Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj ln praznikov Issued daily except Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE U red ni IV i In upravnlik! prostori: 2SS7 South Lawndala Ave. Office of Publication: 1657 South Lawndala Ave. Telephone, Rockwall 4904 ''» v aauiwiMSnMM LETO-YEAR XL Cena llata Je 8840 m —m* il— »IST J«u*TT is. usa. V CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 15. APRILA (APRIL 15). 1948 •t rmnigir. liano*. «taa*r Um Act o t Con*r«M o1 Msrcfc S. IW Subscription M.00 Yearly ÔTF.V.—NUMBER 75 Acceptano« for mailing at special rata of poitage provided for in section U01. Act of Oct S. 1917, suthortsad on June 4. 1S1I .....s............. ■-rm- ============== Krvave bitke se obnovile v Bogoti Ena je divjala v bližini rezidence držfcvnega tajnika Marshalla. Ameriški vojaki streljali na izgrednike Bogota, Colomblja. 14. apr.— Bitke so se obnovile v strateških krajih tega mesta, čeprav je vlada predsednika Pereza oklicala p reki sod in stanje obleganja, naznanila zatrtje revolte in da je situacija pod kontrolo armade. Ena bitka je divjala v bližini rezidence ameriškega državnega tajnika Marshalla, ko se je vršila seja članov ameriške delegacije. Bitka je trajala petnajst minut. Bitke so bile tudi na trgu, kjer je poslopje ameriškega poslaništva, v bližini palače predsednika ct^ombijske republike in uradov ameriških časniških agentur. Vojaške čete so bile poslane v akcijo in razpršile so napadalce. Delegati 21 ameriških republik so naznanili, da se bo konferenca nadaljevala v Bogoti. Prekinjena je bila zadnji petek, ko je izbruhnila revolta in krvavi izgredi, v katerih je bilo 800 do tisoč ljudi ubitih. Veliko število poslopij je bilo porušenih in požganih. Povzročena škoda se ceni na več milijonov dolarjev. Colombijska vlada je Informirala člane delegacij ameriških republik, da bo preskrbela vse za obnovo konference.- V nekaj dneh bo mesto počiščeno in po-drtine odstranjene. Razgovori se bodo obnovili in povezani bodo s ceremonijami v počast Simonu Bolivarju, «osvoboditelju Južne Amerike. Delegati se bodo zbrali v različnih rezidencah. Več tisoč delavcev in inženirjev je udeleženi^ v čiščenju mesta in odstranjevanju podrtin. Revolto je sprožil umor Jorga G a i t a n a , voditelja liberalne Stassen na prvem mestu v Nebraski Neznatno število oseb se udeležilo volitev v Illinoisu Omaha. Neb.. 14. apr.—Prva poročila o izidu primarnih volitev v Nebraski pravijo, da je Harold Stassen dobil največ glasov kot republikanski kandidat za predsednika Združenih držav. Na drugem mestu je new-yorški governor Thomas Dewey, na tretjem ohljski senator Taft, na četrtem michiganski senator Vandenberg, na petem general MacArthur, na šestem cali-fornijski governor Warren, na sedmem pa kongresnik Martin, predsednik nižje zbornice. Stassen je dobil veliko število glasov v podeželskih krajih. Senatorja Tafta sU podpirala * kampanji senator Butler in njegova mašina v Nebraski. a je kljub temu obtičal na tretjem mestu. Dewey si pnsvsjs večino glssov v Omshi. Pri volitvsh je bilo izvoljenih 15 republiksnskih delegatov, ki ae bodo udeležili konvencije republikanske stranke v Philadel-phlji. Chicago. 14 apr. — Neznatno število volilcev se je udeležilo primernih volitev v Illinoisu Nominirani so bili kandidati republikanske in demokratske «tranke Progreslvns strsnks ki ni prišls ns glasovnico, je bojkotirala volitve V čikaškem okraju se je ude ležilo volitev manj ko »00.000 volilnih upravičencev, v dru gih dtstriktih države ps okro« 500.000 V Illinoisu je 4.757J»0 registriranih volilcev. Volitev se je Udeležilo le okrog 27 od atotkov volilcev. stranke. V nekaterih predelih Bogote še divjajo požari. Bolnišnice so natrpane z ranjenci. Vest pravi, da je število ranjenih najmanj 1,500. V Bogoti je akutno pomanjkanje živil. Več tisoč ljudi se je pojavilo na glavnem tržišču, toda na razpolago je bilo samo sadje. Promet med Bogoto in podeželskimi kraji je oviran. Okrog tri tisoč jetnikov je pobegnilo iz dveh jetnišnic v teku bitk med vodiki in rebeli. Nepotrjeno poročilo pravi, da so levičarji zasedli Puerto Berrio, pristaniščno mesto. Buonos Alres, Argentina. 14. apr.—Senator Alberto Durand je dejal, da so ameriški vojaki ščitili begunce v Bogoti in streljali na izgrednike. Durand, član argentinske delegacije na vseame riški konferenci, je sinoči dospel domov iz Bogote. Waahlngton, D. C.. 14. apr.— Uradniki državnega departmen-ta so izjavili, da ne vedo, ali so ameriški vojaki v Bogoti, zanikali pa niso poročila argentinskega senatorja Duranda, da so streljali na izgrednike. Prizna-. 11 so, da je v Bogoti ameriška vojaška misija. Važna odločitev delavskega odbora Washington, D. C., 14. apr.— Federalni delavski odbor je odločil, da se morajo delodajalci pogajati z delavci o penzijsklh načrtih,- če delavci zahtevajo taka pogajanja. Odločitev je bila sprejeta s. štirimi proti enemu glasu. Nanaša se na spor med jeklarskimi delavci In Inland Steel Co. Odbor je odredil, da se mora kompanija pogajati z jeklarsko unijo CIO o penzlj-skem načrtu. Ernest S. Ballard, odvetnik kompanije, je naznanil, da bo vložil priziv proti odločitvi delavskega odbora pri federalnem sodišču. Vojaška sila naj gre v Palestino • / Komisija omenja ^•kritično situacijo Lake Succesa. N. Y» 14. apr. —Komisija Združenih narodov za Palestino je izjavila, da je treba poslati vojaško silo v Palestino, ki naj bi preprečila kaos po 15. maju, ko bo britski mandat nad deželo zaključen. Komisijs šteje pet članov, ki so sestavili poročilo, katero bo v petek predloženo generalni skupščini Združenih narodov. Naglasill so, da je vojaška sila potrebna v Palestini. Zasedanje skupščine je bilo sklicano v svr-ho odločitve za ali proti razdelitvi Palestine na dve državi—židovsko in arabsko. Zaključek, da se Palestina razdeli na dve državi, je bil sprejet na zborovanju generalne skupščine 29. novembra. Amerika, ki je s svojim pritiskom na druge države izsilila sprejetje zaključka, se je nedavno obrnila na peti in revidirala svoje stališče. Izrekla se je proti izdelitvi Palestine na dve državi. "Situacija v Palestini je kritična in se razkraja," pravi komisija v svojem poročilu. VVo-jaška sila je potrebna za vzdrževanje miru ln reda. Ako ne bo poslana v Palestino, bo tam kaos, stradanje, nasilja in prelivanje krvi." Poročilo omenja arabsko opozicijo proti razdelitvi Palestine in nekooperacijo s strani Velike Britanije in Amerike. To je vzrok, da nI bil zaltljuček skupščine Združenih narodov izveden. komisija poudarja, da je potrebna takojšnja akcija glede transportacije ln razpečevanja živil, zaščite premoženja palestinske vlsde, Jeruzalema, že leznlc, poštnih, telefonskih in te legrafskih uradov ter radiopo-Mtaj. Vuska okupacijska sila ojačana Berlin, 14. apr,—Poročila trdijo, da so Rusi ojačili okupacijsko silo v Nemčiji. Berlin je otok v sovjetski okupacijski co ni. Ruske oblasti so tudi poostrile kontrolo prometa med Berlinom in zapadno Nemčijo. C/O .nastopil proti predsedniku unije Chicago, 14. apr.—Kongres ln dustrljsklh organizacij je nastopil proti Orantu Oakesu, pred sedniku unije United Farm Equipment Ät Metal Workers kot kandidatu za governor ja II linolsa ns listi progresivne stran ke, katere nosilec je Henry A. Wallace. Clanl odborov unij CIO so naznanili opozicijo ne samo proti Oakesu kot kandidatu, temveč tudi proti gibanju tretje strsnko. Obdolžili so gs. kršenjs smernic CIO. Domače vesti zastoj v preiskavi kouzue letal v ozračju nad berlinom Berlin. 14. apr.—Zastoj jo ns-1 provokscijs. On vztrsjs pri tr-stal v skupni rusko-brltski pre- ditvi, da je britsko transportno iskavi kolizije sovjetskegs boj nega letala in britskega transportnega letala v ozračju nsd Berlinom Kollzijs se je pripetila 5. marca ln petnajst ljudi je bilo ubitih, med temi dvs Američana. Zastoj je nastal, ko »o Rusi zavzeli stališče, ds mo-rsjo biti zsslišsne samo ruske ln brltske priče, ne ps smerlške in nemške. Britski člsnl prelskovslne komisije so zshtevsli. ds morsjo biti zaslišane vse priče, ki lahko dajo informacije o koliziji. Nastopile naj bi pred komisijo ameriške priče, ker sta dvs Ame-nčsns izgubila življenje v nesreči Ruski člsnl komisije so izjsvlll. da je preiskava le sovjetska in brItaka zadeva Maršal Vasilij Sokolovskt. ruski vojaški pr/veljnkl in načel-nik vojaške vlade. Je prej odločno zavrnil britsko obdolžitev. da je pilot sovjetskega bojnega le-tal» treščil v britsko transportno letalo in povzročil nearečo Dejal je. da je obdolžitev britska letalo treščilo v rusko bojno letalo. Ruske vojaške oblasti izvajajo prometno regulacije med Berlinom ln zapadno, Nemčijo, ki Je pod okupacijo brttskih. ameriških in francoskih čet Pred nemškimi delavci je včeraj govoril polkovnik Sergej Tu In« nov, načelnik oddelka za Informacije v sovjetski vojaški ad-ministrsciji. Dejal je, da načrt | ameriškega državnega tajnika Nov grob v Mlnnoeotl Ely, Minn.—Dne 13. marca je po kratki bolezni umrl Joe In dihar, star 70 let, doma iz vasi Migelska gora pri Mirni, Do-enjsko, član društva 20 SNPJ čez 35 let. Tukaj zapušča ženo. Is Clevelaads Clevrfand.—Po dolgi bolezni e umrl Joseph Lousin, star 69 et, doma iz Sušeja pri Ribnici, v Ameriki 43 let, član ABZ in SDZ. Zapušča ženo, tri sinovo, pot poročenih hčera, 21 vnukov in brata Johna.—V bolnišnici je umrl Anton Zore ml. Iz Maple Hoightsa, star 20 let, član KSKJ in SDZ. Zapušča starše, brata in več ožjih sorodnikov.—Truplo Josepha Stoparja, ki je umrl zadnji četrtek v Arizoni, jo bilo pripeljano v Cleveland z leta-om. Živel je v Collinwoodu, zadnja tri lota pa sta bila z ženo v Arizoni radi zdravja. Doma je bil iz Šenturja pri Stični, Dolenjsko, v Ameriki 39 let, član društva Mir 142 SNPJ in SDZ. Poleg žene zapušča dve poročeni hčeri, sina in vnuka, v starem kraju pa sestro.—V Gal-vestonu, Texas, kjer je delala zadnji dve leti, je bila ubita v avtni nesreči Mary Slapnik, hči Josephine Slapnik, stara 37 let, članica društva 442 SNPJ. Rojena je bila v Franku, Pa., ln tam tudi pokopana. Poleg ma tore zapušča dva brata.—Juanl-ta Vldemšek, stara 25 let, je bila v nedeljo ponoči napadena od nekega roparja ali roparjev, ki so jI vzeli denarnico. Napad se jo jzvršil blizu doma, ko so jo vračala z dela. Ker je nI bilo domov ob navadnem času, jo je šel iskst mož mslo pred polnočjo in jo našel na i dvorišču v nezavesti Ur nagln, odpeljsl V bolnišnico Emergency Clinic.— Na dvorišču Shultzove gostilne, 573 E. 140 st., ps so nsšll v ne zsvesti Ano Boldsn, ki jo bil« z možem v gostilni, toda je od šla domov pred njim. Sodijo ds gre tudi v tem primeru zs ropsrskl napad.—Pri družini Ladislav Debevec so se oglasile rojenice in pustilo prvorojenko pri družini Ray Kalchert pa pi vorojenčka—mati je hči družine Andrew in Jonnle Hočevar. Nov grob v Wlaconalnu Willard, Wis.—V bolnišnici v Green Bayju jo umrla Agnes Jordan, rojena Grohar, stara 79 let, doma iz St. Jerneja, Dolenj sko, v Ameriki od 1899. Bila je vdova. Zapušča deset otrok, 24 vnukov, 15 pravnukov ln enega prapravnuka. Nova grobova v Illinoisu Jollet, Ul.—Dne 19. msres Je umrl Frsnk Korevec, star 79 let doma iz Vrha pri Gambicah. fa ra St. Vid, Dolenjsko, v Ameriki 60 let. Zs pušča ženo, hčer In dvs sinovs. — V bližnjem Rockdalu pa Je umrl Mlchae Smajd, star 68 let, doma Iz Ore hovlja, fara Pred"*» uniji, da jo vodijo komu zgradile novo postajo pri Tull-nu, v ameriški okupacijakl coni. kapitulirala pred zavezniki,, ln j Hm strašilom uničijo vpliv unije gs odpeljsli v Nemčijo 1 Konti akt med unijo in družbo Je potekel 7. aprila, že tedne pi«J |» J« polletje bila pripravljena, da zaduši vsak poskus u-> oljskih delsvcev, ds bi predloži II nove zahteve za višje mezde ln izboljšanje delavskih razmer Unija je bila organizirana leta 1941 ln šteje 12,000 č(anov Iz rned 16,000 del a vre v, ki so upo slani pri tej družbi, Ti delsvel predstavljajo skoraj polovico vseh industrijskih delavcev lam okrožju Razume se, da Ima ta družba velikanski vpliv v tem mestu, ki. šteje 110,000 pre bivataev, Unija Je družbi predložil« svoje zahteve in vpiašal« za p«>-gajanja Družba je odgovorila da je pripravljena obnoviti staro pogodbo, ne pa novih zahtev Delavci so vprašali za višje mezde, za bolniško podporo višje plače za nočno delo In pla čane praznike Delavci so z veliki večipo od glasovali za oklic stavke, ako b< družba vztrajala pri odklonitvi pogajanj. V glavnem se družba opira n« protldel«vskt T«ft Hartlevev zakon l«anl J« t« družb« Imel« 19 milijonov do larjev. On in člani generalnega štaba bodo nastopili pred člani senatnega odaeka za vojaške zadeve, ki vodi zaslišanja o načrtu vojaške konskripelje in obveznega vojaškega vežbanja. Forrestal je prej Isjavll, da mora letalska sila dobiti najmanj 35,000 modernih bojnih letal. Opozicija proti vojaški kon-skripclji, katero zahtevajo predsednik Truman, obrambni tajnik in člani generalnega štaba, se krha. Forrestal Je sugerlral zvišanje oborožene sile sa 350,000 mož v tem letu. Sugestijs Je v soglssju s programom vojne pri pravljenostl. Zagovorniki vojaške konskripelje naglašajo, da se js svetovna kriza poostrila ln da mora biti Amerika pripravljena na vse, tar lahko pride. Vojaški voditelji pritiskajo na congres za sprejetje programa vojne pripravljenosti, Forrestal, to je nastopil prod senatnim odsekom zadnji teden, Je priznal, da bodo stroški ojačanja letalske sile fantastični, daal še nlao ►cenjeni, Sedaj je dejal, da bodo znašali 15 do 18 milijard do« larjev. Senator Taft, republikanec Iz Ohia in aspirant za predsednika Združenih držav, Je rekel, da Je načelno proti vojsškl konskrip-cljl tn obveznemu vojaškemu vežbsnju, tods zs načrt bo glasoval, ker se Je pokazalo, da armsda, mornsrics In Iftslsks sila ne morejo dobiti dovolj prostovoljcev. Bivši nacijski častniki obsojeni Dolga obravnava v Nuernbergu končana Nuernberg, Nemčtjs. 14. apr. - Štirinajst bivših častnikov ps-oljske elitne garde js bilo obsojenih v smrt na vešallh. Spoznani so bili za krive umorov milijonov ljudi. Obsojenci so bili voditelji posebnih ekstermlnacljsklh «not. Poslani so bili v Rusijo zs kis-nje ljudi, katere so nselstl proglasili /a plemensko nezsželjlve. Dvs obtoženca sls blls obsojena v dosmrtno Ječo, pet ps v /a por do deset let. Obsodbo Je Izrekel sodnik Michsel A. Mus-manito Iz Pittsburgh«, Ps., predsednik stalnega svets treh čls-nov. S tem je blls zaključena obravnava, ki Je trajals sedem mesecev, General Telford Taylor, glavni ameriški proaekutor, je osna* čil obsodbo z« mejnik v kam-panji proti lasni nestrpnosti. Med obsojenci je bivši general Otto Ohlendorf. On je ns obiavnavl pred sodiščem priznal, da je njegova grupe pokls-la 90,INKI Židov. Poleg njegs so bili obsojeni v smrt ns vešalih general Krich Neumsnn, polkovniki Waltei Blume. Paul lilnbcl, Kugen Steinte, Willy Sei-l>eti Krnst Biberstein, Werner lliaunne, Waller llaensch, majorji Hein» Schubert, Eduard Stisuch. Waldemar Klingerhof-fei, Martin Handberger in po-ročnlk Adolf Ott. Šestnajst tisoč kitajskih dijakov zastavkalo Peiping, Kitajska, 14. apr.— šestnajst Uaoč dijakov na enajstih univerzah v severni Kitajski je zastavkalo. Dijakom so se pridružili profesorji na univerzi v Peiptngu. Stsvksrjl hočejo dobiti zagotovilo od vlade diktator Js Ksišeka proti naallju larjev profita, leta 1946 pa osev m nelegalnim aretacijam tflja- in pol milijona dolarjev, ' kov. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of aad published by Slovene Notional Benefit Society Naročnina sa Zdrušene driave (isven Chicaga) in Kanado M OO na lelo. 04.00 sa pol lets. 02.00 sa ¿etrt leta; sa Chicago in okolico Cook Co* 00JO se celo lelo. 04.7» sa pol leta; sa inooemotvo 01 IAO. Subscription ralesi for the United Stales (except Chicago) and Canada 00.00 per year. Chicago and Cook County 0040 per year, foreign countries 011.00 per year. Cone oglesov po dogovoru. -Rokopisi depisov in ¿lankov so no vralajo. Rokoplsi lilerarne vsebine (crilce. poveefi. drome, pes mi ltd.) so vrnejo potiljetelju le v sluiaju, ¿a )e prilotil potlnino. Advertising rales on agreement.—Moouscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, su^h ss stories, plays, poems, etc.. will be returBed to sender ofly when accompanied by eelf-eddroeeed and atamped envelope. Naslov na vse, kar i«a slik s listomt PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ayo.. Chicago 23. Illinois Italijanska križarska vojska Kot znano, bodo v Italiji prihodnjo nedeljo volitve za nov parlament. Te volitve so tudi v Ameriki dobile tak odmev kot da bi šlo za svetovni parlament ali pa da bomo šli prihodnjo nedeljo na volišče ameriški državljani in Italijanom izvolili njih parlament. Slednje se sicer zna tudi zgoditi, kajti na italijansko ljudstvo ie silen pritik iz Amerike, da glasuje "pravilno" — po želji Washington in Wall Streets in Vatikana, ki delujejo roka v roki. V tej italijanski kampanji ni vprežena le vsa ameriška diplomacija, marveč tudi vse italijanske (are v tej deželi, kakor tudi skoro v*i organi javnega mnenja — meščanski tisk in radio. Take politične intervencije, seveda "demokratične", v kaki tuji deželi moderna zgodovina še ne pozna. Sicer je resnica, da tudi take "mrzle" vojne svet še ni poznal kakor je današnja. Irttor-vOncije — dlplomatične, gospodarske in vojaške — sevšda niso nič novega, ne za Ameriko niti za druge velesile; intervencije ali vme šovanje v notranje zadeve te ali druge "inferiofne" dežele so stare kakor je star imperializem. Ampak takega pritiska na "suve rene" volilce, kakršnega danes izvajamo "mi" na Italijane v obliki groženj in podkupovanj in plediranja in propagande, kako hej glasujejo pri državnih volitvah — vse to je nekaj novega, kar svetovna politika do danes še ni jroznala. V dobi dolarske diplomacije, ki se je pričela ob prelomu zadnjega stoletja in končala pod Coolidgem v Ntkaragvi, je ameriška vlada v službi Wall Streeta res prevračala "neprijateljske" režime v Centralni Ameriki, V ta namen so agenti Wall Streeta inoee tiiiali revolucije, nakar je ameriška vlada poslala marine, da so "delali mir in red" in seveda protektirali take "prijateljske" režime, ki so bili oprode ameriških bankirjev. Ta imperialistična politika je bila robata in nesrumnu do skrajnosti in Imela le malo zagovornikov v ameriški javnosti, nasprotnikov pa veliko. N Toda kaj naj rečemo o taki Imperialistični politiki, o takem vmešavanju v notranje zadeve kake države, kakršnega danes iz vajamo v Jtaliji? In sicer ne samo "mi", marveč tudi London in Pariz, dasi v manjši meri. Amoriku si s takimi intervencijami sigurno ne gradi prestiža, marveč se ponižuje in maže z blatom v očeh vsakega demokratičnega pocdinca ali naroda. Moskvi in komunistom radi očitajo, da se zu dosego svojih ciljev poslužujejo.vseh sredstev, du ne j>oznajo nobene morale ali etičnih principov. Toda današnja umcriška diplomacija in vsi, ki jo zagovarjajo, so v tej amoralnosti daleč prekosili Moskvo in komuniste. Zdaj sploh kaže, da je v machiavelstvu Washington ne samo izpodrinil Moskvo, marveč jo je tudi daleč zasenčil. Podoben je prostitutki, ki se ničesar ne sramuje in kateri ni nobeno sredstvo pienizkotno ali preponiževalno za dosego svojih ciljev. Vprašanje, kakšno vlado si izvoli italijansko ljudstvo — ali pa kak drug narod — je res važno in j>odvrženo legitimnemu zanimanju zunanjega sveta, zunanjih vlud kakor ljudstva. Toda sturo demokratično načelo je, da ima vsako ljudstvo pravico, da si izvoli tako vlado, kakršno samo želi in ki bo služilu njegovim interesom brez vsakega zunanjega vmešavunja. In to vse dotlej, dokler je vlada miroljubna, dokler ne ograža drugih dežel, drugih narodov Pri teh italijanskih volitvah je bilo to demokratično načelo vrženo na smetišče, in sicer ne po Sovjetski Husiji In evropskih levičarskih vladah, ki so jmkJ njenim vplivom, marveč po zaj>ud-tiih silah zlasti po Ameriki, ki se noč in dan sklicujejo na "demokracijo", V imenu "demokracije", seven!u kapitalistične, se poslužuje vseh sredstev, da italijanske volitve izpadejo tako kakor žele V Washingtonu, Wall Streetu, Londonu in Watlkanu. * Ko človek opazuje ves ta zunanji, predvsem ameriški in vati-kanakt pritik nu italijansko ljudstvo, Ishko vidi, da bi se zgodil nsjvečji čudež, uko bi prihodnjo nedeljo zmagali italijanski levičarji, to je dobili ven, glasov kakor pu vludujoča DeGasperijeva krščansko demokratska (klerikalna) stranka. Kakor pravi Mario Hoaai. rimski poročevalec revije Nution (njeguv članek smo po natisnili včersj v angleški sekciji), Italija sicer bolj potrebuje drastičnih notranjih reform kakor pu ameriške pomoči. Te reforme, agrarne m druge, bi dobili le z zmago levice. Ce bi ne bilo ameriškega vmešavanja in pritiska ter gigantične kampanje straše-nja. katero je rarvtl Vatikan po vsej Italiji in tudi med Italijani v inozemstvu, /lasti v Ameriki, bi itulijunsku levica najhržc zmagala tn bi Italija dobila potrebne notranje reforme, Toda zdaj tega nt pričakovati S to propagando sta si Wull Street in Vati« kan ie zagotovilu zmago ' Yes, \ Italijo je močno zalnteresiisn tudi Wall Street, ki si po zadnji vojni osvaju Italijansko industnjo m bankirwtvo v taki me> rt, da bo v neka i letth postal absoluten gospodar 'Italije, slednja j>a se b»» spremenil« v njegovo kolonijo Wall Street tn Vatikan? Slednji je te danes največji veleposestnik, bankir In industrlalec v I talin Zdaj bo vrel /a partnetja še Wall Street in bosts Italijo "runale" v/ajemno Za dosego te volilne zmage sta Wall Street in Vatikan vpregla ves svoj aparat V tej volilni kampanji je vprešena vsa italijanska duhovščina tn nune In menlhMn cerkvene otganizactje. Kdor ne bo glaecval za klerikalno stranko bo pogubljen, šel bree ndveoe. bi e/ krste l»te/. cerkvenega poko|M, brc/ blagoslova. stokrat bolj iilgUTio m* h», vge t«» zgodilo z onimi katoliratti. ki bi glasovali /a denv>kiatictto ljudsko fronto. Tem sploh grore z t*«>bcei>jem iz cerkve Da bo vse Jk» bolj držalo, je Vatikan upregel ves svoj aparat tudi v Ainenki Na eni stiam ie podvzel kampanjo, naj ameriški Italijani pošljejo svojcem pred volitvami čim več paketov, na drugi pa dedujejo tja pisma z navodili, kako naj volijo V to pn>-iMigando so se vptegli tudi številni odlični*. Američani, ki histerično "apelirajo" na Italijane in glasujejo za ''kooomuniu 51a&ßvi ¿^ Pred odhodom v Ameriko n. Trst, 3. aprila.—Dne 15. marca, mi je potekel drugi šestmesečni vizum in pri notranjem ministrstvu v Ljubljani sem vprašal za trimesečno podaljšanje. Kčr zadeva nI bila takoj rešena, sem se čez pet dni vrnil iz Trbovlj in dobil dovoljenje za trikratni prehod skozi Sežano v Trst. Od anglotfNieriškfh oblasti sem skoraj ijftočasno dbbll dovoljenje za tri medice, toda z orfnejenfm vstopom v Tržaško svobodno ozemlje iz kateri koli evrojpske, države! Glede jugoslovantfkiga vizuma, s kflfterim cepifd dlake, bom pojasnil tistim, ki nameravajo v bodočnosti obiskati Jugoslavijo. V Trbovljah ava »e sicer že poslovlU od najinih sorodnikov in prijateljev, toda na Kras lahko pojdeva Še trikrat pred odhodom 18. maja iz Genove. Kakor sem že ehkrat poročal,' sva nameravala obiskati laneko jesensko razstavo na Dunaju, a nisem dobil pravočaono avstrijskega dovoljenja. Moj potni list mi ierecfio prepoveduje obisk Japonake, Koreje, Nemčije in Avstrije, kljub temu pa sem iz-posloval dovoljenje za šest dni za oblok sorodnikov, prijateljev in razatave. Dne 17. marca ob sedmih zjutraj smo z avtobusom odpotovali skozi Videm (Udine) v Trbiž in Leoben na Dunaj. Bilo naa je 2» in vsi so imeli italijanske potne liste razen naju. Avtobusno podjetje je vzelo hrano s seboj. Midva pa sva tudi vzela s seboj poleg perila, jestvin tudi oranže za naše sorodnike. Na Dunfeju je vse na karte! Prvo pregledovanje listin In prtljage je bilo v Duinu na meji Svobodnega tržaškega ozemlja. 50 metrov dalje pa zopet od italijanskih karabinerjev. Peljali smo se skozi Tržič, na sredi ceste na kmetiji pa se je {»okvarila pri motorju vodna črpalka. Čakali smo dve uri na drugo črpalko, ki ao jo pripeljali iz Trsta. V Udlnah smo se ustavili 20 minut. Mesto je zelo staro z ozkimi ulicami, precčj poškodovano in nič kaj prikupljivo. Od tam smo krenili proti severu v Trbiž, kjer smo videli še precej snega in daleč nu gori tudi cerkev Marije Lušarje. Tu so nam zopet italijanski kuiablnerji nekoliko preiskali prtljago in pregledali potne liste. 50 metrov naprej pa je avstrijska eolninska stražn pregledula potne liste in nam povedala. du so živila dobrodošla, prepovedano pa je prenesti preko meje svileno in volneno blago. V isti hiši so Angleži pregledali dokumente in moje listine so bile vse v redu. V eni uri smo odpravili vse tri oblasti, nakar smo nadaljevali pot proti Beljaku, kjer je nekakšna mestna šranga •n poslujoči stražnik, ki je zgleda! kot žandar, se je zadovoljil i steklenico dveh litrov vina, katero mu je jk»daril lastnik avtobusa Vsi smo se prav prisrčno «mejali Isto se je zgodilo na-«ajgrcnle in stražnik nas je vprašal, ako smo videli na Dunaju mnogo Rusov Ustavili smo se pri Warmbadu 1*1 Beljaku, kjer smo obedovali v zdravilišču. Nato smo se pe-jall ob krasnem Vrbskem jeie ru skozi Celovec in se ustavili «a 20 minut v Neumarktu na zgornjem Štajerskem. Pot pelje ikoti Judenburg. Zeltweg in Knittelfeld. kt je zelo poškodovan vsled bombardiranja tamkajšnje železne industrije. Pe 'jali smo se tudi v bližini Fohna-dorfa, ki je mnogim poznan radi oremogovntka, Proti večeru *mo dospeli v Leoben, kjer amo večerjali in spali v Grand Hotel Baumanu Drugo jutro smo se odpeljali 6fc6jnino zb njih trud. Kaj pa je dandanes $100? Za delavce, ki so vse življenje bogateli Združene države, nimajo denarja, sa pomoč 4*r kl sem P°8l«lau Ma"u lomilo. Vzfic vsej histeriji pa je Kocjanu meseca decembra. Se- zmagaU zdrava logika, bur)* pa je prfpifiala na županski stolček zopet socialista Franka Zeidler- ve, ček je podpisal tudi Kocyan. Prosim rojake, de bi mi sporočili podrobnosti o njegovi smr- ja, kar je res nekaj izrednega v j ti. Pokojnik zapušča hčer v sta-teh časih, ko je vse, kar diši po ri domovini irf enó sestro, tu pa rdečih, do skrajnosti oblateno in dve sestri. obsoVraŽeho. Upam, drf bo hovi župan posnemal bivšega Župana Daniela Hoana, ki je vladal Milwaukee-ju 24 1ti k6t socialistični župan. Seveda, stari Hoan je iudi premen j al jpOlitično barvo, kakor sta jo brata Lafoletta, ki hodita sedaj po vseh drugih potifi in se obračata po vetru. V peti weftft pa je bil moljen naš sloveneki rojak. Zmagal jO tudi Stassen, aspirant za pred-kandidata reputli-Ker je rrr^ida 1 lo", ki ima večje vagone kot ljub-' država Wisconsin grobnica za ljanski tramvaj. Prater je sko-' predsedniška aspirarite, je poli- ga skušajo obnoviti. Drugi in deseti okraj sta naj-operha palača re niiem videl najmanj 45 let. Bal sem se namreč, da ne bom imel dovolj denarja za vlak, zato okopala uf>e i/a skušaio obnoviti. 'generala McArthurja in newyor- škega governerja Dewey j a, ki sta mislila, da imata zmago na dlani. Za delavca je pač vseeno, več trpela. Hof je tudi izžgana in brez strehe. Približno ena patina Dunaja je kateri izmed omenjenih zmaga, poškodovanega. Most Asperen,' ~ 4 ' ki se vzj)enja nad Donavskem kajti ne eden, ne drugi, ne tretji nima smisla za malega človeka. Delavgi imajo danes delavskega kandidata v osebi Henryja Wallacea. Toda iz zapisnika gl. odbora je razvidno, da so se nekateri gl. odborniki zelo sarka- sivo karto, kot je bila moja iz Strasse, je vsaka tretja hiša brez stično izražali o Wallaceu. Člo strehe, brez oken ali vrat. * j vek se čudi, da se še najde kak-Dunaj se ne obnavlja. Vsaj ga ¿nega slovenskega naprednjaka, Trsta. Prlšedši v Ltnz, sem šel takoj v urad ameriške vojaške uprave. Bilo je še zgodaj in službojočl poročnik mi je dejal, naj se vrnem pozneje. Povedal sem mu, du nisem že 24 ur jedel ničesar toplega, ker bre/ karte so nc oubi ničesar v restpvračijal\ Svetoval mi je, naj grem v hotel 'Pri zlatem kanonu," kjer postrežejo potujočim Američanom. Dobil sem stoodstotni ameriški zajtrk—zastonj! Upravitelja sem vprašal, ako smem pripeljati soprogo, ki me je čakala na postaji. Odgovoril mi je, m . V tej propagandi je vprežen tu- ¡ up demokracija" . , . Senator Claode Pepper Is Floride se ie vrgel e kampanjo sa odpravo volilnega davka aa lega. Sonat lo urgtral na epeelotlo potrebno sakonodalo in aa a lom samerll lušalm burboncem. Vsakega nekaj Sprtngfleld. 111. — Spomlad po koledarju je sicer tu, toda mesto toplih dni imamo mraz in vihar. To leto nam nič kaj dobrega nc prinaša. Po eni strani ao cikloni In viharji, po drugi pa stevke In breapoaelnoat. tako da bi lahko rekli, da Bog in bogatin skupaj držita Ttikaj so na stavki rudarji, ki zahteve jo pokojnino, in oicer $100 na meneč ko premogar izpolni 60 let bt ki jO delel pod zemljo 20 let eli več in si svo)e rrmučcnn telo tako Irgarrfl, da se komi j pokonci drši Ne dam dosti na Johna L. Lmvisa. kajti on je bil prvi ki je bil udaril po kansaškfh premoga rJih In dal zapreti njih vodjo Alekaa ftoaata ter j«a tudi isash čil Iz unije, ker m hotel bhi pokoren industrijskemu zakonu, ki ga je potrdil tedanji kanseški Pomladanska priredba društva Lilij* Milwaukee. Wla. — Sonce je pričelo obsevati in slišimo že peti ptice, ki oznanjajo lepo pomlad. Društvo Lilija je že od Ustanovitve osvojilo dan pomladi za svojo prireditev in se tega drži še danes. Torej opozarjamo našo javnost na pomladanaki koncert, ki ga bo podala Lilija na dan 18. aprila v South Side Turn-dvorani, začetek točno ob štirih popoldne. Če samo omenimo, da bo pel moški zbor Lilije, že to pomeni, da bo kon-oert vreden več kot je določene vstopnina. Zbor bo pel nove peemi. Ne zamudite te redka prilike, ko bo zopet lepo donela naša slovenska pesem. Društvo Lilija je aktivno in napreduje v članstvu, kakor ki-dl na kuhomem poljii. Pred kratktm pa je bil organiziran tudi mladinski pevski zbor tc(?a druftva, kateri bo prvič nairto-pft na nedeljtffci priredbi. Sliši se, da pride slovenski Janez na našo priredbo mesto v New York. Nekdo mu je nam-reč povedal, da ae bo ser vi rs I > kueen prigrizek, zato se je odlomil. da raje goetuje med domabi-mi kot med tujei. To bo smeha ne koše! Na programu bo več drugih muzikelnih in prvakih točk. ki nem bodo sbudile spomine na neše mlada leta, na rojstni kraj, kjer je tekle naša zibelka Naj I» 18 april dan varh Slovencev in bratov in sester neše mogočne SNPJ. He pozabite odeleštti e» seje. ki ae bo vršilk IS aprila Na dnetrrem rertu bh oNiarj vafnrva zato Je neobhodno potrebno de ste vat nevanči Jofm Dobnlrb t gwfll hensyja wallacea vchicagu (V ogromni rfvbratif čikaškega stadiona, ki jo je do zadnjega kotička napolnila množica 23,000 ljudi, ki so plačali od GOc do $3.40 zA vsak sedež, je v soboto 10. aprila nastopil Henry Wallace, kan-didat za predsednika Združenih držav na listi NOVE STRANKE. Njegov govpr je po radiu oddajalo omrežje Columbia Broadcasting Cp. Tajništvo Sanaa je pre ' skrbelo Slovenski prevod govora, ki' se glasi:) Nadj>isi v časopisih postajajo čedalje večji, čedalje bolj drzni in črni in komentarji so vse bolj historični. Mi pa smo dosegli veliko napredka v naši borbi za dosego miru od tistega čaaa malo manj kot pred enim letom, ko se ie tukaj vršil historični shod. Pred enim letom še nismo bili organizirani. Bilo nas je veliko po številu, toda ločeni drug od drugéga pri dehi za mir. Naši glasovi so se komaj slišali. Tóda nocoj smo močni! Imamo organizacij, ki anejo govoriti tisti jefcik, katerega politikami razumejo — jertk glasovnic! Našo mbč lahko merimo z his-valom laži, žalitev in klevet, Ki so naperjene proti nsfrn. Srečrti smo lahko, da imamo rtófcoj priložnost za oddfcjtfnje iégá govora po rttáfíü. Dbseiemo lrfhkó preko tega Sttfdtoifa v domovi nfl'Sih sosedov in prijateljev. Dosežemo lahko ljudi, ki nas poznajo le po popačenih poročilih v njihovih časopisih. NdŠa moč pa je dvignila strah in grozo v taborišču sopotnikov reakcije. Opkastt Je po tisku Le tu in tam p*éko radia, na stičnih shodih ko je ta, ter z agitacijo od hiše do hile, imamo' možnost doseči naše aodriavlja-ne k našimi načeli in z resnico Tisk in večina ostalih kbmuni kalnih sredstev so skoro vsa v . službi ljudi in interesov, ki u« stvarjajo histerijo in Ms tipajo v vojno. Dasi minimizlrajo resnico, lahko tu pa tam s jx>veče-valnim steklom in tenkočutnim silušalnikom vseeno naletimo na upa polno novico v tisku in oc. strani komentatorjev. Peed nekaj dnevi sem zagledal v mojem jutranjem časopisu skoro v oglasih pokopano poročilo načelnika Associated Preaaa v Moskvi. Poročal je, da v ruski prestolnici ne more najfti ni-kake govorice 0 vojni Pred dvema tednoma je ¿o ra dijskem omrežju poroča! Howard K. Smith in opozoril, da ni nobenih ruskih čet v Cehoelovaki ji, v Trstu, vjtaliji, v Grčiji ali na Kitajskem in zélo pametno je pripomnil, da . . j* težko vojskovati se z napadalcem, če napadalec nikjer rré napada." Toda iz Washingtona prlhajá jo poročila, da vojna lahko iz bruhne v 'par tednih ali mesecih Z vojno straši velebizniška vojaška alijanca, ki vlada našo deželo. To dela, ker je vojna do-bičkanosna. V imenu *narOdne zaščite* se potem lahko brzdajo strokovne unije, socialna zako-1 nodaja se lahko odlaga, kampanja za vojno oboroževanje se pa lahko nadaljuje! Profit« tfrosi nevarnost Množična histerija, ki jo hočejo ustvariti s poročili o miste rioznih podmornicah, o nevarnosti svobodnih volitev v Italiji ter na vse pretege izverižena poročila o vsakem mednarodnem dogodku, je dobičkonosna za malo peščico ljudi, toda nevarna za večino. Varnost Amerike ni ogrožana. ; Ogrožani ao le veleprofiti ameriških monopolov. Množična histerija je učlnko vit način za kontrolo misli. Na praviti hočejo zastor histerije, da M ljudem preprečili misliti. Preplašeno ljudstvo ne vprašu je. tn kadar ni treba odgovarjati na vprašanje tistim ljudem, ki so se namenih, da vsepovsod zdrobijo težnje preprostega ljud «tva, tedaj lahko nemoteno sledijo svojemu doMčkanoan^mi namenu Izkorittajo strašenje za izžemanje profltov na račun delavcev in farmarjev po vsem svetu Poslužujejo sé pialen Ja da zadušijo proteste proti njiho vim lastnim strtrmlesm Izrabljajo strah«»venje. de <1 zagotovijo kontrolo doma in v i nožem stvu. Toda zmagati pa ne mo vcepili neóut do feaopisnlh komentarjev 0' njihovem slučaju. Naše časopisje nam pove del tfcteg», kar m dogaja, teda nam ne pove, zakaj se dogaja. n art hé milijarde dolarjev od a-rrieriSkega ljudstva za Oboroževanje. Ce bo vsota premajhna, katero jim dovoli kongras, tedaj ahko pričakujemo nov val poročil, katerih namen je jaovečatl preplašenost v deželi. Letalska industrija se naj • nacioaaliaira Ta teden sem v dveh govorih razpravljal o zgodovini Vojaške etalske industrije ter stavil r\ekaj pozitivnih predlogov za nacionalizacijo te industrije, da si ameriško ljudstvo prihranilo milijarde dolarjev. Ta pred-j ug je vreden polne, odprte in neomejene diskuzije, toda večina našega takozvanege svobodnega tiska ga je ignorirala. Ko sem to ere tov, da moremo delati zdrave, demokratične zaključke.. Tode ne dobimo jih. Povest ameriškega delavstva ki si fftče dostojne mezde in de lovnih pogojev, je povest o gromnih dobičkih, o padejo^ resnični mezdi ter o sorodnih človeških pMileinflt. M so po-sladica tega Ndftli boste poročite o stavkah ha prvi «treni, dobičkih na zadnji strani — pravega poročila pa nikjer, Klevntškt delavci iščejo zamen časoplenih poročil o svojih ptfWemth glede preživljanja, problemih, ki jih silijo k stav kanju. TiskarJI-stavct, člani ene izmed najstarejših unij, se čudijo, ko čltajo. da je Taft-ttartleyjev zakon, z obnovo vladhe injunk-clje, podvig k 'Industrljalneme miru ' Premngerji. M Iščejo načft ae pošteno pokojnino za one dni ko jih starost ali nesreča ali bo» Povedo nam, da bo na milijone italijanskih državljanov volilo 18. aprila za komunistično In socialistično tfsto. toda ne povedo zakaj. Ne povedo nam, da se italijanski narod bori za osvoboditev Iz jarma velikanskih m t VET A 3> Gr$hi notoi in mtdmrodna reakcija Š. tellakov vGr*ki parlament-ne zastopa grškega naroda," je pisal v atenakih listih bivši ministrski predsednik Cuderos. Kakršen je parlament, tafKAna je a>'i Hk tudi po njem potrjena vlada. Glasilo liberalcev "Vltiia" pa plfte, da v Grčiit nt vlade, marveč samo brezglava skupini ministrov, v kateri počne vsak, kar mu ugaja Chiki politiki in tfsk ne Samo fcvefa krila, mSrvei tudi centra m cčlo zrrtet no desiVfeafSke smeri nc nfcnehoma poddorjajd ne- in fevdalnega agrar- predstavniški značaj grške vlade. ia. Povedo nam, da Kdo pa vstopa v vitftfe. ki se tako Lr < , ImiiAnivLn itllilM. ' DOPOiitO meniavrfio? Kdo so ti monopolov nega sistema ____________ _ , bi velikansko levičarsko glaso-' pogosto menjavajo? Kdo so ti vanje v Italiji ogrožalo našo var-. ljudje, Vsi ti poslanci Tn ministri, nost, toda ne povedo nam. da se ki «o spremenili OHHtov boje demokratičnih volitev v fašizma*» Vččlna ¡žfaefl njih sbH Italiji le oni, ki se boje. da se »nanl kot tuji T* Ijtoff« ogrožajo privatni ameriški m-'» surtiTJiVo, tračno pnfltično pns teresi, da volitve ogrožajo pri tcklostjo, so sorf&ovsli v reak-vatne dobičke, ki se delajo na cionarnih zarotah fn najrazllč-račun ameriških davkopiačeval- nejših DoUtfcnlh pustolovščinah cev in italijanakih delavcev in Nekrteri izmed njih so znani kmetov. 4 i kot nepoaredni pomagači nem ških okap^oi jev. tak je poslanec parlamenta Turkovasilis, čigar sodelovanja s Nemci celo listi ne o poslanec Ne povedo nam. da smo trn-prav (Tí zé dve miRjerd! dolarjev ra vaërfevanje nezdrav« spodačfltMt^ i!NNM| smo žapraviH ta denar aVhe bi cfobiH konfrolo rted ffalljan-sko (¿ftite industrijo. <«r ¿a ra« šlrjehle imttiikiti el«*tri*n*h, avtomôtîvrilfi, žltnišklh korport-cfj fh tračnih črt. Pnevijo nam, da moramo vzdrževati korumpuano diktaturo Čiang-Kačšeka, katerega je zavrgla več ko poloViea kitajske ge ljudstva; toda ne pevedu nam ¿emu. Ne povedo nam, ¿emu naša potrošnja štirih mihjard dolarjev na Kitajsttet* ni rodila rezultatov, M jih želijo. Ne povedo nam, čemu je btt general Marshall prisiljen podpirati to pomoč Kitajski proti dokazom, jih je aém Videl in ÛiM in tf švoji lastni sodbi. Ne pt* vedo nfam, «emu je senàtor Van-dénberg prilril piafvo psroéHo kritizira KCrtfpctjo Cfangove vlade. Ne poveOrtbl razširjenje privatnih ha Kitajskem, (fcortèfe firï *m 1 [TO aoiarjov . , , K, rave ga go- Rar »odrtovaOja z Nc ir ra pernee i^.M^Jl ^ Kulumvakis, ki isjavlji im oljnim druübék d*'**™"** " v rreeven ao * m éélrnàm MÍ' samo kvizlingi tak je Tsal- mentu, da ao baje rešili čast Grčije, darisov minister Mavromihalis, (aščst, katerega so Angleži med vojno vtaknili v jedo zaradi z vase s Sovražnikom, Tak je drugi mfaiišter Teotokia, organizator kaeenskšh bataljonov med nem Ške okafpecijo in oegaftizator po-tvorjenih plebfanftov v letih ms m M*. Tak je namestnik mmi ; strskeff* predsednika Vdnizeloa. ki J« že pred II leti pomagal Me-Mu <11 aagotavljal Juriju II da ge1 llber0ei podpkvjo. Tak je minister 0som. I^Avmo »lavo uživa v dežel Papandreu. Mot Je prvik brer pomembne "socialdemokratsko '^Jstranke," ki jo je akrpucal lam w Ta "socialdemokrat,- ki je zdrk nil v blato fašizma, je najhujši sovražnik grškega ljudstva. Jeseni 1*44 je poslal Papandreu Churchillu tajno brzojavko, kateri ga je prosti, naj nemudo im pošlje angleške čete v Grči jo, ki ao jo osvobodili partizani Papandreu je glavni krivec tra .'asm** a» m « ti i i awsi .nfi «m^H» jlne prepustiti mesto ministrske- umiiiA omovA • ga predsednika monarhlstu Mak f jn graditev Heke. Lanski pro-simosu, ds je sostsvil na vides uram sa obnovo in graditev je bil préselen za 45' i. V določe- Zmanjšanje inAusttijahùh nesreč ítuúih tovarnah Ni dolgo tega, ko je bHa v teku kgmpania, znižanje nezgod v malih tovarnah šlrom dež prirejeni v posameznih državah, je sodeloval tudi delavski de f>ajtment. Ime kampanje je bilo 'Varni obrat" Kot izkazujejo nedavno objav katere cžele V ctlj je bil kampanji, Ijene številke delavskefts depart-menU, se pripeti 707« vseh In-dustrijalnih nesreč pri delu v malih tovarnah, katerih ne doseže gibanje za uvedenjč var nega obrata, kakor večje tovarne. Zato pa so tudi poškodbe, ki jih utrpi delavec v majhnih obratih, največji tovrstni pro-»lem dežele. Inšpekcijskim oblaftlm nudi delavski oddelek vzgojni mate-rijal, ki pomaga pri prizadevanju zmanjšanja nezgod pri déle gotovih Industrijah. Posebni seznami in navodila v poljubnem jeziku kažejo, kako ae Je ogniti nezgodsm v maTfh indu strijah za proizvodnjo Zlatnine, opreme, pohištva, opeke Nd Po potrebi Je tozadevni orad delavskega departmenta pripravljen nuditi navodila proti nezgodam za razne mate industrije in obrate, obrti tn poklice Dclsvski ursd, ki tms v svo jem področju skrb zs omejitev industrija]aih nesreč, "je v teku kampanje imel razgovore z nad zorni ki državnih delavskih od delkov, da se preprlčs o potrebi rešitve izrecnih problemov m o koristnosti a porabe na jnovej-tth metod znlAevanta nezgod v posebnih industrijah Vsaka tov sms ali delavnica more seveda najprej pregledati svoj seznam nesreč prejšnjih let To pomaga nadzornikom, de metod, ki so koristne In katere se skuta Uvesti tudi v male obrate ter male delavni©*, Po-srtmo Je poftebno. da so delav d sami setnanjent s metodami, katere Jfh obvarujejo pred ne-/godemi. V tem pogledu Izur-jeni naddeiavd ali tovarniški nadzorniki pa tudi lahke preprečijo veMKo Število nesreč. Male toVante seme ao bile vspodbu tatre, da podelijo negrede za he-redim zmanjšanje nezgod pri de hs v hjih prejetjih aH delav mcah. Program zrdžanje neitfod pred videva hidf ustanovitev odho rov se stoječih Iz deievoev in u-prave Naloga lakih odborov je, da preiščejo v/mke nezgod, ae o letih posvetujejo z delavci pri jfefoeem nevei dem delo in v smislu skupnih nasvetov osvojijo program vai nosti, ki Je koristen delavcem In malim tov ar nertem Nadvst važno namref-je, ako nosi odgovorne* za varnost v obratu delavec sam s sodelovanjem m brige delodajalca Na ta način se bo moglo doeeči rnetno zHŽanje nezgod pri delo v mah h ifltalnp, Mnoge drftave ae «eni me jo sa nov na«n fefc-vanje prohlems nezgod v mali Indostri)!. Odredile so posebne študije m pre gted nesreč V gotovih prede I jih Moder so sHuirene male industrije in vse i/gleda, da ae tako aestavfjo tabele, ki kaierkaj je posamezne države km zvezni de vzrok večine neagod in koliko, levski urad zenimefo zelo resno stanem Kril je. ker mnoga za znižanje In e dog lednem če mala pstdvzetje m vodijo seama-' so, ze odpravr» tndustrtfslnlh ne-nas nesreč v svojem obretu Tem sreč ki puste ra seboj toliko je pajeanjeno. da je selo važno pohabljenih, deloma rejo kajti podc^njdjejo ljudsko feren prism, ds zapustijo vodim rekorde glade im** In tmH trajno pedkodovs- pemet in pogum lutrudljivo »n važno rtdo, ao se(teafe t«4ie dobe tudi pmre-.nlh delavcev, klenem fm pome- ' letalska industrija »n letalski navadili pre/irat« nenakkmje hen pook v trm I ,fdlo ikaimmskn in 'mart, ki jim Jo nudi tlak V sa- V S," od oktobra 1943 pa se je začel skupaj i Nemci boriti proti četam BAM-a In od takrat je odkrito sodeloval Nemci. Grški tlak je objarvii fotografije, na kfterih je Zervas fotografiran skupaj z nemškim vohunom Bickelom. &V)careki list "Vorwaerts" je objavil «Javo pomočnika načelnika italijanske protlšpijonaže v Grčiji, v kateri je rečeno, d« je Zervas sluAH italijanski špijonašf In ovadil ekupiho grških generalov, ki ao ae hoteli upreti okupa torju. Zervaeove tolpa ao leu 19M terorizirale mimo prebival stvo. V juliju 1944 so poklale samo v onem okraju 500 Albancev, v avgustu pa še 700, posilile so na atotine žena, požigale hiše in plenile Imovino. Za te "za-}*Kige" so dali Zervasu generalski čin. Po vojni je ustanovil Zerv*g fašistično "nacionalno" atranko in se pri razbijanju demokratičnega gibanja večkrat udinjal atenskim fašistom. In ta krvnik demokracije je poatal minlater za državno varnost! Na njepovo po velje je bil ubit član CP kom-partije Zevgos "Zervss meni," je izjavil v tej zvezi ZahariadeN, da je le«e organizirati umor Zevgosa v Soluntf, kakoi pa ae v gorah spoprijeti s silami generala Markoaa In njegove armade," Po Zervasovlh navodilih ao aretirali 16,000 demokratov In jih brez obsodbe izgnali na zapuščene otoke. Potvorjene parlamentarne volitve so Tsaldarisu pripomogle, da je postal v aprilu 194« pred sednik vlade, Bevin mu Je poslsl brzojavko, v kateri je Izjavil, da smatra angleška vlada volitve za svobodne in pravilne In da bd novo grško vlado varstranskn podpirala Tsaidaris pa je na zval v časopisnem ¿lanku Bevl-na kot "velikega hi dragocenega prijatelja Grčije " # lirika javnost Je ožigosala Taeldefisa zato. ker se zsteks v svoji proti ljudski dejavnosti k nsJpodlejMm političnim spletkam Tsaidaris je svtor krutih protidemokrstičnih zakrmov In ukref>ov, on Je prvi dpi p#hudo. da rajdrfjefb svobodne sindikate In vzel zastavo tako Imenovanega "anttkomunizma" v svoje ro ke "Grčija je trdnjava proti komunizmu v Sredozemskem morju," je Izjavil Tsaidaris ameriškemu dopisniku. Tsaidaris Je «vtut izzivalnih In klevetniških izmišljotin o aodelovanju balkanskih demokratičnih dežel v dr žavljanski vojni v Grčiji Karterisevr. pohlep po oblasti m diktatorske skomine mi od tu Jfle Tsaliterisu marsikaterega dosnb erskegs politika T se I da ris al nHl v sedenjem par iament^i ni mogel zagotoviti polne podf*> re. Lani je v šestih mesecih pet kret hresuapeioo pnakušal rsaš»-rili »vaja vlado / /astopMk« ilan-ttuarskiti strank, Melo pred Tnimamrvo "grško aktijo" K mr»ral Tsaldar»» ne migljej is Ui* Koalicijsko vlado, tsildaria pa si je pridržal portfelja podpredsednika in zunanjega ministra Na koga se opira monarhistlč* na vlada in kdo jo podplfa? Prva njena opora so bankirji', industrijalci, lastniki ladij in veletrgovin. Vsi so tesno povezani tujim kapitalom in popolnoma odvisni od rtjtga. Samo monar-ho-fašistični režim jim omogoča, da bogatijo ob izkoriščanju širo klh ljudskih množic, ki životarijo v kakršne svet še ni videl. Poleg tega pa vlado podpirajo špekulanti in kulakl, ki so obogateli med vojno, ko so sodelovali z Nemci. Tudi višji uradniki in razni "dostojanstveniki," ki povsem neupiavlieno uživajo najranfl?- nem roku so zgradili 37 stanovanjskih hiš s 195 stanovanji. Gradijo jih še 8 s 142 stanovanji. Kazen tega zidajo 10 javnih poslopij. Popravili so 79.000 m» uličnih cestišč Z izrednim kreditom 100,000,000 dinarjev gradijo 1HR stanovanjskih pošlo pij. Doslej so popravili po-i škodovaiuh hiš. Za vsa gradbena dela izrednega proračuna in iirednega kredita so porabili 108,029.025 din. neiše ugodnosti, se na vse načine oklepajo monarhofašističnlh go spodarjev, kšr se zavedajo, da bi te ugodnosti izgubili pod demokratično Obfantjo. In kohčno so vladi na uslugo še reakcionarni oficirji, policija in reakcionarni vrhovi duhov^ fttlrie Z nebrzdano demagogijo si vlada pomaga, da vara in priteguje na svojo stran dal zaostalih kmetov IVi ls družbenih razredov izločene elemente. V najboljšem primeru obsega ta "oporš" fašistično-monai hlstlčnega reži ma Okrog 15' t vseh prebivalcev, Brez tu lega vmešavanja v notranje sadeve Grčije, bi se ta fc-žim ne mogel obdržati na krmilu niti en mesec v obrambni sklad! Prispevajte Val darovi aa obrambo Enakopravnosti. Prosveto la Prelet ar-oa naj aa pešUlaJe aa nsslovt John Pollock. 24411 Lakaland Blvd.. Euclld 21 Okle, lr. I^ofiock Je blagajnik obrambne-ga aklada. Borba proti raku Tisc^e tujerodnih Američanov bo umrlo letoa za rakom, ker niso poučeni o zasledltvi znakov te bolezni v pravem času, je dejsl eden vodilnih članov Ameriškega društva proti raku. Elmer H. BobeL newvorški Industrijske, ki je na čelu kam panjskega odbora tega društva za 1. J948, je isjavll, da preti bolezen raka milijonom Američanov vseh narodnosti. "Sleherni Američan bi se moral živo zanimali za skorajšnji poraz te strašne bolezni," je rekel Bobst "Treba je več vzgo-je v tem pogledu, da morejo ljudje spoznati 7 snskov nevar-noatl, ki lahko jjomenljo začetek raka." Kampanjski načelnik je dodal, da Je bilo razpodeljenlh mnogo tisoč letakov oplsuiočlh prve nevarne znake te tmieznt prehl valoem različnih narodnostnih ozadij Prevajalci so Iplsali potrebne informacije v španščini ter v poljskem, Judovskem In italijanskem jeziku. Letaki v drugih je/ikih so v delu. "I^eto za letom se v Zed. državah viša Štfcvtlo smrti vsled raka," je dejal Bobst, "Številke naraščajo etaMo v sleherfti skn plin prebivalstva. Nihče ni va ren, kajti rak končno prizadene enega od vsakih dveh domov v Ameriki. Ubija ljudi katerega koli Izvora " Posplošenost te bolezni pozlvs Američane vseh ozadij k razšir Jen Ju boja proti raku, Je nagla sli kampanjski vodja Društva »proti raku. "CI1J kampanje Amerlškegs društva proti raku v I. IMH je /brati ffl milijonov dolarjev," pravi mr. Bo1>st In pojasni, "da se bo denar porabil ra financl-ianje znsnslvenlk«n'. ki skušajo v laboratorijih in bolnicah dognali vzrok in lak proti raku Denar se potroši v svrho izobrazbe liudi. da si rešijo življenja. Končno je depar rabljen za zdravljenje /a rakom bolnih,"| Bob*t je Izjavil, da se Iki ras Iskovalno delo razširilo In rav-noteko l/<»braževalna prizadeve-nja, In sicer v obsegu nsstaja. joflh potreb "Računamo na tujerodne Američane. da bodo stali ramo ol»! rami c ostalimi Američani v kampanji, katere cilj Je Izvede-nte kufarskr borbe proti raku,' Je dejal mr f)obst (jfPEtVfO DELO nove toveine za ptedelavo se dja In povrtntne v Banja Luki !k skromne poakuane p'istaje, ki Je mia ustanovljena lets 1945 # je rarvila tovarna »ednlh In ČKtdh kon/etv Glavno tovar nitko poslopje sn /gradili lani IwHos bodo /gradili šr dru»/» «tel rtsvne^s dKtllM poslopja Toverns |e že lani un|ieén«i obratovala "Ma^Lliesio . nadaljujte s kraijenjMi » , edrabljanih maščob! 4 Tt savsšSt M tiMur "Moja veat rrtl ne dovoli zsvrečl ene same kaplja odrabljenih maščob, ko vem, da ao še vedno Zelo potrebne. Vlada pravi, da Je 1 današnje pomanjkanje maščob in olja še /elo resno. "jaz sem vzhlfcna ko vidim koliko dodatne masti lahko shranim , , , s pietapljanjem odrezkov, posnemanjem masti raz omak in z ostrganjem mastnih posod, Gotovo mast spet uporabim, toda vedno Še kaj ostane kar Je vredno sptavlli! 'Hlr i» kdaj pomislili, ds je odrabljena mufcčohe edina od kuhinjskih odpadkov, ki se lahko »premetu v gotovino9 To si je viedno /spomniti v 1 teh dneh visokih Živežnih cen " rZKOTAJTIC OtlkAH-UKNK M\m>HK Ali Me Preevele t Podpirajte eve| MMI PRED SONČNIM VZHODOM NOVELI t (Nadaljevanje) "Zdravo, zdravo, sosedje!" 1 "Zdravo, zdravo!" »o odgovarjali Pustarci zmedeni. Otroci, dečki In deklice, a tudi odrasla dekleta so samo strmeli. Le oči so odzdravljale. "Kako je?" "Slabo." "Vedno slabše." Marko je stopil mednje, podal vsakemu posebej roko, mu rekel besedo, dve—isto so storili njegovi tovariil—nato pa stopil proti tehtnici. Obstal je pred orožnikom, ki je že ves čas spreminjal barvo, in grabil za puško. "Kaj pa vi tu, gospod orožnik?" je Marko vprašal. "Koga morate stražiti in pred kom?" Orožnik je molčal. "Odgovorite!" Vse je strmelo v orožnika, advokata, lastnika mlatilnice, zapisnikarja in advokatovo mater in ženo, ki sta bledi ko zid stali pred žitnimi utrdbami. Zdaj so jih imeli pred seboj. Tam so oni, gospoda, na tej strani pa Pustarci, reveži, trpini. Toda ta trenutek so stali na čelu Pustarcev Štirje oboroženi vojaki, zato se niso bali onih tam preko. "Odgovorite!" je kriknil Marko še enkrat. "Naročili so nam," je /ajecljal orožnik, "naj pazimo, da ne bi prišel kdo ifl zažgal mlatilnico. Drag stroj je to . . ." "Ne govori več, kakor te vprašujem! Daj puško in municijo!" Orožnik je izročil puško in torbo z municijo. "Stopi sem!" Orožnik je že stal med dvema partizanoma. Marko se je okrenil, k zapisnikarjema. "In vidva?" "Popisujeva," je plaho odgovoril davkar, a njegov tovarii ni mogel spraviti besede iz sebe. "Kaj popisujeta?" "Koliko zmlatijo. Koliko morajo dati rckvl-zicije." "Samo rekvizlcije?" "In koliko za našo ..." Davkar se je zapletel, se zmedel, a se takoj popravil. "In koliko za četniško vojsko." "Kje imate knjige?" "To. Moramo," je davkar skušal najti rešilno besedo. Davkar in občinski uradnik sta izročila knjige, Marko se je okrenil k Jocu, lastniku mlatilnice. "Za koga mlatiš?" "Za Pustarce!" je odgovoril Joco skoraj ravnodušno. "Samo zanje?" "Tudi za gospoda advokata Milutina Milutl- noviča" T "Za koga še?" «Joco je začel iskati besede. "Mlatim. Mlatim za naše ljudi. Za ljudstvo." "Lažtš! Mlatiš za Nemce, za Nediča, za Dra-žo! Mlatiš za okupatorje in njihove hlapce." "To je moj poklic, moj zaslužek . . ." se je Iz- govarjal Joco, ki pa ni več čutil trdnih tal pod seboj. "Molči!" ' Marko se je okrenil k advokatu, ki se mu je posrečilo, da se je umaknil za dva, tri korake. "Vi, gospod advokat Milutin Milutinovlč, torej še vedno jemljete polovico pridelkov?" "Zemlja je moja," j« odvrnil advokat s slabotnim glasom. "Davek plačujem . . ." "Kam spravite toliko pšenice, koruze in fižola?" "Dam za rekvizicijo, občina mi vzame, četniki pridejo..." , "In ostalo?" | "Prodam, pri hiši je potreben denar." "Kaj pa z denarjem?" "Kaj pa z denarjem?" Advokatu je zmanjkalo glasu. Tedaj se je Marko okrenil k Pustarcem, ki so gledali nanj in na tovariie, kakor da ie vedno ne verujejo, da je res, kar vidijo in slišijo. "Ali ste ga slišali? Vi se mučite, trpite, stra-date, on pa kupiči denar. Tako dela že deset, dvajset let. Celo zdaj med vojno vam ne more prepustiti niti zrna. Točno na pol. Seveda, zemlja je njegova. Davek plačuje. Podpira Nediča, Ljotiča, Dražo in Nemce. Poglejte ie ostale! Dobro si jih oglejte! Joco' pravi, da dela za ljudstvo. Res, trudi se, da dobi nemika in izdajalska vojska čimprej kruh, da bi se laže borila proti Rusom, proti nam, proti zaveznikom. In zapisnikarja? Prodani duii! Pustarci, aH so to vaši ljudje? Ali driajo za vas?" Tedaj so se Pustarci zganili. Nekaj jih je stopilo naprej. Med njimi dve ženski. "Žive od nailh žuljev." "Pijavke!"- ■ — • - - • In že se je plaz, ki se je začel trgati med ju-žino, pognal po hribu navzdol. Pustarci so stopili ie bliže. . Tedaj se je Marko spet oglasil. "Sosedje!* Čakajte, ie malo počakajte! Čas sodbe bo kmalu priiel. Nihče ji ne bo uiel! Okrenil se je k advokatu ln njegovim ter nadaljeval strogo, ostro: "Priiel bo dan sodbe. Gospod Milutin Milutinovlč, če si hočete žiljenje dotlej podaljšati, ne prihajajte več v Pustare po polovico! Ne po pšenico ne po slamo ne po koruzo in tudi po fižol ne! Poberite se zdaj. Tudi ti, orožnik! A pomnite eno: če izdate, kdo je bil tu, boste izgubili glave!" Markovi tovariši so sneli avtomatske puike. Advokat Milutin Milutinovlč, Joco, oba zapisnikarja, orožnik, advokatova žena in njegova mati so se naglo okrenili in skoraj utekli po njivi proti cesti, ki je onstran nje vodila v mesto. Na njivi je nastal živahen pogovor. Pustarcem so ne odpirala srca. To, kar je bilo leta in leta, že desetletja, potlačeno, je prihajalo na dan. čutili so se ljudi. "Sosedje," je Marko spregovoril čez čas z ad-vokatovih vreč, "nai čas prihaja. Žetev dozoreva. Italijan in Nemec bosta kmalu na tleh. Z njima tudi domači izdajalci. Ne bojte se jih! (Dalja prihodnjič.) "Uomo Qualunque" Bogomir MsgsJns Bilo je tisit teden nekaj sončnih dni, a v gozdu je vseeno prevladoval miak in vlaga je puhtela vsepovsod Iz gnilega listja »n dračja po krajih, kjer se.je sneg že stopil. Vzel sem v roke knjigo, staro znanko Vojno in mir. Kdove kdo jo je privlekel gori na Rog, na našo postojanko. Že dolgo nisem čl-tal kake knjige, ki bi se ji reklo roman Skoraj nasmehnil sem se. ko sem gledal veliki naslov in nad njim dosti manjšega: Tolstoj. Kje so sedaj čisti čas i. ko smo obravnavali take stvari kot na pr Vojna in mir. Ne-premagljivn hrepenenje, da bi znj»et čltal nekaj velikega, me je prevzelo in iiajMitil sem se s knjige» i/ gorda proti jasi. ' Kam greš," me je vptašal stražar tam na koncu /akamufllrane poti. •Cit at grem, Jaku," sem od g o-voril lesno- roman grem čltat, velik tornan Vojno In mir.'' Jaka me je pogledal tačudeno in ni vedel, kaj naj bi pripomnil na to Tam nekje «hI Soteske se je slišalo hitro in besno streljanje strojnic in treskanje nun ie par ur, Podobno streljanje1, dasl iz vet je daljave, je bilo *lišatl tam od Poloma T«, se pravi—če Nemci preberejo bodo udrlt če* Poljane ptoti Starim /a^am, na prej Še malo proti ('rrnošniicam in potem so tu pri naši postojanki. Jaka si je gotovo mislil: "Na)brže se rru malo mesa, da gre sedaj čltat roman ko nič ne vemo, kai bo zve»ei ali rnoida že čez par ur Če bi v/el s seboj Ljudsko pravno l> Poročevalca, hI ne bilo čudno, toda tako ogromno knjigo. "Nemci pa niso tisti dan in ne ie bodoče dni prodrli na Poljane, ne do Starih žag, ne do Črmošnjic— naši so vrgli Nemce nazaj tja do Žužemberka, /čudno je to, drugi se bijejo v taki bližini, ti pu eitaš roman. Zapeklo je v duši kot pekoču vest—tako vem je zapeklo tudi tovariše na postojanki, toda v tem ozlru nI bilo mogoče kaj storiti. Postavili so nas sem gori in tukaj je bilo treba delati, dokler ne bodo uka/ali naši drugače. Tolažilo nas je to, da od nase točke tja do Kočevja, glavne centrale Nemcev, nI nobene nase postojanke več, da smo tafcorekoč hote ali nehote na nekaki pred-stražl. Prišel sem do Travnika. Partizani ru poznate dobro: nekaj do tal porušenih hiš. Do njih prideš do čisto porušene Komar-ne vasi n\in»o čisto porušenega Ribnika v pičli uri. Visoko je - kar bli/u sonca se ti včasih zazdi in nejiopiana samota je tam. tišina taka. da te zmoti še-lest tistih par bukovih listov, ki se jim |e posrečilo oatatl če« /irno na grmu. Prav blizu tam je velik hrast. Tudi na njem je še ostalo nekaj listov, a sneg pod njim se je že preti dnevi daleč naokoli stopil ves. Prav tu nekje je bil v roški ofenzivi hud spopad med našimi in Italijani Naši le/e *e vseh vaseh so dimniki ostali celi, če prav do vrha čisto črni in ožga ni. Ob njih vznožju vidii obrise nekdanje peči in si lahko predstavljat. kako so včasih na njih posedali rdečelični otroci, kako je na klopi ob i*«čl sedela stara mati in pripovedovala pravljice. Potem pu so seveda prišli fašisti ln požgali te vasi, v dvajsetem stoletju po Kristusovem rojstvu. V dvajsetem stoletju po Kristusovem rojstvu le zopet oživela pravljica Prišel je zmaj med mline matere ln otroke, med ovoje pošastne čeljusti je grabil njihova telesa, da se je kri cedila i*» tleh Izmed krvoločnih čekanov. O Hitler, o Mussolim. t«soč in mnogo tisoč l#t bo preteklo, pa bo vendar oatala ta strašna pravljica še živa med našim ljudstvom, ki nikoli v zgodovjni ni napadalo drugih ljudstev. Zmo|u |e odsekanih šest glav, sedma Je ostala, impei lali/em, njegov blagor pa je "Kdorsibo-diN—"Uonui qualunred njimi naslednja nerešena vprašanja: Potrebno je bilo razbiti enotno narodnoosvobodilno gibanje Osvobodilno fronto, to se pravi poiskati izdajalske elemente in jim istočasno dati pomoč z metodami zastraševanja koroških Slovencev; nato pa s terorjem nad koroikimi Slovenci dvigniti moralo tistim avstro-ioviniatič-nim elementom, ki bi lahko bili resnična ovira razvoju naprednih sil na Koroškem. Če napravimo kratek pregled kolonijalne prakse britanskih a-gentov glede njihovih metod za* straievanja, se moramo zavedati dejstva, da se Imperialisti v odnosu do kolonijalnih in zatiranih narodov v novejši dobi poizkušajo skrivati za plaičem za-padne "demokracije". Vendar kljub vsej rafiniranosti končno* ta praksa ne more prikriti svojega imperialističnega bistva. Kot najuspeinejie sredstvo v vseh zasužnjenih deželah so v zgodovini veljala sodliča, predvsem vojaška sodliča okupatorja. Tako tudi danes na Koro-ikem. Spričo strnjeno fronte svobodoljubnih, naprednih sil je danes imperialistom ie dvakrat bolj potrebno, da prikrijejo svoje metode s krinko zakonitosti in justice. Kakina je-bilanca terorja zadnjih dveh let? Prve mesece so bile množične hiine preiskave, predvsem pri borcih NOV, znanih članih Osvobodilne fronte; vse to pod različnimi pretvezami. Istočasno s tem pa neutemeljene, "napol gangstrske aretacije in vdori okupacijskih vojakov v hiie zavednih slovenskih antifašistov. Spričo neuspeha takega ravnanja so britanski agenti pozneje Ubrali pri-mernejio obliko, ki naj bi tudi pred svetom opravičila teror in spletke na Slovenskem Koro-ikem. Pričeli so uprizarjati "strogo demokratične" procese. V času moskovske konference so prvič nastopili pred jav nostjo z večjim procesom, ki se je vriil pred britanskim sodi ičem v Velikovcu. Takrat so obsodili večjo skupino znanih funkcionarjev in predstavnikov protifaiistične borbe slovenske Koroike. Odslej se je vrstil proces za procesom,' skozi vse leto 1947. Potrebno ja, da si ogledamo v podrobnosti ves potek tega "demokratičnega" udej-stvovanja britanskih oblasti na Koroikem. V času velikih manifestacij koroikiVt Slovencev, v dobi mednarodnih konferenc, na katerih so reševali vprašanje slovenske Koroike, so vsakokrat dobili predstavniki Osvobodilne fronte kratke pozive v angleškem in nemškem jeziku. V pomanjkljivo utemeljeni obtožnici je bilo napisano, da so se pregrešili po paragrafu tem in tem, ker so sodelovali s svojo narodno zastavo na tem in tem zborovanju ter so se na ta način pogreiili proti veljavnim zakonom in postavam. Zaradi tega, ker so manifestirali narodno zavest, so delali po mnenju avtorjev obtožnice nemir v deželi, vznemirjali prebivalstvo itd. Taka je bila obtožnica, ki jo je dobil spomladi leta 1947 preizkušeni organizator protifaiistične borbe na Koroikem sekretar POOF-a Kari Pruinik-Gašper. Z njim vred so dobili podobne obtožnice še nešteti drugi slovenski antifašisti. aktivisti Osvobodilne fronte in mladinci, ki so namestili po slovenskih vaseh namesto nemikih napisne table v obeh jezikih. Ta- Njegove ožje sodelavce, ki se pripeljejo na dan procesa z njim vred v udobnem avtomobilu, lahko opišem takole: Po navadi nastopata dva tolmača, prvi je prebegli Nemec—Volksdeutscher, ki slabo obvlada angleški jezik in služi kot prevajalec v nemščino. Drugi, belogardist, ki slabo obvlada nemški jezik, je prevajalec iz nemičine v slovenščino. Oba prevajalca imata lastnost, da surovo psujeta obtožence, čei da ne obvladajo "materiničine"—nemikega jezika. K tej dvojici moramo pri-iteti-še tožilca. Ta je včasih Volksdeutscher, v izrednih primerih pa je tožilec sam policijski organ angleike FSS z oficirskimi značkami. Vsa družba si vedno hadene zelo strog izraz, da bi dala videz resnobe improvizirani sodni dvorani, bivii šolski sobi gimnazije ali iole, ki so jo začasno določili, da v njej sodijo slovenske protifaiiste. Med potekom procesa običajno še koga aretirajo, ker je dajal neljube pripombe. Ob zaključku pa planejo možje .v zelenih uniformah avstrijskega orožni-štva na obtoženca in ga odvedejo na isti način, kakor so že navajeni, še iz dobe Hitlerjevega režima. Vsi procesi, tako tudi zadnji, ki se je vršil že jx> novem letu v Celovcu, na katerem se je priča, bivši SS-ovec izprsil in poudaril: "Da, bil sem SS-ovec," pa so dokazali, da ljudskih mno; žic, strnjenih v enotno fronto, ni mogoče krotiti s policijskimi metodami. Pokazali so, da vsa nasilja, krivične obsodbe in di-letantsko inscenirani jjrocesi ne morejo zlomiti odločne volje koroških Slovencev v njihovi borbi za narodne in soeialne pravice, za priključitev k Titovi Jugoslaviji. * (D. D.. Ljudska pravica) ke so bile obtožnice, kadar so nacistične "Wurfkommande" napadle protifaiistične in če so se ti branili. Obtoženi so bili napadeni protifašisti. Taka je bila obtožnica, ko se je vrnila trikrat udarna I. mladinska delovna brigada na Koroiko, katero je britanska vojaška jx>sadka v Podroščici obkolila in jo napa dla s puškinimi kopiti. Morda bi te napade lahko označili s primero iz živalske basni "Pionirji iz Tihega dola", v kateri pripoveduje volk: "Ko sem prišel* na travnik, da bi poduhal cvetlice, so me napadle ovce!" Najbolj značilna za "demokratičnost" britanskih vojaških sodišč je razprava, ki je bila v jeseni leta 1947 proti tov. Kar* lu Pruiniku, tajniku POOF-a za slovensko Koroiko. Pruinik je bil na njej obsojen že drugič v istem letu, tokrat na eno leto zapora. Razprava je dokaz za "napredek" britanskega pojmovanja mednarodnega vojaškega prava. Tovarii Pruinik je bil obtožen, da je žalil britansko vojaiko sodišče; sodnika Cohena in britanske ter ameriške okupacijske vojaške sile. Obtožen in sojen je bil zaradi govora ob priliki odkritja spomenika protifašističnim borcem, v katerem je obsodil vojnohujskaško agit tacijo, ameriški imperializem in krivične obsodbe britanskega sodnika Cohena na Koroikem. Na razpravi je tisti sodnik, ki ga je Pruinik "žalil", obtoževal Prušnika, da je v svojem govoru napadal Marshallov plan in obsodil ameriiki imperializem. Kot obremenilna priča je- nastopil prav tako Anglež, vodja britanske obveščevalne službe v Celovcu, Gerald Sharp s svojim oprodom, belogardistom Hart mannom, ki je v službi na Shar- povi obveščevalni agenturi v Lubasovega izdelka, 2 glasna, 43 Celovcu. Oba sta potrdila Co-|ti . na ravnem klavirjUt črne in henovo obtožbo, kot posebno ob- bele u ke GlflS enak yen in nQ_ A a AJ<.«..4I,» MA dAMnln /i r% 1A * M*»« »»»»S»»»««»»»»»*»»»«*»»»**»»*« Na prodaj kromaticna harmonika be. bom jioiskal tvojo mater in ji povedal, kje ležli. Da si padel. jI bom rekel, v zmoti in zapeljan. Povej ml le. kdo «i*" "Kdorsibodi," je odgovoril neznanec neslišno. "Milijon ja takih mater." Strmel sem v njegov obraz ln skušal sem razbrati uganko, kdo je neznanec v jaml.8ku*al sem je razmotati Isti dan. sončni dan. In drugi dan. sončni dan ln tre tji dan, sončni dan, potem so zopet temni oblaki zakrili sonce, pridrvele so vihra In moral sam po svojih poteh. Neznanca sem pustil samega in morda le še danes tam gori v tisti Jami težilno dejstvo pa dodala, da je Prušnik celo uporabljal izraz slovenska Koroška, kar je prav tako "vznemirljivo" vplivalo na prebivalstvo. Vsekakor dovolj tehten dokaz za imjaerialistično justico. Ker je ta imjaerialistična ustanova že po vsej slovenski Koroški in celo izven njenih meja že tako "slovita", si jo oglejmo natančneje. Sodnik Cohen je droben človek z našitki podpolkovnika britanske vojske. Njegova ustanova se uradno imenuje Srednje britansko vojaško sodišče v Celovcu ali v Velikovcu ali v Beljaku, kjerkoli pač uprizarja svoj "kolonialni lov". Vedno nastopa ista garnitura, predvsem sodnik Cohen. ter. 12 bombardon basov, 12 akordov ven in noter, drugačen glas. Harmonika je v najboljšem stanju. Prodam jo vsled tega, ker je poškodovana moja desna roka. Zanesljivi osebi jo pošljem tudi na ogled. Cena je $75.00. Pišite ali pa kličite na telefon. John Radez, 753 N. Haugh Street, Indianapolis, Indi-ana. Phfone Imperial 0457. —(Adv.) NAROČNIKOM Datum ▼ oklepaju, aa primer (April 30. 1948). poleg vašega Imena na naslovu pomeni, da ▼am Ja o tam datumom potekla naročnina. Ponovita Jo peavo-čaano. da aa vam list na ustavi "PROSVETA" 8057 S. LAWNDALE AVE. Chicago 23, III_____________________________ Vaia naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem. ...1«_____ V slučaju, da Ja od strani upravniiiva kakina pomota, nas tikoj obvestita, da aa lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SO: Za Zdruft. drla ve In Kan t tednik »■ ....... «.M Za Chicago ln okalloa Ja.....i t tednik i* ..... 1 t ida tka In. ....... s-sa 2 tednika la 9 tednika In_______ ---4.4• 1 tednika In________ 4 tednike In------ _ LM ___UO 4 tednike In____________ t tednikov ln................. 7.10 4.70 IJI Za Evropo )e_______________JU J« I spolni ta spodajl kupon, prfleétie potrebno vsota denarja alt Money Order v pismu la si narottte Pros ve ta. list ki Ja vaia » sme la ene ¿lana Is drnftlaa. ki te dovolijo la ki Uve aH stanujejo aa snem la lstam naslova. V aebensm slučaj« ne vi kot I tednikov Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so priitetl. preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od druline in bo zahteve! sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotične d rutine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniU upravnlltvu lista. In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mors uprsvnlitvo snilatl datum sa to vsoto naročniku ali ps ustaviti dnevnik. PftOCVETA. SNPJ, 1057 t. Laamdale Ava. Chleapa ti. Illinois PrUalsne potujem aaračnlna m Ust Praseata / 1) Ustavile tednik la pa pripOiSe k nseft sledečik članev moje