■w«» aggg
Leto IX. — štev. 33
1 TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJ^]
T tvtertaL
DJe Post*f*l bar bezahlt«
Slovenski dom
PRF.IS ■ CERA L 1.50
Nekaj rcsnlc
Pri nedeljskem ljudskem zborovanju na Dobrovi je glavni urednik našega lisla gosp. Mirko Javornik imel naslednji govor:
Gospod prezident, dragi domobranci, dra^i rojaki! V posebno čast in veselje ini jebilo, da so me dobrovski domobranci, eni izmed prvih slovenskih borcev, ki so prijeli proti komunizmu za orožje, povabili, naj na tem lepem zboru spregovorim kot urednik tistega lista, ki si je zadnja tri leta pridobil dosti sovražnikov, pa še več prijateljev s tem, da je o komunizmu, o njegovem delu in o njegovih najrazličnejših pomagačih, zagovornikih in botrih pisal neizprosno resnico. Zaradi tega si tudi on usoja prištevati se med prve slovenske domobrance. Zvest izročilu, ki si ga je,,list z neomajnim oznanjanjem te resnice ustvaril, sem se namenil tudi danes tukaj povedati nekaj stvarnih — morda trdih — resnic, ki je za nas Slovence v tej nsodni nri nujno potrebno, da se jih zavemo in zavedamo.
To nam je potrebno zaradi lastnega •poznanja, kakšna naj bo naša pot, in P»i da dobimo iz njih poguma za nadaljevanje dosedanjega dela.
Te resnice bi bile:
1. Prva naša skrb mora danes biti, d« se dosledno borimo proti komunizmu in njegovim zaveznikom in da ostanemo tako živi. Če nas ob koncu vojne ne bo, je za nas pač vseeno, kdo zmaga in kakšen red bo v Evropi veljal. Mi ne bomo imeli od njega nič, še posebej ne, če bomo tako nespametni, da se bomo sami uničili — za druge. Ce hočemo ostati živi, moramo pač odstraniti vse tiste, ki nam strežejo po življenju. Uničiti moramo komunizem in komuniste, zakaj danes jasno vemo, da nam od komunizma najprej grozi pogin. Vsi vemo, da je komunizem tisti, ki je življenju, obstanku in bodočnosti našega naroda najnevarnejši, ker nas Slovence lahko uniči sam, ali pa da povod, da nas zaradi njega uniči kdo dru-Sj. Cim bolj se vojna bliža svojemu višku, tem hujša je ta nevarnost; zaradi tega mora biti tem trdnejša naša zavest in volja. Prva zapoved sedanje Ure je neizprosen boj komunizmu, naj se skriva oborožen v gozdovih, ali pa da se je potajil v Ljubljani. Ta komunizem, ki se skriva v Ljubljani; ki posoja banditu pamet, sposobnost in denar za uničevauje lastnega ljudstva, je danes morda nevarnejši kakor oboroženi komunizem v gozdu, ki ga vse bolj jemlje vrag. Prav tako brezobzirno kakor tolovaja v gozdu moramo pre-Ranjali danes komunista za ljubljanskim blokom, ki se gre zdaj nevarno sredino; ki prišepetava, skuša delati zmedo; ki zbira denar in širi propagando na vse prevejane načine; ki izkorišča svoje službeno mesto in po premetenem načrtu sabotira, da bi nahujskal široke sloje, ljudstva zoper oblast, ki jo vsi priznavamo za svpjo_ in zakonito. Tudi glede tega velja isto na-■čelo kakor za krvavega razbojnika v gozdu: bij ga, bij do konca!
2. Ne g Tej mo v svet; glejmo nase in vase. Ce bi bili mi pol manj poslušali tuji radio, pa pol več svojo zdravo pamet, bi nam bilo prihranjenega pol sedanjega gorja.
3. Nam ne bo nihče ničesar podaril. Vse, kar bomo hoteli imeti, si bomo morali zaslužiti, pridelati in prj-horiti, zakaj zgodovina narodom ničesar ne da zastonj. Zaradi tega se moramo pri načrtih za svojo narodno bodočnost zanašati v prvi vrsti na lastne sile in ne na kako tujo uvidevnost in dobrohotnost.
4. Po tej vojni ne mislimo, da bomo Slovenci kaka velesila, na katero se bo kdor koli moral ozirati in jo upoštevati. Slovenci bomo po tej vojni človeško, gospodarsko in splošno tako oslabljeni, da n a s bo vseh skupaj komaj za eno stranko: stranko zdrave pameti In narodne ohranitve. Zaradi tega se ne dajmo begati tistim, ki bi nas zaradi lastnih, osebnih računov spet radi ce-P*H po starem.
5. Zavedajmo se, da bo vsak kot posameznik, kot človek, lahko živel le,
bomo Slovenci lahko živeli kot narod. Zaradi tega mora biti delo Vsakega posameznika izmed nas usmer-
teno zdaj najprej v ohranitev naroda ot celote. Kdor dela drugače in vidi Dajprej sebe, ni nič boljši od izdajulca.
. 0. Vse, kar smo Slovenci sto-*ili za ohranitev svojega naroda, in s tem za zagotovitev^ njegove bodočnosti, smo prav storili. Zato naj si nihče ne domišlja, da bo narod nioral zaradi tegu dajati odgovor kakim Posameznikom, kakor nam to dopovedujejo razni Petri in Pavli iz Londona in od drugod. Niso voditelji sodniki nn-rodu, temveč on njim! Vse narodne re-voludje v zadnjih sto petdesetih letih n«ni govore o lej resnici. Zaradi tega bo narod sodnik vsem. zlasti pa upra-v*čeuim in neupravičenim vodilnim posameznikom, najbolj tistim, ki so ga Pred svetom razglasili za narod izdajal-^v, in sicer zaradi tega, ker je hotel ostati živ in hotel z resničnimi izdajalci >n škodljivci pomesti. Slehernik, ki nam danes prerokuje svojo modrost iz tujine in nas zaradi svojega konta hoče Plati v boj za druge koristi, se »o le-Ppga dne moral vrniti sem. Ce se bo »mol kam vrniti, bo to zasluga nas, ki smo se za svojo zemljo in za svojo Bodočnost borili dolga leta in v kar se da °hupuih razmerah. Zato bomo nn sooiii 'se tiste, ki nam danes govore o soriDi
Sobota, 19. avgusta 1944 |
IZ FSEBMEl
Stram 1«
Nekaj reanla. (Oovar |taw*a «rednll« nafiega lista g. Mirka Javormlka »a lja*-■kem iborovanjn M Dobrovi.)
Enotnost - temeljni pogoj u nit mnogo. (Govor predsednika generala Bupnlka na iborovanja »a DobrovL)
Stran It
Junaki ta maSeaet ■ Srfarle »o vetalL
Naš
Stran h
»Narodno-osvobodilni« boj Je v upa«*. »Jm.„
Stran h
Madeira — T
MOJI LJUBI SLOVENSKI ROJAKU MOŽJE, ŽENE, FANTJE IN DEKLETA!
Ce sd ogledamo majhno krpico zemlje, na kateri Slovenci bivamo, in primerjamo življenje in umiranje, ki se na tem majhnem prostorčku odigrava že tri leta in pol, se nam samo po sebi stavi vprašanje: Kakšna bi pač bila naša deželica, in kako bi bilo našemu narodu, če bi marca leta 1941. imaijala prava narodova volja, to je volja naših zvestih kmetov in z zemljo in narodom povezanih delavcev in meščanov, in če nae ne bi — d-ržavi in narodu tuje, temne, pravemu narodovemu življenju in napredku sovražne sile pognale v vojno in e tein državo v propast, nas pa v bolj še viško zaroto in s tem v zmedo in skorajšnji narodov 6amomor?
Zakonita in zaradi tega edino odgovorna vlada je takrait — dne 26. marca 1941 — pristopila k protikomunističnemu paktu. Edine dolžnosti, ki bi jih s tem prevzela država in narod nase, so bile: paziti, da se ne bi razbohotil komunizem, in ne delati težav silam, ki eo imele namen, obraniti Evropo pred boljševizmom. Za protiobvezo so nam bile zajamčene državne meje in ob6toj. Ne bi 6e nam bilo treba udeležiti vojne in mirno bi lahko šli naprej za svojim delom.
Ce bi držali zavezo taikšno kot smo jo podpisali, od vseh Slovencev dane« ne bi
in jih prej ali slej poklicali na odgovor, kako so za svoj narod delali oni, ki nam hočejo danes, ko mi krvavimo zase in zanje, pamet soliti. Vsakdo bo dajal odgovor o svojem hiševanju v teh časih in dajal ga bo narodu, ki je trpel. Naj se o tem nihče ne nioti! Naš narod se je te čase naučil govoriti s puško ter jo bo znal obrniti ne le proti komunistu, temveč proti vsakomur, ki se je ali se še bo izkazal za škodljivca ali zapeljivca. Ob sestavi zadnje kairske vlade smo videli, da so se tako imenovani politiki in voditelji vedno pripravljeni zn dobro ceno sporazumeti in zvezati za hrbtom naroda z njegovimi največjimi rablji. Tildi pri nas doživljamo zadnje čase poskute za opravičenje raznih »velikih« in »slavnih« ljudi, ki so zadnja leta narodu ogromno škodili, če drugače ne s
sedelo menda niti 10.000 komunistov. Med
njimi bi seveda bili .razni Kidriči, Baeb-lerji, Vidmarji, Kardelji, Kocbeki, Kuharji, ki so zadnja leta tako krvavo zapisali svoja imena v slovensko zgodovino. Mogoče bi sedela tudi zloglasni ban Marušič in politikantski stremuh S«rnee, če bi naši politiki začeli bolj natančno raziskovati masonerljo in boljševizem, kakor jim je to tik pred svojo smrtjo otipljivo nakazal dr. Korošec, in bi privlekli tudi ta dva jazbeca na dan. To pa bi bila tudi vsa srečna — nesreča. Vsi drugi Slovenci bi mirno opravljali svoje delo in uspevali Zakaj bombardiranju mest po vsem bivšem jugoslovanskem in tudi slovenskem ozemlju po terorističnih »zavezniških< letalcih se navzlic škodi nepotrebne vojne tako ali tako nismo izmaknili, kakor smo imeli priložnost videti in slišati zadnje čase. Ne bi pa imeli stražile komunistične revolucije; ne bi objokovali vež deset-tisočev žrtev, naše domačije ne bi bile požgane in porušene; ne bi bilo požganih toliko božjih hramov, kamor 6e je prej dobri slovenski narod zatekal po tolažbo k Vsemogočnemu; ne bi bilo porušenih toliko šol; ne bi bila razdejana žarišča slovenske prosvete — prosvetni domovi; ne bi bilo razbitih toliko zadružnih ustanov, ki jih je slovenski kmet z žulji svojih rok ustvaril po Krekovi zamisli; naša po-
tem, da so v uri njegove najstrašnejše stiske molčali. Svarimo vse tiste, ki so krivi, in vse tiste, ki se dajo za pranje rdečih zamorcev izkoriščati, naj se pa-zijo, zakaj narod je budno na straži in gleda na vse struni!
Nihče naj si ne dela utvar, da so ti časi le prehod iz nekdanjega starega političnega stanja v novo, staro, politično in splošno stanje; prehod iz ene gnilobe v novo gnilobo. Naše ljudstvo je v krvi in žrtvah teh let dozorelo in postolo tisto, kar v mirnih, dobrih časih, ko je imelo voditeljev na pretek, ni znalo in ni smelo: postalo je narod. To je ogromna sprememba in prerojen je in moti se vsakdo, ki misli, da je ta veliki prerod nekaj enodnevnega, kar bo ostalo brez posledic.	Dalje	aa	X	strani
Alt to (Iti na* Bvt — N*
■rad«. (Tote »nMoHMM
Motnost - temeljni pogoj za našo zmago
Govor predsednika generala Rupnika na nedellshem protikomunističnem zborovanja
no Dobrovi
tj* ne bd bfla opnstoSena; ne bi Mio divjanja strahopetnih badoglievcev; ne bi bilo satanskega sodelovanja med njimi in komunisti na račun slovenskega naroda; ne bi bilo deeettisočev nedolžnih slovenskih internirancev, ki so šli po komunistični zamisli v savojska taborišča umirat od gladu, ali pa bodo za posledicami Se umrli.
Kajpada ai ne ameano misliti, da bi bilo naše življenje zaradi tega pakta po-stopaško, če bi bili kot najmajijši član protižidovske in proti bol j ševiške evrop' ske družine narodov vključeni kot nevoj-skujočd se činitelj v antakominternsko skupnost. Cisto zatrdno bi tudi mi morali tej zvezi dati nekaj žrtev.
Predvsem bi morali skoraj dvakrat bolj delati kot v mirnih časih. Toda pri tem bi spoznali vrednost tega dela in bi se pravičnemu družabnem redu mnogo bolj približali kot smo se mu danes. Tudi vzdrževanje notranjega reda in miru bi nas spričo zunanjega in notranjega podtalnega vplivanja nekaj stalo. Toda vzdrževali bi ga sami in pri tem obenem spoznavali vrednost prave narodne discipline, ki bi nam tudi v bodoče prišla "zelo prav. Tudi draga vojaška pripravljenost nam ne bi bila prihranjena. Toda tudi s tem bi pridobili mnogo na vojaških vrednostih in se mnogočesa naučili, kar bi nam nekoč lahko prišlo zelo prav. Namesto da smo sedaj kot bolan, po boljševizmu okužen narod padli na breme sami sebi in sosedom, bi zaradi teh malenkostnih žrtev v primeri z današnjo nesrečo, v odločil nem trenutku borbe za zmago protiboljše viške Evrope in njene kulture in civiliza cije kot ugleden, zdrav in krepak — čeprav majhen — član evropske družine narodov toliko odtehtali, da se našemu dobičku na zmagi in popolnemu upoštevanju pri preureditvi nove povojne Evrope ne bi nič stavilo na pot.
Ce torej primerjamo poti, ki smo jih ta leta dejansko hodili, s potmi, ki bi jih morali hoditi, če bi bili pametni, mora tudi politično najmanj nadarjeni Slovenec priti do spoznanja, da je v resnici skrajni čas, da krenemo s poti nereda, drobljenja sil in trošenja narodnih energij nazaj na pot reda, da
tak« ▼ zadnjem trenutka popravimo, kar se popraviti Se da.
Naš kmet, ki tvori 80 odstotkov naSega prebivalstva, in je tako tudi glavni predstavnik našega naroda, je bil povsem proti svoji volji, ne da bi ga kdo — v tako imenovani demokratični državi — vprašal za mnenje, potisnjen v vojno, propadanje, nered in bedo, ki je vsemu tema sledila. Ta kmet pa je zopet prvi spoznal zablodo bivših politikov, ki nam je naprtila tako visoke račune, in sedaj v
Ervi vrsti v borbi proti posledicam tega ije boj hrabro in zvesto za to, da bi vsi spoznali, kako nam je potrebno zaradi usode naroda pustiti na stran vse stare, škodljive politične razvade in neenotno gledanje nn bitna vprašanja našega narodnega življenj« in da bi v disciplinirani enotnosti do konca narod prišel nazaj na pravo pot pravega narodnega napredka. ,
Seveda je sedaj to mnogo težje, kot Ce bi že v začetku šli pravo pot. Toda prav zato moramo sedaj brez vseh pridržkov in ločenih mnenj, tem bolj pa brez vseh smrtno nevarnih razbijanj združenih sil ali celo postranskih računov storiti vse, da ne zamudimo priložnosti in rešimo, kar se rešiti da. Rešimo pa lahko še vse, kar je bitnega, če bomo hrabro, enotno, disciplinirano in požrtvovalno šli po poti politične in družabne preureditve in v tem smislu nadaljevali skupen boj proti židovskemu boljševizmu ne samo z orožjem, ampak tudi enotnih src in mišljenja.
Red je zapoved božja. Nered je delo satanovo. Satan je s pomočjo Židov in prekletega kapitalističnega zlata že stoletja sejal na svet nered. Vse trpljenje človeštva prihaja iz tega nereda. Tudi to največjo vojno vseh časov so zasnovali Židje, da bi dosegli nered — satanov cilj. Sile, ki se bore proti temu neredu zn politično in socialno preureditev neboljševiško Evrope, se potemtakem bore za Boga samega, posebno če hočejo ustvariti tudi nravno prerojenega človeka. V našem primeru je taka Znto lahko trdno zaupamo, da nam bo Bog tudi po nnjhuj-ših preizkušnjah naklonil pravično zmago in nas blagoslovil, če boino v svoji enotnosti tudi sami storili vse, kar ta borba od nas zahteva.
Pred tremi tedni so zopet vsi javno in tajno, hote ali zaradi svojega napačnega nagnjenja nehote boljševizmu udinjani naši nasprotniki, ki jim disciplinirana enotnost našega naroda ne .gre v račun, zakikirikali, da je že vsega konec. Po njihovem pričevanju naj bi vsa proliboljše-viška Evropa in z njo 6eveda tudi v slovenski domobranski skupnosti zbrana slovenska narodna fronta propadla, češ kakor da se je prva in glavna proti-boljševiška trdnjava Nemčija na zunaj in na znotraj sesedla. Na vse mogoče načine so zopet vsi mogoči zaplotniki poskušali opozarjati na zadnji trenutek, ki bi naj napočil za ne vem kaj vse. Strastno so hiteli s poskusi, da bi razbili močno, enotno Slovensko domobranstvo in tako v svoji, že tolikokrat izpričani nepoučenosti in zabitosti pognali narod v nove žrtve in nesrečo. Nestrpno so iskali slabičev, strahopetcev in malodušnežev v naših lastnih vrstah, da bi težko preizkušenemu slovenskemu narodu zopet naredili tek ali po boljševiškem ali po anglo-ameriškem raja in nas z bedastim prerokovanjem konea vojna zopet — kot že tolikokrat v zadnjih štirih letih — odvrnili od enotnega, treznega in zrelega presojanja položaja in tako od pravilne poti, ki jo danes hodimo, in nas zvodili v propast irt samomor. Toda naš narod je zdaj že toliko trezen, da no takšnih slabičev našli prav malo. Pa še ti so želi splošen posmeh treznih, hrabrih in discipliniranih borcev, ki tvori jo ogromno večino našega mladega domobranstva.
Nemčija in z njo 6eveda tuili ostala protiboljševiška Evropa se namreč navzlic prerokbam ljubljanskih velemodrijanov in strategijekih vseznaleev nista sesuli, prav tako kot človeški organizem zaradi izrezan j a gnojnih turov ne umre, ampak ozdravi in postane celo močnejši.
Naš delavec, naš kmet in naša zdrava mladina ee niso pustili zapeljali, ker vedo, da sta naš obstoj in naša boljša bodočnost zajamčena samo v preurejeni, protiboljševiški Evropi, kar bomo dosegli samo v neodjenljivi, združeni borbi proti domačemu boljševizmu po gozdovih in mestih.
Zato vas znova pozivam: še bolj se strnite! Naj nekatermki poskušajo, kar hočejo, vztrajajte v disciplinirani borbi proti židovsko-boljševiški zmedi, in videli boste, da bo prekletstvo zadelo nje. N« delo k zidanju krepkih, kompaktnih temeljev zn novo družabno ureditev v novi bodočnosti. Samo tako bomo prav služili svojemu narodu in s tem sami sebi! Take pa nas bo blagoslovil tudi Bog!
Eln Btlck ant dle rroaae Volkakuncebnng ta Dobrova. — Pogled na veliko ljudsko zborovanje na Dobrovi. (Foto Pavlovdii.)
Potek prve, začetek druge invazije v Francijo
Anglesko-amerikansko Izkrcanje na južni francoski obali med Touicnom In Nico
Boji na vsem vdornem ozemlju v Franciji so v preteklih dneh pridobili na silovitosti in ostrosti. Ogromne sile, ki so jih vdorniki vrgli skozi ozki pas pri Avranchesu, so se obrnile proti zahodu in jugu in se pozneje razcepile na več vej. Zahodni krak amerikanskih motoriziranih in oklepniških sil se je vrgel na vse pristaniške trdnjave v Bretagni, in sicer na St. Malo, na Brest, Lorient in Nantes. Drzno bi bilo računati na kak nagel padec vseh navedenih oporišč. Najhujši boji so se razplamteli za posest St. Maloja, ki še zmerom kljubuje veliki premoči in silnemu orožju napadalca. Enkrat se je Amerikanrem sicer posrečilo vdreti v mesto, toda bili so vrženi nazaj. Povsem razumljivo je, zakaj so se Ameri-kanci vrgli prav na to oporišče. Razdejani Cherbourg še zdaleč ne ustreza potrebam, ki jih ima vdorniška vojska, ako hoče vreči na celino se nove sile in novo orožje. Boji pri Brestu in Lorientu so bili manj ostri kakor pri St. Maloju.
Južni krak amerikanskih oklepniških in motoriziranih divizij, ki je mimo Rennesa udaril proti reki Loiri blizu Nantesa, se je ob reki zasukal proti vzhodu, udaril do Le Mansa, od tam pa zaokrenil svoj sunek proti Alcnfonn. Po padcu tega kraja so Amerikanci pritisnili proti Argcntanu, toda tod so že zadeli na trdovraten nemški odpor.
Vedeti je treba, da so med ter Britanci, posebno Kanadčani, južno od Caena napadali nepretrgoma in z uporabo padalnih sredstev, da bi zabili klin v obrambo in zaprli obkolitveni obroč na vzhodni strani. Tod so bili boji strašni. Falaise je bil cilj, ki ga je napadalec skušal doseči. Doslej so mu vsi poskusi spodleteli. Sem pa tja se je posrečil plitek vdor v obrambno črto, katerega pa so Nemci izravnali s tem, da so odgovarjajoče skrčili svojo črto.
Boji so osredotočeni na trikot, ki ga tvorijo Caen, Vire in Alenfon. V soboto zvečer je nemško uradno poročilo namignilo na sovražnikovo nakano, da bi nemške sile, ki so zbrane v notranjosti tega trikota, spravil v zagato, in sicer s sunkom od severa skozi Falaise proti jugu in s sunkom od juga od Aleufcona proti 6everu. V ponedeljek je bilo objavljeno, da so se boji prenesli na področje severno od Aleneona, tako da je bilo treba pričakovati sovražnikovega sunka na Argentan. V zvezi s silnim britanskim pritiskom na Falaise bi ta južni sunek pomenil hudo ogroženje nemških sil. Zato je nemško poveljstvo vrglo na odsek pri Alenfonu nove oklepne sile, da preprečijo nameravano podaljšanje južnega kraka klešč.
Srditost bojev se je še povečala, kajti sovražnik je vrgel v boj skoraj vse razpoložljive letalske sile, ki so zbijale bojišče in zaledje. Zaradi tega so izostali tudi večji letalski napadi na nemško domače ozemlje.
Za nadaljnji izid bitke v Franclji je potek sedanjih bojev med Caenom in Alen?onom odločilnega pomena. Potrdilo najdemo tudi v dejstvu, da so Amerikanci odnehali od svojega namena, da bi od Le Mansa prodirali dalje proti vzhodu. — Prav tako pa tudi niso več silili proti Nantesu in čez reko Loiro v nje-
Nadalievanie a L strani.
7. Mi ne poznamo boljših in telabših, čistih in nečistih Slovencev. Mi poznamo samo take Slovence, ki hočejo Slovenci ostati in se zaradi tega prepričanja bijejo proti komunizmu. Zaradi tega imamo za najboljše Slovence domobrance. Vsi, ki govore in mislijo, da to niso naši narodni borci, naj se zavedajo, da lahko to govore in mislijo in prazne načrte maščevanja kujejo samo zaradi tega, ker domobranci s svojo krvjo in svojo hrabrostjo ustvarjajo okoli močno gnile Ljubljane živ zid, da tudi ona ne okusi »svobode«, katero pošilja nad slovenskega kmeta. Ljubljana in njeni politiki naj se zavedajo, da samo za tem »izdajalskim« zidom lahko žive mirnodobno življenje z vsemi njegovimi ugodnostmi in črno borzo.
8. Vsakdo naj ve, da si bo narod svo-
1e bodoče voditelje izbiral ne po za-;ouu podedovanja, temveč po tem, kdo je v usodni uri z njim stal na braniku lastne usode; kdo mu je v stiski vedel
Sovednti vsaj tolažilno, če ne odrešilno esedo; kdo se je z njim boril in umiral. Samo to ho merilo zn izbiro, ne kake podedovane pravice. Ljudstvo se bo pri izbiri vprašalo, kofja ti ljudje iščejo: ali sclns ali narod, in se bo po tem odločalo.
9. Zavedajmo se, da Slovenci lahko živimo in obstanemo samo na tej zemlji, kamor nas je pred stoletji vrgel Bog, Zavedajmo se, da je samo ta zemlja bila v teh krvavih časih tista, ki nas ni izdala; vse drugo je pobegnila in se razblinilo. Znradi tega moramo to zemljo, to našo največ jo resnico in najzanesljivejše, poroštvo, ljubiti ne le z besedo, temveč z delom, z znojem in s krvjo, kakor jo ljubi naš kmet, kakor jo ljubi naš domobranec. In ko se bomo po tein prelepem zborn razšli ter s prijatelji sedli za mizo, da se pogovorimo o vsem lepem, kar smo danes doživeli, in o vsem bridkem, kar nas teži, se spomnimo, tudi svoje zlate matere zemlje. Dvignimo čašo, pa porecimo:
»Zemlja naša, tule čaša
te nalita tebi v čpst! tog te brani, dn častita, ponosita
n um boš v lasi!«
Za to zemljo, za to resnico, pa edino zanjo, živimo; za to zemljo, za to resnico umirajmo; to se pravi, živimo in samirojmo zase!
govi bližini. Ojačili pa so zato svoje napade proti bretagneškim pristaniščem, ki so jim kruto potrebna, kajti preskr-bovanje nastopajočih amerikanskih divizij po poti skozi odprtino pri Avranchesu je zamudno in silno težko. Ta po-manjklivost se zrcali tudi v lastnem angleškem priznanju, da morajo ranjence s teh bojišč prevažati v Veliko Britanijo z letali, ne pa z ladjami, kar bi bilo hitreje, priročneje in tudi preprosteje.
Nemški vojaški strokovnjaki ugotavljajo, da so navedene okoliščine tudi najboljše potrdilo za umestnost ukrepov nemškega vojnega vodstva, ki še zmerom trdovratno drži zaporno črto pod polotokom Cotentinom in s tem onemogoča pravilno in naglo preskrbo amerikanskih vojsk.
*
Medtem je nasprotnik v ranih urah 15. avgusta začel z letali in izkrceval-nimi ladjami metati svoje sile na francosko južno sredozemsko obalo, in sicer na odseku med trdnjavo Toulonom in znanim letoviškim krajem Cannesom blizu Nice. Nemško uradno poročilo istega dne je ta dogodek takoj zabeležilo, dodatna poročila pa so povedala, da so vdorniki naleteli na odpor nemškega topništva in kopenskih sil, ki nastopajo s hribov in gora, ki se začenjajo vzpenjati takoj za obalo. Pred pričetkom vdora so angleško - ameriška letala vprlzorila več hudih bombnih napadov na to področje, hkratu pa so pri Marseilleu in Nici začeli metati padalce, za katere se je izkazalo, da so bile le lutke. Takoj po prvih izkrcanjih z ladij in iz zraka so večje skupine britanskih vojnih ladij začele s topniškim zapornim ognjem obstreljevati vse področje med Toulonom In Cannesom. Težišče izkrcevalnih poskusov je pri St. Raphaelu. Nemške obrambne čete so takoj razstrelile vse pristaniške naprave v St. Raphaelu, v Nici in pri Cannesu. Boji se nadaljujejo.
Kleščni poskusi v Normandiji
»Deutsche Adria Zeitung« objavlja o bojih v trikotu Caen, Vire-Alen?on in o težnji Angležev in Amerikancev, da bi ta trikot zapahnili tudi na vzhodni strani, naslednji zanimivi poročili:
»V zahodni Franciji napenjajo sovražniki vse sile, da bi dosegli svoj cilj. Silni zalet tretjo ameriške armade proti severu je ostal brez uspeha. Nemška normandijska črta je prestala te naskoke, prav tako pa se z neodjenljivo voljo in silo drže tudi vsa bretagneska pristanišča. V Normandiji je nasprotnik poskušal iz Alencona zabiti klin v hrbet nemški črti med Mortainom in Caenom. Močni oklepniški sunki proti Argentanu so se izjalovili, pri čemer je imel napadalec hude izgube. Nemška obramba se je tod s pritegnitvijo novih sil močno ojačila in je napadalne kline odbila.
Tudi južno od Caena so Kanadčani vzlic težkim izgubam pridobili le malo ozemlja. S protinapadi je bil napadalec zadržan, da so ta čas lahko postavili nove obrambne postojanke nekaj sto metrov za prvimi.
V notranjosti bočne bojne črte med Caenom in Alen^onom so Britanci in Amerikanci posebno močno pritiskali na prostoru južno od Vire in pri Mortainu. S silno podporo le.talstva in močnega topništva so napadali vso soboto. Branilci so s protinapadi preprečili razširitev vdorov. Podobno je bilo tudi v nedeljo.
Južno od Caena, pri St. Sylvainu in St. Germainu ter južno od Thury-Haro-courta so Britanci in Kanadčani silovito napadali in so končno osvojili nekaj ozemlja. V srditih bojih so branilci vse vdore omejili. Drugi krak je napadal tudi jugovzhodno od Vire. Dosegel je plitev vdor. Nič milejši boji so se razbesneli na južnem kraku klešč, kjer so Amerikanci z velikimi silami pritisnili proti severu. Tam so napadalci izgubili v 24 urah 78 oklepnikov.
Odkrito priznanje o učinku »VI«
Odkrito priznanje o strahovitem učinku povračilnega orožja nad Londonom je dal angleški veleposlanik v Združenih državah lord Halifax, Sklical jo v svoje poslaništvo časnikarje in jim povedal, da se mora Velika Britanija boriti z gospodarskimi in finančnimi težkočami, ki so močno pritisnile na nekdaj najbogatejšo državo sveta. Lord Halifax jo dalje dejal, da se zaradi padanja eksplozivnih granat vsako uro podre v Angliji povprečno po 700 hiš ali drugih stavb. Ta izjava torej potrjuje nedavno Churchillovo priznanje, da je nad 800.000 londonskih stavb porušenih ali poškodo-vaih. IIalifax je poudaril, da že to število samo po sebi dokazuje, kakšne žrtve in škodo trpi Anglija in da to trpljenje zahteva od angleškega naroda tudi silnega živčnega napora ter napora vseh razpoložljivih sil.
Boji v Normandiji
Nemška uradna poročila pravijo o bojih preteklega tedna naslednje:
9.	avgusta:	V Normandiji potekajo
sedaj na vsem bojišču južno od Caena pa do področja vzhodno od Avranchesa najhujši boji. Z največjo uporabo blaga je nasprotnik s podporo številnih oklepnikov in močnih letalskih sil vodno znova napadal našo bojno črto. Vendar mu je uspelo le južno od Caena in južno od Vire, da je vdrl v naše črte. Sovražne napadalne kline pa smo prestregli v globini postojank.
Na ostalih odsekih so obležale sovražne napadalne skupine, ki so imele najhujše krvave izgube, že pred našimi postojankami.
Na področju Le -Mansa je prišlo včeraj do ogorčenih bojev, v katerih jo vdrl sovražnik v mesto samo.
10. avgusta: Južno od Caena je sovražnik nadaljeval močne napade ter razširil vdorno področje proti jugu in jugovzhodu. Vendar so naši protinapadi prestregli sovražnikove bojne skupine in jih zavrli. Od 7. do 9. avgusta je izgubil nasprotnik južno od Caena in zahodno od Orne 278 oklepnikov.
Tudi na ostalem bojišču je nadaljeval sovražnik svoje napade na dosedanjih težiščih. Uspelo mu je napredovati le južno od Le Picssisa in južno od Vire. Hudi boji še trajajo.
11. avgusta: Na področju jugovzhodno od Caena je bilo zajezeno sovražno vdorno področje ter spet vzpostavljena zveza bojišča. Od zgodnjih jutranjih ur današnjega dneva se je stopnjeval sovražnikov topniški ogenj tam spet do bobnečega ognja. Na obeh straneh Orne je izvedel sovražnik včeraj le ožje omejene napade, ki so ostali ob uničenju 32 oklepnikov brezuspešni.
Posebno ogorčeni boji so se bili na vdornem področju južno od Vira, čigar razširjenje se sovražniku ni posrečilo zaradi naših protinapadov.
Na področju Le Mansa potekajo silni hoji s sovražnikom, ki napada sedaj podprt z močnimi oddelki letal proti severu.
12. avgusta: Jugovzhodno od Caena ter na obeh straneh Orne so bili s hudimi izgubami za sovražnika odbiti močni krajevni napadi. Na odseku južno od Vire - Mortaina je nadaljeval nasprotnik ves dan s 'svojimi prebojnimi poskusi. Zaradi takojšnjih naših protinapadov ni mogel na nobenem mestu doseči pomembnejše pridobitve ozemlja. Silni boji še potekajo.
Severno od Le Mansa se je sovražnik ojačil in namerava z napadom proti severu suniti v hrbet naše glavne bojne črte. Za Aleiifon so se razpletli silni boji.
Podmornice so potopile pred invazijsko obalo in na drugih morskih področjih 4 tovorne ladje z 22.000 tonami ter 2 čistilca min. Tri nadaljnje ladje in 1 rušilec so bile torpedirane, 3 sovražna letala sestreljenB.
13. avgusta: Na bojišču ob obeh straneh Orne in južno od Virea je izvršil sovražnik številne posamezne napade, zaradi katerih je prišlo do ogorčenih bojev, ki so bili večinoma zavrnjeni. Za več vdornih mest se boji nadaljujejo.
Boji na področju Alen^ona so se premestili še bolj proti severu ter postali še obsežnejši in silovitejši.
14. avgusta: Na normanskem bojišču se je nadaljeval močan sovražni pritisk, ne da bi nasprotniku uspelo doseči pomembnejše uspehe.
Na področju severno od Alenfona so udarile oklepne bojne skupine proti napredujočemu in z močnimi letalskimi silami podprtemu sovražniku. Razviti so se siloviti boji, ki še trajajo. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva je sestrelilo 12 štirimotornih bombnikov.
15. avgusta:	Jugovzhodno ln južno od Caena je sovražnik z močno topniško in oklepniško podporo znova pričel s svojim velenapadom, da bi prodrl proti ameriškim oddelkom, ki stoje severno od Carrougosa in katere smo včeraj s protinapadom potisnili v obrambo. Po ogorčenih bojih mu je uspelo, da je ponekod vdrl v našo hojno Črto. S protinapadi smo ga zaustavili. Uničili smo 40 sovražnikovih oklepnikov.
18. avgusta: V Normandiji divjajo ogorčeni boji s težiščem na področju severno in severnovzhodno od Fnlaisa. Sovražnik skuša vedno znova z največjo uporabo gradiva na široki bojni črti predreti v smeri proti Falaisu, da bi se združil z ameriškimi silami, ki napadajo iz podreja pri Carrongesu proti severu. Sele po večurnih bojih se je posrečilo nasprotniku z visokimi izgubami vdreti v naše položaje, ki so zgrajeni v obliki oporišč, ter napredovati proti jugu in vzhodu.
Sovražne sile, ki prodirajo iz področja pri Alenfonu proti vzhodu, se nahajajo na odseku Chartres-Itreus v trdih bojih z našimi zaščitnicami.
Boji t Bretagiii
9. avgusta: V Bretagni smo zavrnili proti Lorientu in Brestu napredujoče ameriške čete in uničili številne sovražnikove oklepnike. Za St. Mala se bijejo še nadalje hudi boji.
10. avgusta: V Bretagni smo zavrnili z oklepniki podprte severnoameriške napade na bojiščih pri St. Nazniru, Lorientu in Brestu. Mnogo oklepnikov smo sestrelili. Junaški branilci St. Maloja bijejo hude boje s sovražnikom, ki napada z vseh strani.
11. avgusta:	Branilci St. Nazaireja, Lorienta in Bresta, sestavljeni iz vseh treh delov vojske, so spet krvavo zavrnili vse z oklepniki podprte sovražnikove napnde. Samo severnovzhodno od Bresta je bilo v poslednjih dneh uničenih preko 40 sovražnikovih oklepnikov. Posadka St. Maloja je obdržala tudi včeraj mesto kljub nadaljnjim ogorčenim napadom Amerikancev.
12. avgusta: Hrabra posadka 8t. Maloja je tudi včeraj v ogorčenih bojih z
velikimi izgubami za nasprotnika odbila vse sovražnikove napade.
13. avgusta: Po močnem letalskem napadu so pričeli Amerikanci znova napad na St. šlalo. V silovitih bojih, v katere je poseglo obalno in protiletalsko topništvo, smo jih krvavo zavrnili. V mesto vdrlega sovražnika smo vrgli s proti-sunkom nazaj. Privedli smo ujetnike.
14. avgusta: Branilci St. Maloja so odbili tudi včeraj vse sovražnikove napade.
15. avgusta: Na bojišču pri Brestu smo zavrnili krajevne nasprotnikove napade, s strnjenim topniškim ognjem pa razbili ponovne pripravljene postojanke.
Posadki St. Maloja in Dinarda držita svoji oporišči vkljub znova z nadmoč-nimi silami napadajočemu sovražniku. Fort de la Varde smo po junaškem odporu njegove zmanjšane posadke v večernih urah izgubili.
t6. avgusta: V Bretagni smo po junaškem boju izgubili mesto Dinard. Ostanek posadke St. Maloja, ki se je po obrambi močnih sovražnikovih napadov umaknila v trdnjavo, kljubuje tam še vedno vsem sovražnikovim napadom. Trikrat ponovljeni sovražni poziv k predaji je ostal brezuspešen.
Boji na sredozemski obali Franclje
15. avgusta: Po bistvenem ojačenju svojih letalskih napadov na obrambne naprave in prometne zveze na južno francoskem obalnem področju v zadnjih dneh se je sovražnik danes v jutranjih urah izkrcal na področju Toulon-Cannes. Naša obalna obramba se je zapletla v boj s sovražnikovimi izkrcevalnimi četami.
16. avgusta: Ob juino-francoski obali smo med Toulonom in Cannesom odbili več sovražnikovih izkrcevalnih poskusov. Vendar se je posrečilo nasprotniku izkrcati* se na nekaterih mestih. Tu so v teku silni boji. Naše rezerve so napadle z letali pripeljane sovražne čete, ki so pristale za hrbtom naše obrambne cone.
KiitttšuifliiiiiiiiiiiiiiiiflssiiissijiijtitiisitiiiifliiiiuniBttttitniiffttiiiiiiifliiiiiffliiitiiiitBinitiiiiinnnititiiiiinTtTOiii
TEDEN V SVETU
Ogromni sovjetski napori in orjaška sredstva, ki so z njimi kanili doseči velike uspehe na vzhodnem bojišču, so se izkazala kot nezadostna spričo trdnosti nemške obrambe. To bojišče se je ustalilo in ni v preteklem tednu prineslo nobenih presenečenj. Izostal je padec Varšave, katerega so sovjetski in anglosaški propagandisti napovedovali kot gotovo dejstvo, spodleteli so pa tudi vsi poskusi predreti bojne črte, zgrajene ob mejah baltiških držav. Sovjeti se posebno trudijo, da bi odrezali Estonsko od Letonske, nič manj pa si prizadevajo, da bi zabili klin tudi med Litvo in Vzhodno Prusijo, Nekoliko več STeče so imeli v sunku, usmerjenem proti Varšavi, saj so se poljski prestolnici že močno približali. Toda tik pred vratini mesta so se napadalni klini zlomili. Sedaj si skušajo Sovjeti za vsako ceno ohraniti mostišče, ki so ga ustvarili na zahodnem bregu Visle, in ga izkoristiti za udar proti sredini Poljske. Sovjetski poskusi, da bi se vgnezdili v Karpatih in odtrgali Mud/.arsko od skupne obrambne črte, so se izjalovili. Trenutno se je težišče najhujših bojev premaknilo k Bvalistoku. Tja so Sovjeti vrgli nove močne sile in se bodo na vse pretege trudili, da bi izsilili proboj in s tem zrahljali severno obrambno črto, ki se vleče do Pskovskega jezera.
O Italiji in njenih bojiščih *o_ vojn« poročila poslednjih dni poročala le malo. Skopa in redkobesedna poročila odgovarjajo dejanskemu položaju. S tem da so Anglosasi prodrli do južnih pobojič Apeninov, se je zaključila doba njihovega počasnega in vendar dragega napredovanja. Nespremenjen je tudi po-ložaj ob jadranskem odseku, kjer je zemljišče Se zmerom takšno dn omogoča nastop večjih oklepniških sil.
Predsednik poljske begunske vlade Mi-kolajczjk, ki se je v Moskvi raz-govarjnl s Stalinom in potem s »poljskim osvobodilnim odborom«, je svoje razgovore nepričakovano hitro prekinil in se z vso naglico vrnil v London. Pred svojim odhodom iz sovjetske prestolnice je dal izjavo, v kateri je dejal, da so se pogajanja prekinila in se bodo nadaljevala ob drugem primernem trenutku. Gre namreč za prevnžno načelno vprašanje, je dejal Mikolajczyk, kako bodo namreč zavezniki začeli reševati vprašanje osvoDojenih držav, ki so na njihovi strani stopile v vojno in potem izgubile svobodo. Poljska je prva takšna država. Izvedelo se je, da so Sovjeti zahtevali od Mikolnjczyka, da mora sprejeti predloge komunističnega »osvobodilnega orfliora«, ki pravi o sebi, da je pravi tolmač teženj poljskega naroda, ne pa begunske vlade v Londonu. Ta odbor tudi zahteva, da se takoj ukine poljska ustava iz le-
Se ta mesec bo izšla zadnja knjiga Svetovega I. letnika. Knjigo jo napisal profesor dr. Fr. Mihelčič in ji dal naslov:
„ Tajnosti
Vsebina knjige posega v dejanje in nehanje večne narave, v življenje najmanjše žive stanice; opisuje naloge človekovih ln živalskih obisti; nas na zelo zaminiv in lahko umljiv način seznanja z rastjo in presnavljanjem vseh živih na zemljl^td., itd.
Tudi ta knjiga bo bogato ilustrirana in zaradi tega še tem bolj vredna branja. Tajnosti narave priporočamo posebno učeči se mladini, saj bo v njej našla marsikaj novega.
Tudi rl se naročite Se danes na edino slovensko poljudno-znanstveno knjižno zbirko »bVLT«. Za zmerno ceno dobite lepe in poučne knjige!
Preberi®
Uredništvo »Slovenskega doma« pru^J vse imetnike slik o krajih, hišah, javnih poslopjih, šolah, raznih domovih in sploh o vsem, kar je bilo uničenega po komunistih, da mu jih odstopijo, prodajo ali posodijo. Slike oddajte ali pošljite na naslov: Uredništvo »Slovenskega doma«t Ljubljana, Ljudska tiskarna, III. nastr.
Svojce tistih, ki so jih komunisti ubili, prosimo, naj na isti naslov pošljejo jx>-datke o ubitih. Podatki naj vsebujejo: ime, priimek, datum in kraj rojstva, zadnje bivališče, poklic, stan (samski, zakonski), način usmrtitve, podatke o morebitnem mučenju, priče, storilce ter domače ljudi, ki so povzročili umor ter razloge, ki so jih k temu navedli, ter sliko živega ali mrtvega.
Svojce članov bivših Vaških straž, ubitih pred 8. septembrom 1943, prosimo, naj pošljejo o ubitih fantih ali možeh naslednje podatke: ime, priimek, rojstni datum, zadnje bivališče, ime edinice VS, pri kateri je jiokojnik bil, ime poveljnika edinice, dan in kraj smrti, število ostalih članov rodbine in njihovo bivališče. Te podatke potrebujemo do 15. sejv tembra, da bi svojcem iz čistega dobička od »Črnih bukev« nakazali nekaj podpore. Podatke pošljite na: Uredništvo »Slovenskega doma«, Ljubljana, Ljudska tiskarna, III. nadstropje.
ta )9T3 in uveljavi stara iz 1. 1921. češ da je bolj demokratična. Očitno je, da tudi Anglija in Amerika silita Poljake, naj odnehajo in se sporazumejo, toda poljski begunski politiki so neodjenljivi ter točuo vedo, kaj bi zanje in za ves poljski narod pomenila kapitulacija pred boljše-viško izsiljevalno politiko.
Splošna celotnostna mobilizacija nem-
• ških tvornih sil se že izvaja. Glavni pooblaščenec minister dr. Goebbels je objavil že celo vrsto ukrepov, s katerimi bo za državno obrambo in oboroževalno industrijo pridobil nove velike sile. Tako bo prizadeto posebno kulturno življenje, ki se bo omejilo zgolj na najnujnejše. Iz državnih uradov bodo odvedli vse odvisne moči in bodo na mesta, s katerih se bodo moški umaknili, postavili ženske. Obenem bodo povečali število tujega delavstva. Sledile bodo še mnoge omejitve v poštnem in železniškem jirometu ter na drugih teriščih javnega življenja.
V bojih proti komunističnim tolovajem v Piemontu je bil ranjen tudi tajnik italijanske fašistične stranka Pavolini. Na čelu fašističnih divizij se je udeleževal bojev, vendar j® bila njegova skupina odrezana od drugih enot. Med hudim streljanjem je bil Pavolini ranjen, nakar so ga nobrali nemški vojaki, ki so prišli fašistom na pomoč. Tolovajstvo v Severni Italiji se je precej skrčilo, kajti mnogo tisoč hostarjev se j® odzvalo pozivu fašistične vlgde, k1 je obljubila pomilostitev sleherniku, ki bi se vrnil na dom in se vpregel v redno delo Proti ostalim p* nastopata fašistična vojska in nemški oddelki brezobzirno.
Bonomijeva vlada, stoliijočn v Rim«; je nn šibkih nogah, ker so jo začeli zapuščati najuglednejši njeni člani. Istopil je Benedetto Croce rekoč, da ne more omiliti silno trdih mirovnih pogojev, katere so še Ba-dogliju vsilili Anglosasi, pa so jih vse doslej morali ohraniti v tajnosti. Za njim so začeli nergati tudi socialisti in komunisti, ki hočejo povzročiti še večjo zmedo in s teni
pripraviti tla za boljševizem. Prehrambeno stanje je obupno, stra-dež pa vsesplošen. Zaradi tega so začele stranke, ki jih ni malo, zahtevati drugo močnejšo osebnost in kaže, da bo poskušal novo vlado sestaviti stari liberalec Orlando. Pa tudi temu nagajajo socialisti in komunisti, ki odklanjajo Orlandov predlog, da bi Badoglio prevzel zunanje ministrstvo.
Središče Benetk je v ponedeljek podnevi napadel oddelek ameriknn-skih bombnikov. V nizkem poletu so letala zmetala nekaj bomb in s strojnicami obstreljevala nemško bolniško ladjo »Freiburg«, čeprav je bila označena z rdečim križem. Bombe, ki so padle v bližini Velikega kanala, so jvosredno naredilo škodo tudi na znamenitih zgodovinskih stavbah, kakor so doževa palača, cerkev sv. Marka in druge. Zaradi zračnega pritiska so bile poškodovane tudi razne druge hiše v mestnem središču, kajti temelji la* gunskih stavb niso preveč trdni.
Novo milijonsko preseljevanje narodov uralsko-azijskih step je odredil »zaščitnik malih narodov« Stalin. Preseljevali je gre v smeri vzhod-z.ahod. Zavezniški diplomati, ki službujejo v Sovjeti ji, pripovedujejo, d* se na evropski del Sovjetije preseljujejo vsa mogoča plemena ih ljudstva, katera bo boljšpviška ob* last vpregla v delo pri oboroževalni industriji in na poljih. Pred tremi leti je šlo preseljevanje v obratno smer, ko so morali nn zapoved milijoni ljudi oditi v Sibirijo. Poleg teh povratnikov so pognali proti zahodu tudi Turke-tance, plemena iz, notranje Sibirije in na pol divjake, ki jih zahodna omika ni oblaZ-nila niti od daleč. Posebno veliko jih je iz Zunanje Mongolije. Ogromne množice so se tedne in tedn® zbirale v Novosibirsku in se nakladale na vlake. Zaradi zanikrn* preskrbo in nehigijeničnosti so tani od lakote in nesnage počepali tisoči ljudi. Stalin pa si od tega prisilnega preseljevanja ne obeta le novih delovnih sil, ki jih bo neusmiljen0 privil, temveč l>o pospešil tudi Pr°' ces množičnega mešanja narodov hj plemen, iz česar naj bi se izcimil* novi ljudje brez tradicije, brez razgledov in, kar je najvažneje — tu« brez pojma o narodni zavesti*
v:'
Poslednje slovo od Junakov In mučencev
Na lev!: Mladina obsiplje krate a cvetjem; v aredl: Poslednji vojafikl pozdrav tovarlfiev-domobraneev; na desni: Skupaj v boju, skupaj v grobu
junaki In mučenci z Grčaric so vstali
Pretresljivi prizori in slovesnosti ob odkopu in pogreba prve skupine lanskih žrtev z Grčaric
Prero« brst T Ritnico
No skupnem Brtrittrn odra
Ljndutvo Iskanje (ut junakom
Ribnica 14. rvg. 1914.
Kdo danes n« pozna Grčaric, kraja, “jer »o padli za narod najboljši slovenski sinovi 1 Ljubezen do teh mučencev je zahtevala, da tudi ti najdejo častno me-f*-° v blagoslovljeni zemlji, saj so dali, •far so imeli, zato, da bi naše ljudstvo živelo.
To težljp nalogo so vreli nase ribniški domobranci, ki nadaljujejo delo, ki f° ga junaki z Grčaric začeli. Vsa zahvala za to veliko delo gre zato naporoč-1,1 ku Bohu in Lenščaku, ki sta s svojo požrtvovalnostjo in delavnostjo vse pri-Pfavila, da se žrtve izkopljejo. Nadporočnik Lenščak Dušan je prevzel organiza-torično stran, nadporočnik Boh pa vojaško.
Še noč Je bila v soboto dne 12. avgusta, ko je krenila četa ribniških domobrancev pod vodstvom nadporočnika Boba proti Grčaricam in peljala s seboj Vf“č voz krst, v katere bi dejali izkopana trupla.
Izkopavanje
V dveh grobovih so ležali junaški protikomunistični borci.. Eden je bil prav v Grčaricah za pokopališčem, drugi pa približno pol ure oddaljen od Grčaric proti Glažuti. V prvem grobu so počivala trupla onih, ki so padli v strašni borbi pri Grčaricah, ko so korpunisti s savojskimi izdajalci hoteli uničiti malo posadko v njih. Osem strašno razmesarjenih in izmaličenih trupel je bilo v tej jami za Pokopališčem. Komunisti niso pustili, da bi ljudje pokopali te junake v blagoslovljeno zemljo.
Med izkopanimi Jo komisija, v kateri
m bil domobranski zdravnik dr. Juvan in ribniški zdravnik dr. Oražem, dalje nadporočnik Lenščak Dušan, od eivilne •blasti pa sodni predstojnik Arko, ugodila po izjavi prisotnih prič, ki so •norjene osebno poznali, sledeča imena:
Kranjc Milan, kapetan.
Marin Edo, narednik.
-..Marjan Ferlinc dijak iz Ljubljane. (Na suknjiču je imel še skavtski znak.)
p. Placid Grebenc, stiški ekonom.
Turk Viktor, župnik iz Begunj.
'Sandi, Prešeren (psevdonim).
Jesenovec Danijel, zobotehnik iz Vrhnike.
Grajf, medicinec iz Maribora. (Starček, psevdonim).
Andolišek Janez iz Jurjeviče pri
Ribnici.
Dne 22. septembra 19«. jfe že bil tskopan v skupnem grobu v Grčaricah Žnidarič Lado, akademik iz Celja. Ubit je bil v Grčaricah ob napadu 10. IX. 19«. Izkop je preskrbela dr. Bojčeva « Nemške vasi. Pokopan je bil v Ribnici 22. IX. 1943. Prestreljeni je imel °be koleni in je potem izkrvavel.
V ribniški bolnišnici je umrl Ko-Privica Danilo, žandarmarijski kape-
dirog vratu obešen rožni venec. Drug®
stvari v grobu ni bilo najti.
Nekaj groznega je bilo to izkopava-nje. Človek se čudi, kje so dobili domobranci toliko moči, da so vse to strašni delo opravili s tako veliko požrtvovalnostjo. Kaj drugega jih je gnalo k temu, kot velika ljubezen do svojih soborcev, do svojih vzornikov?
Izkop žrtev je potekal v popolnem redu. Samo majhna tolpa komunistov je hotela zmotiti človečansko delo domobrancev. Med temi je bil tudi komunist Kaplan Anton iz Rakitnice, ki je po neprevidnosti zašel v obroč domobranskih zased in se na večkratne klice stražarjev ni hotel ustaviti, ampak begal sem in tja, dokler ga ni zadela krogla komaj 20 m od groba žrtev. Pri sebi j« imel komunistično izkaznico, v kateri j« pisalo, da je padli komunist gospodarski referent terenskega odbora Ribnice. Poleg tega je imel pri sebi potrdilo o re-kviziciji nekega kmeta v Grčaricah. Domobranci pa niso ravnali tako ko komunisti, da bi ga golega vrgli v jamo in navalili nanj kamenja, ampak prav tako ko svoje žrtve so ga dali v krsto, pripeljali v Grčarice na pokopališče in obvestili njegove domače o smrti.
Junaki na zadnji poti
Ko so bile vse žrtve pokopane, so prenesli domobranci iz te temne kotline, ki bo slovenskemu narodu za vse veke ostala kot strašen pečat komunističnega zverinstva pri nas, preko skal in prepadov na cesto, kjer so čakali pripravljeni vozovi. Šele na cesti, ko so grča rak e žrtve stopile na zadnjo pot, je prodrlo sonce divji kočevski pragozd in vrglo svoje žarke na krste mučencev. Dolg pogrebni sprevod je krenil po cesti proti Dolenji vasi in Ribnici.
Ljudstvo sprejema svoje mučence
Vsakdo, ki se je udeležil tega zadnjega pohoda kočevskih žrtev v Ribnico, bo priznal, da tako lepega, tako ganljivega in tako veličastnega dne v svojem življenju še ni dočakal. Kmečko ljudstvo, ki je okusilo vse strahote rdečega nasilja, je v sprejemih grčarskih žrtev pokazalo največjo ljubezen do padlih borcev, tako da ta pot ni bil pogrebni sprevod, pač pa veličastna manifestacija in kričeča obsodba komunističnega zločinstva v ribniški zemlji. Za vse vasi od Grčaric pa do Goriče vasi je bil ta dan praznik.
Samo to so vedeli ljudje, da »o šli domobranci izkopavat žrtve, drugega pa nič, in kljub temu se je zbrala povsod vsa vas od najmanjših otrok pa do starčkov, ki so s palico v roki prišli pozdravljat žrtve na zadnji poti. Komaj se je sprevod približal Rakitnici, že so se I>o dolgem času spet oglasili zvonovi mrtvim v pozdrav, dekleta, žene in možje pa so se s cvetjem v rokah zbrali ob cesti in zasuli med jokom krste z domačim cvetjem. (Dalje na 4. strani.)
Ha l*vis Trupla f lopatka Viktorja Torka; aa lesni; ostanki t kapetana Milana Kranjca
tan. Pokopan J« na pokopališča v Hrovači
' Ostali se niso mogli indentificirati,
ker ni bilo nobenega, ki bi jih prepoznal. Gotovo pa so med na drugem
mestu imenovanimi inženir Saks rer-tot in brata Grajffa.
Poročilo iz »Črnih bukev« se povsem ujema s številom izkopanih trupel.
Vsa trupla so ležala v jami brez vsakega reda, oropani so bili fantje vsega, samo nekaj obleke so temu in onemu pustili. Vse dokumente so jim pobrali, samo kakšno malenkost je bilo najti v žepu tega ali onega. Vsi so bili bosi, čevlje so jim pokradli komunistični roparji. Vsa trupla so domobranri zabili v krste in jih odpeljali sredi vasi.
Ko so domobranci zgodaj zjutraj blokirali Grčarice, so ujeli domačina komu-nista-terenca, ki je povedal, kje se nahaja grob triindvajsetih, ki so jih komunisti ustrelili-dne 24. oktobra 1943. Domobranci so krenili v temni kočevski gozd, kjer so res v globoki kotanji, ki jo ljudje imenujejo Bavdle, našli ogromen grob, kamor so komunisti zmetali 23 slovenskih sinov. Dne 24. oktobra 1943 so jih komunisti pripeljali na ta kraj z vrvjo in jermeni zvezane in jih najprej vse slekli.
Prav blizu groba }e bilo moči najti še nekaj kosov njihove slabe obleke; kaT je bilo dobrega, so komunisti odnesli s seboj. Na tem kupu so našli tudi nekaj rožnih vencev, križev, del duhovniškega direktorija (koledarja) g. župni-
ka Turka, vocno karto, a katero se J* peljal pi Placid Grebene v Milan, in še več drugih drobnarij. Grob sam pa so divje živali že precej tazkopale in že odnašale iz njega kosti. Grob je bil pokrit z vejami, nato Je bila nasuta prst, na truplih samih pa »o bile ogromne skale, ki so jih komunisti navalili nanje z bregov kotanje.
Zastopstvo nomSko vojske nosi venec za pogrebom
Poslednji objem mučenih žrtev
Strašen je bil pogled v ta ogromni
skupni grob. Gola trupla so ležala drugo čez drugo brez reda, vsa zmešana med seboj. Iz lego trupel je bilo spoznati, da žrtve niso mrtve padale v jamo, pač pa še žive, saj so nesrečniki drug drugega objemali in se tesno oklepali svojih somučencev. Vse kaže tako, da so tega ali onega sicer res ustrelili, toda po znamenjih na truplih je bilo komisijsko ugotovljeno, da je bila večina zelo mučena.
Mnogo trupel, zlasti pa truplo g. župnika Turka Viktorja iz Begunj je bilo vse stepeno in polno krvavih podplutb po hrbtu. Mnogi so imeli glavo povsem razbito. Enemu je manjkala desna noga pod kolenom, nekateri so imeli strel v tilnik, drugi v glavo, tretji cel rafal v prsa, iz vseh znamenj pa je bilo spoznati, da je bilo trpljenje, ki so ga pred smrtjo morali ti mučenci prestati, strašno. V grobu je bila tudi vrečica, dolga približno 30 cm in široka 15 cm, napol-ljena z ostrim kamenjem. S tem kamenjem so jih bili po glavi in po telesu preden so jih pobili do smrti. Tudi ogromne skale so po vsej verjetnosti navalili zato nanje, ker je bil ta ali oni gotovo še živ, ko so ga vrgli v grob.
Obleko so vsem pokradli. Ta ali oni je imel spodnje ■ hlače ali srajco. Samo medicinec Grajf iz Maribora je bil še oblečen v žametne hlače-pumparice. Pater Placid je imel na vratu še kolar in
Stran 4.
mhmbmmmm« -na
Žrtve z Grčaric na poslednji poti
Naš odgovor
Vodstvo rdečih tolp pri nas, vodstvo OF in vodstvo Komunistične partije je zadnje Jase začutilo v sebi nerazumljivo ljubezen do »zapeljanih« domobrancev, glede katerih si je začelo na vse viže prizadevati, da bi jih spravilo »domov«, to je, v svoje vrste, češ da jim bije dvanajsta ura; češ da je zdaj prav poslednji trenutek, da se še rešijo. Vpreglo je Kidriča, Fajfarja, Breclja, Mikuža in še vrsto takih zgub, da pišejo ganljiva vabila, naj domobranci vendar spregledajo in najdejo pravo pot, ki jim jo tolovaji tako naklonjeno kažejo. Tisti ljudje, ki so morili ranjence na Turjaku; ki so zaklali dozdaj slehernega domobranca, 5e so ga živega tako ali tako dobili v roke; ki izganjajo domobranske družine z »osvobojenega« ozemlja; tisti, ki so nas s svojo »bratovsko« vabo zmotili 8. septembra in pptem poklali na tisoče lahkovernih, ki so mislili, da 'rnajo opravka z ljudmi in s Slovenci — tisti bi se zdaj na lepem radi šli spet rešnike domobrancev!
Ob istem času, ko domobrancem pošiljajo ganljiva pisma raznih rdečih »mater« iz »štaba«, dajejo svojim terenskim polipom v zaledju navodila, da je treba domobranstvo za vsako ceno razkrojiti — tisto domobranstvo, ki ga po njihovih lastnih trditvah vendar niš ni, razen nekaj zapeljancev; tisto domobranstvo, ki so ga po poročilih londonskega radia že na sto tisoče pobili! Čemu se torej zatekati k tako tveganemu orožju, kakor je danes poskus za razkrajanje, če domobranstva sploh ni in če je ves slovenski narod za njimi in v njihovi »vojski«? Čemu ta sumljiva skrb za rešitev domobrancev, o katerih so še včeraj trdili, da jih je treba do zadnjega pobiti, poklali, podaviti z družinami in otroki vred?
Odgovor je kaj preprost: Osvobodilni fronti in njenim tolpam bije zaradi neizprosnega in organiziranega boja, ki ga slovenski domobranci vodijo noč in dan proti njim, dvanajsta tira. Dvanajsta ura prav tedaj, ko so rdeči bili prepričani, da se jim bliža rešitev od zunaj in s tem končna zmaga. Zdaj pa spoznavajo, da bi jih 7aiadi teh prekletih domohrancev, ki jih do zdaj ni po njihovih trditvah nikjer bilo. utegnil vrag vzeti morda komaj pet minut pred »zmago«, to se pravi, še vedno dosti zgodaj, da je bilo vse njihovo delo zastonj.«
Zaradi tega so grčarski in kočevski in mozeljski rablji, požigalci domovine ter največji sleparji v naši zgodovini privlekli na dan ljubezen, da bi kdo morda še enkrat nasedel, pa jih s svojo neumnostjo in lahkovernostjo pomagal reševati zdaj, ko dežuje na rdeči tempelj tako, kakor ni še nikoli; ko se zajeda razkroj ne le v oborožene zbegane tolpe OF, temveč tudi v njeno vodstvo — o čemer bomo kmalu imeli priliko priobčiti porazna dokazila, poleg tistih, ki jih vsebuje dane* objavljeni dnevnik enega vodilnih funkcionarjev pri Izvršnem odboru OF.
O tem, da bije dvanajsta ««1 danes
Osvobodilni fronti in njenim tolpam, ne govori nič razločneje kakor številk« o izgubah rdečih pri zadnjih bojih, ki so jih domobranci imeli z »narodno osvobodilno« vojsko zadnje dni. Uradna poročila o teh izgubah v dobrem tednu dni pravijo:
4.	VIII. 3. VIII. je skupina stotnika Meničanina napadla pri Žužemberku VIII., IX. in XV. »brigado«, štab »XVIII. divizije« in štab »VII. korpusa«. Na kraju je ostalo 75 mrtvih tolovajev. Zaplenjeno jo bilo veliko orožja, 16 konj in 4 mule.
4, VIII. je odšla skupina Šentjernej-čanov proti Zajčjemu vrhu in Dolžu. Pot jim je hotel prestreči 3. bataljon »Can-kerjeve brigade«. Po kratki, ostri borbi so fantje komuniste temeljito naklestili. Pobili so 18 komunistov, katerih trupla 6o obležala na bojišču, zaplenili več orožja in opreme, potem pa iz Dolža pognali ves preostali bataljon »Cankarjeve brigade«. Boj je bil trd, ker so imeli opravka s starimi tolovaji. Lotili so se komunistov z noži, naskakovali pa so tudi posamezne bunkerje. Vzlic temu ni bil noben domobranec niti ranjen.
4, VIII. je druga skupina domobrancev udarila proti Debencu v Mirenski dolini. Naleteli so na večjo komunistično drhal, ki pa je po prvih strelih pobegnila. Mrtva sta bila 2 komunista in 1 »tovarišica«. Zaplenjene je bilo veliko oprema in propagandnega blaga.
5. VIII. Končni uspeh Meničaninove skupine je naslednji: 107 tolovajev mrtvih, od teh 2 ženski, 11 ujetih, 15 naših rešenih iz ječo v žužtemberku. Zaplenjeno 5 strojnic in 1 minomet.
5. Vili. je skupina Meničanina napadla pijane tolovaje pri Klancu. Obležalo je 54 tolovajev XII. brigade. Od lastne mine sta umrla 2 tolovaja, a več jih ]e bilo ranjenih. Drugod patrolno delovanje.
6. avgusta je močnejši oddelek šent-jemejskih domobrancev krenil sredi noči čez Gorjance proti Soširam. Boj je bil srdit. Nepretrgoma so pele strojnice, padale bombe in mine. Fantje so napad osredotočili na hišo, kjer je bilo nastanjeno tolovajsko poveljstvo. Ko so dobro namerjene mine večkrat zadele hišo, so tolovaji morali poskusiti Z izpadom. Toda beg'jim je bil onemogočen,. Vsi do zadnjega so padli. Domobranci so našteli 54 mrtvih tolovajev in 4 tolovajke. Med . padlimi je tudi znana zločinska zver be-lokrajinski krvnik Ilija Badovinac. Zaplenjene so bile tri brzostrelke, ena pa uničena. Zaplenjen je bil tudi ves arhiv, uničenih 6 motorjev in 1 avtomobil in več drugega blaga.
6.	VIII. pri Jančah je padlo 120 tolovajev.	' t
6.	Vlil. Skupina Rupnik je imela hude borbe g tolovaji na Slivnici, pri Martinjaku m nad Grahovim. Naštetih je bilo 8 mrtvih tolovajev.
6. VIII. so bile razbite tolovajske skupine, ki so se zbirale v Jančah, Prežoa-nju in Volovljah.
7. VIII. Čete skupine Rupnika so napadle tolovaje pri Martinjaku in jih po kratkem puškarjenju napadle z bajoneti ter pognale v beg. 2 tolovaja ubita, med njima poveljnik čete, 2 ujeta.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
Sprevod se je bližal Dolenji vasi. Občudovati mora človek to ljudstvo, ki je vse prihitelo s polja in od dela, da izkažejo slovenskim žrtvam poslednjo čast. Vso cesto skozi Dolenjo vas so vaščani pometli in posuli s cvetjem. Dolenjeva-ška dekleta so hitro spletla šopke, otroci so prihiteli z rožami v rokah, matere in očetje pa z blagoslovljeno vodo, da zadnjikrat po lepi navadi poškrope mrtve junake. Ko se je sprevod v sredi vasi ustavil, se je po vsej vasi razlegal jok. Dekleta so ovila krste s cvetjem in po enodušnem trikratnem klicu slava padlim žrtvam je sprevod krenil naprej dalje proti Prigorici.
Tu se je spet ponovil isti prizor. Vsa množica je prihitela na vas in prinesla žrtvam velik trnjev venec, ovit v slovensko zastavo. Matere so zajokale, saj so se morda ob pogledu na te žrtve spomnile na svoje sinove, ki Bog ve kje na naši zemlji kot žrtve komunističnega nasilja prav tako čakajo na zadnjo pot v domačo grudo.
Nemška vas prav tako ni hotela zaostati za drugimi vasmi, zato je prav tako vse prihitelo na cesto in matere so vsako krsto posebej kropile in v vroči molitvi prosile Boga za pokoj njihovih duš.
Sprevod je krenil dglje proti Goriči vasi. Resen in svečan je bil domobranski korak, v strumni vrsti pred in za krstami so korakali domobranci, vsi izmučeni od hudih naporov dneva in velike vročine, toda vztrajali so, saj so spremljali najboljše sinove naroda na zadnji poti. V Goriči vasi je bil spet tako krasen prizor, da nobeno oko ne vojakov ne poveljnikov ne ljudstva ni ostalo suho. Gospodična Mate Vida je v krasnem govoru pozdravila žrtve in jim izročila lep trnjev venec v zadnji pozdrav.
Mučenci na mrtvaškem odru
Ves dan so roke pridnih domobrancev delale, da so med cerkvijo in šolo v senci lepih javorov naredile za padle mučence krasen mrtvaški oder. V ozadju sta bili dve slovenski zastavi, ki jih je v sredini družil mogočni orel. znamenje slovenskega domobranstva. Sredi odra je stal velik križ, ovit s trnjevim vencem. V ospredju v sredini sta bili položeni krsti obeh duhovnikov, p. Placid? in župnika Turka, okrog njih pa ostale krste.
Že se je dan nagibal v noč, ko je Ribnica praznično zaživela. Vse hiše so se zavile v zastave z žalnim trakom, dekleta so v trumah prihajale iz vasi in prinašale vence in rože in z njimi zasule mrtvaški oder in krste. Častna straža ribniških domohrancev je stala ob mrtvaškem odru. Ljudstvo Je v trumah prihajalo še pozno v noč kropit mrtve junake.
Pogreb
Nedelja 13. avgusta je bila za vso ribniško dolino eden največjih praznikov. Ta dan je privrelo ljudstvo iz vseh strani obširne ribniške doline, da s svojo navzočnostjo pri pogrebnih svečanostih in pogrebnem sprevodu obsodi na ves glas zločinski komunizem in divjanje komunistov v Ribnici in okolici po 8. septembru. Toliko ljudstva še ni bilo nikdar zbranega na ribniškem trgu kot ta dan.
7.	VIII. Posadka Ig fe napadla tolo-va.jo v vasi Kot, ki so imeli 2 mrtva in 5 ranjenih. Prj napadu na Preserje 4. VIII. je bilo 7 tolovajev mirtvih, 2 pa ranjena.
7.	VIII. je skupina Meničanina ubila 5 tolovajev.
7.	VIII. Pri napadu na Ig od 8.—4. VIII. je »Levstikova brigada« imela
precej ranjencev.
10.	Vlil. je gkupina Rupnika napadla tolovaje in jih 13 pobil, 7 pa ujel. Plen 3 strojnice. Število mrtvih tolovajev je okrog 20.
13. VIII. Skupina Rupnika je 10. VIII.
v hudi, četrt ure trajajoči borbi zasedel z naskokom Radljek in Lisec. Pri tem je bilo ubitih 18 tolovajev, med njimi komandir čete, politkomisar, vodnik in 2 desetarja. Po oceni nad 40 mrtvih in zelo veliko ranjenih. Ujetih je bilo 7 tolovajev, zaplenjene 3 strojnice, nekaj pušk in ostalega materiala.
14. VIII. Končni uspeh zadnjih bojev skupine Rupnika je: naštetih mrtvih 86 tolovajev, naštetih ranjenih 3, dejansko mnogo več, ujetih 25 tolovajev.: zaplenjen 1 metalec, 8 strojnic, 1 brzostrelka, več pušk in drugo.
14. VIII. Skupina Stamenkoviča je napadla XVIII. divizijo pri umiku na jv*. Zaplenil 2 havbici, 1 protitankovski »op, 5 težkih minometov in zajel 56 tolovajev. Tolovaji so razrušili pri Škofljici progo v dolžini — 80 cm. To bo kost za londonski radio!
15. VIII. V preganjanju Dakijevih sil je sodelovala tudi skupina Meničanina. Pobila Je 111 tolovajev in 42 ujela, zaplenila 4 lahke metalce in nekaj strojnic.
Končni uspeh skupine Stamenkoviča in šmarske posadke: preko 50 ubitih tolovajev, zaplenjena 2 protitankovska topa (edina, ki jih Je imela VIII. brigada), 1 kareta, 3 konji (tudi novi Daki-jev), 2 muli, veliko razstreliva, 1 lahki metalec, nekaj strojnic. Baje je Daki za kazen postrelil eno celo četo.
Skupno v 11 dneh: pobitih 747 tolovajev, ujetih 150 tolovajev.
Naše izgube: 8 mrtvi, 18 laSje ranjenih!
Te številke so, naš edini in edino pravilni odgovor na vse rdeče snubljenje ter bratovstvo. Dvanajsta ura bije — za Osvobodilno fronto in na njen tempelj dežuje in bo deževalo vedno huje, zakaj naše geslo danes je samo eno: bij, bij rdečega vraga do konca!
In od tega sklepa nas ne bo pripravilo nič in nihče pod soncem!
Komaj se je zdanilo, že so prihitela ribniška dekleta in na glas molile ob krstah rožni venec. Vsa pobožna množica, ki je v trumah prihajala kropit mrtve junake in se od njih postavljat, se je v pobožnem sprevodu in v molitev zatopljena pomikala mimo krst. Dekleta so v celih vrstah prihajala z novimi venci in cvetjem in z njim krste dobesedno pokrile.
Točno ob 9 so se postavile pred domobransko vojašnico čete ribniških domobrancev in odkorakale z zastavo na čelu h katafalku. Tudi nemška posadka je dala častni vod, ki je prikorakal iz nemške vojašnice, iz katere je visela nemška državna zastava. Dva vojaka sta prinesla slovenskim borcem krasni venec nemških vojakov v Ribnici. Prišla so zastopstva občine Ribnice z županom g. Škrbcem Stankom na čelu, zastopstvo nemške vojske v Ribnici s stotnikom VeiBom in zastopstvo sodraške občine.
Ogromne množice ljudstva so napolnile trg okoli cerkve. Takoj po deveti uri je prišla vsa ribniška duhovščina z g. dekanom Viktorjem Demšarjem ob asistenci gg. Šulinca in Mateta, da opravi pogrebne slovesnosti. Po končanih molitvah je stopil na govorniški oder nadporočnik Lenščak Dušan, ki se je v krasnih besedah poslovil od mrtvih soborcev, rekoč:
Sladko in častno je za domovino umreti! Tn je vedel stari Rimljan, ki je v neštetih bojih zapisal to resnico s krvjo v svojo zgodovino. To ve danes v Evropi vsak vojak, ki se bori.
Ti, ki leže tu pred nami, so neme priče te zavesti. Ti so s svojo strašno smrtjo, z nečloveškim pokopom, zapisali z lastno krvjo v slovensko zgodovino to resnico. Te neme priče, in mnoge, premnoge, ki leže širom naše domovine, te priče nas uče in bodo učile in klicale in ponavljale vsem poznim rodovom na naši zemlji, da je sladko in častno za domovino umreti.
Te priče kličejo in bodo klicale pravično kazen nad vse one pokvarjence, ki izrabljajo stisko nedolžnih in nevednih, da jih zapeljujejo, da se bore zato, da bi oni uživalL
Mrtvi junaki!
Tukaj sedaj mrtvi ležite,
ker tako je velevail domovine ukaz!
Tako so veleli naši vzori: domovina, narod, Bog!
Tako je zahtevala čista, neoskrunjena naša zastava, za katere vstajenje ste se borili.
Tako je zahtevala vojažka disciplina, da vržete iz zastave znamenja, ki še malo niso slovenska.
Tako je zahtevala domovina, da ji vrnete zastavo tako, kakor si jo je narod priboril v dolgih stoletjih svojega življenja.
Ovenčani s čisto triharvnioo, presvetlim simbolom domovine, odhajate kot zmagovalci.
Kot zmagovalci, ker ste s svojo smrtjo, dosegli to, da so vrste, ki so vstale ob vaši smrti, dobile zastavo.
Kot zmagocalci nad življenjem,
kot zmagovalci nad polovičarstvom in grdo sebičnostjo. Zato pa sedai tukaj mrtvi ležite, ker tako je veleval domovine ukaz.
Domobranci, somišljeniki!
Ti mrtvi so nam vzor, so pot našemu delu. Za njimi korakamo mi v povečanih strnjenih vrstah in bomo korakali tako dolgo, »da rojak, prost bo vsak«.
Ob klenih besedah, ki jih je nadporočnik spregovoril, ni ostalo nobeno oko suho. Vsa množica je zaihtela in zatrepetala ob pogledu na mrtve junake, ki so g ponosom dali svoje življenje zato, da bi naš narod živel.
Za njim je »topil na oder drugi govornik g. Lavrih Ivan, ki je skupaj z mrtvimi junaki preživljal kočevske in grčarske zapore in se zadnji hip rešil iz objema rdečih krvoiokov. čeprav ga je dolžnost klicala drugam, je z veseljem ostal v Ribnici, da se zadnjič poslovi od tistih junakov, 8 katerimi je preživljal do zadnje ure najstrašnejše dni svojega življenja. Dejal je:
»Slovenskim mučencem čast in pozdravi
Čudma so božja pota, da so me ravno v tem slovesnem in veličastnem trenutku privedla v Ribnico, da se še enkrat snidem s svojimi najljubšimi prijatelji, ki so ini bili v življenju, v noju in smrti tako blizu. — Skupaj smo trpeli in tako rekoč umirali orl gorja v strašnih kočevskih zaporih, skupaj smo se poslavljali od tovarišev, ki so nam jih rdeči zločinci streljali vsako noč. Skupaj so nas /.vezane z vrvjo in žico odvedli v Grčarice, kjer ste vi, mučenci slovenski, prišli do zadnje postaje v svojem življenju. V zgodnjem jesenskem jutru so vas navezali kot živino na vrvi in vas odvedli v gozd, kjer so vas sredi divjih kočevskin gozdov po strašnem mučenju in pretepanju s kamenjem pobili — kakor ubijemo škodljivega črva —-I Dovolj nas je očividcev, ki smo va* včeraj izkopavali, ki smo videli vaša izmaličena telesa, videli krvave pod-plute, rane in razbite glave, našli v grobu celo vrečo z ostrim kamenjem, s katerim so vas bili. —
V mračnem jenenskem jutru so vas komunisti pobili. Na vas so še žive navalili ogromne skale, da tako s težo kamenja pokrijejo svoj vnebovpijoč zločin. Komaj so svoje satansko delo končali, že so prišli po nas druge, da pobijejo še nas. Toda Bog je hotel, da nas je ostalo šc nekaj prič — malo gicer, od 250, ki smo bili skupaj zaprti, samo 11. Vse druge so pobili — toda mi bomo lahko pred svetom pri-
čali o satanskem zločinstvu rdečih razbojnikov.
Zakaj so vas ubili? — »Ker ste narodni izdajalci!« so dejali!?
Torej Ti, p. Placid, si bil narodni izdajalec, ki si v strogem samostanskem življenju vse svoje dni posvetil Bogu in neumrjočim dušam — Ti, ki si se odtegnil svetu, da si se lahko kot beli menih ves samo dušam posvetil — Ti, ki so te bile polne roke same dobrote in ljubezni, ki si stotinam kot samostanski ekonom dajal kruha in zaslužka; Ti, ki si se ves za trpeče in ubogo ljudstvo žrtvoval — Ti bi naj bil narodni izdajalec. — Vemo, kdo je zahteval tvojo smrt — tisti, ki je največ dobrot iz tvoje roke prejel. — Da, tako plačujejo rdeči krvoloki!
Tn ti, gospod župnik Turk, da bi narod izdajal — dobro poznamo Tvoje dolgoletno duhovniško delo; dobro vemo, kako si tisočere dvignil in jih spet vrnil Bogu; dobro vemo, da je bila tvoja fara v Begunjah najgorečnej-ša v vsej škofiji. Ti, ki si tako ljubil svoj narod, da si za njega umrl ran-čeniške smrti, da bi ti narod izdajal? Dobro se spominjam zadnje noči, ki sva jo preživela skupaj — vso noč s» klečal in molil in nas še druge k molitvi opominjal — 15 rožnih vencev si zmolil poslednjo svojo noč in zmolil si jih — za svoje morilce. Nič se ti ne čudim, da si se mi tako iz srca nasmejal ob slovesu — saj si vedel, da boš čez hip že v božjem naročju. — In taki ljudje naj bodo narodni izdajalci —?
In Ti, Milan Kranjc? Komaj so prve krvave komunistične zarje objele našo zemljo, že si videl vso strahotno morijo, videl v duhu požgane slovenske domačije, videl slovenski narod, kako se bo kot mrlič pod komunistično knuto zruši! v grob. Hotel si, da slovenski narod živi, da je na svoji zemlji svoj gospod, ne pa suženj plačanih zločincev — zato si zbral zavedne fante in si se prvi z drobno četico 18 ljudi postavil po robu komunistični povodnji. Vse si zapustil: dom in družino in dekle in si se še! za življenje naroda borit.Da, zato ker si svoj narod ljubi! in se za njega boril, zato si moral umreti.
Ne izdajalce — največje Slovence, najboljše sinove našega naroda spremljamo danes na zadnjo pot in se poslavljamo od njih. Velik in strašen grob se je danes usekal v našo zemljo, da sprejme vase svoje zveste sinove. Daleč nekje trepeta danes materino srce, ko ji bomo zakopali sina — največji zaklad —; v pobožni molitvi sklepa danes roke begunjska in stiska fara in prosi za pokoj dutš svojih pastirjev — mučencev — 31 slovenskih domov danes joka za svojimi sinovi.
Toda. nič joka, nič obupa, nič trepeta. kri teh in takih mučencev nam je porok, da narod, ki ima take sinove ne bo umrl.
Nemi ležite, mučenci slovenski, danes pred nami. — Toda kot vojake in voditelje naroda vas danes spet kličemo v »zbor«. — Vem, mrtva so vaša telesa, toda vaš duh ni umrl in ne sme umreti, ampak mora iti pred nami kot kažipot, kot udarna četa — ki nam bo pokazala, kod drži pot v pravo svobodo. Zato mrtvi junaki, v zbor! Naše delo še ni končano, vodite nas v svoji veliki ljubezni do naroda in do slovenske srrude.
_ Mnogo^nas je danes prišlo, da spremimo mučence v zadnji dom. Mnogi so prišli iz ljubezni, iz snoštovanja do njih. — Premnogi pa, zlasti tržani, iz same _ hinavščine in so še danes pripravljeni ubijati zave,dne slovenske sinove, požigati cerkve in domačije. — Poznamo vas! Toda niste vredni, da o vas govorimo. Mučenci, ki leže nred vami, kričeče obsojajo vaše delo. Zato ie narod nad vami že sodbo izrekel. Naša pot je jasna, dovolj močne svetilnike imamo sredi razburkanega morja in ti svetilniki ste vi, mučenci slovenski. Zato gremo za vami — polni moči in zanosa — polni volje, da očistimo svoj dom rdečega nasilja in si postavimo nov dom, dom svobode,
Vam pa, junaki in mučenci, tisočera hvala /a vaš ztrled in vašo žrtev.
Padlim junakom večna siava!«
Ko le ljudstvo zaslišalo, da je govornik eden izmed maloštevilnih, ki se jim je posrečilo rešiti gotove smrti. In ko |e slišalo, da je prav g temi žrtvami Živel do zadnje ure skupaj, je izbruhnilo v Jok. Jok in ihtenje Ja spremljal govornika prav do konca, saj !e ljudstvo videlo, da nlegove besede niso laž, ampak samo droben odsev tistega trpllenia. ki so ga morali prenašati nod komunisllč-ntml krvoloki. Vse vojaštvo in množica je oh koncu nlegoveg« govor* ko! en mož zaklicala padlim domobrancem-junakom trikratni »Slava«.
Domobranski pevski zbor ie nato zapel »Vigred se povrne«.
Pot v zadnji dom
Takoj nato so domobranci naložili krste na vozove in iz Ribnice se Jo začel pomikati proti vojaškemu pokopališču v Hrovačo pogrebni Sprevod, kakršnega Ribnica v vsem svojem obstoju še ni doživela. Novo vojaško pokopališče v Ribnici je oskrbelo domobransko poveljstvo sporazumno z g. županom in cerkvenimi predstojniki. Dovolj veliko bo to pokopališče, (ja bo sprejelo vase tudi one žrtve komunističnega zverinstva, ki danes še trohne v Jelendolu in Jelenovem žlebu ter na Travni gori.
Na čelu sprevoda je domobranec nesel velik lesen križ s trnovim vencem, spremljala sta ga dva domohranca s krasnimi venci v slovenskih barvah. Za križem so nesli domobranci 48 velikih vencev, ki so jih dekleta naredila mrtvim junakom. Nato je poročnik Pajnič Jože
nesel v spremstvu 'dvefi podoficirjev za* j stavo, za njim pa je v slovesnem koraku | peljal nadporočnik Boh častni vod domobrancev. Za njimi je korakal Častni vod nemških vojakov z vencem pod po* veljstvom nemškega častnika. Tik pred krstami je šla duhovščina in vsa asistenca.
Na prvem vozu so črni konji peljal* trupli gospodov p. Placida in Turka, Da ostalih vozovih pa so bile krste še drugih žrtev, vse posute z rožami in venci.
V globoki žalosti, a vendar veseli, da morejo v domačo zemljo položiti ostanke svojih dragih, so v pobožni molitvi spremljali krste sorodniki in ožji prijatelji umorjenih. Kako se je trgalo srce očetu, materi, sestram,in bratu p. Mavru, ko so spremljali v zadnji dom svojega dragega sina in brata p. Placida Grebenca iz Dol. Lazev! Bogu so ga posvetili, Bogu so ga dali, Bog ga je kot nro-čenca hotel imeti! Tudi sestra g. župnika
Turka je prihitela iz Ljubljane, da Od blizu vidi, kaj so naredili komunisti * njenim bratom duhovnikom, ki se je ves za narod in duše žrtvoval.
Za sorodniki so šli zastopnik! civilnih in vojaških oblasti, med njimi nemšk' vojaški poveljnik stotnik Weiss in ribniški župan fekrabec Stanko. Za njimi j® korakal še domobranski častni vod, nato pa šolski otroci z učiteljicami, s polnimi naročji cvetja. Za njimi je šla dekliška Marijina družba z zastavo ter nepregled" na vrsta mož in žena.
V f v ••	••	•
Na božji njivi
Dolga in globoka jama je pričakovala mrtve junake, da jih sprejme za vedno vase. Vsa je bila posejana z rožami. Eno za drugo so znosili domobranci krste v jamo k poslednjemu počitku. Duhovščina je opravila še zadnjo molitev, nakar je vojaštvo izvršilo s trikratno salvo zadnji vojaški pozdrav vojakom-mučencem-Nato je položil nemški krajevni komandant stotnik Weiss krasen venec rdečih rož na grob s temi besedami: Junaki, zato ste umrli, da bi Vaš narod živel! Naš korak pa gTe naprej preko Vaših grobov do končne zmage!« — Prav tako je položil venec na grob padlih ribniških junakov župan v imenu- ribniške občine. Zastopstvo občine Sodražica je tudi položilo lep venec mučencem na grob. Pogrebne svečanosti na vojaškem pokopališču so bile s tem končane.
Častni domobranski vod je nato odšel k cerkvi na pokopališču, da je pospremil k večnemu počitku še p. Placida, ki so ga položili med njegove duhovne sobrate.
Globoko presunjeno je odhajalo ljudstvo 6 pokopališča, saj je danes prvil tako od blizu gledalo toliko trupel slovenskih mučencev in od blizu spoznalo, da je komunistična krutost in zverinstvo šc stokrat hujša, kakor se piše in govori. \ Moreča tihota je padla ta dan na vso Ribniško dolino, toda srca zavednega kmečkega ribniškega ljudstva so naredila nov sklop, trden in močan, da ne nehajo boja s komunisti prej, dokler ne bo itr trebljen slednji zločinec in komunistični simpatizer Z ribniške zemlje. Globoko * dušah ljudstva bo ostal zapisan ta dan.
Ta dan je bil jasen dokaz, da ribniško ljudstvo ni bilo in tudi nikdar ne bo komunistično!
Onim pa, ki morda še danes pričaJ kujejo svobode od rdečih morilcev, pa je bil ta dan strašno izpraševanje .vesti, ko so gledali pred seboj žrtve svojega dela. Ribniško ljudstvo in domobranstvo pa je v navzočnosti žrtev padlih junakov priseglo: »Naprej, do končne zmage, da si postavimo nov dom, ne dom krvi in nasilja, ampak dom miru in s*-obocle!<
Sprejemanje poškodovanih novčanic
Sef pokrajinske uprave je z odločbo * dne 11. avgusta 1944, VIII. št. 2716-10, odredil, da morajo oblastva In uradi brezpogojno sprejemati r pl*" čilo tudi poškodovane bankovce in novčanice, ako so na njili številke še čitljive in so te na obeh straneh iste.
Razglas
Pri Zavodu za upravljanje, likvidacij in dodeljevanje imovine, zaplenjene upor* nikom v Ljubljanski pokrajini, se bo prodala na javni dražbi zaplenjena drogerij* Jančigaj Mirka, Ljubljana, Krekov trg.
Dražba se bo vršila dne 7. septembra t. 1. ob 9 v uradu, Puccinijcva ul. 9, prti-desno.
Cenilna vrednost 128.189 lir.
Izklicna ccna znaša 85 400 lir.
Varščina znaša 12.800 lir.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne bodo sprejemale. ,
Družbeni pogoji In seznam predmetov v drogeriji so interesentom na vpogled v uradnih prostorih Zavoda.
Dnevi, kdaj se lahko predmeti ogle” dajo v drogeriji, so razvidni v Zavodu.
Zavod za upravo Imovine upornikov«
Ako nam pri letalskem napadu plozije bomb razbijejo atekla v oken* sklh okvirih (edaj bomo morali le okvi' re zapreti z lepenko, deskami ali aH8* ninj, ker bo možnost nabav« novega stekla zelo maihna. Pri tem se opozar|«< naj «a lepenke ali desk na zabija o« okvire na notranll strani, temveč na zu* nanfi strani, kjer ni kljuk, ki bi oviralo tako zadelani« okenskih odprtin. S tako ravilno namestitvijo kartona ali desK o tudi doseženo, da dež ne bo zamakal	.
sob, k«r s« bo deževnica odtekala o*	i
zunanji strani okna.
Zadnja knjiga »Slovenčeve knjižnice« J9 ■ HENRIK FEDERER:	,j
GORE IN LJUDJE
Iz nje Bijejo goro, preprosti ljudje Ijj resno življenje, ki zahteva zn vsak gre« trd in neizprosen obračun.
KUPITE IN BERITE!
»NarGdiia-osvobodeggm* boj je v upadanju
Dragocena priznanja člana »osrednje gospodarske komisije pri Izvršnem odboru OF« Jožeta Uctavča o pravem značaju, delu in propadanju Osvob. fronte
Pri zadnjih bojih novomeške udarne skupine s komunisti je v soboto, dne 29. julija t. 1., padel tudi Udov? Jože, rojen 22. II. 1919 v Gornjem Vrhovem št. 2, občina Mirna pe£. Pokojni Udovč je bil elan »osrednje gospodarske komisije pri IOOF«. Bil je med prvimi poborniki »osvobodilnega« gibanja v Mirni peči in okolici in se je tam najbolj vidno udejstvoval. Poleg »tovarišic« Rupenovih in Osterca Ada je bil najbolj vidna rdeča osebnost. Tla za »osvobodilno« gibanje je že več let prej pripravljal v Zvezi kmetskih fantov in deklet. Revolucionarno znanje si je izpopolnil pozneje v Pragi, kamor je bil za to nalašč poslan.
O njegovem delu in gledanju na današnji položaj Osvobodilne fronte govori njegov dnevnik, ki je v marsičem zanimiv.
Iz njegovih odkritosrčnih priznanj in razočaranj je razvidno, da je osvobodilna fronta danes pri slovenskem ljudstvu do dna zasovražena; da je povsem istovetna s komunizmom; da je v propadu m da jo pred popolnim polomom varuje samo še nasilno doganjanje novih prisilnih mobilizirancev s Štajerskega, zakaj na Dolenjskem, Primorskem in Notranjskem se je vse obrnilo proti njej.
Ta priznanja so tem dragocenejša, ker Ph je pisal bister, precej globok človek, ki ima popoln vpogled v vrhovno vodstvo OF in do dna pozna njenega duha, načela in cilje.
Iz razgovorov s tov. Pavletom 20. avgusta 1913:
»Zgodovinski razvoj je naložil proletariatu veliko in odgovorno nalogo, da vodi revolucijo. Ob tem poslanstvu pa morajo proletariat podpirati in z njim sodelovati vsi, ki čutijo in se zavedajo, da so v današnjem trpljenju človeka nujne spremembe. Kajti socialni proces se razvija neposredno pred našimi očmi in zahteva od nas, da mu sledimo in ga Podpiramo.
Proletariat je že po svoji naravi ustvarjen za to, da vodi revolucijo tudi na Slovenskem, čeprav je v manjšini. Kmet je že po naravi zanjo manj dostopen, je sicer bolj puntarski, a manj revolucionaren. Kot urejevalec razmer je kmet pomemben činitelj, ker je njegovo mišljnje in gledanje stvarno in ne podloga naglici, ki pri ustvarjanju ni koristna.
Slovensko narodno vprašanje je t svojem bistvu kmetsko vprašanje. Tega se dobro zadeva OF, tudi partijci... Bodoči gospodarski značaj. Slovenijo bo manj kmetijski. Povečala se bo zlasti industrija in obrt, pa tudi nekatere kmetske panoge ne bodo izgubile na svoji pomembnosti.
7.a nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije je zelo važno dejstvo, ki se je pokazalo tudi v Rusiji, da je namreč laže pravilno rešiti kmetsko vprašanje kakor pa delavsko. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je sovjetska revolucija po učinkih bolj dvignila kmetijstvo kakor Proletariat, čeprav je zadnji vodil revolucijo .. .<
Verjamemo, da je kmečko vprašanje Po komunistično laže reševati! Kmeta izropaš, požgeš, izženeš, preseliš, pa je njegovo vprašanje rešeno!
»Prve ,svobodne4 volitve niso bile izraz ljudske volje«
8. oktobra.
»Narod nas je sprejel za oblastnike! V svojem dveletnem delu smo storili mnogo premalo, da bi ljudstvo v nas prav zaupalo in videlo svoje zastopnike in predstavnike v nas samih. Ljudem smo bili v marsičem preveč tuji in tako daleč, da nas prav za prav ni razumelo. Potrebno je s tem dejstvom računati ker Položaj še vedno ni razčiščen. Sovražnik je še vedno na delu in skuša utrditi svoje pozicije.
Za OF je velika sreča, da je njen nasprotnik (»bela garda«) zelo nespreten, da se ni znašel v času italijanske kapitulacije, ko jo imel dovolj možnosti.
VoliiTe v zbor odposlancev slovenskega naroda, ki jih jo izvedla OF, niso bilo pravi izraz ljudske volje. To drži kakor pribito. In zaradi resnice moramo imeti to vsi svobodni pristaši OF, ki smo napakam pristaštva tudi podvrženi, tudi stalno pred očmi.
Toda prav isto ozračje kakor pri volitvah jo vladalo pri zasedanju odposlsn-Bev. Veliko je bilo kmetov, delavcev in ostalih, ki niso mop>li povedati tega, kar jih teži. KP OF vse bolj »boljšovizira«; hoče hiti bolj sovjetska kakor sovjetska *veza sama, čeprav tega javno in v ukrepih, ki jih OF izdaja, ne kaže.
Intermezzo, ki fja moram omeniti: ko sem prišel na cesti v stik z odposlanri, ki so se vračali z zbora, nisem vedel, ali t>i jih štel med romarje, sejmarje ali pijance, ki so vračajo iz gostilne. Res, zelo zanimivo!«
Osnove današnje OF
Iz razgovora z Ivom Pirkovičem dna
9.	okt. 1943:
»Naša slovenska revolucija sega nazaj v leto 1929, ko je bila uvedena v stari Jugoslaviji diktatura, ki je hotela dokončno uveljaviti veliko srbsko politiko. • Jugoslavija je bila do leta 1928 še kolikor toliko demokratična in zaradi prevelikega odpora zatiranih narodov velikosrbska politika ni mogta uspevati. Velikosrbska politika se jft skušala rešiti in ojačiti v diktaturi, ki je povzročila 8e Večji odpor zatiranih narodov, posebno pa še nas Slovencev, ki smo se v teh letih ločili po socialnem gledanju na družbo.
V lelih 1929 je šla krščanska »Bor-na levico, »Danica« se je razšla na dva strani: levo in desno. Tej ločitvi je
sledila tudi »Zarja«. Ločitev je končana z »Dominsvetovsko« krizo, ko je Kocbek s svojimi »Premišljevanji o Španiji« podal svoje gledanje novega kristjana na sedanji socialni red ...
V istih letih je nastala kriza tudi v nasprotnem taboru. Kakor >I5orba< je bil razpuščen tudi »Triglav«, ker je šel na levo, in po isti poli, kakor je šla »Danica«, je šel tudi »Jadran«.
Po tej ločitvi mladih, ki jo lahko imenujemo začetek naše revolucije, se je začelo zbliževanje mladega razumskega sveta vseh treh vodilnih struj na Slovenskem, to je kristjanov, nacionalistov in komunistov. To zbliževanje je nekakšna osnova današnje OP'.
Kocbek o vlogi in nalogi krščanske skupine v OF
S sestanka 14.—15. okt. 1943. Navzočih okrog 30 aktivistov KS. Referat tov. Kocbeka o obliki, pomenu in vlogi Krščanske skupine.
KS sestavljajo krščanski socialisti in JSZ, razumniki okoli Dejanja in akademiki iz »Zarje«. Ti ljudje so predstavljali napredni tabor v katoliškem svetu, ki je pretežno reakcionaren (?!). Družbeni proces zahteva, da nastopajo skupno enotne sile, katerim nazorske sile ne smejo biti ovira za skupno sodelovanje.
Na podlagi tega je prišlo že v prejšnjih letih do sodelovanja med krščanskimi socialisti in marksisti. Prav tak namen je imelo prizadevanje slovenskih krščanskih socialistov po enotni slovenski stranki, ki se po zlomu Jugoslavije nisO branili sodelovati s Sokoli in KPS v OF. To resno sodelovanje je ustvarilo enotne poglede na družbo in slovensko vprašanje. Temeljna točka OF govori, da prevzame OF oblast kot celota. Zato v sedanjem boju ni vprašanja kvalificiranih strank. Iz tega izhaja načelo, da se ne smejo tiste sile, ki imajo enoten socialni pogled in cilj, slabiti.
V stari Jugoslaviji bi imeli krščanski socialisti lahko lastno politično stranko, ki pa bi nujno morala postati nekakšen protiutež klerikalizmu. Krščanski socialisti so se rajši vezali na napredne politične pozicije. Prišlo pa jc do najtesnejšega sodelovanja s komunisti. To tesno sodelovanje s komunisti pa je zahtevalo zavestno odpoved lastni politični stranki.
Napredno stališče in pogledi na družbo so zahtevali od krščanskih socialistov, da so se združili * ostalimi naprednimi skupinami, ki zastopajo koncept napredne družbene politike, pri čemer je bil nazorski moment iiločen iz politike.
Komunizma gre vodilna vloga v OF
Komunisti 8» niso odpovedali lastni stranki! Ta očitek lahko postavi samo tisti človek, ki gleda i* male slovenske perspektive, ne pa s svetovne širine. To je še tembolj razumljivo, če pomislimo, da je komunizem edini porok brezkompromisnega boja in njegovega uspeha. Dosedanji razvoj nam potrjuje, da je komunizem tudi edina sila, ki v boju ni nikoli podlegla. Zato je nujno, da je njena vloga izjema, to je, da ji pripada vodilna vloga. Po tej vodilni vlogi kom-partije je razumljivo in nujno, da so se morali krščanski socialisti podvreči in se odpovedati samostojni politični obliki ter prepustiti vodstvo kompartiji.
Mi krščanski socialisti smo se le ob vstopu v OF odpovedali politični organizaciji. Ves čas smo predstavljali elito aktivistov, ki je vzgajala ljudi za naprednejše politične pozicije (= za komunizem, op. ur.). Tako smo tudi najbolje izpovedovali svojo staro politično težnjo po enotni napredni slovenski stranki...
Mi tudi ne smemo tolmačiti prehajanja množic s starih političnih pozicij na nove s političnega stališča, temveč tudi z obče slovenskega. Ta proces prehajanja s« mora razvijati na naslednji osnovi:
1. oblikovati slovenskega kristjana v revolucionarja;
2. v območju OF izvajati to preha jan je na nove napredne pozicije;
3. izvajati močan vpliv na slovenski krščanski svet.
Nujno je, da vršimo in izpolnjujemo skupne naloge, da se OF čimbolj okrepi. V okviru OF nam je dana možnost shajanja, ki je prvi pogoj za skupino.
Ko govorimo o nazorih, je važno, da ugotovimo, kaj si pod nazorom predstavljamo: Nazor je enotna podoba o življenju in svetu!
Tone Fajfar se je dotaknil razmerja kristjana do KPS. Izvajal je:
»Danes je nastopil čas, ko mora KP zbrati v svojem okrilju vse revolucionarne sile. Zato pa naj KP ne zahteva več, da bi morali njeni člani izpovedovati materialistični nazor. Je čas, ko bi lahko postal kristjan član kompartije.«
Partijci niso svetniki...
V debati, ki je sledila, se je ugotovilo, da je nekaj navzočih pripravljenih stopiti bodisi kot skupina bodisi kot posamezniki v KS.
' Zastopnica CK KPS prof. Sentjurc iz javlja, da bo KP razširila svoje pozicije in da tudi kristjanu ne bo ovira, da ne bi vstopil v KPS.
25. okt. 1P48.
Da se vrnem k sestanku aktivistov krščanske skupine. Obravnavana vprašanja so bila le s teoretične, ne pa, kakor bi pričakoval, s praktične strani. To poudarjam, ker moramo gledati položaj dejansko tako, kakršen je. Tov, Kocbek je lepo razvijal svoje misli, prav tako tudi tov. Fajfar in Zemljak. Toda bili so vsi teoretiki, ki dejansko ne poznajo miselnosti, ki prevladuje v KPS. Ko so postavljali kompartijo na »oltar«, so pozab
ljali, da partijci niso »svetniki«, da so mnogi vse prej ko to... »Komunist gleda kristjana s pomilovanjem in nasmehom, kaže do nje^ra veliko nezaupanje... je napram kristjanom bolj ali manj rezerviran ... pozablja na temeljne točko OF, tako da postavlja narodno osvobodilni boj samo v okvir kompartije... Prav ti komunisti zelo radi podpirajo misel, da bo sodelavce OF, ki niso komunisti, doletela ista usoda, ki bo dišala po Keren-skem ...
Ali se je že spremenil odnos komunistov do krščanstva in človekove osebne svobode? Mirnega srca lahko rečem, da prav nič. Pravi, komunist še vedno vidi v veri >opij«, ki ga bo nujno omejiti, če ne popolnoma zatreti. Prav'tako je s človekovo osebno svobodo. Malo, zelo malo komunistov sem srečal, ki bi svoje razmerje do krščanstva in Bloveka uredili tako. kakor to zahtevajo krščanska in občečloveška načela ...
Čle se povrnem nazaj k osebam, ki so na sestanku krščanske skupine nastopale, moram zaključiti, da so v svojem razvoju doživele marsikaj, kar včasih ni bilo v skladu z njihovimi nauki.
»Mi smo ljudem tujci«
13.	nov. 1943.
Misel se mi vrača v Suho Krajino, ki sem jo 26. oktobra zgodaj zjutraj zapustil.
V Suhi Krajini so ljudje zanimivi, zelo zanimivi. V teh krajih je doma siromaštvo, veliko siromaštvo, kakor je siromašna pokrajina, ki daje ljudem malo iz 8ebe. Trd in suh je kruh, ki ga tepejo ti Kranjčani. Res, čudovito je življenje teh ljudi!
Pri nas Slovencih je v navadi, da pišemo in govorimo veliko, da pa stvarem ne pogledamo do dna, ker mislimo, da to tudi ni potrebno. Tudi o Suhi Krajini se je veliko govorilo, še več pisalo; toda koliko jih je, ki jo poznajo?
Naenkrat pa smo prišli vanjo mi, tujci. Zahlevali 6mo, da nas pozdravijo prijazno, tako kakor pozdravi brat brata. Nekaj nemogočega smo zahtevali od nje mi, tujci, ki se niti nismo potrudili, da bi jo razumeli. Nas, tujce, je odgnala in odklonila. Nag tujcev ne bo razumela, če se vanjo vrinemo še stokrat. Mislim, da nas Suha Krajina toliko časa ne bo sprejela, dokler ne bomo govorili v njenem jeziku in jo razumeli tako, kakršna je.
Napak, zelo napak bi bilo od nje zahtevati kaj več in drugačnega pričakovati. Mar nisem v teh stavkih obsodil tudi samega Bobe? Zdi se mi dal
Ljudstvo OF ne zaupa
23. nov. 1943.
Za nami je že 14 dni prvo nemške ofenzive in že nam javljajo novo, drugo nemško ofenzivo, ki se je baje na nekaterih krajih že pričela. Na moštvo to slabo vpliva, zlasti na njegovo moralo.
Morala med ljudstvom je padla in padlo zaupanje v OF. AH je to r&s samo nasledek ofenzive? Prav gotovo da ne. Na »osvobojenem« ozemlju je bilo polno napak, ki jih je bistro ljudsko oko hitro opazilo, medtem ko OF ni poskrbela, da bi jih odpravila. Temeljna napaka, ki jo je storila OF, ali bolje povedano KPS, je, da ni poskrbela, da bi ljudstvo vanjo tudi ree zaupalo.
13.	dec. 1943.
2e zadnjič sem omenil, da bi storil zbiratelj partizanskih napak, ki jih store nad ljudmi, in zmot, ki jih med njimi širijo, prav hvaležno nalogo.
Ustreljen, ker ni ničesar zakrivil!
Nekaj takih cvetk bom prikazal v ilustracijo svojih utrinkov. V Biški vasi so ustrelili kmeta srednjih let in očeta številne družine. Vsi vedo le, da ni ničesar zakrivil. Zakaj so ga ustrelili, ne ve živa duša.
V Goriški vasi so počenjali tudi čudne reči. Neki komisar je grozil bolehnemu kajžarju z ustrelitvijo, ker je izjavil, da zaradi bolehnosti ne more iti prekopavat cesto. Neki kmet je partizane peljal na Brezovo reber, za plačilo so ga pretepli
Pridem domov. V hiši slišim kreganje. Kdo je bil, ki se je prerekal in rentačil? Skrajno nečloveški odnos in nastopanje do ljudi, zlasti še takih, ki *o nedozoreli.
Pripovedujejo:
»Ko prekopujemo ceste, nas zmerjajo in psujejo z belogardisti, izdajalci in podobnimi psovkami.«
V vas pridejo Nemci. Kmet se pred njimi umakne v zidanico. Približajo se mu boječe partizani. Očitajo mu, da je pripeljal Nemce. Nekaj partizank ga hoče zvezati. Pravijo, da ga bodo ustrelili. Ko pride zaupnik OF in jim raztolmači, da je kmet zanesljiv, ga le neradi izpuste.
Povsod primanjkuje soli. Težko je je dobiti kako kilo. Pridejo partizani in odvzamejo sol do zadnjega zrna. In kako pri tem poslu nastopajo? Človek ne more reči, da so to običaji ljudske vojske.
Po razsulu italijanske vojske je bilo po skladiščih še precej obleko In obutve. Mnogo partizanov je bilo slabo, zelo sla bo oblečenih. Pa tudi siromašnih ljudi, ki bi zaslužili, da bi jih oblekli in obuli, je bilo precej. Po skladiščih je to blago propadlo, zasegli so ga Nemci; zdaj pa partizani tem revežem, ki so si morda pridobili kakšno cunjo, še tisto odvzamejo.
Rekvizicije — ostudne in nečloveške
Najbolj boleče vprašanje je prav gotovo vprašanje rekvizicije. Koliko je pri tem nepravilnih in napačnih nastopov, ki se odlikujejo po svojih ostudnostih In nečlovečnosti! Kdo bi vse partizanom prišteval v dobro! Vse jim gre v slabo.
Ljudje čutijo, da tako, kakor se dela in postopa pri rekviziciji, ni prav. Rekvizi-cija je zelo neprimerna za prestopke proti OF in partizanski vojski. Poiskati bi morali primernejše načine in sredstva; nekaj, kar ljudi ne bi tako razburjalo in kar bi bolj pravilno razumeli in sprejemali kot kazen.
Ljudje pravijo: »Kje so stari parti-ni? Včasih niso bili taki.« Res je, v marsičem so je spremenila partizanska vojska. Njen ljudski značaj je zelo obledel. To so storili predvsem novi partizani, ki niso šli skozi »staro šolo« partizanske vzgoje. Njih nastopanje še dolgo ne bo tako, kakor bi moralo biti.
Sestrična iz Goriške vasi, ki je prišla iz internacije, mi je pripovedovala, kako je razočarana nad partizani. Zaradi njih je bila obsojena na tri in pol leta ječe. V zaporu je z njimi mislila, čustvovala, se veselila njihovih uspehov in žalostila zaradi neuspehov. Zdaj ko se je vrnila, je začutila, tako živo začutila kakor le malokdo, kako se jc partizanstvo odmaknilo od svojega ljudstva. Z njo pa deli razočaranje še marsikdo drugi.
Kmet in OF
16.	dec. 1943.
Kar sem pisal o Snhi Krajini, se mi zdi, da ne velja samo za suhokrajinskega kmeta, temveč še za marsikaterega drugega slovenskega kmeta. Ponovno se vračam k odnosu slovenskega kmeta do osvobodilnega gibanja in k odnosu OF do kmeta po drugi strani. V vseh svojih dosedanjih ugotovitvah sem podčrtaval dejstvo, da je kmetu OF še zmeraj vse preveč tuja. Hkrati pa se je do sedaj le vse premalo njenih propagatorjev res potrudilo, da bi podali kmetu vsebino in smisel OF v njemu razumljivi obliki.
Ko opazujem delo aktivistov OF, se mi zdi, da to delo ni samo preveč šablonsko, temveč Je tudi vse preveč delo človeka, ki gleda na kmeta in vas z viška. Le premnogo aktivistov OF je v svojih nastopih do kmeta takih, ki z dejanji pobijajo to, o čemer govorijo. Razumljivo, da o uspehih v takih primerih ne moremo govoriti. Kajti resnica je, da človek z dejanji hitro podere, kar z besedami le težko zgradi.
Pogosto naletim na govorice: »Kaj Vo bi partizani delali tako kakor govorijo. Zdaj pa delajo prav narobe, kakor pa govorijo.« V teh besedah je veliko resnice, ki velja tudi za aktiviste OF. To je zanje tudi najboljše zrcalo, hi če govorimo o priznanju, tudi priznanje.
Ali se nisem zmotil?
Že večkrat sem se namenil, d* bom podal anali*« svojega političnega razvoja in dozorevanja. V sedanjem težkem boju je to še posebno velika nujnost.
Vprašujem se: ali je morda danes moje priznanje za pravico in svobodo človeka in njegovo ogehno resnico, kaj drugačno, kakor pa je bila pred leti, ko sem videl v vseh, ki so lepo govorili, borce za srečno bodočnost človeštva. Takrat sem Blišal veliko lepih besedi. Kje ste danes, vi, da bi jih uresničevali? Da bi poslali stvaritelji svojih lepih misli in uresničevalci? Ali Bem se mogoče pred njimi pregrešil, ker sem jih spoznal do dna prej, kakor bo želeli in me do trdnega zamrežili v svojih pretkano spletenih mrežah? Ne, ne morem misliti, da sem se pregrešil. Tudi če sem jim vse verjel, ni to moja krivda, saj jih nisem poznal...
Spoznal pa sem le mlad, da se godi človeku v sedanjem redu krivica, To krivico bo treba odpraviti. Človek mora dobiti to, kar mu pripada, kakor mu dajeta pravico Bog in življenje. V to sem trdno veroval. Zato sera iskal poti in pri iskanju tudi tvegal. Kot kmetski sin sem bil navdušen agrarec. Agra rec je bil zame pravičen borec za pravico. Če so bili površni agrarci, ki sera jih poznal, nisem bil površen jaz. Na zunaj sem se ločil od agrarne ideologije pred' vsem zato, ker so se oddaljili od njo njeni vodniki. Pravi agrarizem mora nu diti kmetu to, kar kmet želi, njegovo »staro pravico«. Kmet je med Slovenci še zmeraj najštevilnejši, zato še posebno pomemben Činitelj, ki ga ne bo smel nihče omalovaževati: lahko se zgodi, da bo za to omalovaževanje prejel nezaželeno plačilo...
Politična borba me je pripeljala do konfliktov s komunizmom, ali pravilno povedano z ljudmi, ki so hoteli biti komunisti. V teh sporih gmo si bili precej enaki filistri, kajti če bi bili oni boljši od mene, prav gotovo ne bi delali tega, kar so in kar Bem jaz.
2e v tistih lelih sem skušal najti ob jektivno resnico. Našel jo mogoče še nisem do sedaj. Sad tega iskanja je vendar pozitiven. Spoznal sera, da človek nima vselej prav, da se lahko večkrat moti, da pa gre razvoj tudi preko človekovih zmot svojo ravno pot.
14.	febr. 1944.
Kadar razmišljujem o odločitvi slovenskega kristjana v sedanjem boju, me večkrat vznemiri misel, ali se morda krist jani, ki sodelujemo s komunisti, nismo pregrešili proti Bogu?
Mislim, da jo moja prva dolžnost, da poiščem vzroke tega notranjega nemira Ta potreba zame je še večja kakor za druga kristjane tudi zategadelj, ker sem vsebino krščanstva in njegovo razodelo resnico spoznal šele pred nedavnim, ko sem se prej bolj ali manj uspešno lovil na načelih komunizma. Kljub spoznanju o edinozveličavnosti krščanskega verstva, se mi vendarle še zdi včasih njegova dogmatika tuja, kor Je to predvsem pomanj kanje žive vere, ki je človeku danes bol. potrebna kakor kdaj koli prej. Najbrž lio to prvi vzrok vznemirjenosti in razklanosti.
Drugi vzrok bo: sovražno razpoloženje komunizma do krščanstva.
Po izjavah, ki jih je podalo vodstvo KPS, takega razpoloženja med komunisti ni več. Toda tako govorijo samo iz-ave, ki predstavljajo taktiko, metodo in strategijo KPS. Dejansko obstoja mrd komunisti krščanstvu nenaklonjeno razpoloženje, ki se goji in pripravlja krščanski veri sovražna dejanja. O tem ni nobenih dvomov. Komunizem je materialističen, brezbožniški in tak hoče tudi ostati.
Pred človekom se nehote pojavlja strah, kaj bo s krščanstvom, če zavlada komunizem? Vodstvo sedanjega osvobodilnega gibanja je izključno v rokah KP, načelnega nasprotnika krščanskega nauka in vere.
Kmet - sovražnik komunizma
16.	febr. 1944.
Po pravici povedano, čuti slovenski kmet do partizanstva toliko večji odpor, kolikor bolj je njegov značaj komunisti-len. Ne morem reči, da je kmetovo razpoloženje in mišljenje komunizmu prijazno in naklonjeno. Danes je slovenski kmet vznemirjen in razklan. Nagonsko , čuti, da se dogajajo velike stvari, ki bodo odločilno vplivale tudi na položaj in življenje kmeta, tudi tistega, ki bi rad ostal ob strani kot opazovalec in ne udeleženec v sedanjem boju. Vzgoja in tradicija sta napravili kmeta, da ni do komunizma samo rezerviran, temveč tudi sovražno razpoložen. V komunizmu vidi kmet nasprotnika, ki mu ne bo odvzel samo svobodo gospodarjenja, ki mu je tako draga, temveč bo tudi v jedru izpreme-nil njegovo dosedanje življenje, poteptal njegove šege in navade, dragoceni zakladnici ljudske knlturo. To pa si hoče kmet za vsako ceno tudi ohraniti.
Odnosi kmeta do KP so tudi zaradi krivde KP same veliko slabši, kakor bi bili lahko. Slovenska KP je do kmeta zelo rezervirana, če že ne vidi v njem kulaka, enega izmed glavnih nasprotnikov diktature proletariata. Na vodilnih mestih OF. v rajonih in okrožjih, ni kmetov. Če pa se najdejo v kakšnem rajonu, so po večini že odrezani od KP.
Kadar kmetje govorijo o nosilcih OF oblasti in njenih propagatorjih, govorijo o postopačih in prihajačih, ki hočejo vladati ljudstvu. Ti ljudem ne zaupajo, pa tudi ljudje njim ne.
18. febr. 1944.
Nekaj sličic, kako mislijo OF naklonjeni kmetje o komunizmu. »Kmetom bo zmeraj slabo. Nihče se ne ho zanj aa-vzel, še najmanj komunisti. To vidimo, da je tako. Pravijo, da so delavci v fa-brikah več trpeli kakor mi.<
»Naših otrok ne bodo učili križa v imenu Tita. Tega jim ne bomo nikoli pustili. Olrok ne bomo pošiljali v šolo, da bi jih tako učili. Ne, naši otroci bodo ostali našil Nihče nam jih ne bo vzel in pohujšal.c-
»Vzeli nam bodo zemljo in nas uBill, kako mOramo gospodariti. Da bodo na* učile mestne frajle in postopači kmetovati, kaj bo »noreli ali kaj? Co mislijo urediti tako, je bolje, da ne poskusijo, da že danes odnehajo.«
Kmetsko dekle mi pravi: »Tebi zaupam in Ti povem, da nisem še nikoli mislila, da bodo smagali komunisti. Kaj pa bi bilo potem z nami? Zmagati mora pravica, v komunizmu pa ja« ne vidim resnice in pravice. Povedala sem Ti zato, ker vem, da ne boš tega naprej pravil. Toliko Ti zaupam.«
»Komunizem je neizvedljiv. Tudi pri nas bi moralo biti nekaj podobnega, kakor je v Ameriki.«
»Partizani bi še zmagali, ko bi ne bili med njimi komunisti. Komunizem ne bo pri nas nikoli zmagal, to vemo dobro.«
»Zakaj pa so komunisti proti veri? Ce bi nam pustili vero, bi jim že zaupali, tako pa jim ne moremo. Nam ne bo nihče jemal vere, tudi komunisti ne.«
»Komunisti pravijo, da bomo vsi enaki! Pa je že zdaj v partizanih tako velika razlika. Komandanti imajo vsega dovolj, hrane in obleke. Ubcgi partisani pa morajo stradati in so mnogi celo bosi in nagi. Kaj je to pravica?!«
Takih in podobnih sličic bi človek lahko nabral na stotine. Vse pa izražajo rezerviranost, če ne celo strah pred komunizmom. Podčrtavam: tako mislijo kmetje — simpatizerji OF!
Utrujenost, obup
16.	maja 1944.
Slovenski narodni osvobodilni boj, ki ga že tri leta vodi OF, je kmetsko množico že zelo utrudil. To je prav lahko ugotoviti pri vsakem koraku, ki ga napravi človek po naših vaseh.
Ta ali oni opazovalec bi mislil, da 80 začeli ljudje v trumah odpadati od narodno osvobodilnega gibanja. Zaupniki po vaseh in okrajih ne opravljajo več tako navdušeno svojega dela, kakor bo ga nekoč. Veliko pa jo tudi takih, ki so so predali Nemcem in Beli gardi. Njihovo or ožjo je hujše in načrtnejše kakor partizansko iz J. 1942, ko je prestajala OF težko razvojno krizo. Popolnoma naravno je: prestrašili so se in se začeli sami predajati Nemcem in belim, da si bodo ohranili vsaj golo življenje, če že ne morejo rešiti svojega tako težko pridobljenega imetja.
Zelo pogosti so tudi dezerterji is vojske. Fantje so izmučeni in utrujeni in res zelo težko zmagujejo težka bremena. Slaba hrana, slaba oprava in premoč r kakovosti orožja. Sovražnik jemlje našim mobiliziranim partizanom tisto močno voljo, ki je za naše vojskovanje tako zelo potrebna. Biti v narodno osvobodilni vojski, se pravi, biti včasih res v pekla, tako kakor je življenje v njej. Zato se ne smemo prav nič čuditi, če se loteva mobilizirancev obup. da se predajajo belim in Nemeem ali pa dezertirajo in s« skrivajo potem na svojo pest.
(Dalje na 6 strani).
Stran K.
»SI/>VKNSJL1 DOM«, «ltte 19. aTgnata f9¥?.
■m, m
P
Sijaj in zaton
KLEOPATRE
21
DOSEDANJA VSEBINA'
Politika egiptovske kraljice Kleopatre je stremela za tem, da bi z dobrimi zvezami a rimskimi vodilnimi možmi iz-kovala za svojo državo posebne prednosti in ugled. Začela je pri Cezarju, še uspešneje pa nadaljevala pri Marku Antoniju. Bila je pretkana in spretna ženska, ki je moške pridobivala z ostrostjo svojega uma in čari, s katerimi jo je narava obilno obdarila.
Antonius je šel v svoji naklonjenosti do nje predaleč in ei je a tem nakopal sovraštvo Rima in svojega svaka Okta-vijana. Nazadnje je prišlo do vojnega spopada, ki se je odigral v Grčiji. Vzlic temu da je Antonius zbral večjo vojsko in ogromno mornarico, je zmagal nasprotnik. Antonius je zbežal v Egipt za Kleopatro, ki se je bila umaknila z vso svo.io mornarico iz boja.
Antonius je bil potrt in brez volje. Zaprl se je v svoj dom, dokler ga ni Kleopatra s spret-, nimi mamili zopet pripravila do dobre volje in do volje za borbo. Poslala sta k Oktavija-nu odposlanca s sporočilom, da se bo Antonius odrekel vsakemu maščevanju in odporu, Kleopatra pa je Oktavijanu skrivaj ponudila priznanje rimske nadoblasti. Oktavijan ni dal nobenega točnega odgovora, pač pa je pozneje poslal svojega posebnega odposlanca, ki je predlagal trde pogoje. Ker se je Kleopntra z njim preveč zaupno pogajala, ie Antonija popadla jeza in je odposlanca z bičem pognal iz Aleksandrije.
Pogajanja so torej propadla in Kleopatra se je morala začeti resno pripravljati na oborožen odpor. Antonius je ponovno poskusil pridobiti nazaj štiri libijske legije. Poskus pa mu je spodletel. Medtem je Oktavijan z vojsko začel prodirati iz Sirije proti Egiptu in skoraj brez borbe zavzel obmejno trdnjavo Pelusium. Od tam je udaril naprej proti prestolnici Egipta.
Antonijeva smrt.
Cezar Oktarian je na čelu hitre predhodnice v spremstvu precejšnje sile korakal proti prestolnici. Autonlns je imel po ponesrečenem poskusu, da bi sl pridobil štiri libijske legije, le nekaj konjeniških oddelkov, pehoto glavne posadke in novo mobilizirane, ki jih je mogel poslati v boj. Kako bi smel le upati, da se bo mogel s tako šibkimi sredstvi postaviti v hran napaduT
Ko se je zamislila v to kričeče nesorazmerje sil. je Kleopatra sklenila, da bo za vsak slučaj ukrenila svoje. Ni branila prijatelju, da izigra svojo poslednjo karto, toda istočasno je poskrbela za svoje. Slo je za to, da se kraljestvo in dinastija rešita la poloma. Dala je kronski zaklad, svoje pravljične dragotine, zlato posodje ln vse druge dragocenosti prepeljati la dvora v družinsko grobnico nedaleč od svetišča boginje Isls, zaklade, ki so predstavljali neznansko vrednost, morebiti največj0 zbirko bogastva, kar ga je premogel svet ln katero so skozi stoletja kopičile stotine kra-ljevskth rodovin.
Kdor pozna velike egiptovske grobnice, ve, da so bile mogočne iz kamenitlb kvadrov zgrajene kocke, močne kot male trdnjave, z nekaj ozkimi odprtinami, ki so se dale zapirati z močnimi loputami. Večinoma so stale znnaj mesta. In v e>io teh mrtvaških trdnjavic, katero si je bila kraljica izbrala za poslednje počivališče, je skrila vse svoje zaklade. Da bi jih skrila ali Jih porabila kot poslednje reševalno sredstvo ali pa jih v skrajnem primeru nnlčlla? Ver-jatno so najrazličnejši razlog^govorlll za to.
Oktavijan Je v taborišču Pelnslja zvedel as to. Hudo ga Je zaskrbelo, da hi Kleopatra utegnila zažgati zaklade ln s tem preprečila, da ne hi padli v njegove roke. Z gotovostjo Je računal na ta zaklad, o katerem je ves svet govoril kakor o čudu, da ht z njim napolnil svoje blagajne in lahko pokril vse vojne Izdatke. Zato je poslal h ,
kraljici tajne agente s sporočilom, naj nikar ne obupa ln zdvoji niti nad svojim prestolom, niti glede otrok ln svojo deželo. Obljubljal ji je razumevanje ln milost, daljnosežno amnestijo In vso čast, kakršna pri-stoja vladarski hiši. Toda Istočasno Je pospešil svoj pohod proti Aleksandriji z lahkimi enotami, ne da bi čakal na večino svojih legij.
NI verjetno, da ,1e Kleopatra iz namena, da M za bodoče še vedno Imela v rokah adut za Oktavljana. v resnici dala Seleuku ukaz, naj diktaorja pri Pclusljn spusti brez večjega odpora. To je ena Izmed najtemnejših in nabnlj spornih poglavij egiptovske zgodovine. Naglica In hrezobzlrnost, s katero je Antoniju izročila Seleukovo ženo ln otroke, da bi mu s tem razpršila dvome, daje tej suiunji stvarno podlago.
Ko je prispel pred Aleksandrijo, Je Ok-tavljan uvidel, da ga mesto ni sprejelo odprtih rok, temveč je bilo odločeno npreti se mu. Ob prvih hišah v predmestju zraven dirkališča so njegovi prednji oddelki trčili ob Antonljevo konjenico. Sklenil je, da se bo zakopal na malem gričku nasproti dirkališču in počakal na prihod svoje glavnine.
Ko Je Antonius ugotovil, da je sovražnikova predhodnica zaradi silnega ln naglega pohoda izčrpana. Je takoj Izrabil ugodno priliko ln z vso konjenico vprlzoril nenaden izpad. Spričo tega nepričakovanega sunka sc je Oktavijan zmedel, a v taborišču, katerega še niso obdali z okopi, je zavladala zmeda. Njegovi konjeniki so prešli v protinapad, zaščitili so svojega poveljnika ln skušnli z vsemi silami preprečiti, da nasprotnik utrujenih čet ne hi vrgel iz njihovih višinskih postojank.
Boj se je razvil na vsej dlrkališčni ravnini. Razgreti Antonljancl so končno prišli do Izraza: pognali so sovražno konjenico v beg ln Jo zasledovali prav d0 taborišča. Toda hranilci na gričku so se držali, kar se je dalo. dokler ni nastopil mrak.
Z nastopajočo temo se Je boj na vsak način moral prekiniti. Oktavljanci so tako dobili eno noč oddiha. Antonius in njegovi oddelki so se med prepevanjem zmagoslavnih pesmi vrnili v mesto. Bivši trlumvlr Je žarel od sreče. Prepričan Je bil. da bo zjutraj zopet uspešno podvzel napad in Oktavl-jana pognal z njegove postojanke. Odjezdil Je s svojimi častnik) v dvor. skočil s sedla ln tak kot je bit, namreč z orožjem, odhitel h kraljici. Častniki, ki so se bili izkazali v boju, so moral) vsi z njim.
Kraljica je dvor oboroženeev v njene odaje sprejela z smejočo prizanesljivostjo. Antonius je stekel proti njej, jo objel tn poljubil ter ji poročal o uspehn. Predstavil JI Je svoje hrabre može ln Jo opozoril posebno na mladega častnika, ki je delal prave čudeže junaštva. Kleopatra je vsem čestitala In vsakemu dala posebno darilo. Posebej pohvaljenemu je Izročila zlat prsni oklep In zlato čelado. Potem je vse povabila k pojedini In jih razkošno pogostila. Vse to je preseglo prave meje. Postregli so jim z Izbranimi vini In Antonius je pil, da so njegovi mlajši sohojevnlkl strmeli. Proti koncu pojedine se je njegova poplvalska prešernost nenadoma spremenila v otožnost. Ukazal je točajem, naj napolnijo čaše In pozval vse, naj jih poslednjič zvrnejo. »Kdo ve,« je s prisiljenim glasom pristavil, »ali bomo jutri še pri moči za takšne reči!« Kleopatra je molčala. Pivci so onemeli in se spogledali. Mnogoterim so solze stopile v oči. Molk je kot mora ležal na vseh.
»Naprej!« Je razdražen vzkliknil Anto-nlns, da bi pretrgal mučnost. »Pijmo! Proč z mračnimi mislimi! življenje je lepo. Kraljica bo tako dobra, da nas ho razveselila tud) z godbo!«
Vstopili so igrahei In mlade plesalke. Dobro razpoloženje se je zopet povrnilo. Bučno slavje se je zavleklo pozno v noč. Zunaj v temi Je negibno čemelo mesto v tesnobnem pričakovanju tistega, kar ho prineslo naslednje jutro. Marsikdo, ki ni mo-
(Nadaljevanje s 5 strani).
Ta splošen in človeško popolnoma ra-žumljiv pojav med ljudstvom in v vojski ima svoje vzroke tudi v izredno težkih življenjskih pogojih, ki se, kakor je videti, v doglednem času še ne bodo izboljšali. Ljudje nimajo soli, so brez denarja, da bi si z njim kaj kupili. Draginja rasle s pomanjkanjem. Bliža ge pomanjkanje živil, ljudje morajo že marsikje stradati, potrebam partizanske vojske je zmeraj teže ugoditi, zato je popolnoma naravno, da se ljudi potasča obup, Človek bi bil že prej kaj podobnega lahko pričakoval. Seveda če bi na to tudi opozoril, bi vzbudil marsikje na vodilnih mestih OF predvsem nejevoljo in nezaupanje.
Na debelo se uničuje kmečko premoženje
'Ali imajo ti pojavi tudi splošno politični značaj? Narodno osvobodilno gibanje dela zaradi neizgrajenosti svojih pri-slašev zmeraj večje ali manjše napake, ki na ljudstvo zelo slabo vplivajo. Posebno velik je bil delež dajatev kmetskega ljudstva v živežu, ki ga OF nikakor ni mogla poravnati kmetom v denarju. Slovenski kmet še do danes ni bil navajen, da bi dajal komu hrano brez denarja. To je moral storiti šele pod oblastjo OF, Itazumljivo je, da je kmet podlegel propagandi, ki je slikala vsa dejanja OF kot izrazito protikmetska ..
Kmeta zaradi tega ne smemo prav nič obsojati. Nasprotno, potrudili se moramo, da jih bomo razumeli mi. Saj se danes na debelo uničuje premoženje, ki so si ga pridobili s tako krvavimi žulji.
Da ni slovenski kmet nastopil revolucionarno pot. ni samo njegova krivda. KLrivi so predvsem tisti agitatorji 0£. ki
so videli v agitacijskih komunističnih parolah ves program slovenskega narodno osvobodilnega boja. Razumljivo je, da so ti kratkovidni oznanjevalci novega časa in komunističnega reda pri svojem delu delati nepopravljive napake, ki so kmetskega človeka miselno in organizacijsko od OF čedalje bolj oddaljili. Dejanja teh kratkovidnežov so bila za kmeta dovolj zgovoren dokaz, da je zgubil še listo vero v uspeh revolucije, ki jo je v sebi že nosil. Torej ni prav nobeno čudo, če je ostal naš kmet na svojih starih političnih pozicijah.
Ko govorim in razmišljam o upadanju revolucionarnega razpoloženja, pa ne mislim, da je v svojem upadanju tudi narodno osvobodilni boj. Slovenski narod ima izven mej domovine sveže sile, ki se ne odtegujejo mobilizaciji (?!). Tem silam se moramo zahvaliti, da naša vojska ni izgubita na svoji udarni moči, kakor bi drugače prav gotovo. Tako pa črpa naša vojska zmeraj nove sveže sile iz ostalih slovenskih pokrajin, ki če niso prispevale tako velikega krvnega davka kakor nesrečni Dolenjci, Notranjci in Primorci. Narodni osvobodilni boj je v upadanju le v svoji zibelki. Žalostno je, da je to upadanje narodno osvobodilnega boja zajelo med nami Dolenjci tak obseg.
Bili smo le agitatorji!
V času stiske in zmede ne smemo in ne moremo pričakovati od našega ljudstva ne vem kakšnih jasnih poti, ko ga na to nismo nikoli pripravljali. Priznajmo, da smo bili le agitatorji, slabi agitatorji, ker so prišli drugi za nami, nam sovražni agitatorji, ki so uspeli v večjem obsegu kakor mi.
Da zaključim: prav nič se ne smemo čuditi, če je danes položaj tak. Zdaj je važno, da z njim računamo.«
gel zatlstnitl očesa, je Iz dvora slišal petje In godbo, glasove pivcev in udarce plesalcev. Ob prvi jutranji zori je Antonius za. pustil palačo, odjezdil skozi izumrlo mesto In prisostvoval mimohodu aleksandrijskih čet.
OktavOanci so se med tem ponoči dobro zakopali. Precejšen del približujoče se vojske je že prispel v taborišče. Tudi mornarica, ki je odrinila lz Sirije, mora biti kmalu tu.
Preden se je Antonns zopet spustil v napad, je poskusil še s posebno vabo. Naročil svojim lokostrelcem, naj prodro bliže do Oktavijanovega tabora In izstrele puščice z lističi, na katerih je bilo zapisano: »Vsak prebežnlk dobi v Aleksandriji tisoč denarjev.« Zaradi tega je Oktavijan svojim vojakom razglasil, da ho po zmagi Aleksandrija njihova. Potreben je le še poslednji napor ln tedaj bodo dobili veliko več, kakor pa jim ponuja Izdajalec. Plu-
Zbežal Je ▼ »voj »Timonlnm«. Toda eelo
v samoto njegovega stolpa Je prodrlo radostno kričanje egiptovskih ln rimskih vojakov, ki so se tedaj izkrcavali lz združene mornarlee. Premaganec jih je lahko gledal iz svojega stolpa. To očitno potrdilo, da je zanj vse propadlo, ga je potrlo, da je snel s prsi oklep, potem pa nepremično strmel in kar naprej zijal na pomole, kjer se je odigraval poslednji prizor Izdajstva in s tem konec njegove nsode. Nenadoma se je zdrznil ln zakričal:
»Kleopatra, ne Žalujem za teboj, prihajam k tebi. Sram me je le, da sem Imel Jaz kot poveljnik manj poguma kakor vsaka ženska.«
Ob njem je bil zvesti suženj, po Imenn Eros, od katerega je nekoč izsilil obljubo, da ga bo v največjl sili umoril.
»Sedaj, Eros,« mn je rekel, »je nastopil trenutek, da svojo obljubo kot poštenjak izpolniš.«
Eros je prebledel. Potegnil Je svoj meč, obrnil hrbet In med zamolklim hropenjem telebnil na tla. Antonius je videl, kako Je v mlaki lastne krvi obležal pred njim.
»Eros,« je dejal, »hvala ti. Pokazal gl ml, kaj naj storim.«
Z obema rokama je pograbil svoj meč, ga nameril proti sebi ln sl ga zabodel v život. Nato se je nezavesten zgrudil na ležišče. Rana ni bila takšna, da bi povzročila takojšnjo smrt. Ko se je zavedel, Je videl, da so ga obkrožali sužnji z nekaj častnik!
Kleopatra la Oktavijan.
Ko se je noviea o Antonijevi smrti raznesla po mestu, se je prebivalstva polastilo neznansko vznemirjenje. Velike množice so se zgrinjale proti palači, kjer so na svoje še večje presenečenje izvedele, da je lzgl-nlla tudi kraljica.
V pristanišču so se medtem izkrcale P* sadke obeh mornaric, na vzhodu so že prvO Oktavljanove kohorte prodrle skozi Kanop< ska vrata, od zahoda pa so čete Kornelij* Galla zasedle Nekropolis: Aleksandrija J* bila obkoljena od treh strani. V splošni zmedi se je egiptovska vojska raztepla kas kor oblak v vetru. Najemniki so se trumo« ma vdajali zmagovalcu, domačinski mobili* ziranci pa so nemudoma odšli na svoje move.
Nekdo Iz Oktavljanove telesne straže, 10
je bil poslan, da bi poizvedel o položaja * mestu, je vdrl v »Timonlnm« prav tisti tre nutek, ko so ranjenega Antonija ednestt proč. Našel je meč, s katerim se Je bil trh umvir prebodel, ga skril pod svoj plašč jadrno odjezdil v svoje taborišče. Tam J* diktatorja takoj poročal o dogodku ln pokazal okrvavljeno orožje. Oktavijan, ki ae J* morda spomnil vedenja svojega deda v trenutku, ko je zagledal Pompejevo glavo, se Je umaknil v šotor z izrazom ganjenosti na obrazu, o kateri Pa bi težko rekli, ali Je bila Iskrena ali ne. Drži pa, da je takoj sklical glavni stan In se z ganljivimi besedami spomnil žalostnega konca svojega sva-
' ■'•J’'"’"	■V£X‘SV'	'	•v^
mm
mmm
^	-	S	*f*
. . lH i! ... ^	/	L	i	,	.
i &SS&
...
»Dobe«, opeka po staroegiptovnko. Jo Mia najpomembnejša vsakdanja egiptovska stavbna potrebščina. Izdelovanje opeke, ki se v Egiptu po načinu tudi ni do danes nič spremenilo, kaže pričujoča slika. — Skupina sužnjev, H so Jih najrajši uporabljali za
to delo, zajema blato lz močvirja oh Nilu. To blato je večna snov za egiptovsko opeko. Mešajo ga a slamo, ki služi za vezivo in sušilo. Ge je v Hu dovolj peska, delajo opeko kar brez slame. Blato deva »strokovni« delavec v lesen kalup, ga potlači — la opeka je narejena. V dolgih vrstah ae suši na soncu, ki nadomešča ogenj v opekarski pqjil. Opeka ima enotno mero in težo. Ka Je suha. Jo drngl sužnji odnašajo v ogromna skladišča na prostem, kakor ga vidimo zadaj. — Iz te preproste, na sonen posušene opeke, so »tari Egipčani stavili večino svojih poslopij. Kamen so posebno v začetku uporabiJaM le za grobnice in svetišča; ozidja okoli mest ln svetišč, trdnjave, skladišča, mostove pa so zidali iz opeke. Načine za vkladanje opeke v zidovje so pozneje tako izpopolnili, da so delali naravnost neverjetno debele in visoke stene, kakor n. pr. 25 meterski zid okoli mesta Tanisa. Ce bi ne bilo ogrodij, skladišč za pesek, začasnih opornikov in drugega lz opeke, hi Egipčani nikdar ne bili mogli postaviti piramid pri El Gizi, veličastnega Amunovega templja pri Karnaku in drugih ogromnih kamnitih poslopij, ki se jim še danes čudimo.
tarchos poroča, da Je Antonins izzval svojega nasprotnika k dvoboju, ki naj bi odločil med njima. Toda to se zdi komaj verjetno. Položaj Je hll tedaj že vse drugačen, da bi tak pustolovski predlog sploh še mogel priti v poštev. Verjetno je, da Je Anto-nlns, pijan včerajšnje zmage, kvečjemu hotel svojega nasprotnika z zasramovanjem preplašiti. Vsekakor poroča Plutarchoa, da jo Oktavijan dal odgovoriti: »Antoniju ne ho ušla priliko, da umre na drugačen način.«
Naslednjega dne se Je pojavilo Oktavl-janovo ladjevje v aleksandrijskih vodah. Že ob prvem svitu so straže na svetilniku videle, da	so se	rimske	ladje	pojavile	na
obzorju In	so zato dale znak za	vzbuno.
Antonius je dal takoj aleksandrijskemu hrodovju povelje, naj zapelje proti nnsprot-nlkn In ga napade. Razen tega Je dal vso posadko razvrstiti v bojno vrsto pred mestom, da hi bila pripravljena na dani znak napasti nasprotnikovo taborišče. Sam se je povzpel na	grič,	odkoder	hl lahko opazoval
vse dogodke na	kopnem	ln na	morju.	Ko
je egiptovsko hrodovje Izplulo iz pristanišča v bojni razvrstlvl In med penečim se valovjem drvelo proti sovražniku, je dal jezdecem In pešcom znak za napad.
O poteku tega dvojnega manevra poroča Plutarchos sledeče: »Ko so egiptovske ladje prispele do sovražnikovega brodovja, so posadke Oktavijance pozdravile z vesli, nakar so jim oni odzdravili. Videli so, da sta se obe brodovjl združili In skupaj zapeljali proti mestu. Pa ne kot dve bojujoči se mornarici temveč kot ena soma velika enota ter kot taka zavozilo v pristanišče «
Kmalu zatem »o Antonija zapustili tudi njegovi jezdeci. Tudi oni mladi stotnik, ki mu je Kleopatra podarila zlato čelado in zlat oklep, je prestopil v Cezarjeve vrste. Pehota je Izvedla napad, vendar se je morala umakniti v neredu proti mestu, ker so Jo Cezarljancl namlatili. Antonius Je besen z griča, od koder je opazovat In vodil bitko, odšel v Aleksandrijo, kjer Je tulil In kričal, da ga je Kleopatra Izdala In da ga očitno hoče Izročiti živega sovražniku v roke.
Iz strahu pred njegovim besom In obupom Je kraljica zbežala v svojo grobnico In se tam zaprla. Ukazala Je spustiti loputntee In odprtino od znotraj zavarovati s prečnimi palicami. Antoniju pa naj javijo, da je mrtva.
Spričo tega sporočila se je Antonins onesvestil. Zagon, »a katerega se je zdelo, da se mu je zadnje dni vrnil tak, kakor ga je poznal le v mladosti, Je splahnil na mah. Polotilo se ga je strašno malodušje. Usoda, tako Je Iztisni) Iz sebe. mu Je vzela poslednji '»zlog, zaradi katerega naj bi še živet.
▼ družbi ranocelnika. Zaklinjal jih Je,
naj ga usmrte. V tem trenutku je prišel Dcmctrlos, kraljičin plgar. Ko je od njega izvedel, da Kleopatra še živi ln da se je zaklenila v svojo grobnico, je bil ves iz sebe. Ukazal je častnikom, naj ga preneso k njej. In ko so ga vsi povrstl oklevajo gledali, so ga zaradi obupa ln holečln popadli krči. Zarjul je In se okrenll tako, da so ga končno dvignili z ležišča In ga na rokah skozi mesto prenesli h grobnici Pto-lomejcev.
Kleopatra ni mogla ali ni hotela zapahnjenih vrat grobnice odpreti. Stopila je k majhnemu okencu In je s pomočjo Iras In Karmljnn, ki svoje gospodarice nista zapustili, vrgla dol vrv. Bivšega trlumvlra so položili na desko ln ga privezali. 55 združenimi silami so vse tri ženske potegnile težko breme kvišku, medtem ko so častniki ln sužnji od spodaj pomagali, dokler so mogli. Potem so obstali In onemeli zaradi tugo ln bolesti ter gledali, kako je krvavo telo umirajočega nlbalo ob zidu, ln so videli, da Je Imel še toliko moči, da so je dvignil in iztegnil roko, da so ga lahko potegnili v grobnico.
Kleopatra Je ranjenea s pomočjo žensk potegnila skozi okno, ga razvezala in položila na ležišče. Oh žalostnem pogledu nanj sl Je raztrgala oblačila, se tolkla po prsih, sl razpraskala obraz ln se vrgla na skoraj Že mrtvo telo svojega prijatelja. Klicala ga je z najljuheznlvejšlm! imeni, se trudila, da bi mu s kosi halje ustavila kri In ga pozivala kot svojega gospodarja ln soproga. Z ugašajočim glasom jo je Antonius skušal tolažiti. Prosil jo je. naj ne joka ln naj vendar misli na svojo rešitev. Želel je nekaj piti. Karmlan je prinesla čašo vina. ki mu Jo Je kraljica prinesla do ustnic. Ko je Izpil, Jo je znova začel rotiti, naj misli na rešitev, ako bi mogla biti častna. Misliti da mora na svoje otroke, na samo sebe in na kraljevino. Svetoval ji Je. naj se obrne na Prokuleja, moža Iz Oktavijanovega spremstvu, ki JI bo bolj kot kdor koli drug pomagal k častnemu miru. Nikar naj ne joka, jo je prosil s poslednjim šepetom. Sam se niti v največjt nesreči ne pritožuje, ampak je srečen, da je nill toliko dobrega ln toliko časti. Bil je najmogočnejši mož na svetu, sedaj pa le Rimljan, ki ga Je potolkel prav tako Rimljan ...
Nt mogel dokončati. Izdihnil Je v Kleopatrinem naročju.
Kmalu nato »o zaslišale glasne udarce na železna vrata grobnice. Rimske konjeniško patrole so preiskovale okolico. Udarci na vrata so postajali vedno glasnejši. Pred vratml je hll Prokulelus, Oktavljanov zaupnik. Diktator je bil o vseh poslednjih dogodkih žo poučen In Je v vsej nagllei poslal svojega pribočnika, da bi stopil s kraljico v stik.
ka tn nekdanjega bojnega tovarlla ▼ eetl
vrsti pomembnih pohodov. Takoj Je poskrbel, da se Je ugotovilo, da za prelito kri ne nosi nobene krivde. Vzel je iz svoje blagajne šop pisem ln prebral nekaj odstavkov lz svojega dopisovanja z Antonijem, lz katerih je bilo razvidno, kako silno obziren, vljuden In umerjen je bil zmerom sam, dočim je oni drugi pisal vselej nevljudno ln žaljivo. S tem se je sam podvrgel sodbi svojih častnikov In samo po sebi se razume, da s® ga vsi soglasno oprostili krivde.
Ta čin plemenit« vneme, ki ga nt o* njega zahteval nihče, dokaznje, kako globok vtis je trlumvlrova smrt naredila tudi v rimskem taborišču. Posebno libijske legije, ki so služile pod njim, so bile globoko ginjene ln prebežnlkov se je polotilo deloma sočutje, deloma kes. Vzlic temu »I ni nihče prikrival, da je ta dogodek, pa naj je hll še tako žalosten, pomenil obenem nenadejano srečo: aleksandrijska vojna se jo komaj začela, pa je bila žo končana. In bolj kot vsi drugi je moral rimski diktator v svojem srcu občutiti zadovoljstvo, da mu Je tekmečeva smrt odprla vsa pota. Kleopatra ni Imela sedaj nobene možnosti več. da hl se mu upirala In ,le bila odvisna le od njegove milosti. Sporazum z njo ho sedaj lahka reč. Le premehak ne sme postati.
Oktavijan je v duhu že videl to ponosno, bajno bogato In slovito žensko, kak0 pred njegovim zmagoslavnim vozom stopa po rimskih ulicah. Toda za sedaj je bilo potrebno nastopiti z vso obzirnostjo ln premetenostjo: ponosna vladarica M v trenutku zdvojenosti utegnila sprejeti sklep, da bo sledila Dvojemu drugu ln dala grobišče spremeniti ▼ grmado, ki bi upepelila njo, uničila pa tudi zaklade kraljevskega doma.
Ko jo Oktavljanov pogajalec prispel d« visokega zidovja mavzoleja, je načel vhod močno zapahnjen. Na njegove udarce p® vratih se Jo na okencu pokazal nek obraz. Zavpil je, naj mu odpro. NI mogoče, se jo glasil odgovor. Prokulelus je vztrajal 1« hotel govoriti vsaj s kraljico. Do razgovor* je prlfilo skoz! težko loput 11 len, ki je zapirala vhod. Kleopatra je Izjavila, da zahteva vladarsko oblast na Egiptom zase ln ** svoje otroke. Le pod tem pogojem 4n le tedaj. ako bo za to dobila svečana zagotovila, se bo odločila, da pride ven. Prokulelus J® odvrnil, naj bo pogumna ln naj zaupa v dobrosrčnost Cezarja, ki Ima z njo le naj-lepfle namene. Toda od znotraj ni prifcel noben odgovor In vrata se tudi niso odprla-Častnik je svojevrstno stavbn od vseli strani premeril. Bila je tako visoka ln masivna ter nedostopna, da se tisti hip ni dalo narediti prav nič. Vrnil se je v taborišče diktatorja poročal o pičlem uspehu svojcg* nojilanstvv
(Dalje.)
Pismu
nam in vam
Gospod uredniki
Med sredstvi, ki jih uporablja komunizem in njegovi zavezniki, ima glavno vlogo — lat. To je bilo te vcikrat ugotovljeno in tudi dokazano. Kar se lažnivega skuha in po komunističnem tisku razširja med naša naselja, to znajo brezvestni terenski ljudje še stokrat pobarvano spravili med lahkoverne sprejemalce »novic*. Prav vnelo in vztrajno se pa ojtrijemljejo terenci znanega očitka: »izdajalec*, ki z njim hočejo umazali in očrniti vse Slovence, ki niso komunisti.
. Ostudno psovko »izdajalec* zlorabljajo w z njo blatijo poštene ljudi tisti nesrečni izkoreninjenci, ki so sami res izdali domovino m vse, kar nam je svetega. To svoje izdajalstvo bi radi zakrili s tem, da obkladajo s pljunkom »izdajstva-c druge, Poštene, domu zveste sorojake. In kaj so ti sorojaki zakrivili? Nič drugega, kakor da so se postavili po robu krvnikom, slovenskim komunistom, ki pred njimi ni odo varno ne življenje, ne dom, ne vera.
Samoobramba je edino sredstvo, ki je ostalo našim ogroženim poštenim ljudem, če nočejo, da bi mednarodne komunistične tolpe iztrebile vse, kar se s krivo vero komunizma ne sklada. Misel na samoobrambo se je rodila — to je treba neprenehoma in glasno poudarjati — iz našega ogroženega in trpečega naroda sa-vaega, in to šele potem, ko so komunistični tolovaji pobili toliko naših najboljših ljudi, ko so izropali in požgali domove najvzor-vejših krščanskih družin. Ta resnica je dovolj spričana in je ne bo nihče ovrgel.
Samoobramba vendar ni in ne, more biti izdajstvo, kakor bi tolovaji radi natvezli nesrečnim odpeljancem iz rodnih domov Samoobramba je po vseh nravstve-vib naukih in pravilih upravičena, saj va-nuje vero, nravnost, red, dom in življenje. Yse to ceniti, varovati, branili in ohraniti Je Človek dolžan. F la namen sme sprejeti pomoč od pravih nasprotnikov komunizma.
Ce smo v borbi proti komunistični kugi strnjeni z vsemi narodi in z vsemi sobojevniki raznih narodnosti, ki glede tega najhujšega zla prav tako mislijo in čutijo
sodijo kakor vsi pošteni in verni Slovenci, je to čisto naravno. Če se v lem Pogledu vse plasti evropskih narodov, katere niso s slepoto udarjene, znajdejo na istem odpornem stališču, mora to odobravati in to akcijo podpirati vsak, kdor hoče red, mir, pravico in ljubezen v človeški
družbi.
Res se porode pomisleki, fci utegnejo tega in onega in tudi večja združenja be-Sati. Toda v nastopu proti skupnemu sovražniku, ki ugonablja najvišje dobrine človeški družbi, morajo vsi pomisleki pasti.
To bi morali vsekako uvaževati naši 'jojaki z Gorenjskega, ki jih tarejo taki *** podobni pomisleki in zaradi lega niso nedostopni, ko razni terenci deklamirajo Naučene stavke, govore tn pesmi o nekem bdajstvu.
Ne, ne! Zavedajte se,'da je vse, kar b danes v hostah in gozdovih, pod strupeno, satansko knuto sovjetskega komunizma. Med hostniki so nesrečne žrtve, prisiljeni mobiliziranci, ki so pa v največji bližnji nevarnosti in jih bo satanska okolica v kratkem zastrupila, če jih že ni. Ni jih malo, ki so se umaknili iz nekega varodnega idealizma; toda padli so v past ' cvitemu in preračunano zlobnemu komunizmu, ki zna vodo napeljati na svoj pogubni mlin.
Kaj nam je torej storiti? V boju proti zakletemu vragu in krvniku človeštva, Člo-Večanstva, človeških pravic in naših svetinj moramo biti edini, pa naj lete na nas se tako strupene puščice, saj bodo te padle nazaj na tiste, ki jih prožijo. Tat, ki so ga dalotili pri kraji, beži in kriči: »Primite tatu!* Komunizem je izdal vse vzore, zatajil vero, domovino, zdaj se pa pere s brikom: »Primite izdajalce!<
m
F
p
»
»
1
i
Dragi gospod urednik, bralci »n delničarji pivovarne Union!
Ne mislite, dragi g. urednik, da je v
tem mojem pismu kakšno strupeno želo °li kakšen zahrbtni gadji zob. Povod za to Pismo mi je dalo že tisočkrat obravnavano vprašnnje, ali ne bi kazalo poleg društev za varstvo živali ustanoviti tudi društvo varstvo človeka?
Sprehajal sem se po naši lepi Ljubljani in videl, da so naši meščani in naša mestna občina izrabili tudi najmanjši konček plodne zemlje, da so tam zasejali ®‘i zasadili kar koli, kar pride prav za človekovo prehrano. Ko sem ubral korake Vy°ti Šiški, sem 'se zagledal v prostrani Kozlerjev vrt, ki je last pivovarne Union, jrav zaradi njega naslavljam to pismo tudi na pivovarniške delničarje.
Kosierjev vrt je menda eden največjih J* Ljubljani. Z njim je tekmoval včasih ohko samo uršulinski vrl, ki pa je zdaj r® temeljito okrnjen. Po vsem razsežnem oslerjevem vrtu, ki ga pokriva najplod-•*'eiša zemlja, bujno poganja trava, ki jo Potrebuje pivovarna Union za krmo svo-Jlm kljusetom, ki razvažajo po Ljubljani JRuo. Noben delničar in noben inšpektor tega podjetja se doslej še ni spomnil, da 01 kazalo la ogromni vrt obdelali in precediti za pridobivanje zelenjave ali dru-S>h živil, In vendar bi se prav ubogemu “floucM prilegel priboljšek, ki bi mu ga Vlvovarna dala v obliki pridelkov s svo-Jega vrla.
. Hudo je in res neprijetno, če se po letih vojnega gospodarstva in ulesni-pv na vseh straneh merodajni pri pivo-Vl>rni Union še niso spomnili, da bi mrvo svoja kljuseta namvljali kje s travni-°® v Mestnem logu, ki so za obdelovanje n'‘Primerni, Posterjev vrl pa bi zasadili zasejali, da bi pridelek kolikor toliko koristil človeku. Saj gospodje okoli te pivovarne, ki so bili svoječasno nastavljeni zaradi tekmovalne borbe z ubogo laško P*vovarno, zdaj nimajo prav za prav dr n-®p9a dela. pa bi se lahko posvetili skr-^?)n> kalto koristiti in pomagali ubogemu •tovarniškemu delavcu, ne le kljusetom.
HUGO WAST
■20
DOSEDANJA VSEBINAl
Rina, hči ubogesra kmeta Germana iz argentinske gorske vasi Doloresa, je zaročena z bratrancem Fabianom. Na tihem pa že od otroških let brezupno ljubi Miguola, edinca bogato meščanske rodbine, ki hodi z Dolores na letovišče. Miguela nekaj let ni bilo, potom pride apet neko poletje. V Rini, ki je medtem zrasla v lepo dekle, so ljubezon oglasi z novo silo. Fabian mora iti za dve leti k vojakom. Miguel. lahkoživ mestni rnzvajenec, izkoristi njegovo odsotnost, so približa Rini, ki je pred njim brez moči. Zgodi se, kar se je moralo zgoditi. .. Miguel dekle potem pusti, odide v mesto in se ne vrne več. Rine se v samoti polašča obup. Lepega dne začuti, da bo postala mati. Pobegne od doma v Buenos Aires, kjer se preživlja s pranjem. Tam dobi otroka. Na lovu za kruhom zase in za otročička ter na begu prod razuzdanci roma iz stanovanja v stanovanje. Ko ji je najhuje, sreča na oesti Miguela in doživi od njega poslednje razočaranje, ko jo vpraša, če jo otrok, ki ga ima Rina, res . .. njogov. Vsa obupana »prejme zaradi otroka nase novo ponižanje in gre prosit Miguelovo mater, naj ji pomaga. Toda bogata gospa se skrije pred njo in jo odslovi z dvajsetimi beliči.
IX.
Rina je tekla nekaj hiš dalje. Ko je potem videla, da jo vsi ljudje gledajo in da gre nekaj radovednežev celo za njo, se je pomirila ter se ustavila, da bi premislila.
Da bi premislila kaj? Saj je mislila že na vsel Ves svet je nvslil zanjo.., Ce hočejo vsi, da bi bila taka. kako neumna je bila, ko je mislila da se bo lahko borila proti vsemi Se bo »tisto« pač zgodilo! To je njena usoda: egodilo se bo »tisto«, česar še vedno ni marala imenovati s pravim imenom.
Ha, prava reč! Vse je vprašanje časa in nevadel Še sreča zanjo, da ne pojde do dna kakor druge, ponižala se bo samo za nekaj stopenj. Sla bo k donu Salvadorju, nekdanjemu hišnemu gospodarju, ki jo je zalezoval, pa mu bo rekla:
»Tukaj sem, storite z mano, kar bi radi!«
V spominu je poiskala po* proti Gar-ganu, kamor je nekajkrat bila šla k donu Salvadorju po perilo. Domislila »e je, da stanuje na Avenidi Alvear, pa je zavila v drugo smer, kakor je hodila do tedaj.
Ni bilo daleč od ondod, kjer se je bila ustavila. Tista hiša je imela velik vrt...
Ali ji bo dal stanovanje ondi ali pa. jo bo imel kje drugje, kakor imel Miguel?
idt ali pa bi jo W
Zdaj je čutila globoko zaničevanje do njega ter je bila vesela, da ni šla z njim, ki je bil ubog, namesto z donom Salvadorjem, ki je bil milijonar.
Prišla je na Avenido. Hodila je vsa zatopljena v svoje misli, da bi jo bil skoraj pohodil s konjem plemenit gospod, ki je vozil mimo ■ diru in gologlav ter vodil s seboj mlado žensko.
Rina je obstala in gledala to sliko.
Tako bo hodile čez nekaj dni tudi ona! V enaki kočiji in v razkošju kakor kraljica. Nikdar ne ho šla zdoma sama, temveč 6 punčko kater. bt oblačila vedno tako, kakor se oblačijo otroci v starih pravljicah.
Pogledala je spečega otroka na moč nežno.
Oh, konji, kočija, obleke! Kaj ji je do vsega tega!
Šla bo k donu Salvadorju m mu bo rekla:
»Tukaj sem, dajte mi jesti zame in za hčerko. Dajte mi denarja, da ji bom ku-
Zdaj niso časi, ko bi smeli ravnati z rokavicami! Odkrilo in v obraz moramo povedati vsakemu, da to in to ni prav. In tako tudi unionskim gospodom.
In če morda manjka delavcev — zakaj ne bi pobrali tistih damic z igrališč tenisa, ki po ves dan tolčejo z loparji žoge in nimajo drugih skrbi, ko zanje vse potrebno preskrbe premožni očetje. Spori je vsekako lepa stvar, toda v času, ko je ves narod posegel aktivno v borbo za svoj obstoj, bi se tudi lem damicam, od katerih so bile nekatere svoječasno velike prijateljice badoglievskih Častnikov, dalo dopovedati, da so na svetu ne le za tenis, ampak tudi za delo!
Ne bodite preobširni, dragi g. urednik, ampak udarite na levo in desno, kjer koli kdo zasluži.
lmoviti gospodje okoli unionske pivovarne pa naj zdaj, ko se ne ukvarjajo več z nelojalnim tekmovanjem z laško pivovarno, malo pomislijo, kako bi koristili svojemu bližnjemu — mislim človeka, ne žival! — in na svojem ogromnem vrtu olajšali prehrano Ljubljane oziroma vsaj svojega bedno plačanega delavstva, ki tudi živi n lej Ljubljani in ki je za njeno udobje dalo domobranskim vrstam že marsikaterega borca.	Ljubljančan.
Velecenjeni gospod urednik!
Povedal Vam bom žalostno zgodbo, ki jo lahko doživi preprost slovenski deželan ■v svojem kulturnem središču — Ljubljani.
Dovršil sem nižjo gimnazijo, potem pa sem ostal v domačem kraju, da bi bil očetu v pomoč pri trgovini in gospodarstvu. Dogodki zadnjih let v naših krajih so me privedli do odločitve, da vstopim v vrste .slovenskih domobrancev in poizkušam svoji domovini pomagati, kolikor je sploh še to mogoče.
Kot domobranec, sem prišel v Ljubljano, kjer sem se po bobneči in vseobela-
Argentinakl roman
pila dragih reči, katerih potrebuje, in potem storite z mano, kar bi radi.«
Pokorna sužnja bo človeku, ki ji bo rešil otroka, in ne bo niti črhnila, niti sitnarila .., Zase ne prosi ničesar ... pa naj iz nje narede kraljico ali pa naj jo zavržejo kakor umazano cunjo.
V pošastno praznoto njene duše je ta nežnost kapljala kakor balzam.
Naglo je šla po svoji poti tja, kjer jo je čakala neizbežna usoda.
Štela je vile. Ena, dve, tri... Pri šesti bo tam.
Vse vile so bile na cesto zamrežene in so bile v svetlem pomladanskem jutru ne pogled kakor košarice cvetja. Grmovje, ki je robilo vrtove, je segalo čez ograje ter stezalo svoje veje prav do nje, ki je mimogrede z vso močjo vdihavala nove vonjave mešanega cvetja.
Ko bi trenil je pa obstala z odprtimi usti in se z velikimi očmi zagledala v vejo, ki se je spuščala prav do pločnika in ki se jo je lahko dotaknila z roko.
Bila je breskev. Breskev, ki je vzcvetela pozno in je zdaj bila prav taka, kakor je bila po navadi breskev na domačem borjaču, ko so prihajale prve k-stavice.
Oh, tisti sladki vonj breskovega cvetja! Kako ji je segel v dušo ter prebudil v njej spomine iz otroških dni!
Ni se mogla upirati. Kakor tatica je stegnila roko, odlomila vejico, zbežala čez cesto do nekega preddverja, kjer se je sesedla, začela je poljubljati breskov cvet ter ga močiti z vročimi solzami, ki so ji privrele iz srca.
Breskov cvet, ki ji je v srečnih dneh naznanjal, da prihaja pomladi
Za trenutek se je spet spremenila v preprosto kmečko dekle,, nedolžno in čisto, ki je čutilo, kako mu pogled na cvetočo breskev prevzema dušo; ki je med mrtvimi urami ob hladnih jutrih gledalo, kako teče voda v potočku in nese s seboj vrbove vejice.
Breskov cvet!
Vsa omamljena je ponovila to besedo, zakaj zdelo se ji je, da ji že ime samo vliva v dušo prav toliko vonja kakor cvet.
Napolnilo jo je domotožje in srce si je umila v teh čistih vodah spominov. Začutila je, da je zdaj povsem druga. Vstala je s praga ter z naglim korakom odšla po isti cesti dalje, proč od usodne hiše, kamor se je bila namenila. Z rokami, ki so stiskale spečega otročička, je pritiskala k sebi breskov cvrt.
Tako je hodila nekaj časa, dokler ni zaslišala dobro znanega napeva, ki ni vedela, ali je res, ali pa ga sliši samo v svoji izmučeni domišljiji.....
Stala je pred cerkvico. Skozi njena vrata je zdaj pa zdaj zavalovil stari napev »Pridite, molimo!«
Marijin mesec!
2e dolgo, dolgo, odkar je prišla v Buenos Aires, ni njena noga stopila v nobeno cerkev. Vedno si je mislila, da je Bog nanjo hud, pa bi jo vrgel iz svoje svete hiše.
Toda tokrat je čutila, da jo ta godba, ob kateri ji je v duši brstelo toliko cvetja, vleče tako močno in tako sladko, da je stopila v cerkev polna otroškega zaupanja ter je svoj glas pomešala med glasove vseh ljudi, ki so prepevali pesem na čast JDevici:
»Pridite, molimo, s cvetjem za Marijo, s cvetjem za Marijo, ki naša mati je.«
Na cerkvenem oboku je na nekem loku Rina brala prav tiiti latinski izrek, ki ka je tolikokrat brala v Dclcresu in ki je nekega dne prosila dona Eugenija, naj ji
joči vsakdanji reklami v naših dnevnikih odločil, da se vpišem v neki ljubljanski zasebni trgovski učni zavod ter tako izpo-}>olnim svoje znanje. Sprejeli so me zelo prijazno in mi obetali prave mane izpod neba, vsemogočni »tajnici« tega učilišča pa se je potem najbolj mudilo, da me terja za precej visoko šolnino. V tej šolnini je všteto vse — pnjiir, uporaba pisalnih strojev in vseh ostalih učnih pripomočkov. Tako so vsaj meni in mojim tovarišem v tajništvu oziroma učiliškem ravnateljstvu zagotovili.
Potem se je začel pouk. Nočem bili zloben, toda poudariti moram, da so učne moči in učne metode na najnižji stopnji. Celotno postopanje na tem trgovskem učilišču sredi kulturne Ljubljane odgovarja komaj, komaj zloglasni balkanski šolski stopnji. Fes čas obiskovanja tečajev se nisem naučil prav za prav ničesar, zapomnil sem si le to, da so mi poleg plačane visoke učnine zaračunavali sproti še vsak porabljeni košček papirja in vsako uporabljeno učilo
Ko je bil tečaj končan, so nam jadrno zaračunali šolnino Še za mesec julij, ko pouka sploh ni bilo več,' in nas nato od-pustili z dostojanstvenimi govori in no-, sveti.
Od dneva, ko je bil tečaj končan, do danes sem uporabil svoj jtrosti čas za to,
Quo vadiš
Roman v slikah i
Dobite ga v uredništvo »Slovenskega doma«.
M. JAVORNIK
pove, kaj pomeni: »Monstra te esse ina-trem — pokaži, da si mati.«
»Mati moja!« je vzkliknila iz najbolj skritega dna svojega izmučenega srca. »Skoraj bi se bila izgubila, pa si me Ti rešila. Mati moja, jaz nimam matere, da bi ji povedala svojo stisko, zato jo povem tebi. Otročiček mi umira, Dajem ga Tebi, naredi iz njega angelčka pri svojem prestolu. Dajem ti ga rada. Toda če mi ga rešiš, bom imela koga, da bom nanj mislila in ga rada imela in mi bo laže ostati dobra, dobra Gh, mati moja, kako dobra bom, če bo otročiček ozdravel!«
Ko je odhajala iz cerkve, je bila polna nove, svete radosti, ki ji je vzbrstela iz potrte duše, kakor vzbrsti spomladi cvetje iz breskve, o kateri se je zdelo da je suha.
TRETJI DEL L
Župnikova misel.
Župniku donu Filemonu se je posrečilo, da si je s potrpljenjem uredil sadovnjak.
Leto za letom je nasajal drevesca, se boril z mravljami in s. slano ter jih zalival z vodo iz potoka, ki je tekel po globeli ob enem robu njegove zemlje, Leto za letom se je boril, ker je hotel kmetom pokazati, da je tu, v Doloresu, zemlja tako dobra kakor kjerkoli drugod in da je sramota, če nimajo več sadja kakor tisti, ki ga v koših znosijo z onstran gora.
Če se je katero drevesce posušilo, je vsadil novo in. ni odnehal v svoji skrbi, dokler ni videl, da se je globoko zakoreninilo v trdni zemlji. Potem je vrt razširil z novimi vrstami »breskev, hrušk, jablan, češenj, sliv in smokev po ograjah Vse prijatelje je prosil za sadike in veliko je bilo njegovo veselje, kadar so mu s postaje sporočili, naj pošlje koga po naročena drevesca.
»Nove sadike!« je dejal in šel sam ponje, da mu jih ne bi polomili.
Ob bregu potoka je bil nasadil vrbe žalujke in topole, svojo zemljo pa je obdal s trnjevim drevjem, ki jo je branilo bolj od sleherne bodeče ograje.
Dona Eugenia je hotela požreti nevoščljivost, ko je gledal, kako se prijateljev vrt razvija. Dajal mu je vsako leto na stotine cepičev s svojega drevja. Ko je videl, da je njegov vrt dopolnjen in boljši kakor njegov, ni hotel zaostajati za župnikom, pa je nasadil nove predele. Da bi premagal sušo, ki mu je morila nežna drevesca, je postavil mlin, ki je pb dobrem vetru doloreški potok skoraj osušil.
Od tedaj je tudi don Filemon sanjal o mlinu na veter.
Lepega dne so mu s postaje sporočili, da ie tam pošiljatev zanj.
Tekel je ponjo, misleč da so sadike, 'dobil pa je sveženj železa in cevi in ograj.
»Sveta nebesa!« je vzkliknil in zmajal z glavo. »Ce to ni mlin.., kaj za vraga naj bi potem bilo?«
In res je bil mlin, ki mu ga je podaril nekdo izmed bogatih letoviščarjev, ki je ta čas dobil prvo košarico sadja od njega.
In tako sta domačiji, ki sta gledali čez potok, ki ju je ločil, postali najlepši kraj v Doloresu. Spomladi, kadar so hkratu cvetele vse breskve, ki jih je bilo na stotine, se je človeku zdelo, da sanja.
Nekega dne je don Eugenio dejal prijatelju:
»Nc vem, kaj bi naredil s svojim sadjem. Saj mi bo začelo na drevju gniti.«
»Kako ste surovi!« Je vzkliknil don Filemon. »Zgniti na drevju! Prodajte gal«
»Nimam nikogar, da bi ga kupil,«
»Razdajte gal«
»Dokler razdajate vi svoje, pa otrganO in celo v košaricah, ga ni človeka, ki bi šel na moj vrt trest.«
»Prav. Pa ga dajte meni.«
»In kaj boste storili z njim vi?«
»Oh! Kaj bom storili Za zlodja! Poglejte, že pet let se preganjam po svojem vrtu in se borim z vsem svetom, z mravljami in s pobalini, ki mi lomijo drevje, ko kradejo zelene breskve, in s kmeti, ki mi niso marali zalivati drevesc, dokler nisem še imel mlina. Zdaj vam lahko povem, zakaj imam rad svoje sadje in vse tisto, ki mi ga kdo da.«
In don Filemon mu je razložil veliko zamisel, ki mu je že leta in leta vrtala po možganih.
V Doloresu so ljudje poleti lahko živeli od tisoč drobnih obrti, ki so nastale s prihodom letoviščarjev. Toda od jeseni bi kmet, obložen z družino, ki ni imel več kakor svojo kočo in pa krpo zemlje, kamor iz lenobe ni ničesar vsejal, v tem veleposestniškem kraju umiral od lakote, če bi si ne bil pomagal s tem, da je otroke pošiljal v mesto v hiše bogatih rodbin.
Nič hudega, če so šli v mesto fantje, čeprav so se vračali z mnogo grehi pa c malo koristi. Toda dekleta! To je bil boleči trn, ki ga je župnik nosil zapičenega v srcu!
Uboga hribovska dekleta, ki so prišla v mestno življenje nevedna in zaslepljena kakor golobice, ki so sredi noči zagledale luč, so se vračale z dušami polnimi meglenih hrepenenj. Izgubljala so mir, izgubljala sramežljivost, izgubljala nedolžnost, kadar niso izgubile celo časti.
On, ki je vedel toliko reči, zakaj pred njegovimi očmi so se srca odpirala kakor knjiga, ni bil prav nič navdušen, da bi dajal kake nasvete, ko je videl, da je stiska življenja zmogla več kakor njegova beseda.
Ko so odprli kamnolome v Cumbreju, je mislil, da je ta zadeva rešena, zakaj če bodo imeli moški delo, bo tudi rodbina imela jesti. Toda vaba večjega zaslužka je še naprej mešala dekleta in jih vabila v mesto, kjer so kaj lahko dobile službo kot dekle.
Treba je bilo poiskati jim dela v Doloresu samem.
Ko je župnik premišljal o svojem načrtu, je prišel na sadje, ki bi za ves kraj mogio postati dobra obrt.
Tekma, ki je nastala med njim in donom Eugeniem zaradi vrta, ga je napolnila z veseljem, zakaj s tem, da si je ustvaril tekmeca, si je za pozneje pripravil zaveznika. Zaradi tega ni nikdar zamudil prilike, da ne bi župana dražil s tem, da mu je hvalil vrline svojega sadovnjaka.
Prvo bero sadja je razdelil med letoviščarje, ker je bila še majhna.
Ko je drugo leto videl, da se drevje kar lomi, si je mel roke in začel skopariti s sadjem.
»Župnik ne mara dati sadja,« so govorili ljudje. »Kaj ga misij sam vsega pojesti?
»Gobci!« je mrmral župnik, ko je slišal to govorjenje.. »Naj ne godrnjajo, saj* ga hranim, da ga bodo pojedli oni!«
Župnikova skopost je naučila ljudi njegovo sadje ceniti
Zaradi tega se je njegova hiša spremenila v romarsko cerkev, ko je lepega dne povabil vse ženske iz kraja, naj pridejo na vrt.
Don Filemon jim je naročil, naj breskve lupijo. Ko jih je na večer odslovil, je vsaki dal nekaj novcev ter nekaj grozdov.
To se je ponavljalo, dokler je bilo kaj breskev za lupljenje.
Ko so končale z delom na njegovem vrtu in na vrttt dona Eugenija, je bilo okoli hiše nešteto les z breskovimi krhlji, v veliki shrambi pa, ki jo je bil dal postaviti nalašč za to priliko, ogromna zaloga vseh vrst sadja.
Pozneje, ko je prišla zima, je don Fi-lenom hribovskim dekletom omogočil, da so zlahka zaslužile za življenje s tem, da so delale sladkarije.
In to poletje se je Rina vrnila na očetov dom.	(Dalje}.
da sem. ugotovil, kako more sploh obstajali takšno »trgovsko učilišče* sredi prekulturne Ljubljane. Ugotovil sem marsikaj zanimiveg^a in Vam to tudi navajam, ker sem prepričan, da ne poznate strahu in prenežne obzirnosti in da boste z objavo teh mojih vrstic pripomogli, da bodo vsaj drugi naši rojaki obvarovani škode, ki sem jo utrpel jaz.
Slovito trgovsko učilišče -je ustanovil pred leti neki absolvirani utiteljiščnik, ki pa sploh nikoli ni učiteljeval, ampak se je preživljal po raznih odvetniških pisarnah in drugje. Po njegovi smrti je zavod prevzel njegov sin, ki je prav tako navaden ljudskošolski učitelj v nekem ljubljanskem predmestju Temu učitelju so kot »predsedniku* in »ravnatelju« učilišča podložni srednješolski profesorji, ki na zavodu za nekaj beraških beličev poučujejo F tem profesorkem zboru je tudi brat »predsednika in ravnatelja* učnega zavoda, ki je poučeval strojepisje, čeravno je skoraj nepismen Svoječasno je bil trgovski vajenec v neki celjski trgovini, med prejšnjo svetovno vojno pa je z odličnim uspehom leončal uk na omenjenem »trgovskem učilišču*, in sicer pod vladanjem njegovega očeta in zavodovega ustanovitelja, zdaj pa je nekakšen zasebni uradnik v Ljubljani.
Vprašam Vas, velecenjeni gospod urednik, kako more in sme v Ljubljani obstajati trgovski učni zavod s pravico javnosti, ki mu predseduje navaden ljudskošolski učitelj, in na katerem poučujejo njegovi bratje s pravkar omenjenimi kvalifikacijami? C e ima zavod pravico javnosti, ima javnost pravico in sveto dolžnost nadzorovati njegovo poslovanje.
Ce je nadzorstvo nad tem trgovskim učnim zavodom in njegovim postopanjem nemogoče, tedaj zaprite ta — Avgijev hlev, da ne bo za smrad, ki veje iz njega, plačevala naša mladina težke tisočake!
Slovenski domobranec.
Ali ie imate
Crne
raje
Dokument o najstrašnejšem razdobju slovenske zgodovina
o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu? Dobi se v vseb knjigarnah in
v uredništvu »Slovenskega doma«.
250 strani velike oblike, 380 slik, dokazil in listin v fot. posnetkih. Uena 40 lir.
Mm «.
#9L0VESSKI DOM«, <*n® ». avgust* l»*t
m~. m
Madeira - otok o cvetju
OH severozahodni afriški obali so skrivnostne ognjeniške 6ile v pradavnini spravile iz atlantskih globin skupino otokov, med katerimi je najbolj zaslovela bajno lepa Madeira. Na tem otoku se je razvilo tako svojsko življenje, da je svoje dni sleherno leto privlačeval na tisoče obiskovalcev, ki so v novem okolju, sredi razkošnega subtropskega cvetja, čistega morskega zraka in 6injih atlantskih valov iskali krepila za svoje razdrapane živce.
Žametasto zeleni hribi, presekani z globokimi prepadi in olepšani z morjem cvetja vseh barv, ostanejo tudi najbolj utrujenemu popotniku v trajnem spominu. Preseneča pa, da naletiš skoraj na isto bogastvo zelenja in cvetja, če obiščeš otok poleti ali pozimi. Saj zime tod ne poznajo. Sonce je decembra megeca prav tako radodarno kakor julija. Samo vrhovi gora, ki kakor venec okrožajo Funchal, glavno mesto na Madeiri, so pobeljeni s snegom.
Najbolj značilna slika madeirske prestolnice so nad vse lepi vrtovi. Ceste, 6transke ulice in 6tezice po gredah so tlakovane z drobnim temnim, bazaltskim kamenjem, ki ga neimimo morje stalno umiva. Moral bi biti dober rastlinar, da bi lahko prepoznal in naštel vse, kar je narava nasejala po teh gredah in pobočjih. Cvetje je večno: ko izumre in uvene ta vrsta, je njeno mesto že zasedla druga.
Ko se potniška ladja bliža »atlantskemu cvetličnjaku«, ji hitijo nasproti majhni čolni, na katerih se stiska ma-deirska dečad, ki popotnikom takoj po-
kaže, kakšni sinovi morja so. Zarjaveli obrazi 6e obračajo proti vrhu ladje in že slišiš vnete klice: >Samo novec, gospod! Vrzite novec!« Ko ga vržeš v 6injo globino in se novec zabliska vrh gladine, plane okretno telo za njim in se potaplja za utrinjajočo zvezdico. Kmalu priplava na dan in drži novec med zobmi.
Nato se zgrinja okrog ladje cela vrsta drugih čolnov, ki so obloženi z domačimi izdelki . in lepimi spominčki. Madeira slovi po svojih čipkah, lesenih izdelkih, po draguljih in biserih. Tu in tam zagledaš čoln, poln kletk, iz katerih se razlega veselo žvrgolenje kanarčkov, ki 60 tod doma. V drugih kletkah imajo papige in opice iz portugalske Afrike.
Ko stopiš na kopno, imaš na razpolago avtomobile in avtobuse, ki se motajo po tesnih func.halskih cestah, da bi ti pokazali vse lepote svoje omejene zemlje. Ta moderna vozila pa še danes niso mogla izpodriniti domačega »carro«, domačih sani, ki. jih vleče potrpežljiva dvojica volov. Morda te bo začudilo, da uporabljajo tod feani, kjer ni nobenega snega. Dejstvo je, da v teh saneh drsiš po gladkem umitem kamenju kakor po ledu. Sani te popeljejo do podnožja gore, ki se dvigia kakih 1000 metrov nad morjem. Tu je postaja žične železnice. In če si hočeš ogledati bleščečo oceansko ploskev, boš plačal malenkostno voznino in se povzpel na vrh. Z vrha pa pelje na drugi strani posebna pot za sani, ki se v ovin.kih niaglo spušča v dolino. Ta pot je precej zabavna. Sedeš namreč na široke sani brez vprege, ki
c*
'—-h« ^ H 1 m -*
%- " ' "y:'v'	^	'	"7.
Popotniki mečejo u sabavo mtm t mor}«, mladi madetnkl faatja pa se kot Uborni potaplja*,! potenci« T valov« ter Jth bodi Jo Iskat.
i
■■■■
j: , s. #■ , ,
JI f
fJLji k* I I
i	v
• s	s	,	%.m	■
W "! * ^ ' h
' V' • -?
"	.■*"	V*	*	V*'"*’-!
.• >.-1'..;L’.?' ..•'*!.•	•	-v:*-”-‘P*«'.V,.* . J. c-
-mr-<f $£>*&•>'• u.• :	'	-'Sit}	■:	,
r ' :	r;.^
Ko udari t ironlkn polno« na starega leta dan, tedaj madelrska prestolnica Funchal zažari v morju raket ln umetnega ognja.
V ko j Jih mehovih noaljo vinski mo»t 1* lldanle na blllnjem hribu. Na Madeiri raste žlahtno vino, ki taratU Imenitnega oknsa In opojne moči slovi dale« po svetu.
se v precej naglem <Kru spuščajo ni»-
dol. Na vsakem vozilu sta po dva voznika, ki vodita smer sani z vpmi. Ko drsajo sani po gladkem kamenju, še sama sedeta na konec in pustita vozilu prosto pot. Na ovinku pa je pot tako speljana, da se vozilo počasneje spušča nizdol, voznika pa skočita ob stran ter z vrvmi potegneta sani v pravo smer. Vzpetina je ponekod tako huda, da se izpod sani kar kadi. Kdor nima dobrih živcev, 6eveda ne bo sedel na to vozilo.
Zgodovina je ohranila marsikaj zanimivega o odkritju tega čudovitega otoka. Pravi, da so ga svoje dni obiskovali Rimljani, Arabci, Italijani, Španci, Francozi, Angleži in Irci. Posebno zanimiva je zgodba dveh irskih zaljubljencev, Roberta Machina in Anne d’Arfet, ki sta sredi 14 stoletja zbežala v majhnem čolnu, ker . so se domači upirali njuni ženitvi. Hudi viharji so ju zanesli do vzhodne madeirske obale, kjer 6ta pristala in našla varno zatočišče. Neko noč pa je vihar odtrgal čoln od obalo in ga kakor lupinico vrgel daleč tja na morje. Mlado ženo. ki si je vendarle še želela, da bi kdaj videla svojo drago domačo vas, je to tako potrlo, da Je kmalu za tem umrla. Ženina smrt pa je tudi Junaškega Roberta tako prevzela, da je umrl kmalu za njo. Pokopali eo ju v istem grobu.
Nekaj let pozneje » Mavri ujeffl rasnega španskega pomorščaka Juana d« Moralesa. Tega so domači pozneje odkupili. Iz ujetništva je prinesel zgodbo o odkritju Machinovega otoka. Ta vest je portugalske mornarje močno zanimala. Knez Henrik je odpravil proti jugu znamenitega mornarja Ivama GonsaJvesa Zarooja. Naročil m« Je, naj si skuša ogledati otok in mu prinesti natančen popis lege, vnanjosti in podatke o prebivalstvu. Sele z raziskovanjem Zarco-jevim stojimo na trdnih zgodovinskih tleh. Zakaj Zaroo se je s knezom Henrikom boril proti Mavrom pri CeutL On je tisti, ki je leta 1419 odplul na otok Porto Santo, ki so ga odkrili leto dni poprej. Od tu je zagledal v razdalji kakih 35 km nov otok, ki pa je bil saivit v nizkih oblakih. Takratni pomorščaki pa so bili tako babjevemi, da se niso upali v bližino tega otoka, ker eo menili, da so bogovi zakrili otok pred radovednimi pogledi drznih mornarjev.
Pozneje pa se Je izkazalo, da Je bfl oblak le vodna para, ki je visela nad gorovjem lepega iu močno pogozdenega otoka. Malo pozneje so se Zarco in njegovi pomagači izkrcali v zalivu, kjer sta se po pripovedovanju zgodbe svoje dni izkrcala tudi Robert in Anna. Danes je tu majhno mestece Mafhico, kakih 16 km severovzhodno od Funchala. Če je kaj resnice v žalostni zgodbi dveh zaljubljenih src, potem nemara to mesto s svojim imenom 6lavi %pomin pogumnega Machina, ki ga nobena sila ni mogla zadržati, da ne bi vzel za ženo izvoljenko, kakor mu je narekovalo srce.
ZnažUna vprega na otokn Madeiri: namesto avtomobilov vidi« na Madeiri takele sani. ki Jih vlo«eJo voli. Seprav Madeira ne polna snega. Udobno opremljene sani dniljo tiho po madelrsklh ulicah In dajo popotniku priliko, da el lahko mdrno ogleduje vse
Obširni temni gozdovi pokrivajo Mar
deiro, ki je po lesu dobil svoje ime, zakaj >madeira« je portugalska beseda za les. Zarco je bil določen za prvega vladnega oskrbnika, ki naj bi z novo odkritim otokom pridobil nov dragulj portugalski kroni. V bližini Funchala so zažigali gozdove, da bi uničili divje zveri in nevarne plazilce. Pozneje pa se je izkazalo, da je bil ta strah precej prazen, ogenj pa je še divjal mesece m mesece po gorovju in prepadih ter uničil ogromno prvotnega lesnegia bogastva.
Mornarji so v poznejših letih prinesli sladkorni trs s Sicilije ter ga nasadili na rodovitnih madeirskih tleh. Kmalu je Madeira zaradi sladkorja zaslovela po vseh bližnjih deželah. Vlada je dala prepeljati cele čete zamorcev in maverskih sužnjev iz Afrike, da bi deliali po sladkornih nasadih, gradili ceste in vodo-
KmaJu po naseOtvl Madeira Je prta«
Henrik uvozil • Krete posebno trto, k’ je po cepitvi tu posebno zaslovela. Trta se je imenovala >malavesi< ter je v ^bogatih letinah nudila ogromne množina sladkega madeirskega vina »Malvasia«-To vino je kmalu zaslovelo po vsej zahodni Evropi.
Danes poznamo več vrst madeirskega vina. Imamo težko in lahko, sladko in trpko vino. Najboljše je namizno vino z bogato zlatorjavo barvo, ki je po okusu in barvi močno podobno staremu španskemu Črešnjevcu. Ko so v starih časih razvažali madeirsko vino v vroče tropske dežele, so ugotovili, da vročina ugodno vpliva na okus in moč te sladke opojnine. Zato so domačini začeli hraniti madeirsko vino po vež tednov v vročih kotlih, tako dia se je ob določeni toploti močno okrepilo. Pred nekaj leti
i
▼ takihle saneh xdr«li v nekaj minutah s INI meterskera vrha aad prestolnico do morskega obrežja. Pot gre po arinklh In gladkem kamenju, vosnlk pa stoji ladaj ln s vrvjo uravnava smer. Po vožnji nlidol vame deček sani na rame ln gre po nove
potnike na vrh.
sanlmlvostl na tem lepem otoku.
vode. Se danes vidiš k»iwn?t» cevi, tako
imenovane »levadas«, ki se kakor kače vijejo s pobočja v dolino t«r še danes služijo pri namakanju važnih nasadov v dolini.
Portugalska vlada je kmalu začutila potrebo, da bi naselila nekaj svojega plemstva na tem otoku, ki bi predstavljalo nekako portugalsko kraljevsko namestništvo, in s tem vzdignila portugalski ugled na Madeiri. Pripeljali so se trije mladi plemiči, ki so vzeli za žene tri Zaroojeve hčere. Prva otroka, ki sta se rodila na otoku, sta bila dvojčka, ki so ju ustrezno krstili za Adama in Evo.
Zarco je postal plemič in jo vladal na otoku več ko 40 let. Se danes vidiš njegov grob v San ti Clari, najstarejši cerkvi v prestolnici Funchal.
Se drugo slavno zgodovinsko ime je povezano z zgodnjo zgodovino Porta Santa in Madeire. V Portu Santu je namreč bival Krištof Kolumb, ki je pred svojo potjo po neznanem zahodnem Oceanu marljivo križaril po morju in povsod iskal podatke, ki bi mu koristili na novi poti. V Portu Santu je vzel za ženo Fi-lippo Perestrello, guvernerjevo hčerko. Hišo. v kateri je živel v Villi Baleiri, edinem mestu na otoku Portu Santu, še danes lahko vidiš. Od tu je Kolumb večkrat obiskoval Funchal. Na Madeiri, na Kanarskih otokih in na Azorih je prisluškoval govoricam vseh pogumnih mornarjev, ki jih je srečal, ter pobiral dragocena opazovanja teh mož, ki so se kdaj drznili proti zahodu.
pa Je portugalska vlada prepovedala !*-
voz vina, ki ni najmanj pet let staro. S tem je hotela ohraniti vinu, ki je domačemu prebivalstvu velik vir dohodkov, staro imenitno ime.
Kakor po vinu je Madeira zaslovela tudi po domačih čipkah. Ko se voziš po deželi, vsepovsod vidiš ženske, ki marljivo tko in pletejo. Ko je domače delo pri kraju, se pridne roke lotijo tega potrpežljivega dela. Med starejšimi žeaa^ mi, ki so jim oči že oslabele, vidiš sedemletne ali osemletne deklice, ki veselo in vneto tekmujejo med seboj, katera bo svoje delo prej opravila in ka* tora bo znala stkati lepše vzorce. Čip' karstvo se je razvilo v pravo industrijo, ki zaposluje kakih dvajset tisoč žensk in deklet.
•
Domačini so preprosti in sila ljube*-nivi ljudje. Tujcu pomagajo, kjer m« morejo in kakor le morejo. Skromni s° in zadovoljni z majhnim. Najlepši praznik jim jo Silvestrova noč. Tedaj si namreč staro in mlado, revno in bogato nakupuje cele zaloge raket in umetnega ognja ter čaka polnoč. Ko udari zadnja ura staremu letu, zažari ves otok v bajni luči. Rdeče in zeleue, rumene in bel® rakete švigajo nad oceanom in visoko gori proti razklanim vrhovom. Vsa Madeira zažari kakor pravljična dežela. Morje je vse razsvetljeno v žarkovju ognjenih slapov, ki se usipljejo zviška nadenj.
_________ ______________________________s——^S——a———s——————— 1	1
„ ,	Mlrl(0	,,.nrn.k	/	ilcrauHgebor - Itdajatelj: Inl Joie 8«dJ» I FOr dl« Ljudska liskama • la Ljudsko tiskarno: Jože Kramar« / tlrodniSiTo, a prura to tiskarna: Ljubllana. KopitarieTa «.
8chriftleiier • »rednik: Mirk« Jamnik / UcrMH*et8rTel1,ea,*,*|e^;.01 do	j	Rokoph.o»	ne vročamo - Meseeno naročnina 6 Ur, la inoiemstvo 12 lir.