Stev. 30.
-	£ ' V*
fl!
V Ljubljani, w petek ciste 28. Julija 1322.
Leto V.
Oglasi:
Za 1 mm X 6G inseralnega stolpiča mali Din 0-20, uradni D 0*30. poslano, posmrtnice i. reklame D0-50-Večkratne objave popust.
izhaja vsak petek.
Upravnlštvo .,Boracvlne(i v Ljubljani, Preše nora nI. 54. Uredništvo „Domovlne", Miklošičeva, o. 16, Tel. 72.
Naročnina:
Mesečno Din 1'—, četrtletno Din 3'—, polletno Din ■—, oeloletno Din 12.—.
i In naši sosedi
Vsi domači sovražniki naše države kar tekmujejo med! seboj v obrekovanju lastne domovine. Pri nas je samo vse slabo doma in nič dobrega in samo oni — posebno klerikalci — bi bili sposobni rešiti državo in jo tako urediti, da bi se pretakala sam med in mleko po nji.
Časi so res slabi, ker so posledice dolgotrajne vojne zelo težke. To čuti celi svet, one države, ki so sodelovale v vojni bolj, one, ki so stale le mirne pa manj, ampak tudi občutno, ker dolgotrajna vojna je uničila toliko dobrin, da mora to čutiti ves svet.
In vendar, ako pogledamo malo okolu nas, k našim sosedom, si lahko zadovoljno oddahnemo, ker vidimo, da so vsi naši sosedje še veliko na slabšem kot mi. Poglejmo samo Avstrijo, ki živi samo še od dneva do dneva in ki svojega gospodarstva nikakor ne more urediti in ga najbrž nikdar niti uredila ne bo. Kako. slabo se živi v tej državi, se vidi najbolj iz tega, da imajo skorji vsak teden kak velik štrajk sedaj cdelavcev, sedaj državnih uradnikov iin drugih nameščencev, ker je živ-lljenje tako drago, da stane hlebec, kruha na tisoče kron. Avstrijski denar je izgubil že skoraj vsako vrednost in za en naš dinar se doj?i skoraj 500 avstrijskih kron.
V veliki Nemčiji sicer ni tako obupno kot v Avstriji, ampak zelo slabo je tudi tam, posebno še zato, ker I vladajo ostri notranji politični boji, j ki državi ne dopustijo, da bi se umirila in uredila. V zelo težkem po- ■ ložaju se nahaja Nemčija posebno, zato, ker mora plačati naravnost
ogromno vojno odškodnino in na ta račun dobiva tudi naša država od Nemčije lokomotive, vagone in druge potrebščine.
In naša zapadna sosedinja, Italija? Tudi tam ni vse zlato, kar se sveti, ker ta država ima okoli 120 milijard dolga, od katerega niti obresti ne more plačati, tako da naraste državni dolg vsako leto za več novih milijard. Ta dlržava se ne more sama prehramiti, ker ima za svojih blizu 40 milijonov ljudi premalo zemlje in še ta ni posebno rodovitna. Naša država je samo za spoznanje manjša od Italije, ima pa komaj eno tretjino števila prebivalstva v Italiji in zemlja v naši državi ne samo da je po veliki večini zeio rodovitna, temveč je tudi zelo bogata na gozdovih in najrazličnejših rudah. V Italiji vlada revščina in ona izziva večne nerede in nemire, ki se pri nas nikomur niti ne sanja o njih, ker ni nobenega vzroka za njih.
Klerikalcami je vse to dobro znano, ampak oni lažejo in hujskajo. ker naša država noče biti dekla rimskega klerikalizma in zato bi oni najrajše videli, ko bi država šla v franže, ker mislijo, da bi od tega imel koristi klerikalizem, ljudske koristi jih pa nič ne brigajo. Zadnji čas je že, da ljudstvo odpre oči in izpregleda resnico, da od klerikalnih hinavcev in hujskačev nima nič dobrega pričakovati. Kako se je naša država v teh par letih svojega obstoja utrdila in okrepila, se vidi naj-j lepše iz naslednjih dveh dejstev: mi| smo že pred več meseci prenehali! tiskati nove bankovce, ker je začela: država izhajati s svojimi rednimi |
prejemki, medtem ko morajo vse sosednje države še vedno tiskati nove bankovce, posebno Avstrija, ki ima za polovico manj prebivalstva kot Jugoslavija, pa ima bankovcev v prometu že stokrat toliko kot mi!
Nobena nesreča se ne popravi hitro in tudi mi bortio še dolgo čutili težke posledice vojne. Ali ako pogledamo na še veliko težje razmere pri naših sosedih, smo lahko zadovoljni in lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost, ker smo lahko prepričani, da se razvije Jugoslavija v krepko, trdno, močno in cvetočo državo.
Politični pregled
Narodna skupščina je še vedno skupaj in dela, ker ima še veliko končati. .Medtem je odšel ministrski predsednik Pašič na Bled>
da poroča kralju o tekočih zadevah, posebno glede imenovanja članov državnega sveta. Ravno v tem vprašanju se radikalci prav grdo vedejo, ker so predlagali same svoje pristaše, medtem ko bi v resnci smeli priti v državni svet samo najsposobnejši možje v državi. Demokrati so bili bolj pošteni in so se ozirali pri določanju kandidatov v prvi vrsti na njih sposobnosti. Najbrže bo Pašič govoril s kraljem tudi o političnem položaju v državi in o odnošajih z drugimi državami, posebno
o odnošajih z Italijo,
ki so postali zopet nekako napeti. Italija bi morala sedaj izvršiti vse določbe rapallske pogodbe in ravno sedaj je nastopila v tej državi večne- j ga nemira in nereda —■ težka ministrska kriza kot posledica medsebojnih bojev med fašisti in socijalisti. j
Italijanska vlada je vedno ščitila sla-bogjasne fašiste, ki so ji na koncu koncev zrastli preko glave in se napravili za prave gospodarje Italije, tako da se vlada ne upa nastopiti proti njim, četudi so fašisti kot navadni požigalci in ubijalci največja nesreča za Italijo. Fašisti tudi onemogočajo- izvršitev vseh določb rapallske pogodbe in zato je postalo zopet nad vse važno vprašanje: kako se bodo razvili v bodoče naši odno-šaji do Italije? Vsekakor, mi ne bo-mjo ve£ odnehavali!
Italijani so sploh čuden narod. Zasužnjili so preko pol milijona Jugoslovanov na Primorskem, v Tiro-lu pa tudi lepo število Nemcev. Nemci so s to svojo usodo nezadovoljni kot mi in tega nezadovoljstva čisto nič ne prikrivajo. Italijane pa to jezi in vložili so pri konferenci veleposlanikov v Parizu
protest proti nemški propagandi
za priključitev južnega Tirola, ki je po prebivalstvu nemški, k Nemčiji. Veleposlaniška konferenca je šla, seveda, na italijanski lim in je resnično pisala nemški vladi, da mora onemogočiti delovanje društva «An-dreas Hofer«, ki se: največ peča s propagando za južni Tirol. Naj dajo Italijani južnotirolskim Nemcem in primorskim Jugoslovanom njihove pravice, pa ne bo nobene propagande, tako se bodo pia Italijani za vse svoje krivice še bridko kesali, ko pride dan maščevanja.
V ubogi Avstriji ljudje ne vedo več kaj delajo. Samo s politiko se pečajo in stradajo, ker za delo nikomur nič ni. Posebno hudo so prizadeti razni aristokrati in nekdanji
G. Keller-1. Albreht:
Romeo in Julija na kmetih
(Nadaljevanje 11.)
«A naiini starši ?» je rekla Metka med jokom in je nagnila glavo na stran, ker ni imela rok prostih, da bi
sii zakrila obraz.
«Ali sva midva kriva tega, kar so oni storili in zagrešili?» je dejal S|li. «Mogoče le popraviva gorje, alo drživa drug z drugim in se imava prav pošteno rada!»
«Nikdar ga ne odpraviva,» je odvrnila Metka z globokim vzdihom. «Pojdi v božjem imenu svojo pot, S,ali!»
«Ali si sania?» je vprašal on. «Ali srmem za trenutek v hišo?»
«Oče je šel v mesto, kakor je de-jaii, da bo zopet tvojemu očetu nekaj maprtil. Noter pa ne smeš, ker ino-gfoče kesneje ne bi mogel tako ne-ojpažen oditi kakor sedaj. Vse je še iiiho in nikogar ni po poti. Prosim; te;, pojdi!»
«Ne, tako ne odidem! Izza včeraj; seem moral neprestano misliti nate.'
Zato ne grem kar tako proč. Govoriti morava, vsaj pol ure ali uro; to nama bo delo dobro!»
Metka je za trenutek pomislila in je dejal petami:
«Proti večeru grem na njivo, saj ; veš, na katero. Edino to imamo še. Po zelenjavo grem. Vem, da ne bo nikogar drugega tam, ker ljudje žanjejo drugod. Če hočeš, pridi tja. sedaj pa pojdi in pazi, da te nihče ne vidi. Čeprav tu živ krst ne občuje več z nami, bi vendar začeli take govorice, da bi oče takoj izvedel T»
Izpustila sta roke in sta rekla oba hkratu:
«Kako se ti pa še kaj godi?>> Mesto pa, da bi bila odgovorila, sta vnovič vprašala isto. Odgovor je ležal le v zgovornih očeh. Kakor zaljubljenci sploh, tudi ta dva nista več obvladala besedi in ne da bi še kaj rekla, sta nazadnje pol blažena, pol žalostna šinila narazen.
«Pridem prav kmalu, le pojdi naravnost tja!» je še zaklicala Metka za njim.
Šali je šel takoj venkaj na tiho lepo višino, ,po kateri sta se razprezali dve njivi.
Čeprav je trajalo komaj četrt ure, | da je prišla Metka za njim — in ni mislil na nič drugega nego na svojo 1 srečo in njeno ime, je vendar nenadoma in nepričakovano stala pred njim. Smehljala se mu je z viška in veselo prestrašen je šinil pokonci:
«Me(kica!» je vzkliknil. Tiho in ! smehljaje mu je dala obe roki In roko v roki sta hodila ob šepaiajo-čem žitu in zopet nazaj, ne da bi bila mnogo govorila. Tiho, mirno in blažena sta tako dvakrat ali trikrat prehodila pot tja in nazaj. Sedaj je bil tudi ta parček, podoben ozvezdju, ki vzhaja izza osolnčnega zaokroženega holma in zahaja zopet za njim, kakor nekdaj trdna plužna vprega njegovih dveh očetov. Ko pa sta nekoč obrnila poglede od modrih plavic, ki sta jih bila motrila sla nenadoma zagledala neko drugo temno zvezdo prihajati nasproti, črnikastega pajdaša, ki nista vedela o njem, odkod naj bi prišel tako nenadoma. Metka se je zdrznila in Sali je dejal v strahu:
«Črni gostar!»
Pajdaš, ki jima je prihajal nasproti, je v resnici nosil gosli z lokom, pod pazduho in je bil prav pošteno
i črn. Razen črnega kosmatega klobuka in črnega, sajastega suknjiča, : ki ga je imel na sebi, so bili kakor i oglje črni tudi njegovi lasje ter nje-j gova nepristrižena brada. Tudi roke in obraz, vse je bilo črnikasto. Bavil se je namreč z najrazličnejšim poslom. Ponajveč je popravljal razne kotle, pomagal pa je tudi kuhati oglje in variti smolo po gozdih. Z I gosii je šel le na kak «dober punt>, i kadar so kmetje kje praznovali žeg-nanje in so bili veseli. Sali in Metka sta šla tiho ko miški za njim in sta mislila, da bo odšel s polja in izgi-i nil, ne da bi se ozrl. Bilo je tudi res tako videti, kajti delal se je, kakor da ju sploh ni opazil. Vrhu tega ju je navdajalo nekaj nenavadnega, da si sploh nista upala zapustiti ozke steze in sta nehota stopala za skrivnostnim človekom prav na kraj po-lja, kjer je ležal tisti krivični kup kamenja, ki je pokrival še doslej sporni košček njive. Nebroj maka je bilo zasejanega tod, vsled česar je bila ta kamena «gora» ob tem času ognjeno rdeča. Nenadoma je z enim skokom skočil črni goslar na rdečepre-raslo kamenje, se je okrenil in se razgleda! kroginkrog. Parček je obstal
oficirji, ki si ne želijo nič drugega
pOvratek Habsburžanov,
ker mislijo*, da bi se jim potem zopet brez dela dobro godilo, kakor se jim je včasih. Ti privrženci Habs-burgovcev imajo celo svojo stranko in svoj list pod imenom «Die Mon-archie», pa tudi neko tajno organizacijo imajo, katere člani so prisegli, da so pripravljeni žrtvovati tudi življenje v zasledovanju onih, ki bi žalili mrtve ali žive Habsburžane. So res korajžni ti avstrijski aristokrati in bivši oficirji! Pa pomagalo jim ne bo nič, četudi vsi žrtvujejo svoja življenja v obrambo časti nekdanjih cesarjev. Veliko boljše bi bilo, ko bi se ti ljudje oprijeli kakega poštenega dela.
Krize se pojavljajo navadno v parlamentarnih državah, sedaj se pa prav veliko piše o tem, da je nastala
v Rusiji resna kriza,
in sicer med boljševiki samimi, ker država kot taka se nahaja takointako
v	večni krizi, odkar jo vladajo boljševiki. Ljenin je neviarno zbolel in javlja se celo, da je zastrupljen in ker je bil on pravzaprav najbrihtnej-ša boljševiška glava, je v vladi križ. ker se boljševiki med sabo prepirajo, kdo bo zdaj prvi. Minister za zunanje zadeve čičerin bo baje odstopil, ker boljševiška vlada noče potrditi trgovinske pogodbe, ki jo je on sklenil z Italijo v Genovi. Zaradi tega je on tako hud, da se niti vrniti noče
vi	Moskvo, temveč se je kar ustavil v Berlinu, odkoder se pogaja z boljševiki. Slava boljševiška gre pač proti koncu, ker od nič se ne dia živeti in j Rusijo so oni popolnoma uničili ter i bo trajalo še zelo dolgo, dokler se] ona zopet vzdigne, ko bo najprej i odpravila nesrečno boljševiško vlado.:
Dopisi
Škoi.ia Loka. Cenjeni gospod urednik! V „Slovencu" z dne 18. t. m. berem obširno poročilo o orlovskem taboru v Škof j i Loki. Kot očividec, ki ljubi resnico, moram konštatirati, da vsebuje zadevno poročilo mnogo neresnice. Naivnemu dopisniku se je zdelo pred vsem umestno, da naziva naše mesto „katoiiška Škofja Loka". Kolikor mi znano, v Škofji Loki ni drugover-cev in tudi ne poznani mesta ali vasi v Sloveniji, ki bi se nazivala za prote-
stantsko itd. Resnici na ljubo pa bodi pred vsem povedano, da pogrešamo ravno med onimi, ki so nastopili v nedeljo na orlovskem taboru, bodisi kot slavljenci, bodisi kot slavitelji, pravo katoliško prepričanje. Laž, hinavstvo, goljufija, hujskanje proti svojemu bližnjemu, prevelika ljubezen do mladoletnih deklic, ki je že privedla celo do hudodelstva oskrumbe, so lastnosti teh »katoliških" mož, ki nastopajo danes v znamenju vere in krščanstva. Žalosten tak slučaj A. O., ki se je končal letos radi hudodelstva oskrumbe pred vsklicnim sodiščem s 6tedenskim strogim zaporom, nam podaja dovoljno karakteristiko teh »katoličanov". Pa se povrnimo k „Slovenčevem" poročilu. Zastave so izobesili razen par pravih klerikalnih fanatikov, večinoma samo oni dvorezni paraziti, ki jim gre samo za „kšeft". In vseh teh ni bilo niti tretjina, kar je tvorilo po »Sloven-čevem' naivnežu „skoro" vse mesto. Da ni v zadnjem momentu nabrusil mestni kaplan svojih pet in jezika, bi vsa stvar izgledala še bolj klavrno. Navdušenja ni bilo opaziti prav nobenega ; le tu in tam se je začulo poedino čivkanje malih fantov — peščica od-rastlih v izprevodu je bila tiha in gledala sramotno v tla. Videlo se jim je, da je njihova notranjost daleč proč od zunanjosti. V splošnem je zgledala! vsa prireditev slično oni svetopisemski, pri kateri je nevedno ljudstvo, nahuj-skano po pismarjih in farizejih, klicalo proti svojemu odrešeniku: „Križaj ga!" Srečna škofja Loka, ki še ni videla take procesije! Nad 200 udelež-nikov več, kot pri sokolskem izprevodu, je videl dopisnik v tej procesiji. Ne vemo sicer, kje je pričel šteti in kje je končal, tudi nam ni znana bistrost njegovih oči, vendar se nam pa usiljujejo dvomi o njegovi resnicoljubnosti. Ob ! nadaljnem prebiranju poročila o nad 3000 udeležnikih pa ne moremo izreči druge sodbe kot te, da se je dopisnik prav debelo zlagal, ali pa, da se je, zgodila »neljuba" tiskovna pomota.! Niso nam sicer znane orlovske šarže, j vendar se nam zdi umestno opozoriti dopisnika na grozovito protislovje pridevkov „častiti gospod brat', s kakršnimi je v svojem dopisu pokadil pod nos svojemu duhovnemu govorniku. Konštatiramo tudi dejstvo, da je loški župan, kakor običajno, na svojo pest brez tozadevnega pooblastila občinskega odbora pozdravil Orle ter da od njega toliko poudarjano socijalno in
in je v zadregi strmel proti črnemu. Mimo njega nista mogla; kajti tjakaj je peljala pot v vas, obrniti pa se tudi nista hotela pred njegovimi očmi. Ostro ju je pogledal in je za-klical:
«Poznam, vaju, otroka tistih, ki sta mi ukradla tole zemljo! Veseli me, ko vidim, kako pošteno ste jo zavozili. Gotovo, še doživim trenutek, ko dokončate pot vsega živečega. Le poglejte me, vrabiča! Ali vama je všeč moj nos, kaj?»
V resnici je imel strašen nos, ki je bil kakor velik kotomer in je štrlel iz suhljatega, črnega obraza, še najbolj podoben kavlju ali kolu, ki bi ga bil kdo zagnal v ta obraz. Pod nosom so bila usta, majhna rdeča luknjica, ki se je venomer bočila in krožila in je neprestano pihala, žvižgala in sikala. S tem se je nekam grozno družil kosmati klobuček, ki ni bil oglat in ne okrogel in je bil sploh tako čuden, kakor da vsak hip me-' nja svojo obliko, čeprav je čepel nepremično. V pajdaševih očeh je bilo skoro vedno videti samo beločnico, kajti zenici sta neprestano bliskovito švigali in skakljali kakor dva zajčka tja in sem.
«Le poglejte me,» je nadaljeval. Vajina očeta me dobro poznata in slehrni človek na vasi, ki pogleda
moj nos, ve, kdo somi. Pred leti so razglasili, da je shranjenega nekaj denarja za dediča te njive. Dvajsetkrat sem se javil, toda imel nisem krstnega in ne domovinskega lista, in moji prijatelji, cigani, ki so videli moje rojstvo, nimajo veljavnega izpričevala. Tako je že zdavnaj potekel rok in jaz sem bil ob krvave beliče, s katerimi bi se bil lahko izselil! Kleče sem prosil vajina očeta, naj pričata zame, ko ime vendar morata po svoji vesti spoznati za pravega dediča. Toda poznala sta me s svojih domov, zdaj pa sta sama morala k vragu! Glejta, tako se suče svet! Meni je prav. Ako hočeta plesati, vama kljub temu zaigram!»
Po teh besedah je na nasprotni strani skočil s kamenja in se je napotil proti vasi, kamor so pod večer vozili nažeto žito in so bili ljudje dobre volje.
Ko je bil izginil, sta sedla Sali in Metka na kamenje in sta naslanjala trudni glavici nanj. Goslarjev pojav in njegove besede so ju predramile iz sladkega pozabljenja, v kakršnem sta prej ko dva otroka hodila gor in dol. Ko sta sedaj sedela na trdih tleh svoje bede, je potemnela jasna luč življenja. Kakor da jo teži kamenje, tako težko jima je bilo pri srcu.	(Dalje prihodnjič.)
kulturno stremljenje orlovstva ravno pri njegovi sebični osebi kaže jako slab napredek. Tudi nerodni (dovolite tudi nam eno tiskovno pomoto!) poslanec Brodar, s svojimi pestmi poživljajoč na boj, svojih poslušalk vsaj na trgu ni spravil iz ravnotežja; da pa njihovo bojno razpoloženje tudi pozneje ni bilo posebno hudo, kaže dejstvo, da se razven par „Bog živi p.... madona" klicev ni pripetilo nič posebnega. Predsednik orlovske podzveze dr. Basaj si je baje ogledal tukajšnje sokolsko slavje. Veličastna in zelo dobro organizirana prireditev je vzbudila v njegovi brihtni glavici prepričanje, da tega niso zmožni napredni Ločani, pač pa da jim je priskočila na pomoč država. No, gospod doktor, skesajte se svojih nedeljskih grehov in mi Vam jih prav z veseljem odpuščamo, ker vemo, da ste v svoji preveliki »katoliški" navdušenosti pozabili govoriti resnico. Popoldanske službe božje bi se morali po »Slovencu" udeležiti vsi Orli netelovad-ci. Osobito tu se je pa pokazalo jako malo discipline, da ne govorimo še o disciplini v izprevodu. Popolnoma upravičeno so ljudje spraševali, če se vrši služba božja v gostilnicah, ki so bile polne Orlov, dočim v cerkvi sami ni bilo videti posebnega zanimanja, tako s strani članov, kakor tudi drugih ljudi. Popolen fiasko je preprečil dež, ki je pričel padati v največje veselje Orlov, ki so se imeli producirati, in zabavljanje onih, ki so imeli kupljene vstopnice, pa niso dobili nazaj denarja.
Lesce. Naš župnik je ves iz sebe, od-; kar se je začela graditi sirarna. Tudi cerkev zlorablja za svoje namene, v »Novem Času" pa pravi, da ne Miha, četudi vsi vemo, da za Mihata piše, dela in meri g. Avsec. Ker se pa kljub njegrovemu hujskanju gradi stavba, je najel nekega mladeniča, od katerega smo pričakovali, ker je prišel iz Ljubljane, da bo količkaj pameten. Pa smo se zmotili. Zelo prikupljiv obrazek in j zelo simpatični pogled po prepovedanem sadu, samo to! Stare ženice so rekle: »Pridigati pa ta gospod ne znajo. Sliši se, kakor bi se zelo hudo kregali v kakšni gostilni, pa še kako razbijajo po leči ta gospod!' Naš stari župnik je hotel raz leče pregnati sirar-! no s hudiči, pa ni šlo in potem je g. i Jalen poizkusil z grabežljivimi volkovi,! pa s temi bo šlo še manj. Stari župnik se boji, da bo razgled cerkve moten po novi stavbi, nič se pa ne boji radi notranjosti cerkve, ki bo kmalu prazna, ako bo g. Jalen še dolgo razbijal po j leči. Tisti časi, ko so se ljudje še par-keljnov bali, so že zdavnaj minuli.
Radomlje. Radomljani, pozor! Minulo je že par let, odkar je umrl v pravem pomenu duhovnik g. Lovšin; nepolitik, priljubljen vsem vašča-nom. Blag mu spomin! Od njegove smrti sem so se valili razburkani oblaki nad glavami Radomljanov. j Živo nam je še v spominu doba pa-ševanja patra Henrika Damiša. Vse je hotel izpreobrniti, poklerikaliti. staro in mlado, fante, može in zlasti brumne ženice je držal kar na vajetih, da so plesale, plesale po akordih njegove ognjene polke — politike. Noč in dan je bil na delu, da izvojnje zmago, sijajno zmago svoji stranki pri občinskih volitvah. Temeljiti poraz klerikalcev na dan volitev je bil hladen tuš na razgrete možgane. Srd je puhtela iz njih posode. Gnojnični: curek je pobarval steno hiše, v ka-; teri stanuje učiteljica Žgurjeva; cvet-| je ^človeškega blata» je bilo nadevano na vrtno mizo med študijske knji-; ge — obema v prijazen pozdrav!1 Stud — nad delom teh ljudi — sa-; mi brozga, ki mešajo po njej, obrne-j tavajo druge, a odmeti odpadajo naj njih grudi — pečat sramote! Mora.; ki je tlačila radomeljski red, je kmalu po izgubljeni bitki morala zapu-| stiti tako prijazno, lepo Radomlje, i
kjer so hoteli imeti patri kar svoj samostan, svoje gospodstvo, a jim je ravno pravočasno izpodletelo. Mir je zavladal zopet v vasi. Sosed se je sprijaznil s sosedom. Domače dnevno delo je na dnevnem redu, delovanje naših ministrov, dobrobit naše bogate države itd. — Skoro leto in dan nima Radomlje «gospoda». Vse prošnje občine, da se da vaščanom mirnega, vpokojenega duhovnika, so bile zaman. Uriniti so hoteli kakega mladega, ki bi bil zanesljiv, vnet klerikalni politikar in delal prepire med družinami. Takega Radomljani nočejo. Umolknili so. Sedaj pa naenkrat so se spominili kamniški gospodje na te grešne duše, katerim se mora dati dušna pomoč v duhovniku. «Kar hitro,» tako povelje, «naj poskrbi župan, da se v župnišču (popolnoma občinska last) štiri sobe presnažijo, gospod pride.» Vsem nejasno, čemu taka sila in naglica — saj ne gori voda. O to, pa to! Še hujše, kot bi voda gorela, jo pogrun-ta moder, pošten možakar — ljudje božji — volilni imenik se piše. Sedaj pa le brž agitatorja v vas. Prišel bo v ovčji obleki, kakor pater Henrik, a ker ravno dobro vemo, kako ostre zobe je imel, zato pravimo, ga ne sprejmemo! Sedaj ga nam usiljujete, toda mi ga ne maramo, ker hvaležno odklanjamo' vse «cvetje». rojeno iz klerikalnih posod, ki bi otrovalo blagodajni vzdih miru. Vi le imejte svojega gospoda duhovnika — mladega politikarja — a mi imamo udobno, mirno življenje med zakonom in drugo družino. Zakličemo Vam s pesnikom «Ti si urce zamudila«, proč z umazano klerikalno politiko od radomeljske čistosti.
Sv. Katarina pri Trbovljah. Koruza letos lepo kaže, zato bo postavil neki »pobožen katoliški" mož veliko kapelico na čast vsem svetnikom in svetnicam. — Mi ne vemo, ali se dajo svetniki tako iarbati, to pa vemo, da koruza, pijanstvo, hinavstvo, ples in kapelica ne spadajo vkup. Hvala Bogu, hvala Bogu, da je le tolko! Johcenas, johcenas, molimo, molimo! Priporočamo kot napis na kapelici: »V letu Gospodovem 1922., ko je bila koruza vastonj, je postavil to kapelico iz hvaležnosti Janez Koruznik. — Plačevali so jo vinski bratci. Sv. Urh usliši nas! Sv. Florijan polivaj nas! Sv. Rok zalivaj nas! Amen."
Iz Ribniške doline. Pri nas se v zadnjem času pojavljajo tatvine, vlomi in ropi, ne da bi se posrečilo do sedaj ujeti tudi onega storilca. Ponoči izgine iz svinjaka prešič, kakor se je to zgodilo v ribniški graščini, pa za storilcem ni sledu. V Sajevcu je bila ponoči odvedena krava iz hleva, pa istotako ni sledu, kdo bi bil tat. Na cesti iz Dolenje vasi v Gotenico so roparji po maši napadli trgovca Č. in jim je moral izročiti denarnico s par tisočaki. V Sajevcu je v Klunovo gostilno zvečer vdrlo 6 počrnjenih lopovov s samokresi in zahtevalo denar. Domači sin jim je izročil gotovino. Gospodinja je med tem ušla ven klicat na pomoč, pa jo je ropar, ki je zunaj stražil, podrl na tla in ji tiščal usta, da ni mogla vpiti. Po storjenem zločinu so roparji izginili brez sledu. Več vlomov in tatvin se je zgodilo tudi v Goriči vasi in Dolenji vasi, toda prijeli niso še nikogar. Zadnji slučaj poizkušenega ropa se je zgodil na Jasalnici, kjer pelje cesta iz Kočevja do Dolenje vasi skozi gozd. Peljali so se trije Dolenjevaščani iz Kočevja domov, kar poči strel iz gozda. Konj se splaši in plane naprej, možje so padli z voza, toda ušli, le vsak je dobil par prask od padca. Sodimo, da mora obstajati roparska tolpa iz domačinov, kojim so razmere dobro znane, ker drugače se ne bi moglo zgoditi toliko tatvin, ropov in roparskih napadov, ne da bi doslej prijeli tudi
enega zločinca. Gotovo je, da orožništvo ne vrši službe tako, kot bi jo moralo, dasi šteje ribniška postaja sedem mož posadke, dočim so bili prej le po trije. Razumljivo pa nam je to, ker s 60 K dnevno ne more orožnik živeti, še manj pa se more od njega zahtevati, da bi bil cel dan in noč na cesti in na preži. Raje manj moči, pa tiste dobro plačane in javna varnost bo gotovo boljša. V Ribnici je vsled teh razmer županstvo odredilo, da vsako noč straži šest mož, da se prepreči nevarnost, ki preti od roparskih vlomilcev. Dnevno ima 6 hiš po hišnih številkah postaviti po enega moža, ki potem oborožen straži celo noč. Poseči se je moralo po tem sredstvu, ker se je bilo bati, da se tudi v trgu samem še v večji meri pojavijo vlomi in tatvine, kakor so se. — Moj dopis v predzadnji številki glede razmer pri notarjatu v Ribnici je rodil „Izjavo" v 163. številki Slovenskega Naroda", kjer se dopisnika poživlja, da na pristojnem mestu dokaže očitane nerednosti. G. notar kot jurist mora vedeti, da je edino pristojno mesto sodišče, kjer se take stvari izvedejo. Naj vloži proti „Do-movini" tožbo, pa je lahko prepričan, da se mu bo vse, kar je vseboval dopis, pred sodiščem tudi dokazalo. Z napadi, ki jih je priobčil v „Slovencu" z dne 21. julija t. 1. na gotove osebe — ne glede na to, da omenjeni z dopisom niso v nobeni zvezi — pa se ne bo opral, niti pridobil sposobnosti za mesto, katero zavzema. Ravno on je tisti, lici z nejasnimi pogodbami — da ne rečemo kaj hujšega — povzroča polno tožb in zaslužka odvetnikom, katerega bi drugače ne imeli. To pričajo lahko sodni spisi. Da je le tiskarski škrat zakrivil pogreško „ponaredil" mesto »poveril" pa ste itak v Vaši zadnji številki popravili.
Semič. Na orlovski tabor v Semič, ki se je vršil v nedeljo 16. julija, so prihiteli orli in orlice iz 35 župnij. Cele tri mesece pred tem dogodkom se f«e bobnalo po Semiču, da pride celih 6)000 orlov in njim podobnih in govo-
rilo se nam je, da bomo imeli priliko videti, kaj orli vse premorejo — vse kaj drugega kot sokoli, ki so sami brezverci in pijanci. Kar v strahu smo bili, da nas šesttisočera armada ne po-hrusta, posebno ker je naš kaplan Krašna baje naročil poseben sanitetni oddelek iz SLS garde, ki naj bi odnašal po orlih pomandrane sokole. Veliko se je pričakovalo od te orlovske parade, ki je pa izpadla prav klavrno. Zjutraj 16. julija je bila budnica, pri kateri je igrala železničarska godba in en sam orel je vpil „Bog živi" in pa „auf biks!' Ob 11. uri so šli na kolodvor po goste in mesto šesttisočne armade je prikorakalo 130 orlov v kroju, 80 orlic, 4 konjeniki, 75 članov deškega naraščaja ter okolu 200 pobožnih Marijinih devic. Ta „armada" je imela celo tekmo, in sicer na drogu, bradlji in tudi proste vaje je izvajala, največ se je pa pilo in v pijanosti so se hrabri pripadniki orlovske armade celo stepli med seboj. Pri sokolih to ni navada, g. Krašna, tam orožništvo nima nobene potrebe, pri orlovski prireditvi v Semiču so pa morali orožniki odvesti enega v občinski zapor. Orlovska vzgoja se je posebno lepo videla iz tega, da so morali pred župnikovim podom pokrivati posamezne popolnoma pijane orle s slamo, da se jih ne bi videlo. Na železniški postaji so bili zvečer, ko so orli in orlice odhajali, uničeni vsi nasadi, ker so bili menda eni in drugi preveč „živahni". Seveda, kakršen je kapitan, taka je tudi garda.
Semič. Tukajšnji „Sokol" je 15. t. m. nalepil na občinski hiši in na šoli plakat za I. jugoslov. vsesokolski zlet. Ponoči so orli udrli v šolo čez okno pri stranišču v sobo I. razreda in skozi okno odstranili plakat, na občinski hiši so ga pa uničili s kolom, ker to je tem nočnim ptičem navadno orožje. To je posledica večnega hujskanja našega kaplana, ki pravi, da orel niti občevati ne sme s sokolom. Ta opomin pa ni potreben, ker je vsak sokol toliko ponosen, da se bo izogibal nočnih ptičev.
NUJNO POTREBEN PRIDFLEK. narazen. Če jo sejemo z roko, jo
Da bomo letošnje pomanjkanje. krme lažje prebili, se nujno priporoča, da sejemo po strnišču še zeleno turšico ali koruzo. Ta nam bo v tej preteči stiski še najbolj pomagala, da pridelamo nekaj več krme do jeseni. Zelena turšica daje bogate košnje in se da pri nas prav- uspešno pridelati tudi po strnišču. Važna sta pa dva pogoja za njeno setev. Prvič je treba, da ji zemljo dobro pogno-jimo, tako kakor za repo, in drugič. d;a je ne sejemo pregosto. Če je se-, tev pregosta, potem raste v stiski in ostane kratka in majhna. Če je pa I prav sejana, zraste tako visoko kakor navadna turšica in ostane doj zadnjega lepo zelena. V nasprotnem slučaju nam pa zbledi in zastane v! rasti. Največ pridelka za zeleno krmo daje ameriška turšica z imenom "konjski zob«, ki je tudi pri nas znana. Ta zraste silno visoko. Tudi pri nas jo posamezniki sejejo. Vendar je resnica, da je ameriška turšica nekoliko bolj počasne rasti kakor naša domača turšica.
Pridelovanje zelene turšice je pri nas tu in tam že vdomačeno. V takih leitih kakor je letošnje, ko nam gre zopet tako trdo s pridelkom krme, je pa zelena turšica sploh važna in potrebna krmska rastlina.
Za en mernik posetve potrebujemo 15 do 20 litrov semena, za en ha tedaj 150 do 200 litrov. Strnišče naj se pognoji, preorje in turšica na sinove brazde poseje in zavlači. Kjjer imajo sejalne stroje, jo sejejo z najboljšim uspehom v vrstah, k! so) poldrug pedenj do enega čevlja
sejemo tudi lahko za brazdo, tako da pride v vrste, toda brazda mora biti v tem slučaju bolj plitva kakor pri krompirju. Pri setvi za brazdo je treba seme malo bolj gosto name-tavati.
Pomanjkanje nas priganja, da si pomagamo letos z zeleno turšico, da bo kaj več pridelka. Zelena turšica daje prav okusno, sladko in sočno zeleno krmo, ki se navsezadnje tudi lahko posuši, ako bi nam v pozni jeseni preostajala. Naši kozolci so pripravni za tako sušilo. Na večjih posestvih jo pa v tem slučaju navadno zrežejo in tlačijo v jame, da se tam godi in kisa za zimsko krmljenje, 'lake okisana turšica dobi prav prijeten duh in okus po vinski kislini in jo živina prav rada žre.
V STISKI ZA KRMO.
Po naših krajih bo letos zopet veliko pomanjkanje na krmi. Nismo še preboleli težkih udarcev zadnje suše, pa nam zopet nova suša prizadeva težke skrbi. Tudi letos trpimo na ti nesrečni uirni, ki nam preti znova znižati našo živinorejo in zadati s tem največjo škodo. Pri tem trpi pa tudi naše poljedelstvo pri raznih svojih pridelkih, tako da bomo udarjeni na vse strani. Težko bo letos izhajanje s krmo, pa tudi z nekaterimi drugimi živili.
Na vsak način je treba vnovič velike previdnosti pri vsem našim gospodarstvu. Ta previdnost naj se kaže zlasti v sledečih ozirih:
1.)	Pridelano suho krmo moramo kolikor mogoče hraniti za zimo. Pazi naj se na to posebno tam, kjer gospodarijo s krmo hlapci. Ker smo pridelali letos tudi vobče manj slame, naj se obrača tudii vsa' slama po možnosti za krmljenje. Do zime naj se izkuša pripraviti in dobiti krme, kolikor se da, da ne bo pomanjkanje preveliko.
2.)	Naj se izrabi vsaka pašna prilika, ki se nam utegne ponuditi, in sicer do skrajnega in do zadnjega, da se bo na ta način prihranilo kaj več za zimo.
3.)	Naj se izkuša pridelati še po strnišču kako pripravno krmo. Priporoča se v ta namen zlasti zelena turšica, ki daje v primeroma kratkem
času prav bogate košnje in ki nam lahko veliko pomaga v tej stiski.
4.)	Če mogoče, naj se potrebna krma pravočasno dokupi iz tistih krajev, ki ne trpe zaradi suše in kjer bi se dala krma po ugodnejši ceni dobiti. V tem slučaju je treba združenega dela in skupnih naročil potom kmetijske družbe ali drugih zadružnih organizacij.
5.)	Bodimo skrajno varčni s pridelano krmo. Za vsako bilko ie škoda, če se po nemarnem zavrže.
6.)	Skrbimo že sedaj tudi za potrebno nastelj, zlasti gozdno nastelj, ker bo treba pridelek slame d'o malega pokrmiti. Brez stelje pa ne bo ne dosti gnoja, ne dosti pridelka v prihodnjem letu.
Obrtni glasnik
o Obrtna razstava v Celju. Priprave so v polnem teku. Na razstavišču je postalo delo živahno. Odbor obrtne razstave je razposlal razstavljalcem nakazila za prostore in navodila glede dopošiljanja predmetov, kateri naj se po mogočnosti čimprej vpošljejo na naslov: «Javno skladišče in prevozna družba, d. d. v Celju.» Razstavljalci bodo uredili razstavne predmete sami, katerim pa to ni mogoče, naj to v najkrajšem času javijo odboru obrtne razstave
v Celju, da jim on uredi. Zavarovanje razstavnih predmetov prevzame banka Slavija pod ugodnimi pogoji. Razstavljalci prejmejo v kratkem brezplačne permanentne vstopnice, ki veljajo tudi kot legitimacije za polovično vožnjo od vstopne postaje db Celja in nazaj. Za ostale obiskovalce se dobivajo vstopnice v predprodaji in služijo enako za polovično vožnjo. Nadejemo se, da bo razstava dosegla popoln vspeh.
Gospodarstvo
= Na zimski kmetijskogospodinj-ski šoli v Repnjah (p. Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s 16. oktobrom t. 1. Šola traja šest mesecev, od 16. oktobra t. 1. do 15. aprila 1923. V zavod, ki je v rokah šolskih sester iz reda svetega Frančiška, se sprejme 12 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbovalni-na znaša 325 Din na mesec. Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti najmanj 16 let stare, je vlagati do 15. septembra t. 1. pri vodstvu kmetijskogospodinjske šole v Repnjah, p. Vodice, Gorenjsko.
= Za prevoz živine na železnicah je naročilo naše ministrstvo prometu 100 novih vagonov v Nemčiji na račun vojne odškodnine, ki jo ima Nemčija plačati naši državi.
= Preniovanje konj. Konjerejski odsek 2 kmetijske družbe za Sloves nijo priredi letošnje ogledovanje in premovanje konj kakor to običajno, in sicer: 14. avgusta v Celju za celo okrajno glavarstvo Celje; 16. avgusta v Brežicah za okraj Brežice; 21. avgusta v Sv. Lenart v Slov. Goricah za okraj Sv. Lenart; 22. avgusta v Beltincih za Prekmurje; 23. avguste v Ljutomeru za okrajno glavarstvo Ljutomer; 28. avgusta v Ormožu za okraj Ormož; 29. avgusta v Ptuju za okraj Ptuj. V Brežicah bode po premovanju ogled vseh mrzlokrvnih kobil, katere se nahajajo v sodnem okraju Brežice. V Celju se vrši pretnovanje ob času obrtne razstave ter so krajevni faktorji za i o prem o. ar« je precejšnje vsote darovali. V drugih krajih se letos pre-movanje vsled pomanjkanja sredstev ne more vršiti.
Argentinska živina v Nemčiji. iMed nekim nemškim društvom in argentinsko vlado je sklenjena pogodba, po kateri bo Argentinija dobavljala Nemčiji na leto 50.000 glav goveje živine in 60.000 ton mesa. Nemčija bo pa pošiljala v zameno stroje in železniški materija!.
= Angleži o trgovskih zvezah z Jugoslavijo. Londonski list «Obser-var» priobčuje poročilo c zagrebškem velesejmu, omenja veliko število razstavljenih predmetov, posebno onih, ki so bili izdelani v Jugoslaviji, n. pr. izdelke strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, dalje iz-
delke mila in papirne industrije ter usnjarske izdelke. List poziva angleške industrijalce, da se zanimajo za Jugoslavijo in posvetijo večjo pozornost medsebojnim trgovskim stikom.
Beleike
+ Pazite! Neki o.Tadlej Leko pobira in berači za katoliški konvikt v Mostarju. Pazite in ne podpirajte naši državi škodljivih trotov in lenuhov!
-f- «Samo ena je resnica,* pravi mariborska «Straža» — «zato je naša cerkev edino prava, edinozveli-čavna in nepristopna drugoverskim cerkvam!» V dvajsetem veku bi pač tudi «Straža» pisala vsaj malo pametnejše.
-f Kongres slomškarjev se vrši 3., 4. in 5. avgusta na Brezjah. Program je nad vse zanimiv: po sv. maši bodo predavanja o verskem življenju katoliškega učitelja, o katoliški univerzi, krščanskem socijalizmu in o katoliški literaturi. Predavali bodo znani klerikalni strokovnjaki Puntar. Gcsar, Terseglav in Pečjak. Neverjetno, pa vendar resnično je, da se najdejo pri nas celo učitelji, ki gredo za klerikalno stranko, ki jo zapušča že vsak količkaj razumen človek!
4- Kako še kaj Radič? E, fala Bogu, živo in zdravo! Dobro se redi in pije vino — za hrvatsko lepo domovino. Zadnje dni se ne razburja preveč z republiko, saj mu že huda poletna vročina preveč preseda njegovi obširni veličini. Hrvatski seljaki ga pridno zalagajo s purani in «pajceki,» da se junaško pripravi za prihodnje volitve, ker takrat se bo zopet reklo: hoditi po selih, prežvekavati koruzni hleb in spati na slami, kakor to zna Radič s svojo nedosežno demagogijo.
-}- Bolgarski hajduki in klerikalno časopisje. Pred Ligo narodov v Londonu se obravnava naš spor z Bolgariic, ki neprestano pošilja svoje hajdiuške čete v Južno Srbijo, da med tamošnjim prebivalstvom, počenjajo svoja krvoločna razbojstva Naša delegacija iznaša pred konferenco strašne podatke, ki pričejo o brezmejni nasilnosti bolgarskih ko-roitašev. Zakaj vpadajo Bolgari na naše ozemlje? Iz same zavisti nad zmagoslavnimi Srbi in iz pohlepa
po Macedoniji, kateri hočejo z ved-nitni vpadi povzročiti nered in potem pokazati svetu, da želi Macedo-nija pod Bolgarijo. Ko je prišlo sedaj do spora, se je naše klerikalno časopisje postavilo na stran hajdukov. Poglejte samo «Stražo», s kako vnemo zagovarja bolgarska lopov-stva! Saj ne moremo ugovarjati, če čutijo naši klerikalci v svojih plemenitih srcih posebne bratske simpatije za bolgarske hajduke, toda izrabljanje tiskovne svobode za ogabne klevete naše države moramo najostreje obsojati: to je klerikalna hajdučija!
Novosti
*	Volilni imenik ljubljanski je sestavljen in predložen deželnemu sodišču v potrditev. Za občinski odbor ima volilno pravico 12.019 državljanov, za oblastno in narodno skupščino pa 12.043. Prve volitve bodo v jeseni, in sicer v občinski svet in v oblastno skupščino.
*	Z Zidanega mosta nam poročajo: Podjetniki romarskih vlakov sami zahtevajo živinske vozove, da jim ostane več dobička, potem pa v «Slovenskem gospodarju» in «Stra-ži» zabavljajo na železniško upravo. Ne dajte se jim vendar tako farbati, dragi slovenski kmetje in ne zapravljajte po neumnem svojega denarja. Potem vlada lahko misli, da še veliko premalo davkov plačujete.
Kmet.
*	Lepe razmere. Šolo v Št. Vidu nad Ljubljano vodi zagrizen klerikalni šolski vodja Bajec, veroučitelj je pia dekani Zabret. Kaka je vzgoja pod klerikalnim vodstvom na tej šoli, se vidi iz tega, da so tatvine na dnevnem redu in tudi moralna pro palost popolna, ker se je dognalo, da mladi, 171etni fanti pohotno izrabljajo šolske učenke. Na tej šoli bi se res moral napraviti red.
*	Specijalist za ženske bolezni. Ministrstvo narodnega zdravja v Beogradu je priznalo dr. Franu Toplaku, zdravniku vi Mariboru, naslov specijalista za ženske bolezni in porodništvo.
*	V Domžalah je umrla gospa Marija Kuhar, gostilničarka in po-sestnica, v starosti 75 let. Bodi ji ohranjen blag spomin!
*	Pazite na otroke! V Potoku pri Kamniku je kolo slamoreznice zdrobilo pol roke triletni Francki, hčerki posestnika Kerna.
*	Vlom v trgovino zlatnin v Mariboru. V torek ponoči so tatovi izvršili posebno drzen vlom v trgovino urarja in zlatarja Lovrenca Stojca v Mariboru. Vlom so izvršili z izredno spretnostjo in mirnostjo, vzbudili niso nobenega šuma in je bilo šele zjutraj mogoče opaziti velikansko tatvino. Seboj so odnesli okrog 1000 komadov zlatih ur, prstanov in briljantov. Izložbeno okno so popolnoma izpraznili. Pobrali so pa tudi knjige in sezname, v katerih so bile dragocenosti popisane, da bi se jim tako ne moglo priti na sled. Škodo cenijo nad d!va milijona kron. Za vlomilci doslej še ni sledu, zato ima mariborska policija s poiskovanjem silno težaven posel.
*	V Beogradu primanjkuje vode.
V Beogradu vlada huda vročina, da pojemajo tudi vodovodi. Poleg suše je pa vzrok pomanjkanju pitne vode tudi ta, ker se za gradbe novih hiš potrebuje obilo vode. Klerikalni poslanci pa pridno mahajo po «špricerjih».
*	Umor v Mariji Bistrici. Posestniku Žagarju je v vsem gospodinjila neka ženska, katere se je pa kon-j čnc naveličal in jo hotel spraviti od hiše. Ko je pa vložila tožbo za pla-
čilo svoje službe, sta Žagar in njegov sin žensko zadavila in jo pre-bodla z vilami, da sta potem lahko po vasi raznesla, da je ženska z vilami storila samomor. To se jima pa mi posrečilo in morata sedaj v zaporu premišljati svojo hudobijo.
*	Samomor s škarjami. V Sisku si je trgovka Karolina Ehrenfreud s škarjami razparala trebuh. Življenje si je končala zaradi živčne bolezni.
*	Iz ruskega ujetništva se je po osmih letih povrnil bivši vojni kurat Rajmund Bratanič iz Luč v gor. Savinjski dolini. Prepotoval je vso Rusijo, pod! boljševiško vlado je moral v Tomsku prestati triletno ječo. Končno je vendar dobil prostost in se je zdrav plovrnil ,med svoje domače, ki so ga že zdavnaj imeli za mrtvega.
Sokolski predzletni dnevi v Ljubljani Dan naraščaja.
Prihodnji mesec, 12. dO 15. avgusta, bo v Ljubljani prvi jugosloven-ski vsesokolski zlet, na katerega pride na tisoče jugoslovenskih Sokolov iz vseh delov naše obširne države, v goste pa pride tudi na tisoče češkoslovaških Sokolov.
Preteklo nedeljo, 23. t m., je bil pa dan naraščaja in to je bil res pravi praznik in s ponosom smo gledali mladi naraščaj mogočne sokol-ske armade pri sprevodu skozi mesto in pri telovadbi. Tudi naš naraščaj, ki se je zbral v Ljubljani iz cele države, je imel svoje goste: češkoslovaški naraščaj je prišel s posebnimi vlakom v Ljubljano že v soboto, navdušeno in prisrčno pozdravljen na ljubljanskem kolodvoru od jugoslovenskega naraščaja in številnega drugega sokolskega občinstva.
Predaleč bi nas odvedlo, ako bi ■ naštevali natančno vse, kar se je godilo v Ljubljani na dan sokolskega naraščaja. Omejimo se na to, da omenimo prekrasno uspeli obhod po mestu številnih čet sokolske moške in ženske mladine med navdušenim in prisrčnim pozdravljanjem od strani zavednega ljudstva, ki je napolnilo ljubljanske ulice, da vidi našo^ bodočnost v sokolski mladini. Posebno češkoslovaško^ mladino je vse navdušeno pozdravljalo in tudi ona je odgovarjala z navdušenimi vzkliki: Živela Jugoslavija!
Krasen je bil pogled na veliko te-lovadišče, pripravljeno za vsesokolski zlet, ko so cele trume sokolskih naraščajnikov izvajale tako' lepe vaje in s tako točnostjo, da je vse strmelo in občudovalo to mladino, ki se j vzgaja v sokolskih vrstah za dobre državljane in poštene ljudi. Na telo-! vadišču je bil tudi prav ginljiv trenutek, ko je češkoslovaški naraščaj podaril našemu naraščaju lep sokolski prapor v spomin.
Res, lep je bil ta predzletni dan, dan sokolskega naraščaja. Želeti bi bilo, da stopi vsa naša moška in žen- j ska mladina v sokolske vrste, kjer se najboljše pripravi za življenje. So-kolsko vzgojen narod bo vedno močan. Veselo znamenje je, da ljudstvo | samo to vedno bolj uvideva in zato j postajajo sokolske vrste iz dneva v dan bolj goste, ob strani pa stojijo; samo še nezavedneži in črni sovražniki vsakega narodnega napredka.
Čehi so močan narod, ampak pri njih velja geslo: Kdor Čeh, ta Sokol. Tudi pri nas naj pride v veljavo; geslo: Kdor Jugoslovan — ta Sokol!
_______ i
Srbski Sokoli na Bledu. Na Bled;
je prišla četa mladih srbskih Soko-! lov, največ iz Beograda, in so se! tam naseliti v šatorih. Ostati misli-1
jo na Bledu čez poletje in bodo ta čas porabili za izlete po slovenskih krajih in za telovadbo. Blejčani so jih prav prijazno sprejeli. Srbski Sokoli priredijo 30. t. m. tudi javno telovadbo na Bledu in se udeležijo tudi I. jugoslovenskega vsesokolske-ga zleta v avgustu mesecu v Ljubljani. Taki obiski so zelo potrebni, ker na ta način se bomo Slovenci,. Hrvati in Srbi najboljše seznanili med sabo.
Logaški Sokol priredi 3. septembra, v slučaju slabega vremena 8. septembra, svojo- prvo javno telovadbo po vojni na društvenem stavbnem prostoru. Telovadbi sledi ljudska veselica.
j slance. Mi to prenesemo, ne da bi se pokvarili, Ti boš pa videl figo, da veš! Neznansko se veselim nanje.
Zdaj; Ti pa moram pisati nekaj resnega, ker mi je stara naznanila, da je naša telica, ki si jo Ti kupil, dobila pred vago drisko in je vaga-la 3 kg manj, kar ji je napravil Tvoj mesar in ji je nekaj zavdal. Take lumparije razderejo največje prijateljstvo. To si zapomni od svojega ljubega prijatelja
Telebnik Janeza,
poslanca SLS.
Zdravstvo
Spanje otrok. Nedavno še je v Nemčiji vršilo zborovanje šolskih zdravnikov, ki so posebno povdar-jali, da je pomanjkljivo spanje vzrok mnogim otroškim- slabostim, glavobolu in raztresenosti, ki jo- posebno lahko opazujejo učitelji med poukom. Posebno na deželi morajo otroci v poletnih dneh zgodaj vstajati in opravljati čez dan precej naporna dela. Zgodnje vstajanje nikakor ni škodljivo, pač pa ne smejo starši kratiti otrokom vsaj osemur-nega spanja, naj torej zvečer pošiljajo otroke kmalu spat. Ne pripuščajte otrok k napornim delom, pustite jim tudi čez dan dovolj razvedrila, naj se navžijejo solnca in kopeli. Dajte jim lahko, ne preobilno večerjo in opazujte vzroke, ki bi! morda kratili otrokom spanje, ki je1 najboljši pospeševalec mladih moči.
Razno
X Ribje maslo. Indijanski prebivalci Kolumbije in Aljaske dobivajo maslo od1'rib, katere imenujejo koli-han. Dolge so 15 do 20 cm in imajo obilo masti. Vsako leto prihajajo iz morja v reke, kjer jih potem Indijanci nalovijo na milijone. Najprvo jih par dni sušijo na solncu, nato jih naložijo v lesene kadi in polijejo z vodo, katero ogrevajo z razpalje-nim kamenjem. Po njihovem mnenju to ogrevanje s kamenjem mnogo vpliva na dober okus masla, ki se počasi začenja zbirati na vrhu, kjer se kmalu strdi in izgleda kakor loj. Ima pa okus prav kakor kravje maslo in nima zadaha po ribi. Indijanci ga spravljajo v lesene zaboje in se z njim hranijo- vse leto.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Sv. Katarina. Vaše dopise bomo objavili polagoma v prihodnjih številkah.
V. F. Jelene: 1914—1918. Spomini jugoslovanskega dobrovoljca.
Izšla je knjiga vojnih spominov pre-
rano umrlega časnikarja Jelenca, ki je doslej edina te vrste v naši književnosti. Jelene se je kot dobrovo-ljec srbske vojske udeležil križeve poti srbskega naroda preko Albanskih gor, živel med vojno v izgnanstvu in se po- zmagoslavnem pohodu vrnil v ujedinjeno domovino. Bolezen, ki si jo je nakopal med vojno, ga je prerano vzela. Njegove globoke spomine toplo priporočamo. Cena okusno opremljeni knjigi je 24-— Din. Založila jo je Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Klerikalni poslanec piše svojemu prifatetiu.
Dragi kumarat! Moja glava je zdrava in naj bo pozabljeno, kar sem h"pel za Tebe, stara baraba.
Vesel sem, da nikdc ne ve za te zabave, ko me je udarila po zobeh, kajti liberalci in demokrati bi imeli velike veselje in za našo katoliško stranko bi bila velika sramota, ki bi imela velike politične posledice. Pa hvala Bogu, nikdo ne ve in Ti boš tih, ker se bojiš svoje stare.
To omenjam, ker ravno zdaj v skuoščini obravnavamo moralo ali nravnost in moja tovariša Zebot in Sušnik se posebno repenčita. Če je to repenčenje odkritosrčno, ne vem. Zadnji posebno preganja lahkomiselne ženske in ne dovoli nobenemu take zabave, ki sva jo midva imela. Ta krepostni mož še mimo knjigarne, kjer so razstavljene podobe lepih žensk, noče iti.
Krščansko-katoliški urednik mariborske «Straže» je rekel, da ima strašno zbirko nesramnih fotografij in vsi bi jo radi videli in kar norijo. Jaz jo tudi hočem videti, da Ti potem, povem in boš sline cedil, stari kujon. Pa Tebi je ne pokažejo, ker ni za ljudstvo, temveč samo za po-
NEKOLIKO KAPLJIC prijetno dišečega «Elsa-fluida» lekarnarja Fel-lerja da najboljšo antiseptično vodo za usta in zobe. «EIsa-fluid» neguj« kožo na glavi, se dodaja k vodi za umivanje ter je priljubljen, ker deluje prijetno pri drgnenju hrbta, no?, rok in celotnega telesa. Dobiva se po vsod tam, kjer se dobiva francosko žganje, ali po pošti od lekarnarja E. V. Fellerja, Stubica donja, Elsatrg št. 360 (Hrvaško).
Tisoči ljudi t »soh deželah sveta n porabljat že 25 let prijetno dišeči
-elleriBV „
kot lepotno {liosietitaiiij
g& nego zob, zobnega mesa in glave ter ro« dodatek k vodi za umivanje, ker učinkuje u*-radi svojega antiseptičnega, eistečega in osvežujočega Delovanja bar najbolje. Ra*ae tako je priljubljen kot krepko, blago delujoče is
| vrle prijetno sreč-stvo za drgnjenje
* S ik^fš
hrbta, rok. nog in celoto* ga telesa. „Elsafluid" je mnop* močnejši in učinkovitejši De-go francosko žganje in sp ob najboljše sredstvo t« na Tisočera priznanja! Z »molom in poštnino Zi Vtiktgir:
S dvojne steklenica ali t specialna etefrle-nica 72 K.
Za prodajalce;
12 dvojnih steklenic aH 4 specialne steklenice M K
24 dvcieUi ali 8 specialnih steklenic.......870 K
36 dvojnih aH 12 specialnih steklenic......SCO K
POSTNiNE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar m
prej pošlje, dobi še popust v naravi. PRIMOTi Elsa oblii za kurja očesa po 8 K in 15 K Els« mentolu! klinčič 16 K: Elsa posipani prašek 15K; pravo Elsa ribje olje 80 K; Elsa ustna voda 46 K; Elsa kolonjska voda 60 K; Elsa šumsld m!ri» 6C R. rlicerln po 16 in 60 K; Lysol, Lysoform 48 K: U-nt-"k: č»J 4 K; Elsa mrčesni prašek 16 K; strup » podgane In miši po 16 is 20 K.
EVGEN Y. FELLER, lekarnar.
STUBICA donja, Elsatrg St. 366 (Hrvaško).
j je Elsaflufd - fo sb
Lekarnar Feiier - Stuklca i