. Kregar pravi, da to ne bo šlo, ker ni denarja za nčiteljstvo. Slednjič se sklene storiti vse potrebne korake, da se doseže delitev jfouka, če pa to nikakor ne gre, naj se prestavi pouk na obrtno nadaljevalnih šolah na čas od 4. do 8. ure zvečer. Ko še g. Kregar naznani, tla se v kratkem ustanovi obrt no-pospeševal ni urad. za katerega je ministrstvo pravila že odobrilo in da se pri-deželnem odboru ustanovi obrtni svet, zaključi predsednik zborovanje. Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev TI. izredni občni zbor se je vršil včeraj dopoldne v salonu restavracije »pri Levu«. Zadruga je prevzela od likvidacijske tvrdke Puc & Ko. trgovino z vsem inventarjem za vsoto 10.087 K 37 v, ki se naj plača do 1. novembra 1911 s f> rr od 1 maja t. 1. Po soglasni odobritvi tega odhorovega ukrepa se je po nasvetu g. Kristana in g. ravnatelja »zveze slovenskih zadrug« odstavila z dnevnega reda druga točka, izpre-memba pravil. Med slučajnostmi je prišla na razgovor podelitev mizarskih del pri novi gradbi obrtne šole. Govorili so gg. Kristan, dr. Žerjav in ravnatelj zveze slovenskih zadrug. Vsi govorniki so ob splošnem pritrjevanju pozdravljali sklep občinskega sveta, da se izroče mizarska dela produktivni zadrugi. Zadruga noče, da bi se jo upoštevalo samo zato, ker je organizacija slovenskih delavcev, nastopiti hoče pot konkurence in s solidnim delom dokazati, da zmore vse to, in če mogoče še boljše delo, kakor konkurenti. Občinstvo naj sodi delo zadruge, kakor sodi delo vsakega drugega podjetnika. Sklene se izreči topla zahvala g. županu in večini občinskega sveta. Koncem seje je orisal še g. Kristan pomen agitacije za pristop k zadrugi, g. ravnatelj zveze slovenskih zadrug pa je slavil zadružništvo kot zmagovalko na industrijskem polju. Anketa o službeni pragmatiki. V včerajšpji anketi državnih uradnikov o službeni pragmatiki na Dunaju, je zahteval Nemec Weis iz Prage, da se — vsaj na Češkem — razdele kvalifikacijske komisije po narodnosti in je izjavil, da Nemci ne marajo nikogar zatirati, pa se sami tudi ne puste zatirati. Ceha Panek iz Prage in dr. Osmera iz Brna sta proti temu protestirala z motivacijo, da češki uradniki prepuščajo rešitev narodnostnega vprašanja poslancem. Ko je pozneje spet Nemec Ne-cesanvi, delegat dolenjeavstrijskih državnih uradnikov zahteval narodnostno razdelitev poklicanih komisij in se je pritožil, da Cehi v Plznji in v Pragi majorizirajo Nemce, ga je pozval posl. dr. Burival, naj navede za to dokaze. Poal. Paeher je temu ugovarjal. Vprašanje laike pravne fakultete je vsak dan bolj nunotano. Ko ao Nemci razbili Italijanom njih fakulteto v 1 nomostu, jim j* vlada ponudila nadomestilo v Boveredu, .Italijani pa tO zahtevali naiverao v Trata. Za Trat pa ni Tin*, kar ae boji in* dentistične propagande. Zato je podala poslanski zbornici predlogo, v kateri predlaga samostojno laško pravno fakulteto na Dunaju. Z Dunajem pa niso zadovoljni liberalni Nemci, medtem ko so krščanski socialisti proti Trstu. Zdaj ponujajo Italijanom spet Roveredo ali Tri-dent. To pa odklanjajo spet Italijani. Klerikalni Italijani niso zadovoljni z Roveredoni, ker bi se jim tam fakulteta preveč poliberalila, napredni Italijani pa so proti Tridentu, ker bi postala tam fakulteta preveč klerikalna. Kakšen bo izhod iz te zmešnjave, je teško reči. Najbrže bo vlada to je že njena navada — storila kaj takega, da prav nobeden ne bo zadovoljen. Pollaki Is Rosi. Pod predsedstvom Homjakova se vrše pravkar v Petrogradu poljsko - ruske konference, da se omogoči Poljakom, prisostvovati na slovanskem kongresu v Sofiji. Poljski listi imajo o posvetovanjih te poljsko-rtiske komisije nekaj podrobnejših vesti. Prva točka pogajanj je bilo šolsko vprašanje v kraljestvu Poljskem. Komisija je odobrila princip, da morajo biti vse šole v kraljestvu Poljskem, nižje, srednje in visoke, poljske. Ker komisija nima izvrše-valne moči, je sprejela resolucijo, naj se odstrani vrhovno nadzorstvo države nad privatnimi poljskimi šolami in naj se dovoli dijakom poljskih privatnih srednjih šol delati maturo skupaj z dijaki državnih šol. Na univerzi naj se ustanove takoj štiri poljske fakultete, obljubljene že leta 1905. Na Varšavsko univerzo naj se seminaristi ne sprejemajo, ker ponižujejo nivo te visoke šole. Na Litvi in v zahodni Rusiji naj bodo državne in deželne šole ruske, v okrajih pa. kjer je nad 50% poljskega prebivalstva, se lahko ustanovi tudi poljska deželna šola. Poleg tega imajo Poljaki pravico ustanavljati si* v zahodnih gubernijah privatne poljske šole. Ravno ta princip, ki naj velja za poljske šole na Ruskem, naj pa velja tudi za velikoruske šole v Galiciji. — Nato je prišlo na vrsto vprašanje konfesije in sprejet je bil za Rusijo in za Galicijo princip svo-lx>de vesti, ki je teoretično itak že v obeh državah priznan. — Posvetovanja so se nadaljevala v petek in v soboto. Podrobnejše vesti o njih pa še niso znane. JoMlej Ml Desetletnica »Ženskega telovadnega društva« v Ljubljani. Mnogo je jubilejev in praznikov, ki jih leto za letom slavimo, mnogo opravičenih in zasluženih, mnogo seveda tudi manj opravičenih. Ce pa je sploh kak jubilej opravičen, je bila opravičena včerajšnja proslava desetletnice ljubljanskega »Ženskega telovadnega društva«. O delu tega društva se je malokdaj kaj slišalo v naši javnosti, malokdaj kaj bralo v časopisih. Kdor bi pa hotel po tem soditi delo »Ženskega telovadnega društva«, bi se temeljito motil, kajti za resno drobno delo ni in ne sme biti merilo reklama v javnosti in navdušene, lepe besede v listih. Stvar je premnogokrat taka, da dolgovezne fraze skušajo zakriti nedostatke dela. — »Žensko telovadno društvo« si je ob svoji ustanovitvi postavilo težavno nalogo, vedelo je natanko, da mu pot ne bo posuta s cvetlicami, vedelo je, da bo naletelo na hude predsodke, ki mu jih bo odstranjevati. Zato pa je bila naloga tudi toliko caatnrjaa in zaaliišnejša. Moč »Ženskega telovadnega društva« in njegove ideje je bila večja od predsodkov, in danes stoji po njegovi in njegovih ustanoviteljic in članic Naše žentvo je bilo, kar se narodne vzgoje tiče, dolgo pastorka. Na razpolago so bile samo nemške in nem-Škutarske nunske šole. Čuditi se moramo, da smo vkljub tej nenarodni in protinarodni in nazadnjaški klo-šterski šolski vzgoji dobili vendarle toliko odličnega narodnega in naprednega ženstva. To nam kaže, da je v našem ženstvu vseskozi zdravo in dobro jedro. Seveda v prejšnjih časih Slovenko ženstvo ni nastopalo tako aktivno, kakor nastopa danes. Saj nikjer ni bilo drugače. Tisti kategorični imperativ, ki je velel: ženska se ne brigaj za javne stvari, za politiko itd., tisti imperativ je bil premogočen. Ženstvu se je prepustila le vloga sodelavk pri narodnih veselicah itd. — to je bilo vse. In tu je pred desetimi leti stopilo v Ljubljani nekaj slovenskih žena, niso bile več zadovoljne z ono skromno vlogo, zahtevale so več, hotele so. da se tudi njim prizna pravica do drobnega narodnega dela. In to priznanje si je naše narodno ženstvo v preteklem desetletju — naj se mi oprosti ta beseda — takorekoč izsililo. Desetletni jubilej dela je bil torej opravičen, in »Žensko telovadno društvo« ga je proslavilo nadvse primerno — z delom. Odprlo je svetišče sokolske telovadnice za nekaj trenutkov tudi širšemu občinstvu, razgrnilo je zastavo in pokazalo uspehe svojega desetletnega dela. Svojo jubilejsko prireditev je »Žensko telovadno društvo« nazvalo »Telovadska skušnja«. To je bilo res malo preskromno. To ni bila več »skušnja« to je bil pravi sokolski nastop, ki bi kot enakovreden konkuriral lahko povsod. Telovadnica v »Narodnem do* mu« je bila polna na jod lične jšega slovenskega občinstva. Prav veliko je bilo seveda narodnih dam s sta-rostko »Ženskega telovadnega društva«, gospo dr. Tavčarjevo na čelu. Vseh odličnjakov niti ni mogoče navesti, zadostuje naj le, da omenim kot zastopnike »Ljubljanske sokolske župe« dr. Trillerja. »Slovenske sokolske zveze« dr. Oražna, »Ljubljanskega Sokola« dr. Murnika, »Irijskega Sokola« posl. Gangla in Novaka, »Kranjskega Sokola« dr. Sajovica itd. Samoobsebi se razume, da so bili navzoči v velikem številu člani ljubljanskih sokolskih društev. Kmalu po 6. uri so ob zvokih koračnice nastopile telovadke k prostim vajam. Izvajale so jih gibčno in precizno, da skoro niso mogle boljše. Prav tako izvrstno so se izvršile vaje z obroči. Telovadba na orodju je dala priliko posameznim članicam, da so pokazale kaj znajo. Vaje bile deloma prav težke, in vendar vseskozi precizno izvedene. Telovadbo so slednjič zaključile težavne vaje s kiji, ki so izzvale — kakor vse prejšnje — v gledalcih burno odobravanje. Da se je vse tako gladko in dobro izvršilo, je poleg vztrajnosti članic seveda zasluga voditeljic: načelnice sestre Debevčeve, vaditeljie sester Zenove in PetraČeve, kazate-ljic pri prostih vajah sester Presker-jeve in Splihalovo in pri vajah z obroči sester Erženove in Vidmar-jeve. Sledil je »Majski ples«, ki ga ja izvajalo 8 članic v lepih kostumih. Ples je navzoče naravnost očaral. Naštudiral ga je g. E. Rozman, ki zasluži za svoj trud vse priznanje. In ko je bila končana tudi ta točka, so članice-telovadke ustopile v krog, prišla je (deputacija Sokolov s čestit« ljivo zastavo »Ljubljanskega Sokola« in predsednica g. dr. Pr. Tavčarjeva* je povzela besedo. V kratkih krepkih besedah je razložila, kaj je privedl do ustanovitve društva, ocrtala je na kratko -delovanje v preteklem deset* letju in se je zahvaljevala »Jjubljan«« skemn Sokolu« za pobtatiiaiko po« moi. —Nato je kot laetopaik »So* am Oraše« v^^^^bele^ ^uMl«^ slasril je delo drnitva in je izrazil prepričanje, da slovenskega naroda ne bo uničila nobena sila, dokler bo imelo njegovo ženstvo take ideale kakor. * Žensko telovadno društvo« in bo tako tudi delalo. Slednjič je še v imenu »Ljubljanskega Sokola« govoril dr. Murnik. Slavil je ženstvo, katero je izprevidelo, da ni dovolj, če slovenska žena pripenja trakove na sokolske zastave in si pije cvetje na pot Sokolom, temveč je tudi samo stopilo na to pot in pomaga odstranjevati tudi trnje, ki ga je na tem potu prav mnogo. Obljublja posestri-nam Sokolića m tudi še vnaprej bratsko pomoč Sokolov. Kliče jim naprej na započetem potu, naprej zastava Slave! Godba je zasvirala našo narodno koračnico in s tem je bila slavtiost pri kraju. Gotovo pa bo zapustila v vseh navzočih trajnolepe spomine, povečala bo resnekt pred delavnim našim narodnim in naprednim žen-s tvom v »Ženskem telovadnem društvu« in — to upamo in tega si predvsem želimo — pridobila bo društvu gotovo novih članic, navdušenih za sokolsko delo. Zvečer se je vršil v > Narodnem domu« ob sodelovanju »Slovenske Filharmonije zabavni večer, ki je bil prav dobro obiskan in animiran. Dan slavnosti je torej pri kraju, dalje spet. naprej do visokih in krasnih ciljev! Dnevne vesti. -r »Narodna tiskarna«. Občni 7bor delniškega društva Narodna iskarnav se je vršil \ soboto pod predsedstvom g. ur. ivana Tavčarja. Na občnem zboru je bilo zastopanih 232 delnic. Poročilo upravnega odbornika g. Josipa Lavreučiča <> dru->tvenem delovanju v minolem letu in o računskem zaključku za 1. 1909 je bilo soglasno odobreno. G. P e -čanka je v imenu nadzorstva poročal, da so pregledovalci pregledali vse knjige in jih našli v popolnem redu. Občni zbor je sklenil plačati na delnico dividendo 6 K in je iz čistega dobička votiral narodnim društvom naslednje svote: Družbi sv. Cirila in Metoda 200 K za pokrovi-teljnino. družbe sv. Cirila in Metoda obrambnemu skladu 200 K za en kamen; dijaški kuhinji »Domovina« v Ljubi jam 200 K; Narodni delavski organizaciji v Ljubljani 200 K; akad. društvu »Prosveta« v Ljubljani 200 K; naprednemu akad. društvu »Sava« na Dunaju 200 K; Zvezi sokolskih društev v Ljubljani 150 K; >Sokolu« v Hrastniku 100 K: »Sokolu« v Borovljah 100 K; za »Sokolski dom« v Domžalah ~>0 K; «*ikad. društvu »Adrija« v Pragi .">0 K; Slovenskemu ženskemu društvu v Ljubljani 50 K; dobrodelnemu društvu tiskarjev na Kranjskem 50 K. Skupaj torej tisočsedemstopetdeset kron. V upravni odbor so bili izvoženi gg. dr. Ivan Ta v ca r. dr. Karel Triller, dr. Ivan W i n d i -> c h e r . dr. Alojzij K o k a 1 j , prof. Breznik, dr. Gregor Ž e r j a v in M. Malovrh. — V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Peter C r a s s e 1 1 i, 'ir. M. H u d n i k . Ivan Knez. Viktor Rohrmann in Ladislav Pe-'•ank a. -r- Klerikalnih poslancev olika. T)ne 19. t. m. so zborovali Slomškarji v Zatieni. Pri tem zborovanju se je izvršilo na slovesen način klerikalno prelevljenje nadzornika St lasnega. Oglasili so se tudi klerikalni državni poslanci ter brzojavili: »Besnenje nasprotnikov naj vas ne plaši. Taki so bili vedno. Surovo psovanje, podlo denunei jantsivo je njihovo bojno orožje. Naj lajajo za plotom, ugrizniti itak več ne morejo nikogar! Iskreno vas pozdravljajo Jaklič, Krek .Hočevar«. Svojega političnega nasprotnika psovati s psom. ki laja /a plotom, ki pa ugrizniti nikogar ne more. je skrajna rovtarija, katere bi državni poslanci, če jim že primanjkuje olike, ne smeli javno kazati. Morda so pa gospodje Jaklič, Krek in Hočevar s svojo ponosno brzojavko hoteli očitno dokumentirati, da oni sami žive v srečnem položaju, da ne lajajo samo, temveč, de tudi grizejo! Ta dokaz se jim je posrečil, obenem pa se jim je posrečil *udi dokaz, da jih niti tista olika ni »bližala, katero bi morala dajati — ljudska sola! -f- Kdo bode v mariborskem političnem okraju kot šolski nadzor, nik Schmoranzerju naslednik? Piše se nam od Drave: Znano je, tla je okrajni šolski nadzornik za pol. < kraj okolica Maribor, Jos. Schmo-ranzer. imenovan za glavnega učitelja na učiteljišču mariborskem, katero mesto ima zasesti letos jeseni. C as je torej prav blizu, da mu bode imenovan naslednik. - Gotovo je še v svežem spominu vsem, ki se sploh 7-animajo za šolske zadeve na slovenskem Štajerskem, kak krik so zagnali nemški listi ob imenovanju Schmo-ranzerjevem! Pa vse to javkanje bi- lo & le navita*«; kajtf ■■■■hI »volksrat« js hotel odpisi M Mtsssv ranserja od nsrfisnrnietva, — hi to se ran je t odi uonrefcHo. fiteve ndaj tndi delajo vse nemške sile na to, da pride mesto Seamorsaasrja kak — nema>utar. Zato se gre! Maribor she-ga pol. okraji siovrsine šole nssrajs dobiti slov. ekr. sot aadaerniii! Spodnjestajerski »Nemci« imajo za svoje nemške sole lastnega šolskega nadzornika. To je izposloval tudi spodnještsjerski nemški »volksrat«. — Naš »Narodni svet« pa bodi budno na straši — upamo, da je tozadevno vendar še kaj ukrenil — ter gledi.da se imenovanje pravilno izvrši! Ml hočemo svoje posest osigurati in nič dragega. Zato pa — pozor! ___=f- Narodnogospodarski kongres v Ljubljani. V svrho prireditve narodnogospodarskega kongresa v Ljubljani dne 14. in 15. avgusta t. 1., na katerem se bode razpravljalo o o rga n i zac i j i n a rodn ogo spod a rsk i h udov avstrijskega Slovanstva, razposlane so odličnim gospodarskim in obrtnim korporacijam okrožnice, pozi vajoče jih k sodelovanju in vzajemnemu delu. Na odborovo prošnjo so bili imenovani zastopniki za pred-bežno razpravo, na kateri se bodo osnovna vprašanja razpravljala. Ta pred priprav na seja se bode vršila dne 24. t. m. v mali dvorani Slovanske !>esede na Dunaju, I. Draehen-gas>e 3 ob 7. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: splošna debata o slovanski narodnogospodarski organizaciji, volitev kongresnega odbora (obrtna in gospodarska sekcija), sestavljanje poedinih referatov in predlog resolucije. V interesu stvari je neobhodno potrebno, da bi bili vsi zastopniki interesira nih gospodarskih instituciji prisotni na tej seji ter eventuelno nripravili po možnosti predloge in poročila. — Tržaška iredenta. Po naročilu državnega pravdništva je policija v Trstu izvršila v soboto celo vrsto hišnih preiskav in izročila sodišču 30 oseb, izmed katerih jih je preiskovalni sodnik obdržal 18 v zaporu. Hišne preiskave so bile pri različnih iredentovskih društvih, tako v lokalih »Associazione giovanile triesti-na«, ^Circolo Aurelio Sat t i« in v športnem društvu, dalje v uradnih prostorih spedicijske družbe, v bol-i-ici in potein še v mnogih drugih stanovanjih. Aretovanci so obdolže-ni veleizdajstva in motenja javnega miru. — Šentjakobsko - trnovska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je imela včeraj dopoldne svoj redni občni zbor. Prvomestnik okrajni grlavar gosp. L a p a j n e otvori zborovanje, pozdravi navzoče, zlasti družbenega tajnika gosp. Berceta. S toplimi besedami se spominja umrlega odbornika Kocjana. Iz obširnega poročila tajnika gosp. Jesenka posnamemo sledeče: Podružnica je /ačela lansko leto novo življenje. Dočim je imela pred lanskim občnim ■Šorom 51 članov. jih ima danes 19f). Martinov večer pri gosp. Kavčiču dne 13. novembra 1. 1. je vrgel družbi čistih 110 K 88 vin., jnrjeva-nje na ljubljanskem Gradu dne 24. aprila pa 594 K 54 vin. — Poročilo blagajnika fso>p. T r t n i k a izkazuje 1154 K 52 vin. dohodkov. — Pri nato vršeči h se volitvah so bili izvoljeni sledeči gospodje: prvomestnik: Štefan Lapajne; njegov namestnik: Anton Seme; tajnik: Stanko Jesenko; njegov namestnik: .Jak«>b Smole; blagajnik: Fran Trtnik; njegova namestnika: Matija Kode in Rudolf Zore; pregledovalca računov; Matija Rothl in Valentin Kopitar: odborniki: Fr. Andlovic, dr. Pavel Kozina, Valentin Vončina, Anton Bučar. Anton Pogačnik, Fran Kovač; zastopniki za glavno skupščino: Lapajne, Smole, Trtnik in Jesenko. — Gg. Berce, Crnagoj in Mole vzpodbujajo k vztrajnemu delovanju za našo šolsko družbo. — Gosp. prvomestnik izreče zahvalo damam za sodelovanje na Martinovem večeru, kakor tudi povodom jurjevanja. Gospodu župniku Vrhovniku se izreče zahvala občnega zbora. — Ljubljansko prostovoljno ga-silno in reševalno društvo je imelo v soboto zvečer v »Mestnem domu« letošnji občni zbor. Zborovanje otvori načelnik gosp. L. Stricelj, pozdravi navzočega deželnega poslanca in podžupana ljubljanskega dr. Tvana Tavčarja ter zastopnike časopisja. Iz poročila tajnika A n -d 1 o v c a posnamemo sledeče: V preteklem letu je bilo 16 ognjev. Reševalni voz je posloval v 585 slučajih. Odkar ga je društvo prevselo, se je prevozilo 4405 pacientov. Gledaliških straž je bilo 207, drugih straž 62. Vaj je bilo 78 in 3 službeni shodi. Društvo šteje 84 članov. Dne 13.. 14. in 15. avgusta praznuje društvo 401etnico svojega obstanka. Takrat bodo v Ljubljani velike gasilske slavnosti. Vršil se bo obenem občni zbor »Zveze slovenskih gasilskih društev«. V Ljubljano pride do 2000 čeških in gotovo tndi toliko jugoslovanskih gasileev. — Dohod- kov Je Me 10.1« X i§ vfe* letat-na* **•**> K Te všn. ftapei dolg ftaaie tli* K It *te. »edforni sklad ima piiniiiianja #M§ K- 8? vin., bolniška blagajna pa »218 K 80 vin« — Odbor je ostal stari, in sieer: načelnik: L. fitrieoU; nodnaoeinik: Josip Turk; I. četopovsljnik: A. Din-tar; n. eetopoveljnik: F. Stare in III. eetopoveljnik: L Andlovec; I. blagajnik: F. Barle; n. blagajnik: A. Leutgefc; namestniki: A. Zornič, J. Tomašič in Jos. Lapajner; pregledovalci računov: Furlan, Stare in Križnar; pobočnik: Čuden. — Med slučajnostmi predlagajo rasni člani, da naj društvo ne hodi več na deželo k požarom. To pa salo, ker postopajo občine na deželi tako umazano, da v, sili obljubijo za pomoč odškodnino ali nagrado, pozneje ps nečejo o tem ničesar vedeti. O tem predlogu bo sklepal odbor. — Davčni uradniki so imeli včeraj dopoldne »Pri Roži« zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano. Zbralo se je okoli 50 davčnih uradnikov iz Ljubljane in drugih krajev. Predsedoval je predsednik društva davč. uradnikov g. Lilleg, ki je tudi refe-riral o vladni predlogi glede časovnega avanzma in o njegovem pomenu za davčno uradništvo. Med njegovim referatom je prevzel predsedstvo davčni oficijal jr. Koblar. Sprejela se je resolucija, ki zahteva z ozi-rom na težavnost in odgovornost te kategorije državnih uslužbence v t-nakopravno*t te službe z drugimi drž. službami, kakor so drž. blaga j-ee, poštna, računska in carinska služba itd. To se zahteva tudi z ozi-i-om na ponovne določbe merodajnih instanc, da davčna služba ni manipu-lacijska služba in z ozirom na določbe na Ogrskem in v Bosni se zahteva od zastopnika avstrijskih davčnih uradnikov, da zastopa v odseku za državne uslužbence sledeč? glavne zahteve avstr. davčnih uradnikov: 1. zakonito nomiranje absol-v i rane srednje šole kot pogoj za vzprejem v davčno službo, še predno stopi v veljavo službena pragmatika: 2. uvrstitev posameznih uradniških kategorij v določene skupine ne potom naredbe, temveč potom zakona. Xa zborovanju sta bila navzoča tudi fin. ravnatelj d v. svetnik Kliment in fin. nadsvetnik Avian. — O enotnem zapiranju in odpiranju trgovin se je vršila v soboto dne 21. t. m. razprava na shodu trgovcev in trgovskih nastavijencev ki ga je sklicalo slov. trg. društvo »Merkur«. Živahnemu shodu je predsedoval g. Andrej Šarabon. G. dr. Fran VVindiseher je obširno govoril o obstoječih razmerah v trgovinah v Ljubljani in na deželi in potem poljudno razložil novi zakon. Po živahnem razgovoru, ki so se ga udeiežili gg. Volk, Zore. JelaČin, Šarabon, Medic, Selak. dr. Windischer, Drčar, Kovač se je sklenilo, da je storiti potrebne korake v ta namen, da bode vlada na podlagi dne 4. maja v veljavo stopi vsega zakona izdala na-daljna podrobna določila glede odpiranja in zapiranja trgovin na Kranjskem. Potem je poročal g. dr. Fran VVindiseher o odločbi upravnega sodišča glede penzijskega zavarovanja trgovinskih sotrudnikov, vsled katere je izrečeno, da za to skupino ni dana zavarovalna dolžnost. Izplačane premije se bodo sotrudnikom povrnile. Shod je nadalje po poročilu jf. dr. Windischerja o prodaji petroleja na vozovih od kraja do kraja ftank-vozovi) sklenil, da je prositi c. kr. deželno vlado, naj odkloni podano prošnjo za tako koncesijo, ker je na Kranjskem absolutno nepotrebno dopuščati to novo vrsto krošnjar-stva, zakaj za prodajo petroleja je dovolj dobro skrbljeno in konzum petroleja je jako velik . — Krajna skupina e. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani je imela včeraj popoldne zelo dobro obiskan občni zbor. Zborovanje otvori predsednik K o š e n i -n a ter pozdravi odposlance iz Trsta, Jesenic in Škofje Loke. — Tajniško poroč. poda tajnik Schischegg. Društvo zelo lepo napreduje. Število članov je naraslo na 64. Blagajnik H e u f f e 1 izkaže 1194 K 37 vin. dohodkov, 1042 K 15 vin. izdatkov, torej čistega premoženja 152 K 22 v. — Pri nato vršečih se volitvah so bili izvoljeni: za predsednika: Iv. K osen ina; za namestnika: Mat. Čude rman ; za zapisnikarja: Iv. Schischegg; za namestnika: K. Gorjsnc; za blagajnika: Avg. Heuffel; za namestnika: Iv. Vogelnik; za preglednika: Avg. Jeršek; za namestnika: Fr. Zupan; za knjižničarja: Anton Ažnah; za namestnika: Rok Anton-čič; za bolniškega preglednika: I. Marinko; za namestnika: Avg. Me-gušar; za odbornike: Fr. Zajec, Filip Kalan, Anton Ravnikar, Iv. Jenko, Fr. Gubane in Fr. Kristan; za odposlanca v dunajsko centralo: Fr. Zajec. — Gospod Pno prinaša pozdrave tržaških tovarišev. (Oduševljeni klici: Živeli Tršaeani!) Omenja, kako so se morali slovenski poštni uslužbenci boriti, predaš jim je dunajska pentrale dovolila lastno glasilo ■stafcai Bog«. To glasilo je tudi v narodnem osiru neprecenljive važnosti. Dočim je bilo pred izdajanjem »Poštnega Roga« organiziranih v Trstu samo 134 slovenskih poštnih uslužbencev, jih je danes,po preteku dobrih petih mesecev, že 340. Govornik želi, da si tudi ljubljanski tovariši izposlujejo tolikšen dopust, koii-kršnega imajo Tržačani. Če pravi poštna uprava, da nima nadomestnih slug, je to prazen izgovor. Škandal ta Ljubljano je, da ima 24 pismo-noš, Celovec pa, ki je proti Ljubljani mala gorska vas, jih ima 22. Poziva k tesni organizaciji, kajti le v organizaciji je moč. — Vsled predloga Jerškase soglasno sklene,da se da kot mala nagrada za trud tajniku 20 K, blagajniku 30 K in predsedniku 50 kron. — Končno še predlaga gosp. Crv, da naj se store vsi potrebni koraki, da se število poduradnikov zviša. — Masarvkova številka »Omladine« izide v teh dneh. Vsebina ji bo zelo bogata: R. Krivic: Jubilej. Dr. J. Lah: Masarvk in narodnostna filozofija. Dr. J. Lah: »Konkretna logika«. Dr. Bogomil Vošnjak: Masarvk socijolog in Slovan. R. Krivic: Masarvk politik. R. Krivic: Življenski nazor prof. T. G. Masarvka. Kot priloga izide v tej številki portret Masarvka, radirunga Svabinskega. Ker je ravno za nas Slovence zelo važno, da poznamo prof. Masarvka od vseh strani, zato vabimo za\edne Slovence, da se v obilem številu naročajo na 7 letnik »Omladine«. Monografije o Masarvka bodo namreč še tudi v drugih številkah izšle. Prva številka je pa samo našemu učitelju posvečena. V prihodnjih številkah pa izide se članek dr. J. Laha: Profesor in dijak (s posebnim ozirom na učitelja Masarvka.) R. Krivic: Pedagogični nazori prof. Masarvka; od istega: Masarvk o novosla-vizmu. Naročnina na »Omladino« znaša 4 K, za učitelje 3 K. Za dijake 2 K. Masarykova številka stane 1 K, ker je dvojna in s prilogo. Naroča se pri Upravništvu »Omladine«, Ljubljana, Breg 12 in v Narodni knjigarni v Ljubljani. — Odbor napred. polit, in iz-obraž. društva za Kolizejski okraj je v svoji seji dne 21. maja sklenil, da se prispeva za ponesrečene Srbe vsled povodni znesek 15 K, kateri se je g. Novakoviču oddal. Druga napredna društva se poživljajo enake korake zasledovati v prid našim ponesrečenim Slovanskim bratom. — Češkemu odboru slovenskega paninskega društva je deželni odbor dovolil 250 K podpore. — Za ponesrečene Srbe v Su- madiji so darovali: uradniki mestne hranilnice ljubljanske: Ivan Hrast, hranilnice tajnik 5 K, Trstenjak Anton 5 K. Pretnar Fran 5 K, Kurah Josip 2 K. Šnšteršič Anton 2 K. Abulner Fran 2 K. Prelovec Zorko 1 K, Trtnik Franjo 1 K. Rode Matija 1 K, Mešek Joško 1 K. — Umrla je v Ljubljani ga. Ivanka Z a p 1 o t n i k , stara 27 let. P. v m.! Iz Štepanje vasi. Pogreb umrle gospe Marije Novak, gostilničarke »pri Loza r ju« (Pod gričkom) vršil se je včeraj popoldne ob velikanski udeležbi vseh slojev ljubljanskega in okoličanskega občinstva. Priljubljeni pokojnici v slovo so izborni pevci pevskega društva »Siavec« in pevskega društva »Bizovik« zapeli krasne žalostinke. Poslednjo čast izkazalo je tudi gasilno društvo iz Štepanje vasi in gasilno društvo iz Bizovika. Kako obče priljubljena je bila pokojnica pri vseh.ki so jo poznali, prepričala nas je udeležba pri pogrebu. Naj v miru počiva. Narodni rodbini naše sožalje. Neurje. Iz celjske okolice se nam piše dne 21. maja t. L: Toča je v noči od 20. na 21. t. m. — med 12. in 1. uro — hudo potolkla v naši okolici m sicer v Košnici, Pečevniku, deloma v Zagradu in na Lisci, dalje v Tremar-jih pri Laškem trgu ter na Svetini nad Celjem. Na Lavi pri Celju je strela vdarila v hlev profesorja Ci-lenška in tu ubila kravo. — Ubogim ljudem v omenjenih krajih sta lansko leto mraz in toča večinoma uničila pridelek, letos pa jim je spet, tako zgodaj že, toča prizadjala znatno škodo. Tu bode treba nesrečnežem priskočiti na pomoč! Zaradi vran. Kočar Ferk pri Mariji Snežni na Velki je s staro puško streljal vrano. Puška se je razletela in Ferku razmesarila desno roko tako zelo, da so jo morali v radgonski bolnišnici odrezati. — 161etni vini-earski sin Fran Brlič v Gornjem Du-pleku je hotel z nekega hrasta vzeti mlade vrane. Brlič je padel z drevesa in si zlomil levo roko. Nesreča. 301etna delavka Ivanka Kodrič iz Pobrežja pri Mariboru je padla s svinjskega hleva na koničast kol, na katerem si je predrla trebuh do črev. Težko ranjeno so odpeljati v bolnišnico. Is Omiee ee nam piše: Letalni stroj sta zgradila v Egenbergu pri Gradcu brata Fran in Jožef Spiller, Dolg je kakih' tt m, Strofe pa Ift ni. Za včeraj je bilo določeno, da ga raz. stavijo. Prvi polet bo v kratkem, baje na takozvanem »Talerhofn« pri Gradcu. Ako se poskus posreči, na-meravata izumitelja razstaviti svoj stroj tudi v drugih mestih. »Mosor« je ime novemu planinskemu društvu, ki so ga ustanovili Hrvatje v Poljici pri Spljetu. Občinske volitve v Borovljal so se vršile v petek. Slovenci so se jih topot prvikrat udeležili. Zmagali se sicer Nemci v vseh treh razredih, vendar so dobili tudi Slovenci zel. častno število glasov. Če bodo Sin venci vstrajno delali, pride gotov,, čas, ko bodo premaganci — Nemci. »Hotel Li burnija« (Narodni dom) v Voloski je prevzela ga. Marija Medved. Deželno društvo državnih po. godbenih uradnikov v Trstu prired dne 25. maja t. 1. v dvorani državnih uslužbencev, ulica Baniera vecchia št. 8, izvanredni občni zbor. Dnevm red: Naša regulacija in službena pra gmatika. Eventuanosti. Začetek ot 8. uri zvečer. Zvest ljubimec. V Trstu v ulio: Chiozza št. 32. prebivajočemu Emik Zulianiju je umrla v petek nevest«. Zuliani tega ni mogel preboleti. V samih spodnjih hlačah je zbežal v soboto iz svojega stanovanja in se pred bolnico ustrelil ter težko ranil. Ko > > ga našli, je držal v rokah fotografijo svoje umrle neveste. Poljubljal je fo. tografijo in jecljal: »Bodi zagotovi je-na, Pavla, če ne umrjem danes, umr-jem jutri. Zdravniki upajo, da ohranijo temu mladeniču življenje. Grozovit umor se je zgodil v pe» tek 20. t. m. v Kaštel irj u v Istri. Neki premožnejši kmet Kocjančič vul-go Silopalas, je bil dolžan ondotneim; trgovcu istega imena svoto denarja. Trgovec.vulgo Marastouje tožil Silo-pasa, za dolžno inu svoto. A ta je terjatev odločno zanikal in privedel več prič, češ, da je že plačal. Marostou je pravdo izgubil, vložil pa pritožbo na višjo instanco, ter navedel kot priče tamošnjega učitelja, učiteljico in pa nekega kmeta. V višji instanci je dobil pravdo trgovec, obe priči pa. namreč brat in pa bratrane Silopasa. sta bili obsojeni radi krivega pričevanja na 2 do 3 meseca v ječo. Isto-tako tudi Silopas. Kmet. jezen nad izgubljeno pravdo, se je izrazil da: »ker sodišče ni prav sodilo, sodil bodem jaz«, vzel puško in se napoti! najpreje nad trgovca Marostoua. Tega je dobil doma. za mizo sedečega: pomeril je nanj skozi okno in ga takoj usmrtil. Nato se je napotil prot: šoli. a ni dobil ne učitelja, ne učiteljice. Šel je torej nad tretjo pričo naH kmeta. Dobil ga je v 2 in pol ure oddaljenem vinogradu pri delu. Tudi tega je ustrelil. Ljudje, to videvši, prišli so k njemu, ter ga vprašali, zakaj da je to storil, on se jim je izrazil, da dva je že, dva pa še bode. Orožniki ga sicer iščejo, a ne morejo naj-ti, ker nihče ne ve, kam je izginil. Temu naj bode pripomnjeno, da je bi! 22. t. m. oče Silopasa tukaj v Ljubljani, ter prodajal svoje vino, a revežu ni bilo še nič znano, kaj da se je doma zgodilo. Samomor slovenskega visoko* šolca. Iz Prage se nam piše: Umrl je tukaj tragične smrti naš rojak, viso-košolec Pero Plohi; dne 19. t. m. se je zastrupil s ciankalijeni. Pokojnik je doma pri Sv. Tomažu bližu Ormoža. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, nato pa prišel v Prago, kjer je študiral na češkem vseučilišču najprei prava, potem pa modroslovje. Že na gimnaziji se je odtujil realnim nazorom o življenju, prinesel je s seboj na vseučilišče nezaupanje do njega. Tu so vplivale nanj bedne gmotne razmere ter druge življenjske nepri like. Njegova mehka, rahla duša jim ni bila kos; bil je neizmeren idealist in ni mogel v kompromis z življenjem že nekaj časa ga je obhajala misel na smrt, vedno bolj je dozorevala, dokler se ji ni končno udal. — ^Podporno društvo za slovenske visoko-šolce« je oskrbelo dostojen pogreb, akad. društvo »Adrija«, čegar član je bil pokojnik, mu je poklonilo venec, spremilo ga je na zadnji poti vse jugoslovansko dijaštvo v velikem številu, slovenski visokošolci smo se pa poslovili z nagrobnim govorom g. dr. Laha ter z žalostinko od prvega svojega tovariša, ki nam počiva daleč od rodne zemlje na pokopališču »Olšanskem«. Slovensko akad. društvo »Iliri« ja« v Pragi II. redni občni zbor so vrši dne 27. vel. travna 1910 ob 8. uri zvečer v prostorih društva Me-lounova ulica 4/1. Prememba voznega reda na lokalni železnici Petersdorf n. Tesi-Winkelsdorf. Vlaka št. 1921 in 1922, ki sta vozila do sedaj le v nedeljah in praznikih, vsako sredo in soboto med Petersdorfom n. Tesi in Winkels-dorfom, bota vozila od 1. avgusta do vštetega 14. septembra t. 1. za posku-šnjo vsak dan. Iiprasevalna komisija sa sloven« sko stenografijo v Zagrebu. Bok za polaganje ispita iz slov. stenografije pred kr. izpraševalno komisijo za stenografijo v Zagrebu je koncem ju- nije m začetkom oktobra viakugs leta. (Kdor hote polagati izpit o kakem drugem roku, mora za to preko predsedništva kr. izpitnega poverjeni štv a prositi kr. zemaljsko vlado). Prošnje za izpit je treba nasloviti na predsedništvo kr. izpitnega poverje-ništva za učitelje stenografije in jih pošiljati kr. vladnemu poverjeniku g. prof. dr. Jos.Šiloviču v Zagreb. Prošnji je treba priložiti izpričevalo o položenem izpitu zrelosti odnosno profesorskem ali učiteljskem izpitu in pa opis življenja (currieulum vi-tae>. Izpitna atkea znaša 20 K ter jo .ie osebno izročiti predsedniku komi-^ije pred izpitom. Natančnejša pojasnila dajeta gg. prof. Stanko Miholič in Mi jo Vamberger v Zagrebu. Ali nima vojaška oblast nobene moči več? S Tržaške ceste nam pišejo: Izgredi vojakov 27. pehotnega polka. Vojaška oblast vkljub številnim pritožbam, priobčenim s strani nbčinstva po časopisih ne ukrene ni-< psar. da bi se napravilo kou.H* tem izgredom. To postopanje vojaške oblasti napravlja vtisk, kakor da bi poklicani faktorji namenoma ne hoteli ničesar ukreniti ali pa da nimajo toliko moči. da bi ukrotili nekatere ne-ii.irne duhove med vojaštvom, ki nimajo drugega namena, kakor da razgrajajo po mestu in povzročajo izgrede. Tako je na primer včeraj popoldne ob belem dnevu lomastila po Tržaški cesti četa vojakov 27. pehotnega polka, na čelu korporal s potegnjenim bajonetom, ter kričala kakor besna. Na cesti je bilo polno izletnikov, ki so se vračali z Viča. Le trezni in prevdamosti občinstva se je zahvaliti, da se ni prigodila kaka nesreča. Obveščamo o tem poveljstvo Mikajšnjega 27. pehotnega polka z nujnim pozivom, naj že vendar enkrat preskrbi, da bo občinstvo varno med pijanimi vojaki. Strelin ples. Nestanovitno . i pratika. In \ccraj je biio resnično. Sedaj solnce. >edaj oblačno, -edaj dež. Komaj smo ustali od obe-rla. že so se jeli sivi oblaki razgrinjati nad nami. Ob polu 2. se je začelo bi iskat i in tudi Hetajst je poka z* 1 prvi letošnji ples. Poslal je svojo lju-" ico. nebeško luč elektriko, v hišo na Ilovici št. 43. »lili inter sese« pa so bili zelo prizanesljivi. Od njihovega kladiva je padla iskrica v dimnik omenjene hiše. Le-tega je precej -tre>la. potem šla skozi okno delavca Javornika. Ubila je dve šipi, nad "knom pa je napravila veliko raz-].oklino. Potem se je razjezila nad štedilnikom. Tam je odbila lončeno ploščo, nad njim pa napravila pre-( pjšnjo luknjo, v kateri se je izgubila. Delavec .lavornik, njegova žena m otrok so bili. v sobi. ki se jin^a razen hipnega strahu ni ničesar zgo-ilo. — Bil je za stanovalce h i Še ta -iiičaj mučen, bila pa naj bi »nebesa luč elektrika tudi prihodnjič tako prizanesljiva. S ceste. Predvčerajšnjem proti večeru je peljal po Tržaški cesti hlapec Jakob Stra/.išar smeti. Sedel je na kozlu ter je. ker je bil vinjen.izgubil ravnotežje in padel s kozla. Šla so mu kolesa čez desno nogo, a se mu -reči ni nič hudega pripetilo. Tatvina razglednic. V noči od 21. na 22. t. m. je bilo ukradenih tra-rikantinji Mariji Fiskarjevi na južnem kolodvoru 300 razglednie mesto Ljubljane. Razgednice so bile vredne 30 K. Delavsko gibanje. Včeraj se je z nznega kolodvora odpeljalo v Ameriko 62 Macedoncev. 12 Hrvatov in V Slovencev. V Št. Vid ob Glini jih je šlo 16, v Beljak 18. v Heb na 13 Hrvatov. 12 Hrvatov jc prišlo v delo k pogloblenju Grubarjevega prekopa, 15 jih je prišlo pa iz Amerike. Izgubljeno in najdeno. 1'radni-kova hčerka Adela Puciiingerjeva je -zgubila zlato žensko uro. — Delavka Marija Molotova je izgubila srebrno uro. — Ključarski mojster Maks Ferjan je izgubil zlat obesek z opalom. — Prodajalka Marija Jankovi- • •eva je izgubila 12 K denarja. — Od kolodvora Trnovo - Bistrica do Bistrice je bil izgubljen mal črn kovčeg, prsten najditelj naj ga odda pro- • i nagradi Prvi kranjski tovarni testenin. OMok se le utrgal. Ozka in romantična je dolina re-^-*» Save meri Savo in Zagorjem in bila je že predmet mnogemu občudo-^nju. Na levem bregu teče proga ..užne železnice, a na obeh straneh jo obdajajo visoki in strmi hribi, sesto-ječ večinoma iz peščenega kamenja. Kolikor je ta dolina res romantična, toliko je pa tudi nevarna za železnico. Vsak čas se odtrga kaka skala v ieh hribih in udere naravnost na progo na veliko nevarnost vlakom in potnikom. Zlasti v zadnjem času se je to večkrat zgodilo. Uprava južne železnice bi morala ravno na tej pro-ki nastaviti kar največ čuvajev, da bi odvrnili vsako nesrečo o pravem času; a storila je ravno narobe: od Zidanega mostu pa do Litije je odpravila v6e čuvaje in le odredila, da hodi vsakih šest ur en čuvaj od la- ki «mgi al in M je je nssovno in potniki eo izročeni negotovi usodi. To bi se bilo zgodilo krnela v soboto zvečer. V hribih ssed tem delom Savske doline so so pričeli krog 6. zvečer zbirati črni oblaki ia kmalu na to se usuje dež kot bi lilo is škafa. Utrgal se je oblak. V velikih potokih je udrla voda po hribih nad tirom navzdol, s seboj pa je volila ogromne množine drobnega peska in debelega kamenja (takozvanoga sodra). Vsa ta masa se je s precejšnjo hitrostjo pomikala proti tiru, po katerem bi imel pravkar pripeljati osobni vlak. Čuvaj, ki je imel nočno ogledovanje proge med Litijo in Zagorjem, zapazi Še o pravem času nevarnost ter naznsni to na postajo Savo, od koder je bilo naročeno v Litijo in Zagorje, naj ustavijo vse vlake. Nekako v dolgosti dva in pol kilometra proge je pesek na več mestih popolnoma zasul oba tira in predore, ki so narejeni pod tirom za odtekanje vode. Delavci so bili takoj prišli na lice mesta in odkopavali progo. Po triurnem delu se jim je posrečilo odkopa t i desni tir, tako da je zamogel voziti dalje počasi kot prvi vlak oni, ki gre ob pol 7. iz Ljubljane. V Litiji je stal ta vlak tri ure. Tudi drugi vlaki so imeli velike zamude; nekateri so morali čakati v Litiji, drugi v Zagorju ali Zidanem mostu. Levi tir so snažili še vso noč, tako, da so mogli voziti vlaki le po desnem tiru. Neurje je povzročilo še tudi druge škode. Pesek, ki se je valil nad vasjo Sava po hribu navzdol, je vdrl na nekatera polja, poražena z žitom, večinoma r rŽjo. in jih zasul. Posul je tudi nekaj njiv, kjer je rasel krompir in fižol. Posestniku Štrusu je vsled naliva in hudournikov narasla Sava. odtrgala brod. ga odnesla s seboj in razbila; povzročila mu je veliko škodo. Poškodovanih je tudi mnogo travnikov. Velikansko poplavi na Štajerskem. V soboto ponoči so se jeli zbirati na vshodni strani Štajerske težki grozeči oblaki. Neprestani bliski oročal o položaju v deželi dr. Eppinger, o položaju v parlamentu dr. Pergelt, o deželnih financah pa dr. Frban. Na shodu so sprejeli resolucijo, v kateri se naglasa, da češki deželni zbor ne bo preje mogel zborovati, dokler se ne izvede na Češkem narodna avtonomija. Stališče finančnega ministra omajano? Lvov, 23. maja. Dr. Glombinski je na včerajšnjem shodu med drugim omenil, da ne bo niti ena finačna predloga v parlamentu sprejeta ter nadalje pripomnil, da je stališče finančnega ministra viteza Bilinskega docela omajano. Kdo je avtor znanega Krek-Krama-fevega predloga? Lvov, 23. maja. Na včerajšnjem shodu vsepoljske stranke je dr. Glombinski povedal, da ni pravi avtor predloga o reformi v državno-zborskega opravilnika, kateri predlog se je doslej štel v zaslugo dr. Kramaru in dr. Kreku, nihče drugi kakor »Poljski klub«. Predloga klub iz oportunitetnih razlogov ni maral sam staviti, vsled česar je naprosil Kreka in Kramara, da sta ga ona stavila. Shod vsepoljske stranke. Lvov, 23. maja. Narodno demokratska ali vsepolJ6ka stranka je imela včeraj tu svoj zaupni shod. Udeležilo se ga je okrog 400 zaupnikov, ki so priredili strankinemu predsedniku dr. Glombinskemu viharno ovacijo. Dr. Gombinski je razpravljal o svoji aferi s poslancem Breiterjem ter zatrjeval, da mu vest ne očita nobenega slabega dejanja. Predsednik shoda Pawlikowski je dr. Glombinskemu izrazil v imenu vseh zaupnikov popolno zaupanje povdar jajoč, da so vsi prepričani, da so njegove roke čiste. Zveza slovanskih naprednih akademikov, i Lvov, 23. maja. Včeraj je bilo tukaj posvetovanje zastopnikov slovanskega naprednega dijaštva. Na shodu se je protestiralo proti preganjanju Rusov v Bukovini ter se je končno sklenilo ustanoviti zvezo vseh slovanskih naprednih akademikov. Zavarovalnles »Herkulcs«. Reka« 23. maja. Vest, proglašena v javnost, da so zavarovalni zadrugi »Herkules« zaplenjene knjige ter zabranjeno nje delovanje, je neresnična. »vsaj* v Besne. 23. maja. Telesni zdravnik tir. Kerzl je izjavil, da je cesar sedaj tako krepkega zdravja, da mu potovanje v Bosno vzpričo le-as zser* čisto nič ško- dovati. V SanJrva fMgsJejo 17 dvornik skvipat, t dvorne avtomobile, sijajni gate - vas v rokoko - Stilu in 12 gardistov jahačev. V gala -vozu se bo cesar peljal s kolodvora v konak. Nove vsjaake potrebščine. Bnaaaeita, 23. maja. Ministrski predsenik grof Khuen - Hedervarv je imel včeraj v IV. peštanskem volilnem okraju shod, na katerem je priznal, da bo vojna uprava zahtevala od delegacij več sto milijonov kron za vojne potrebščine. Bosanske volitve. Sarajevo, 23. maja. Danes so se pričele tu volitve v II. kuriji, to je v mestih in trgih. Voliti je 20 poslancev. Upad upornik Albancev v Hercegovino. Mostar, 23. maja. Pred par dnevi se je jela širiti vest, da je neka albanska vstaška četa vdrla v Hercegovino. V koliko je ta vest resnična, se ni dalo kontrolirati, ker so oblasti varovale o stvari najstrožjo tajnost. Sedaj se je iz povsem zanesljivega vira izvedelo, da dotična vest odgovarja resnici. Iz Novega pazar-ja je ponoči albanska vstaška četa, ki je štela 20 do 30 mož, prekoračila turško - hercegovinsko mejo in v vasi Mokri Nogi zapalila petero hiš. Uporniki so se na to jadrno umaknili preko meje. Radi tega dogodka so silno pomnožene obmejne straže. Srbski prestolonaslednik na vseslo-vanskem kongresu. Sofija, 23. maja. Po docela zanesljivih informacijah v vladnih krogih se odzove srbski prestolonaslednik Aleksander vabilu kralja Ferdinanda, naj ga poseti v Sofiji, prve dni meseca julija. Kraljevič dospe semkaj najbrže 5 .julija. Srbski poslanik Simič je dobil obvestilo, da se prestolonaslednik Aleksander želi koi privatnih udeležiti vseslovanskega kongresa in da z ozirom na to pride v Sofijo na poset meseca juija. O tem je bil privatno obveščen že tudi predsednik pripravljalnega odbora Savič Bobčev. Grof Bobrinskij in rusko - poljska spravna komisija. Petrograd, 23. maja. Vest kadetskega gasila »Rjeei«. da je grof Vladimir Bobrinskij s protestom proti uvedbi zemstev v kraljestvu Poljskem zapustil rusko - poljsko spravno komisijo, proglašajo listi kot neresnično. Društvo »Russkoje Zjerno«. Petrograd, 23. maja. Na občnem zboru društva »Russkoje Zjerno« se je sklenilo izreči županu Ivanu Hribarju v Ljubljani in dr. Ridlu na Moravskem zahvalo za njiju trud na korist gojencev »Russkega Zjerna«. Za društvenega predsednika je bil izvoljen A. A. Stolipin, brat ministrskega predsednika, za podpredsednika pa A. V. Bolotov. V odbor so bili izvoljeni: Grof Bobrinskij, dr. Ver-gun, E. K. Visokovič, A. K. Vino-gradskij, L. J. Danilovič. T. J. Dur-dina, P. J. Jegorov, baron Mirbah, L. J. Ridin in Holščevnikov, za namestnike pa G. N. Knoring ,J. K. Me-talnikova, grofica A. Z. Muravjeva, baron Nolken in V. N. Štejn. Volitve v Belgiji. Bruselj, 23. maja. Do pol 12. ponoči je bilo izvoljenih 40 klerikalcev. 17 liberalcev in 7 socialistov. Klerikalci so izgubili en mandat. Cirkus Barnum pogorel. Berolin, 23. maja. Iz New Torka brzojavljajo, da je tamkaj pogorel znani cirkus Barnum & Bal lev. V cirkusu je bilo 12.000 ljudi, ki pa so se vsi rešili brez vsake večje nesreče. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Poslano.* Podpisana »Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev«, vpisana zadruga z omejeno ^zavezo, usoja si z ozirom na razno pisanje in razne govorice glede oddaje, oziroma sprejema mizarskih del pri obtni šoli, izjaviti sledeče: »Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev« ima glasom pravil svoj sedež v Ljubljani in odračuna-va obrtne davke c. kr. davkariji za mesto Ljubljana. V Ljubljani ima zadruga v Kolizeju na Marije Terezije cesti št. 11 (tam. kjer je bila poprej tvrdka Puc & Komp.) tudi svojo zalogo in prodajalno pohištva ter svojo osrednjo pisarno. Na Glincali pa ima na svojem posestvu mizarsko delavnico, ki je urejena v najmodernejšem smislu in odgovarja tudi vsem soeialno-higijenskim zahtevam. Člani zadruge morejo biti po $ 46. zadr. pravil le mizarji, ozir. lesni delavci; izjemoma se sme sprejeti za člana tudi koga drugega, ki ni mizar ali takih ne sme biti nikdar več nego petnajst. Namen zadruge je pa: povzdiga stanja članov mizar- jev, koi taka je torej čisto gaifiies sao podjetje, ki naj tvojim danem pomaga do primerne eksistence. Vi tvrho revizije in denarnega promete pa je včlanjena pri »Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani«, kateri moramo priznati, da vsestransko in uspešno zastopa nase interese. Vsak dosedanji njen član ima vse sposobnosti, ki jih zakon zahteva za mizarskega mojstra — in če bi bilo praktično in imelo kak smisel, vzemo lahko vsi dosedanji njeni člani obrtno dovoljenje za mizarski obrt, pa bo zadruga lahko v 24 urah »Zadruga mizarskih mojstrov«. Ker pa živimo v dobi, ko železni zakoni gospodarskega razvoja kažejo združenje gospodarsko šibkih v svrho uspešnega boja za obstoj kot nekaj brezpogojno potrebnega, tedaj je umevno, da je »Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev« taka kot je. S to izjavo, ki naj stvarno pojasni dejanski položaj glede Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev — bodi združena še naša topla zahvala g. županu Ivanu Hribarju in ljub-1 jaške m u občinskemu svetu. Županu Ivanu Hribarju za to, ker je v svojem »Poslanem« na člane stavbnega odseka in na občinske svetnike sploh strogo stvarno vzel v pretres našo ponudbo za mizarska dela, ter nam s tem odprl doslej zaprto pot — občinskim svetnikom pa za to, ker so s svojim glasovanjem omogočili nam, da moremo pokazati svoje sposobnosti pri tako znameniti stavbi. Prepričani pa naj bodo tako gospod župan kot občinski svet ljubljanski in pa tudi vsa druga javnost, ki se za to zanima, da bodo izdelki iz »Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev« v vsakem ožini solidni in da bodo obstali pred najstrožjo stvarno kritiko. Če so člani »Produ ktivne zadruge ljubljanskih mizarjev« znali poprej kot mizarji velikih ljubljanskih in tujih tvrdk izdelovati v renome in slavo svojih gospodarjev, bodo to v lastnem interesu znali še bolje. »Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev« prosi le, da se jo kot solidno domačo tvrdko vzame pri vsaki priložnosti kot enako v poštev, Ljubljana, 23. maja 1910. »Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev«, 1824 vpisana zadruga z omejeno zavezo-Miha Leveč, s. r. Janko Pogačnik, s. r. Poslano.*) Ker »Rdeči prapor« nesramno napada brate »Sokole«, ga opozorim, da naj vse laži in domišljavosti prekliče, drugače ga smatramo za navadnega lažnjivca in obrekovalca. Da je kak član »Sokola« raztrgal zastavo 1. maja, to je naravnost laž. Kar 6te sami storili, pa sami spravite! Da ste le agentje nemČurjev, nikakor pa ne soeijalnidernokratje, to ste že zdavnaj pokazali s hujskarijo in na-^ilstvi. Pa tudi ne boste nič dosegli! Kar uganjate, to je naravnost lopovsko delo, ki ga ni zmožen nihče kakor le kak rdeči brat. Zagorje, 20. maja 1910. _ AVGUST BLAŽI t. • Za vsebino tega spisa je nrednistv* odgovarao le toliko, kolikor določa Meteorološko porodio. Višina m4 Borjea Mf2. Sretftjl mM flakTM* mm 1 maj. II Čas opaza-vaaja Stanje barometra T mm t o S« S.** fiS «> a 1— — Vetrovi Nebc 21. » 2. pop. 9. zv. 7311 7333 248 148 sr.svzhod si. vzhod oblačne 22. 7. zj. 7328 144 brezvetr. del. jasno » 2. pop. 9. zv. 7323 7339 175 131 si. j vzhod si. szahod sk. oblač jasno 23. 7. zj. 734*1 113 si. jvzh. sk. oblač. Srednja predvčerajšnja temperatura 18*5% norm. 1489 in včerajšnja 15*0°, norm. 14-9*. Padavina v 24 urah 6 6 mm in 2*3 mm. t Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prcžaiostno vest, da je moja nad vse ljubljena soproga, gospa Ivanka Zaplotnik danes ob polu 10. uri dopoldne po dolgotrajni, mučni bolezni, v starosti 27 Tet, utolažena s sv. zakramenti sv. vere, mirno in vdano preminila. Pogreb nepozabne tajnice bo v sredo, dne 25. maja t. I. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna ulica §t. 21, na pokopališče k Sv. Krizu, Posmrtne sv. maše se bodo darovale v župni cerkvi sv. Jakoba. Blag ji bodi spomin! V Ljubljani, 23. maja 1910. DominHc ZsptoCzilk soprog. 1825 Zahval uvrim tam jo iskreno zahvalo izraze sožaija ob smrti našega ljubljenega sina in brsta. Srčna hvala vsem druStvom in posameznikom, ki so pokojnika spremili na zadnji poti in ki so ga počastili z venci. Iskrena hvala čast i tem u gospodu župniku Valentinu Remfgarju, gg. uradnikom c. kr. glavarstva, gg. uradnikom c. kr. okrajnega sodišča, gg. uradnikom davčnega urada, g. c. kr. notarju Galletu, gg. uradnikom južne železnice, si. c. kr. žendamerijski postaji, c. kr. finančni straži in bo-letnemu uradu. 1822 Osobita hvala telovadnemu društvu »Sokol« Logatec, Idrija in Cerknica, pevcem za ginljivo petje, ter vsem ki so prihiteli od blizu in daleč izkazat predragemu zadnjo čast. Dol. Logatec,21.majnika 1910. Ia Jermena za biče in Jermena za itvanfe izdeluje iz zajamčenega govejega usnja in dobavlja ceno Fran Molsts, Hstilovic p. Misttku, Moravsko. — Nov cenovnik gratis in franke 1817 zmožna tudi strojepisja išče primor-negg mesta. — Ponudbe pod „kOB-toristinja11 na upravn. »Slov. Naroda«. Avtomobil sc f% jaka ijiM cuk prota. Več se potzve 1528 v Sp. Šiški 220, pri Šebeaikn. lite gg zmožna, maligentna pisarniška moč kot knjigovodja Ponudniki zavarovalne stroke *imajo prednost. Vstop in plača po dogovoru. SirejM » Mi inla at na upravništvo tega lista pod „ŠlfrO L* 1592 Ponudbe Odda se še nekaj 1814 liga pomoćni za stavbna in galanterijska dela spreme takoj Karel Neuraann. kleparski mojster na Jesenicah. Gorenjsko. Sprejme se 1812 1815 učenec ki je dovršil vsaj 2 gimnaziji v boljšo trgovino v Ljubljani. — Več se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda«. Prodajalka nekoliko izurjena v knjigovodstvu in za prodajo moke se sprejme proti mesečni plači .% v valjčni mlin Antona Polanca v Radečah pri Zidanem mostu. 1S20 Odvetniškega " koncipijenta ki ima že nekaj prakse sprejme s 1. septembrom t L dr. franjo Kosina v Maribora. v Medvodah ob gorenjski železnici s sobnimi, kuhinjskimi in miznimi opravami, lepimi senčnatimi napravami, rečnimi in pešče-natimi kopel mi, športnimi prostori itd. Lastnik Franc Jarc. učenka ▼ trgovino Špeceraje pod zelo ugodnimi pogoji. — Ponudbe pod JKL F«M 1816 Josip Sterie, ■risairaui ssog-odftl posta gossak prt aH [raso piše sledeče: Gospodu Gabrijel Piccoliju v LJubl\m*L Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki dnižini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodee. 711 Proti luskinam na glavi. popolnoma vešč tvor nizkega posla (VVerkschmied) in za podkovanje, trezen in zanesljiv mož, ki se tudi spozna pri zdravljenju konj, se sprojzao takoj v trajno službo. Plača K 120. Stanovanje in kurjava prosta. 1819 Ponudbe, prepisi spričeval in reference naj se pošljejo na uprav .> parno iago v stogu posta Kočevje. na občni zbor Mje oakupovalae ii pradaialge idruge Igro Merkur ? LjilljC ki se vrSi v soboto dne 11. junija 1910 ob 4. pop. v zadružnih prostorih. DNEVNI RED: 1. ) Poročilo uačelstva. 2. ) Potrjenje računskega zaključka za leto 1909. 1813 5. ) Prememba pravil. 4. ) Izvolitev načelstva in nadzorstva. 5. ) Slučajnosti. Ljubljana, dne 20. maja 1910. Proti izpadanju las. ■ *»'i Dr. Dralleja brezova voda za lase 0*V~ Ucieefc neprenosljiv ~SX Cena K 2*50 in K 5. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah. parfum eri jah in briv-nicah. Tvorniska zalogi: M ^ a Cai »edin ni tmSi. Pozor kolesarji! Močna kolesa od 110 K naprej, finejšaod 150 K naprej. Glavna zaloga,,jtachovih" koles g kot znana najfinejša z najlažjim tokom. Vse kolesarske notrebStine, popravila in najnovejši fini šivalni stroji po najnižjih tovarniških cenah. . jmffm. FR. ČUDEN trgovec v Ljubljani, i untsljivo sredstvo •eto hr< Dobiva se v Za slabokrvne in prebolele je sdraniiko priporočeno g Koč. ■alkollla aiasalta, 4 steklenice (5 kg) franko K 4 —. Bi\ Novakovič, Ljubljana. + OLLA sstdaHteta gisuja po danas,nleai stanju znanosti dosnisno aslaoHSi «ML Dobiva se po vseh lekarnicah in drogerijah OLLA je več nego 2000 zdravnikov označilo sUvoiso. Zaloga v Ljubi jan i: A. Mivka, R. Sušnik, Gabriel Piccoli. lekarnar, A. Kane, drogerija, A nt. Krisper. Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago". llustrovan, poučen in originalen cenovnik z navedbo prodajališč zastonj od tvor-Bice sa frasml OLLA na Onnafn U. 300, Prstsrstr. »7. 1000 lis čiste pasme, se za nizko ceno Več v trflOTiai Sctatar, Itritailova mlioa it 7. mm Miklošičevi ooaH 24. L naasir., obstoječe iz 4 oziroma 5 sod, elegantne kopalnice, obilnimi pritiklinami tei električno napeljavo, se odda v najem s 1. avgustom t. h Pojasnila v odvetniški pisarni,dr« KriSBOr, istotam. • 1794 Nikdar več! ne premenjam mila, odkar rabim Berg-atanaoro liliiino mlečno milo z lesenim konličkom (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann & Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah itd. II 505 Koncerti 175 so vrše do 15. septembra vsak dan II M. Začetek ob nedeljah in praznikih ob % 10. dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer. Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer Vstopnina vsele{ prosta. za kuhanje oglja 1692 išče do deset družb tvrdka Horaček & Radoševic, Sušak pri Reki. C. kr. avstrijske fff državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Vs9llsmwss*a osM is Masllaao Osa. t*L) 7*03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 7*90 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Janž, Rndolfovo, Straia -Toplice, Kočevje, 0*12 dopoldne. Osebni vlak v smeh: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Oraidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. M*40 dopoldne. Osebni vlak v snen: lesenice. Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. I*aa stSSWw. Osebni vlak ▼ smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, St. Jan ž, Straža-Toplice, Kočevje, •»30 »o ool d no. Osebni vlak v smeri: Trfič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. orao zveoor. Osebni vlak ▼ snseri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec. Dunaj, z. k., Badgastein, Solno-grad, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diissctdorf, Vleissingen, Trbiž. r*AO aasasm Osebni vlak v smeri: Grosuplje. St. Janž, Rodolfovo, Kočevje. 10-IO ponoSI. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 7 aO sSnSnSSa Ossnal vlak v Kamnik. 2-oa popoldne; Mešanec v Kamnik. 7-30 iillir: Mešanec v Kamnik. n> p s no 61; Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih. amjam mi ▼ LlaUIaao Qatas Motalo*). 7-oe zjutraj: Osebni vlak iz Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidar, Prape, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Trtica. «■52 zjutraj: Osebni vhk iz Kočevja, Ru- dolfovega, Grosuplja, Št. Janža. Il-ao dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina. Beljaka. 2MJO popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rndolfovega. Grosuplja. St. Janža. 4*7 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. 6*08 zveoor: Osebni vlak is Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. OHO zveoor: Osebni vlak is Beljaka, Trbiža, Celovca, Trsta, Gorice. Jesenic, Trtica. 0-07 z veder: Osebni vlak is Kočevja, Strafe* Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. Št. Janža 1l«22 ponooJ: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic Prihoa v LjoslfaBO (driavat islsutics). 0"SO zjutraj: Mešanec iz Kamnika. lO-OO dopelde; Mešanec iz Kamnika. 0**0 zvečer? Mešanec is Kamnika. 10*30 pa nooi: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih. prihoda in odhoda so navedeni v srednje C. kr. tiiaraa-itlsznUk, ranateHstrt * Trsta. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. prijave m ssMLriscijo delnic tjaajaaske sanke za telničarje i K 420*—, za šestini-carje i K 446— a> 31. naja Iti«. iSk'llll B:2C 158877 Q4 2737 74