1ZS. itnilka.
I LUtjiil, i btFfih. 5. juiji 1913.
UVI. Ma
i^^ ^^B ^^r   ^m   ii^^l ^m m B^f IHIh ^H       IH m ^M^M ^H V ^^f ^^^F V
.Slovenski Narod' velja:
▼ Ljubljani na dom dostavljen:
ćelo leto.......K 24 —
pol leta.......9 12-—
ittrt leta     •••••».   6 — aa mesec    •   •••«.   .   2—
v uprtvniltvu prejeman:
ćelo leto • "• • • t . .     K 22'— pol leta ..... # .     , načeto leta • . . # • • •     . 550 na mesec     ••••••     m    190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflora vllea it S (v pritličjn levo.) teUfoa *t 34.
Iikaja vuk šam ivetor tandarti m**el|« la praznike.
Inserati veljajo:  peterostopna petit vrsta za enkrat po  16 vin., za  dvakrat
po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d* to je administrativne stvari.
——->   Posameina itevtlka velja 10 vlnarlev.   —i——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Naredna tlakarna" telefon it SI.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto ..••*••       K 25*— pol leta .*••••• m 13'— četrt leta ..«••• . 6*50 na mesec    ••••••    •   2-30
za Nemčljo: ćelo leto ...            .   .   K 3O—
za Ameriko Jn vse druge deiele: ćelo leto.......K 85.->
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamkft. Upravniaivo (spodaj, dvorišče levo). RnaUova nlloa at. 5, telefon St 85»
Državni zbor.
D u n a j, 4. junija.
Ćelo đanašnjo sejo je porabil eden edini govornik. Rusini markira-jo — za enkrat je ta izraz dovoljen — obstrukcijo proti novim davčnim zakonom, vztrajajoč pri svojem geslu: Brez gališke volilne reforme ni-kake finančne reforme. Povedali smo že, da tega gesla ni vzeti doslovno in tuđi današnji obstrukcijonistični govor poslanca Budzino\vskega ne pomenja nikake nevarnejše akcije Rusinov, že radi tega ne. ker imajo v debati priglašenih premalo govor-nikov, da bi mogli razpravo trajno zavleči, ali sploh onemogočiti. Rusini imajo sicer dva manjšinjska poro-čevalca, posl. Budzinowskega, ki je govoril danes ter bo svoja izvajanja še tuđi v iutrišnji seji nadaljeval. ter posl. Holuboviča. Zbornici je ta nekoliko počasni začetek razprave skoraj dobrodošel — saj se nobene-mu prav ne ljubi, se podvizati s predmetom, kateri v prebivalstvu ne uživa nikakih simpatij.
Nevarna bi pa postala situacija v trenotku, ako bi pričeli Rusini svoje obstrukcijonistične namene resnej-še izvajati ter prenesli svojo taktiko tuđi v proračunski odsek. ki pripravlja proračunski provizorij za drugo branje. V tem hipu bi bila kriza parlamenta ali pa vlade neizogibna, ker je proračunski provizorij terminiran in bi moral nastopiti s 1. julijem, ali režim § 14., ali pa poprej — demisija kabineta. Značilno je. da se v parlamentu splošno pričakuje. da bo naj-pozneje na jesen grof Sturgkh od-stopil. Gotovi krogi delujejo že danes na to. da porinejo kandidaturo na-učnega ministra Hussareka v ospred-je, ki si tuđi sam išče prijateljev na vseh koncih in krajih.
Ostrejši klerikalni in reakcijo-narni veter, ki veje zadnji čas po av-strijskih političnih poljanah, Iahko zanese tega prononsiranega služab-nika klerikalnih interesov na prvi državni fotelj.
V proračunskem odseku se vrše prav živahne razprave, ki veljajo de-loma dogodkom, kateri so v zvezi z zunanjo situacijo in pa z žalostno iz-dajalsko afero polkovnika Redla. —
Poslanec Choc je včeraj silno oštro poudarjal, s kako neenako mero se tuđi pri vojastvu postopa. Ako se je tu in tam pojavilo med slovanskimi vojaki mnenje, da je žalostno, ako bodo primorani streljati na lastne brate, se je proti njim izvajala vsa strogost in brezobzirnost. Slovanski vojaki bi bili prevzete dolžnosti gotovo izvršili, tem strašnejše pa je, da je istočasno mogel izdajati nemški visoki oficir nasprotniku najtajnejše nacrte.
V  proračunskem   odseku nasta-jajo sicer vedno večje težkoče: mnogo poslancev se ogreva za predlog, da naj se potrebni krediti za izvede-nje uradniške pragmatike   vpostavijo že v začasni proračun ter tako opusti junktim med finančno reformo in uradniško pragmatiko. Vlada se tcj nameri seveda na vse kriplje upira, stranke većine so v veliki zagati. — Posl. Nemec je povrhu še predlagat, da naj se od državnega zbora že do-vcljena vsota 17 milijonov za izbolj-Šanje plač    železniškim    nastavijen-cem tuđi sprejme že v budgetni provizorij. Težišče parlamentarne situacije se nahaja torej bolj v proračunskem odseku, kakor v plenumu.
V  včerajšnji seji tega odseka se je odigral prizor, ki je imel za neposredno prizadetega silna    neprijetne posledice. #osl. Verstovšek je v parlamentu znan kot eden izmed onih, ki svoje besede nikdar ne znajo ume-riti po pravilih    parlamentarne    do-stojnosti. V govoru, ki ga je imel včeraj v^ budgetnem odseku kot zastop-nik Šusteršičevega kluba, je udrihal nekritično    r>o vseh in vsem in pri tem tuđi proglasil,   da so poljski fi-nančni ministri od Dunajevskega do Zaleskega državo sistematično gonili v prepad ter ruinirali njeno gospodarstvo. Poljski klub si takih neosnovanih žalitev seveda ni dal dopasti. Poljski poslanci    so   proglašali,    da jim je sicer vse eno, kaj govori posl. Verstovšek kot oseba, da pa zahte-vajo zadosčenja, ker je dr. Verstovšek govoril kot zastopnik    hrvaško-slovenskega  kluba.  — Na  Vorstov-škovo opravičenje  nišo    reflektirali, pač pa je moral danes dr. Šusteršič, kot načelnik »Hrvaško - slovnskega kluba«  prositi  načelnika   »P< 'jskega kluba < dr. Lea in pa finančne:^a ministra Zaleskega odpuščanja te   oblju-
biti, da se podobni nekvalificirani napadi ne bodo ponovili.
Poslovniški odsek razpravlja o podaljšanju poslovniškega provizorija. — Proti podaljšanju za celega V/2 leta, pa se navajajo tehtni argumenti.
Poslanec dr. R a v n i h a r je viožil danes interpelacijo do finanč-nega ministra v zadevi zapostavljanja slovenščine pri c. kr. davčnih uradih na Kranjskem. Interpelacija izvaja, da morajo davčni uradi potr-dila in obvestila o prejemkih in iz-plačilih v sodnih spisih zabeležiti iz-ključno v nemškem jeziku. To tuđi tedaj, ako je predlog stranke, sodm sklep in sploli ves akt slovenski in ćelo tedaj, ako stranka izrecno za-hteva slovensko rešitev. Dotične za-beležbe nišo nikaka »notranja urad-na zadeva«, ki bi eventualno opravi-čevala omenjeni ukrep finančnega ravnateljstva, ampak obravnavajo in posredujejo zadeve zasebnih strank. Torej imajo le te same odločevati, v katerem jeziku so zapisane one za-znambe. Interpelacija končno zahte-va, naj finančni minister odkrito ra-zodene, je li ima v tej zadevi v re-snici svoje prste vtnes višje deželno sodišče v Gradcu, dalje pa, da fin. minister ukrene, đa se omenjeni ukaz finančnega ravnateljstva, ki na-sprotuje   dosedanji   praksi,   prekliče.
ZdrovitBv šoštanjslie poso-jilnice.
Iz »Straže« posnamemo, da bodo resili sedaj klerikalci, zlasti poslanec dr. Vrstovšek, šošcanjsko ro-sojinico na ta način, da bodo zmer-jali liberalce. Liberalci bodo vsled tega tako prijazni, da bodo prinesli denarja, kolikor bode dr. Vrstovšek predpisal. Na ta način zadružnikom ne bode treba nič plačati. »Straža« bode razkrila tuđi falotstvo, kakor pravi, ki obstoji v tem, da so šo-štunjski posojilnici narasli struški pravd. Pri tem bode opustila »Straža povedati, da so te pravde in stroške povzročili — klerikalci in Nemci. Tuđi ne bode »Straža« pisala o tem, da je tožil    posojilnico    v
Šoštanju še meseca oktobra lanske-ga leta ne morebiti kak liberalni od-vetnik, ampak dr. Benkovič kot zastopnik Janeza Tajnšeka zaradi 1460 kron 05 v. Pravdne stroške je plačal dr. Benkoviču zastopnik posojilnice dr. Kukovec. Mislimo, da tuđi zadružna zveza v Celju ne občuti potrebe podariti nehvaležnim zadružnikom posojinice v ŠoŠtanju posoji-lo, katero je tja dal sorodnik Ivana Vošnjaka. Tuđi člani zadruge, ki se ne brigajo za občne zbore in za vo-litev načelstev, ne smejo prezreti, da so za to po zakonu odgovorni s celim svojim premoženjem. Nas prav veseli izvedeti, da je poslanec šoštanjskega okraja dr. Vrstovšek sklenil, stvar popraviti, četudi je pri-šel zelo pozno do spoznanja svoje dolžnosti. Dr. Kukovec rad prepusti dr. Vrstovšku vse zasluge v ti zadevi, tuđi prepusča »Straži« svobo-do obrekovanja, do one meje, kolikor se ji to po zakonu dozdeva var-no. Samo dvom si dovolimo izraziti, da bode kćo liberalce na ta način pripravil k plačilu morebitnega pri-manjkljaja, katerega pokritje zade-ne po zakonu varovance dr. Vrstov-ška iz svojega žepa, ker mu posojil-nica ni dala gotovine na razpolago in so izdatki dr. Kukovca v gotovini še danes neporavnani. Da so klerikalci po dr. Benkoviču še pred 14 dnevi v zadevi Marije Brbenik po nepo-trebnem ćelo rubili šoštanjsko posojilnico, o tem bode »Straža« molčala. Ves svet ve, da se je »liberalec« dr. Kukovec kot zastopnik šoštanjske posojilnice in ne zadružne zveze v Celju, toliko trudil za ozdravitev razmer te posojilnice skozi več let, da mu mora biti večno žal, da je to storil za tako nehvaležno ljudstvo, kakor so člani šoštanjske posojilnice. Vendar spada po mnenju »Straže« k delu za ozdravitev šoštanjske posojilnice vpiti nad liberalci, ki se morajo le smejati neumnim grožr.Jam. Liberalne stranke ne veže nikakšna dolžnost pokrivati primanjkljaj, ki ga je povzročil Ivan Vošnjak.
Luhacsevti afera.
V utemeljitvi razsodbe v procesu Lukacs - Desv izvaja sodni dvor:
Sodni dvor konstatira, da je finančni minister 1. 1900. kupil svojo lastno hi-šo za erar za 12.276 K in da je leta 1911. prodal svojo drugo hišo za 85.000 K kalsburški hranilnici, kakor. tuđi, da si Lukacs pri poslednji prodaji ni pridobil na nepošten način premoženja in da ni oškodoval erarja.
Kar pa se tiče ogrske banke, smatra sodni dvor za dokazano, da je banka za časa sklepa raznih po-godb z državo izplačala vsega sku-paj 4 milijone z vednostjo Lukacsevo ministrskemu predsedniku, ki jih je vporabil v strankarsko politične svrhe. Vsled tega izjavlja sodni dvor, da je, čeprav se izraza panama ne more dokazati, prepričan, da je s stališča morale nedopustno, da minister, ki nosi pravno in politično odgovornost, sprejema denar od pod-jetij, ki so v pogodbenem razmerju z državo in katerih kontrola spada v ministrov delokrog, ker nastaja sum, da minister tega denarja ni sprejel, ne da bi napravil kakšno protiuslugo. Ker je sodni dvor mnenja, da so od obtoženca dokazana in od sodnega dvora kot resnična smatrana dejstva dovedla do zaključka, ki ga vsebuje izraz »panama«, tedaj ta izraz ni kažnjiv in je moral sodni dvor obtoženca oprostiti.
♦               m
Vest, da bo Lukacs priporočal grofa Tisza za svojega naslednika, se na merodajnem mestu potrjuje. Ker je grof Tisza pripravljen spreje-ti sestavo ministrstva, je treba s tem računati, da priđe namesto Lukacse-vega kabineta Tiszova vlada. S tem bi bila kriza hitro rešena, obenem pa tuđi dana smer bodoči politiki. Tisza bo najbrže sprejel v svoje ministr-stvo člane Lukacsevega kabineta. Ministrstvo bo še dopolnjeno z ministrom a latere. Za predsednika državne zbornice bo najbrže izvoljen dosedanji podpredsednik pl. Beothv.
Delovna stranka seveda pred-vsem na to dela, da prepreci, da bi povzročila ministrska kriza izpre-membo o splošni politični smeri. Ob-držati hočejo dosedanjo politiko, da ostanejo pri moči. Vsekakor pa je v krogih vladne stranke zastopana še druga smer, ki deluje na to, da konč-
LISTEK.
Notarjeva sablja.
Spomini strahopetnega junaka.
Francoski spisal Louis d' Hurcourt;
preložil Vladimir S v e t e k.
(Dalje.)
Nadaljeval je:
—    Jaz,   Jaques-Rene-Policarpe Le Bates de Malancel, zdrav na duhu in na telesu ...
Čudno je zažvigalo v zraku in umolknii je.
—    Zdrav na duhu in na telesu, sem ponovil čez nekaj sekund,    da opozorim, da sem gotov.   Ker nisem dobil odgovora, sem se ozrl kvišku. Vikontovo   truplo se je z nogami še oklepalo bokov njegovega konja, to-da na ramah je manjkalo glave. So-vražna topova krogla jo je bila prav-kar odnesla,   ne da bi bila mojemu častitemu   klientu in dragemu prijatelju pustila čas, da bi bil končal svoj stnvek
V tem trenotku je bilo dano povelje k naskoku, in konj je zdirjal v galopu za svojim tovarisem pri eska-dronu ter odnesel svojega mrtvega jezdeca, pritrjenega vsled mrtvaške otrplosti na sedlo, s seboj.
Melanholično semi vtaknil pero, tintnik in kolekovani papir v torbico na sedlu.
Rabil sem te potrebščine na-slednji dan pod precej čudnimi okol-ščinami.
Živahno smo potiskali sovraž-nika, ki ga je bila naša lahka konje-nica pravkar s sabljami pognala v beg. proti Berry-a-Bacu. Eno izmed njegovih stotnij smo prehiteli, in za-jel sem jo s svojimi Ijudmi v veliki pristavi, kjer se je bila utrdila. Vpra-šal sem se že z grozo, ce bo treba obnoviti mesarsko klanje pri Herute-bizu, kar je jel sovražnik iz pristave vihteti belo zastavo in smo začuli glas roga lahke infanterije,
—  Parlamentirati hočejo, rečem Buchervju. Kaj bo treba storiti?
Pozvati jih, da se vdajo, vraga!
—  Poziv, bravo!    to mi ugaja! sem vzkliknil. Dal ga bom sporočiti sovražnemu   stotniku     po     svojem prvem pisarju Blaimissetu, ki bo govoril ž njim osebno ali pa s kako pri-deljeno mu osebo.
Najsi bi bil dejal k temu Bu-cherv kar bi bil hotel, sestavil sem na lepi poli kolekovanega papirja edini poziv v juridičnih terminih, ki ga je najbrže poveljnik katerekoli čete dobil, odkar svet stoji.
Pa kako sem se začudit, ko mi prinese Blaimisset, mudivši se par minut v notranjosti pristave, odgovor, sestavljen v istem slogu in istotako na kolekovanem papirju, to-da z bavarskim grbom.
Stotnik oblegane stotnije je bil moj kolega, bavarski notar, ki je bil vpoklican ob splošnem pozivu svoje
dežele. Imel sem do njega največje obzire, kljub njegovemu nenavad-nemu kroju, sestavljenemu iz viš-njeve redingote in koničastega klobuka, ki ga je delal silno smešnega.
Sedela sva dobro uro skupaj ob šotorskem ognju, govoreča o kon-traktih, precipuih, prokurah, licita-cijah itd. Dolgo je bilo, kar se mi kaj takega ni pripetilo.
Slednjič sta se, medtem je cesar misli! sovražniku pasti v hrbet, da zveže zopet zahodne in severne po-sadke, veliki zavezniški armadi združili pred nami, več kakor dvestotišoč mož po številu, ter sta nas potisnili proti Parizu.
Kora maršalov Marmonta in Mortierjev, ki sta trobila k umiku, ništa, združena po nevarnosti, štela skupaj več kakor približno osemtisoč pešcev in širitisoč konjenikov.
Od 14. do 29. marca smo se neprestano umikali preko neizmernih planjav. Champanjske in Brijske, ta-korekoč utopljeni v valovih sovražne kavalerije. Vsak dan so nam križale pot nove uniforme. Chevau-lćgerji, huzarji in lovci vseh dežel sveta, so nas napadli po vrsti. Nosili so vsi bele naročnike na levih rokavih, da so se medsebojno spoznali.
Korakali smo vedno v štiri-stopih, se ustavljali, da smo odbijali njihove napade, se bojevali ves dan, in šotorili ponoći sredi neštevilnih sovražnih tabomih ognjev, ki so pokrivali ves prostor okoli nas, kolikor daleč je segalo oko.
Nisem izgledal več človeški; shujšal sem za polovico, en škric na suknji sem imel odtrgan, drugi je bil od krogel in bajonetnih sunkov pre-luknjan kakor čipke, in pri tem bi bilo sedato mojih hlač mnogo pridobilo, da je bilo bolje pokrito. Moja kožuhovi-nasta čepića je kazala znake pre-zgodnje plešivosti. Izgubii sem bil v Saint-Gondskem močvirju en ško-renj, in nadomestil sem ga z neke vrste lovskim polškornjem, Bucher-jeve iznajdbe, ki je bil sestavljen iz podkovanega kmetskega čevlja in kosa kozje kože, prevezanega, dlako na zunaj, z vrvico.
Dolga brada, upala lica, udrte in od mrzlice sveteče se oči, vse to me je tako izpremenilo, da me nika-kor ni bilo možno spoznati, in kadar sem se slučajno znašel pred kakim zrcalom, me je spreletela groza in obrnil sem oči proč.
30. maja pred dnevom smo zapustili Charenton, in ob zori smo pričeli slavno bitko pri Parizu, kjer smo se morali boriti eden proti desetim, skozi dvanajst ur, preden smo bili strti od števila sovražnikov. Napadli smo plato pri Romainvillu in do ednajstih smo kljubovali sovražniku med mlinom na veter pri Malassisu in Bruverskim parkom.
V tem trenotku pa so pridrle od strani sovražne množice, in morali smo se umakniti v Belleville. Maršal Marmont je nastanil mojo stotnijo, ki je bila mnogo trpela, na ogalu velike ceste,   na   pariški strani v poslopju.
kjer se je nahajala destilerija alkohola. Vsi delavci so jo zapustili, to se umeje samoobsebi, ker so topove krogle in granate deževale pred nas, v kateri sami pa se je izvršilo že več bojev z bajonetom. V delavnicah je bilo še vse polno velikih bakrenih kotlov in sodov alkohola.
Vsak izmed nas je čutil, da je bilo vse izgubljeno. Bucherv se je bil naslonil na zid; divje, s prekriža-nimi rokami je gledal, kako mu je počasi curljala kri na tla iz lahne praske od bajoneta, na levem stegnu, ki ga ni hotel pustiti obvezati.
Zlomljen od utrujenosti sem se vsedel na tla pred oknom, potem ko sem bil razpostavil svoje ljudi, kakor sem najbolje mogel. Ostali smo tam precej mirno do treh popoldne, najbližji Parizu, in vsled tega naj-bolj oddaljeni od sovražnika, ki ga je maršal zadrževal pri vhodu v Belleville.
V tem trenotku se je polastiia mojih ijudi nediscipliniranost. Polja-ki, ki so ostali živi, so pričeli navzlic moji prepovedi se opijati s slabim žganjem, ki so ga bili polni sodi okoli nas. Kmalu so priredili velikanski punč. Blaimisset je namreč oropal prodajalno nekega specerijskega trgovca, vsled tega so metali ćele kr-hete sladkorja v velikanske kotle, jih napolnili z alkoholom ter jih za-žgali ne oziraje se na nevarnost, da zažgo poslopje.
(Dalje prmodnjie.)
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
126 štev.
too odstrani abnormalne parlamenta-ricne razmere.
Opozicija pa želi doseći popol-noma nov režim, ki naj bi pod vodstvom manj izpostavijenega politika, kakor je na primer Aleksander We-kerle, pomiri! nasprotja, zdmžil en del opozicije z delovno stranko ter tako preuredil konstelacijo strank. Ce bi pa ostala dosedanja smer pod vodstvom Tisze, tedaj bo vodila opozicija proti te} vladi najostrejši boj. Ker pa se v dežeii pojavlja močno gibanje proti dosedanji politični sme-ri, tedaj je upati, da bo ta boj opozicije proti vladi uspešen. Najbrže pa se bo cesar odločil za prehodno mi-nistrstvo. Končna ureditev političnih razmer na Ogrskem pa naj bi se izvršila sele jeseni.
Zanimivo je, kako utemeljuje tukacs svojo demisijo. Napram »Esti Ujszagu« se je namreč sledeče izjavili Neposreden vzrok moji demisiji ne leži v včerajšnji razsodbi. Demisioniral sem zaradi tega, ker so mi moji živci odpovedali službo, Končno pa sem tuđi človek in divje gonje, ki se proti meni vodi, ne morem več nadalje vzdržati. Demisioniral sem predvsem zaradi tega, da služim s tem političnemu miru ter omogočirrL, da zopet nastopijo normalne razmere. Upam, da bo zopet nastal mir, ko odstopfm, ker je s tem opozicija dosegla svoj cilj.
Dogodhi na Balkonu.
Srbsko - bolgarski konflikt.
Srbski vojni minister Bojanović se je izjavil v nekem pogovoru, da je izključeno, da bi Srbi zapustili od njih zasedena mesta Bitolj, Ohrido in Veles. Pravzaprav gre samo za ta tri mesta. Na vsak način zahteva Srbija in bo pri tej svoji zahtevi tuđi ostala, da se ta tri mesta združijo s Srbijo.
* Bolgarska in Grška.
Iz Aten se uradno poroča, da ]e prišlo med grško in bolgarsko vlado vsled pogajanj, ki so se vršila, do sporazuma. V že pod piša ne m protokolu se dolaca nevtralna proga med cbema armadama, da se preprečijo spopadi.
Kakor poroča »Wiener Allge-meine Zeitung«, sta se Bolgarska in Grška principijalno sporazumeli glede vprašanja Soluna, in sicer v tej srneri, da je Grška sprejela bolgarski predlog, ki ga je Sarafov oficijalno predložil v Atenah, namreč, da se vprašanje Soluna predloži posebne-mu razsodišču. Diferenca obstoja le se v tem. da Grška želi, naj bodo le velevlasti tripelentente v razsodišču, dočim zahteva Bolgarska, naj to na-logo prevzameio vse evropske velevlasti.
V Solunu se govori, da je Bolgarska pripravljena, umakniti se iz Seresa in Drame, eventualno tuđi iz Dedeagača, če se Makedoniji dovoli avtonomiia. V Sofiji se govori, da bi bili makedonski Bolgari in makedonska stranka, ki je na Bolgarskem ze-lo močna, s tem zadovoljni. Grška in Srbija sta pa absolutno proti tej av-tonomiji. Prav čudna in neverjetna pa je vest, da se bolgarska armada vedno bolj bliža Solunu, da obkoli grško armado in mesto.
Albanija.
Včeraj je crnogorski ministrski predsednik general Vukotić sprejel malisorsko deputacijo Hotijev. Deputacija je zahtevala v imenu svojega plemena, naj se združi s Crno goro. Ministrski predsednik je izjavil, da so vsa vprašanja glede Albanije in glede omejitve v rokah velevlasti, ki bodo o tem odločevale. Dosedaj se ni ničesar znanega. niti kakšna bo oblika vlade. Odločitev velevlasti bo merodajna. Vsled tega naj ostanejo Malisori mirni.
-    Petrograška konferenca.
Neki dobro poučeni ruski diplomat izjavi ja v »Denu«, da termin za petrograško konferenco štirih balkanskih ministrskih predsednikov še ni določen. Treba je dati Pasiću in Gešovu dovolj časa, da se sporazu-meta s svojo vlado, z ostalimi zavez-niškimi vladami in s Sazonovom. Vsa akutna vprašanja se bodo predložila konferenci, da je končno resi. Vprašanje Soluna sicer še ni oficijalno re-šeno, vendar pa se je lahko smatra za likvidirano. Iz čustvenih vzrokov, rodbinskih ozirov in drugih motivov se je sklenilo, dati Solun Grški. — .Vprašanje ozemlja za Solunom se bo odločilo na petrograški konferenci.
Mednarodna finančna komisija.
Včeraj se je vršila prva seja mednarodne finančne komisije v Parizu. Otvoril jo je francoski zunanji minister Pichon, ki je pozdravil na-vzoče člane komisije. Za sprejem se
je zahvali 1 nemški delegat baron Lancken, ki ie predlagal za Častnega predsednika ministra Pichona, za predsednika pa bar ona Margerieja. Po prvi seji je povabil Pichon delegate na dejeuner.
Ob fruogorcki obali.
Solnce se je prikazalo izza Lov-čenat mi pa smo odrinili od obrežja. Šest vesel v mladeniških rokah je se-kalo mirno in bistro morje, a ladjica je drčala po gladki in tihi površini, ostavljajoč za sabo belo penasto brazdo.
Kakor se je solnce od Lovčena odmikalo in približevalo svoji kulminaciji, tako smo se tuđi mi oddalje-vali od Kotora in se približevali kraju, kamor smo se napotili.
Zazrli smo Perast in na njegovi obali občinski dom, kjer se čuva meč Vuka Ognjenega, ki ga je Peter Zrinjski daroval Peraščanom, ko je posetil mesto, da vidi one velike junake, ki so dne 15. maja 1654. tako sijajno potolkli Turke. Ob zidu ob-činskega doma visi slika, ki prikazuje Martinovića, kako poučuje o pomorstvu in brodarjeniu ruske boljar-je Petra Velikega . . .
»Stoj, vesla v ladjo!« sem zapo-vedal in že je čolniček pristal k obrežju.
Skočili smo iz ladjice, jo prive-zali in evo še par korakov in stali smo pred vrati vrta starega samostana Banje pri Perastu.
Stan je to božjih slug pravoslavne Majke božje.
Baš ko smo stopili pred vrata, so zazvonili zvonovi, kličoč verne k službi božji.
Vstoplli smo. Po strmi stezici smo se popeli na gornji kraj vrta. Na obeh straneh stezice, ki vodi do samostanskih vrat, rasto rože in rožice in vidi se, da so skrbno negovane in čuvane, da jih ne odtrga nepokli-cana roka. Hodeč po stezici in obču-dujoč red in grobno tišino, smo zazrli ob vratih starca meniha, ki s prekrižanima rokama na prsih gleda doli na nas.
Star je, starost se mu pozna na očeh, čita se mu na licu, a pozna se mu tuđi na beli bradi, ki mu šega do prs, in na sivih laseh, ki mu padajo na ramena. Visok rnož je to, neupog-njen, kakor da bi ob njem starost izgubila svojo moč.
»To je oče Dionizij, dobra in poštena duša,« vzkliknil je nekdo iz-med nas.
Čim boli smo se približevali starcu, tem vedrejši in veselejši izraz je dobivalo njegovo lice. Ko smo bili oddaljeni od njega samo še par korakov, se mu je pojavil na ustnicah blag. očetovski usmev, kakor da bi hotel reci: »Veseli me, otroci, da vas vidim.«
»Dobro jutro, oče igumane!« za-klicali smo vsi na en glas-
»Dal bog, deca! Ali ste utrujeni, morda ste došli od daleč!«
»Nismo, oče, a tuđi od daleč nismo, samo tam iz Kotora, a mladi smo in krepkih mišić.«
»Verujem vam. deca. Ej, ko sem jaz bil v vaših letih, sem skakal po teh skalah kakor divja koza in pre-ganjal Turke kakor po šumi zaj-ce!..„ Ali kakšne mi vesti prir. tšate iz sveta? Dokaj časa ie že po eklo, ko ni semkai stopila nobena moška noga več, vsak dan pa prihaja v ta božji hram množica žena in i ajka moli za sina, sestra za brata, žena za moža, hčerka za očeta, a dekle mlado za svojega dragega, da bi si ne omadeževal rok z bratsko krvjo, da bi se zdrav vrnil iz vojske.
Ej, verujte mi, tešim in tolažim jih kakor oče svojo deco in za njihove drage molim k bogu, kakor za svoje.
Verujte mi, vroče so njihove molitve, a tuđi moje nišo brezuspešne. Molim boga za brate te in one vere, za rodne brate. Bog je dober in mi-Iostljiv, pa bo dal, da se ne bo dogodilo, kar se je nekoč že dogodilo.«
»Oče igumane, naj vas ne morć skrbi: molitve žena in vaše bo uslj-šal bog in brat ne bo zavihtel orožja na brata!«
»Hvala ti, veliki bog!« je vzkliknil starec in padel na kolena. a po licu mu je zdrknila velika solza - ra-dostnica.
Nepremično je stal z razprtima rokama, upiraioč oči v nebo, ustnice pa so šepetale tiho molitev.
Obsijalo ga ie solnce žarko. — Solnčni žarki so ga preobrazili, da je bil videti mlad, zdrav in krepak.
Solnce je obsevalo njega, ki ne pozna razlike med brati, ki ljubi vse nje in ki za vse moli k bogu in ka-teremu so oče, sin in duh sveti ne-razdružljivi.
In ko bo prodrlo v srca nas vseh prepričanje, kakor božja resnica, da je oče, sin in duh sveti en bog, da je Hrvat, Srb in Slovenec en narod, potem bo tuđi nas vse ogrelo in grelo solnce svobode.     ~_      __
Stijmko.
Iz Rajbenbursa. (Razno.) Tu-kajšnja požarna bramba je uredno delavna pod skrbnim vodstvom gg. K u n e j a in Jamšeka. Plod te-denskih vaj mostva se je poKazal ob zadnjem požaru pri g. Lenartu. Vstrajnosti, disciplini in agodnemu ozračju se imajo tržani zahvaliti, da nišo danes berači. Društvenemu domu se je prizidal tuđi stoip za sušenje cevi. Hvaievrediio je tuđi, da se društvo oficijelno ne udeiežuje prc-cesij, ker ni za parado tu, ampatt vsakomur ne glede na politično prepričanje v pomoč. Štafažo naj oskr-bujejo čukuladarji, ako jim to dovo-Ijuje oblast ali če se ne stepo gospod-je v farovžu med sabo, Kje in za kom bodo racali! Za Marijinim rče-ram — tam je privlačna siia, kaj ne g. Sabere? — Tuđi »Sokol« se tu krepko razvija, vkljub intrigarn gotovih ljudi, ki so jim pošteni, zaved-ni fantje trn v peti. Bratje! ne strašite se boja, ne znoja, krepko naprej do cilja! Liki opicam so vam vzeli ponosno rdečo srajeo, a nišo vam vzeli vzvišene sokolske ideje, ki naj vas bodri v boju proti crni svujati! Tu se vrše v nekaj tedniii občlnske volitve, ki ne dajo mirno spati tuk. župniku Cerjaku, Volitve so zanj vsaj sreča, ker je ozdravil brez vsa-kršnih toplic. Priporočali bi mu pa, da posveti svojo skrb raje nedogo-tovljeni cerkvi, tam si bode stekel več zaslug za nebesa, kakor pa v besnem strankarskem poiiičnem boju. Samo zidovje štrli v svet in kliče po dovršitvi. Omislili so si najprej gorka gnezda, razkošne paiače za-se — za cerkev bo že Bog dal in za-slepljen kmet širne Slovenije. Danes pa, ko je delo ustavljeno, grose, da bodo kaplanijo prodali Ud., da za-maše nenasitne malhe. Kdo ima neki vpogled v njihove račune? \rag ve-di! Gosp. Cerjak, kaj ne, da bi ne bilo napačno če bi imeli vi in vaši ki-movci v roki krmila in bi lahku svo-bodno pokrivali z občinskim denar-jem razne falitne špekulacije? Na-preden Rajhenburžan gorje ti, kadar bodo zagospodaril nad teboj crni kle-rikalizem s križem in palmo v roki, a v srcu s hinavščino in brezmejnim sovraštvom. Stopi na plan, da te ne zasužni oni, ki mu je vera Ie otoaje s kojim hoče zagospodarili.
Zveza narodnih društev ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 8. ju-nija ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Na dnevnem redu so poleg običajnih točk predavanja prot. dr. 11 e š i č a iz Ljubljane »o kuturnih stikih međ Jugoslovani«, dr. Leva B r u n č k a iz Ptuja in urednika Lešničarja o dosedanjem in bodočem de!ovanju Zveze. Zunanja društva prosimo, da pošljejo po možnosti vsa svoje odpo-slance, celjska pa naj bodo zastopa-na po čim večjem številu članov. Govorilo se bode o vseh važnejših društvenih in kulturnih vprašanjih na Sp. Štajerskem, zato je mnogošte-vilna udeležba društvenih in kulturnih delavcev nujno potrebna. Opol-dne je skupen obed v Narodnem domu, popoldne zlet na Stari grad in zvečer odličen koncert Celjskega pevskega društva pod geslom »Dr. A. Schwabov večer«.
Razmere med cerkvenimi slu-žabntki. »Slovenec^ poroča: »V Majšpergu pri Ptuju je v soboto pred trojičko nedeljo ob belem dnevu iz hudobnega namena streljai na do-rnačega kaplana domaći organist Fr. Fekonja, doma od Sv. Antona v Slov. gor. Na vso srečo pa ga ni zadel. Ćelo zadevo ima v rokah so-dišče. Nad vse čudno pa je šc, da je ta organist še v službi.« Kdor pozna žalostne razmere, v katenh žive or-ganisti po dežeii, si bo lahko napra-vil primeren komentar. Sveta cerkev, ki je po trditvi papežev edina poklicana za rešitev socijalnega vprašanja, bi lahko to delo med wo-jimi služabniki uspešno začela.
Iz Sfovenjgradca. Tukajšnja C. M. podružnica je priredila minulo nedeljo v Narodnem domu jako lepo obiskano javno poučno predavanje. Zveza narodnih društev nam je poslala izvrstnega predavatelja v osebi g. M. S r i b I e r j a iz Celja, ki je «(,-voril o jugoslovanstvu in štajerskih Slovencih. Krasno in ugledno zasnovano predavanje je vzbudilo splošno navdušenje.
Iz Slov. Bistrice. Zadruga tr-govcev za slovenjbistriški okraj ima v nedeljo dne 8. junija pri Jegliču v Slovenski Bistrici svoj obČni zbor.
Mesta distriktnih zdravnikov na Sp. Štajerskem. Štajerski dežeiui odbor je razpisal z razglasom z dne 24. maja mesta distriktnih zdravnikov v Vojniku, Ljubnem, Loki pri Zkianem mostu, Hrastniku, Laškem trgu, Sv. Duhu v Ločah, Oplotnici. Ljutomeru, Kamnici pri Mariboru, Studencih, Sv. Marjeti ob Pesnici, Slivnici, Zg. Poljskavi, Ormožu, pri
Sv. Tomažu nad Ormožem, pri Sv. Barbari v Halozah, Sv. Marjeti na Dr. p., Sv. Lovrencu v Slov. goi. in na Bregu pri Ptuju, končno v Planini in v Mislinji. Prošnje se morajo vložiti pri štaj. deželnem odboru do 20. junija. Pojasnila daje slovenskim prošnjikom Zdravniško društvo v Celju.
Drobne novice. Umri je v Gradcu posestnik Rihard Sonns iz Maribora. — Zelezniška nesreća na Zg. Štajerskem. V torek zjutraj so odrekle pri materijal-nem vlaku, ki je vozil iz Kainischa v Aussee zavornice in vlak se je zape-Ijal s polnim parom v premikajočo se lokomotivo od nekega osebnega vlu-ka. Stroja sta trčila z grozno silo skupaj; štirje železniski uslužbenci so težko ranjeni, enemu sprevodniku je zmečkalo obe nogi in trije žele^ni-ški prozni delavci, ki so se nahajali na materijalnem vlaku, so Mnrtno nevarno ranjeni. — Umrlje v Ljutomeru sedlarski mojster in hišni posestnik M. Karba. Bil je zaveden Slovenec. — Iz Ormoža, Drava, je vrgla na breg moškega utopljenca, ki je ležal že dalje časa v vodi. Pri sebi je imel prazno denarnico in v njej naslov Franca Narata, vrrrarja v Ptuju, Minoritska ulica. — Zapr-1 i s o v Mariboru hlapca Jurja Ribiča iz Grajene pri Ptuju. Pokradel je več reci svojemu bivšemu gospodarju trgovcu Jonkeju v Oplotnici.
Koroško.
Špijonaža med častnikl.    Iz Be-
ljaka je izginil dne 31. majnika nad-poročnik J. Dosedaj se še ne ve, ali je nadporočnik pobegnil, ali pa so ga aretirali. Gotovo pa je, da je bil nad-poroenik v ozki zvezi s huzarskim poročnikom Jokapom, katerega so aretirali v Galiciji zaradi špijonaže, in da gre tuđi v tem slučaju za špi-jonažo.
Nevaren parček so aretirali v Šentpetru pri Celovcu in sicer brez-poselnega Karla Samonika in njegovo priležnico Terezijo Vedamovo. Vlačila se že delj Časa brez posla po Koroškem in sta izvršila že nebroj tatvin in vlomov.
Velika tatvina. V okolici Eržja so vlomili neznani tatovi v shrambo posestnika Andreja Kolbiča, odprli nasilno predalo v omari in odnesli 1540 K denarja. Tatovi morajo do-mače razmere zelo dobro poznati.
Celovška porota. — Rop. Včeraj se je obravnaval pred celovško poroto znani roparski napad v Belja-ku. Bivši hotelski sluga 261etni Jakob Popotnikje naletel v Beljaku na svojega nekdanjega znanca Pe-triča in šla sta pit. Popotnik je opa-zil, da ima Petrič veliko denarja. Za-čel ga je siliti k pijaci, sam pa je pil le malo. Ko je bil Petrič v neki gostil-ni že precej pijan, je poskusil Popotnik, da bi mu ukradel denar. Prere-zal mu je suknjo. Toda Petrič je to opazil in ga pustil samega pri mizi. Pri drugi mizi, kjer je sedel sam. je vzel iz delavske knjižice 5580 K v bankovcih in jih spravil v hlačni žep Poleg delavske knjižice pa je imel Petrič pri sebi še tuđi hranilno knjižico vredno 7151 kron 16 v. Iz go-stilne sta šla oba znanca zopet skupaj. Cez nekaj časa sta se ločila in kmalo nato je napadel Petriča neki neznanec, ga pobil na tla, mu pokradel denar iz hlačnega žepa in ga hotel vreči v Dravo, kar se mu pa ni posrećilo. Kot napadalca so aretirali v neki gostilni Popotnika, pri kate-rem so dobili 540 K denarja, 5000 K pa so dobili v njegovem stanovanju. Popotnik rop taji, pravi da je bil tišti večer popolnoma pijan in ne ve kako je prišel do denarja. Obravnava se je preložila v svrho še enkratne preiskave duševnega stanja obto-ženca.
Primorsko.
Podružnica Ciril - Metodove družbe za občini Ocizla - Klanec in Materijo. Dne 15. t. m. se vrši v Iler-peljah veliki C. M. sejm z jako zani-mivim sporedom. Ravno tega dne je občeznano herpeljsko opasilo, nade-jati se je tedaj najobilnejše udeiežoe. Srčna hvala zavednim Herpeljcem, ki so žrtvovali svoj praznik naši C. M. podružnici. Da ne bode neprijet-nosti na ta dan, opozarjamo še en-krat vse ^z- razprodajalce, da se bode tega dne prodajalo izključno le v prid Družbi. Kdor ima še kakšen darček, naj ga že skoraj posije ro-družnici v Klanec (Istra). Gospe in gospice šotoristinje pa vljudno nu-prošamo, da čim več naberejo za Sotore.
K laškemu atentatu na slovensko Solo v Trstu. K že navedenim dokazom, da je bil poskus zažgati slovensko solo res dobro zamišljen in rafinirano izvršen se navaja še sledeče: Tišti dan popoldne po koa-
čani soli sta ustavila dva neznanca otroke, ki so prihajali iz sole in sta jih izpraševala v italijanskem jeziku kje se nahaja šola Ciril - Metodove družbe. Tuđi ta dokaz je oblasti na razpolago in dolžnost oblasti je, da cs z vso vnemo zavzamejo za to, da se dobi in pošteno kaznuje ne samo nesramna zločinca, marveč da se pošteno prime tuđi one, pod kojih vpli-vom sta zločinca svoj peklenski nacrt zasnovala in izvršila. Kljub vse-mu tajenju in zavijanju laških listov ostane torej pribito, da so kamoraši, pristaši laško - liberalne stranke bili tišti lopovski zločinci, ki so prišli dobro pripravljeni v našo slovensko solo, da jo požgo in da napravijo Slovencem kolikor mogoče veliko škodo. Slovenci zapomnite si to, zgodilo se je v četrtek, dne 29. majnika I. 1913. malo pred občinskimi volitva-mi v Trstu.
Avstrijska trgovska mornarica se je zopet pomnožila. Včeraj dopoldne so spustili namreč v morje v ladjedelnici pri Sv. Roku v Miljaii parnik »Numidia« last podjetja Trip-ković v Trstu. Parnik je zgraden iz Siemens Martinovega jekla, je 403(3 angl. čevljev dolg in 52*6 čevljev širok in 298 čevljev visok in naloži lahko 8250 angl. ton. Parnik ima trojni ekspanzijski stroj z 2500 konjskimi silami in doseže popolnoma obložen hitrost ioy2 vozlov v eni uri.
Požar. Na Skali santi nad Roja-nom je pogorelo posestvo Antona Možeta. Požara ni bilo mogoče pogasiti, ker ni bilo vode.
Maščevanje. V kavarni Netuno v Trstu je vrgla prostitutka Latitia Chiavini svojemu Ijubčku, ki jo je zapustil, natakarju A. Leviju v obraz steklenico vitrijola. Levi je nevarno ranjen, odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so dognali, da bo izgubil brž-kotne obe očesi.
Zločin bivšega nadporočnika. Včeraj smo poročali pod naslovom »Zagonetna smrt na parniku«, da so aretirali v Trstu nekega Klariča, ki je na sumu, da je med vožnjo iz Amerike zastrupil svojo ljubico, ki je bila noseča, bivšo piianistko Felbingerje-vo. K temu se nam poroča, da je bil ta Klarič preje častnik in sicer nadporočnik. On je poročen in živi njegova žena v Inomostu. Ta ga je tuđi izročilo progonu, ker je zvedela, da se je mož baje poročil v drugič. Klarič seveda taji zločin, moštvo in druge priče s parnika pa sum vzdržuje-jo in trdijo, da so videli, ko je Klarič dal svoji ljubici v juho skrivaj par kapljic neke tekočine iz male stekle-ničice. Da se je hotel Klarič svoje ljubice Felbingerjeve res iznebiti, ker se je je naveličal, kažejo tuđi pisma, katere je pustila Felbingerje-va v tržaškem hotelu pred odhodom v Ameriko. Iz teh pišem se spozna, da je Klarič ljubico silno mučil, da jo je tepel in da je dobila Felbinger-jeva tuđi več pišem, v katerih se jo svari pred KlariČem. Včeraj je prišla v Trst Klaričeva mati iz Gradca, ki je prosila, da bi izpustili sina na proste noge. Toda zaman. Nekateri so-dijo, da je dal Klarič Felbingerjevi le kapljice, da bi odpravil plod, česar pa Felbingerjeva ni prenesla.
Tržaška porota. — Kapucinec pater Alessandro in njegova prijateljica tretjerednica sv. Frančiška asi-škega Antonija Pirjevec. Včeraj se je pričela zanimiva obravnava proti 641etni vdovi Antoniji Pirjevec doma iz Zaboga pri Postojni. Obtožen-ka je bila obsojena že pred 28. leti pred tržaškim porotnim sodiščem na dve in polletno ječo, ker je z proro-kovanjem iz kart, češ, da je od božje milosti navdahnjena, da lahko ozdravlja bolnike, osrečuje zakonske in pridobiva ženine in neveste, ogoljufala več strank za velike vso-te. Kljub ti kazni pa Pirjevčeva ni prenehala s svojim dobičkonosnim poslom. Znala je izrabiti versko slabost gotovih ljudi in izdajala se je za svetnico, ki zamore s posebno po-močjo božjo ozdravljati, posebno pa pridobiti ženine odtiosno neveste. Ujela je vedno dovolj tako neumnih ljudi, ki so se pustili od hinavsko pre-kanjene svetnice premotiti; zaupali so ji svoje skrivne želje in ji dajali obilo sredstev v denarju in v blagu, da dosežejo ž njenim posredovanjem to, kar si žele. Obtožnica ji očita, da je ogoljufala, kolikor je pač znano, kajti večina ogoljufancev noće go-ljufije izdati, ker se sramuje svoje neumne lahkovernosti, več strank za skupno vsoto 7919 K 62 v. — Ko je poklical predsednik priče, je stopil v dvorano tuđi kapucinski pater Alessandro, mož z dolgo sivo brado, katerega mora Pirjevčeva posebno rada imeti, ker mu je v dvorani, ko so priče zopet odhajale, prav strastno poljubila roko. — Na vprašanje predsednika, če se čuti krivo, odgovori obtoženka: »Niti v spanju!« Nato opisuje zelo drastično svoje predživ-Ijenje. Prišla je v Trst kot mlado dekle za služkinjo. Po različnih do-godljajih, o katerih izpove precej ne-
126. štcr.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
jasno se je porocila z nekim poštnim uslužbencem. Takrat že je bila svet-nica in obsojena zaradi svojih izred-nih zmožnosti v zgoraj omenjeno ka-zen. Mož ji je umri, ko je   prišla   iz ječe. Po možu dobiva pokojnino let-no 400 K. — Na vprašanje, kam je devala od raznih lahkomiseljnih    in lahkovernih    oseb    nabrane     vsote denarja, trdi obtoženka, da je vse iz-ročila patru Alessandru, ki je bil njen največji zaščitnik in prijatelj in sicer za branje sv. maš. Svojemu patru je dala tuđi vse blago, kakor vino, slanino itd., katero je kupila za denar, ki ga je prigoljufala pri raznih trgov-dh. Tuđi onih 2000 K od neke Mur-čiceve in velike    množine    drugega blaga je dala patru. Dalje pravi, da je kot tretjerednica Sv. FrančiŠka    zavezana, da mora nabirati    denar    in druge darove za branje sv. maš    za izgubljene duše in da je izdajala Pa-:ru Alessandru    gotovo    več    tisoč kron. — Pri popoldanski razpravi se je pričelo zaslišavanje prič, ki je bilo zelo zanimivo. — 211etna A. Goe-sen je dala obtoženki 20 K, da prirno-!i zdravje njenemu otroku. — Stroj-:iku Josipu    Ogorcu je    preskrbela obtoženka nevesto, s katero    se    je oženil, toda kmalo zopet ločil. S posredovanjem      toženke    je    opravil ^poved pri patru Alessandru, katere-mu je poslal za to sodček pive (25 I). — Priča Tochy izpove, da se je ne-":\oč med maso patra Alessandra ob-uženka zamaknila in videla v svoji nebeski viziji, da jo caka velika ne-sreča, in da ji mora dati 4 K, da prepreci to nesrećo. —   Kapucin   pater Alessandro, ki se imenuje z mešcan-skim imenom Ivan  Maccara na-stopi samozavestno in predrzno in si neprestano gladi brado.   On izpove, ^a je spoznal obtoženko že pred 14. leti in sicer kot članico tretjega reda sv. Frančiška. Nosila mu je res de-i;ir, toda vse vsote, ki jih je prinesla "c presegajo 100 K. Kruha, vina, piva ali mesa pa pravi pater, da od ob--oženke ni prejemal. — V tem tre-:::ku pa je postala sveta tretjered-;ca neubogljiva in nezvesta svojemu patru  in potrdila ponovno svojo -ozadevnp prvo izpoved. —    Dekla Ivana Stibel    iz Vipave, katero    je ^oljufala obtoženka za 1200 K izlove, da je iskala s pomočjo   obto-zenke ženina. Pri tem jo je seznani-i obtoženka tuđi s patrom Alessan--~om, h kateremu jo je poslala več-rat z denarjem in enkrat ćelo   s   4 piščanci in s 6 steklenicami najfinej-sega vina. Pater prebledi, gladi ner-ozno brado in pravi končno, da je Mio pač to mogoče. pa on se tega ne oominja. — Obravnava    se    nada-uje danes.
Nepreviden avtomobilist. Na Mirenski cesti je trčil avtomobil Kal-•a in Lepuša v voz kmeta Jarca iz ^oberdoba. Avtomobil in voz sta r^ecej poškodovana, osebe se nišo roškodovale.
Smrten skok s tramvaja. Na Re-
■ je skočil   s   tramvaja   železniški
radnik  Ludvik  Eker.    Pri  tem    je
-iletel na neko omrežje, na    katero
za. je pritisni! voz s tako silo, da je
ibil Eker smrtnonevarne poškodbe.
^dpeljali so ga v bolnišnico.
Stavka uradnikov. Uradniki lad-
-delnice Danubins na Reki so imeli
ćeraj shod, na katerem so sklenili,
-a bodo zahtevali od družbe, da jim
zviša plačo, in da jim plača naknad-
~r> običajno novoletno nagrado, ki je
etos iz neznanih vzrokov izostala.
flfera Redi.
Preiskava o razširjeni špijonaži Pedlovi, se vrši, kakor pravijo, z do-nm uspehom. Natančno so dognali, \dai je Redi začel svoje zločinsko delovanje. Kolikor se je dognalo, je *mI Redi od 1. 1901. v službi Rusije. ,JeIih 12 let je torej izdajal Rusiji avstrijske vojaške tajnosti.
Ruski konzul v Pragi Šukovski,
ki so ga spravljali v zvezo z Rediovo
ifero, je izjavil napram    zastopniku
Hohemie«, da niti poznal ni polkov-
-:a Redla. Sploh ne pozna avstrij-
sih častnikov.    Obiskal    je edinole
roveljujočega generala v Pragi, ko je
nastopil  svojo   službo.    Pri   svojem
-iužbenem delovanju ni imel nikdar
praviti z avstrijskimi  častniki. Ce
ro ga časopisi na ta način slikali, te-
1aj  bi  bila dolžnost oblasti, da na-
kopijo proti tem vestern. Konzul je
rismeno   protestiral pri namestniku
ezu Thunu proti zasramovanju ru-
-ega konzulata. Sporočilo se mu je,
i'd je bil njegov protest sprejet. Obr-
nil se je tuđi na ruskega poslanika
ca Dunaju pl. Oiersa, ki je interveni-
ral   pri    zunanjem    ministru    grofu
Berchtoldu.     Preiskava   v   zadevi
Redi, v kolikor se nanaša na Prago,
ie končana. Major - avditor Vorli-
ćek se je takoj odpeljal na Dunaj, da
L^oroca šefu generalnega    štaba pl.
Conradu.   Vojno   ministrstvo bo na
Dodlagi tega porocila izdelalo daljši
elaborat ter ga objavilo. Na podlagi
tega bo odgovarjal tuđi domobran-
ski minisier na interpelacije v držav-nem zboru.
Dnevne vesti.
+ Vojska višjega sodiiča v Gradcu zoper slovenski jezik.    Odkar je Hochenburger justični    minister,    je sodna    uprava    na Slovenskem vso svojo moč osredotočila na boj zoper pravice slovenskega jezika in za raz-širjenje nemškega uradovanja.    Naj-poprej sta si justično ministrstvo in graško višje deželno sodišče preskrbela pripravne organe za svoje skle-pe in sta počasi grabeč slovensko po-sest spravila na vsa odločilna mesta ljudi  kakor Elsner ter z njihovo pomočjo  iztrebila  slovensko  uradova-nje   ter skrčila pravice slovenskega jezika tako, da jih že skoro nič več ni. Pa to se ne zadostuje. Pravosod-na uprava hoče uničiti vsak sled slovenskega uradovanja, zadnjo slovensko besedo    hoče    izgnati iz sodnih aktov. Zdaj sta prišla na dan dva nova taka slučaja. Štajerski klerikalni poslanec    dr. Verstovšek ie v drž. zboru razkril, da so dobili župni uradi povelje,   da morajo   sodiščem nemško dopisovati, narodno-napred-ni poslanec dr. R a v n i h a r    pa je razkril v državnem zboru, da je graško višje sodišče iz poslovalo pri ljub-Ijanskem    tinančnem     ravnateljstvu povelje, da morajo davčni uradi tuđi pri sloven. sodnih aktih nem. zabe-ležbe delati. Tako nam zadajajo dan na dan nove udarce, tako izganjajo naš jezik, kakor da bi se ž njim oku-žili sodni uradi. Davčni uradi so državni uradi in se bodo seveda morali ukloniti. Drugace pa je z župnijskimi uradi.     Ti  nišo državni  uradi,  nego samo državni organi,    ki opravljajo namesto    države vodstvo    različnih matic, katerim    pa iustična    uprava glede uradnega   jezika ni ma niČesar ukaz ova ti. Na župne urade od celj-skega okrožnega sodišča izdano povelje, je samovoljnost in predrznost, toliko večja predrznost, ker je ni no-bene postave, ki bi določevala nem-ščino za notranji  uradni jezik.
—   Podučno čtivo.   Zdaj je prilika spoznati dušo avstrijskega nemškega časopisja.   Sodišče   v Budimpešti je užgalo   ministrskemu pred-sedniku Lukacsu pečat goljufa in tatu. In dunajsko časopisje, tisto. ki reprezentira   avstrijsko   nemštvo,   ie kar — obupano in   pretaka   grenke solze.    Hvaležen   predmet za duše-slovce so ti članki dunajskega časo-pisja pa tuđi za socijologa.    Vsa av-strijska    propadlost in  pokvarjenost se zrcali v tem hinavskem, zavitem in s solzami    zabeljenem    jecljanju. Redi in Lukacs    sta res dve krasni cvetki,    dva    vzorna    produkta se-danjih    javnih    razmer v monarhiji. Zakaj to bi bila velika neresnica, če bi kdo trdil,    da sta Redi in Lukacs dva čisto izjemna pojava,    da    je v državi vse drugo zdravo, Ie ta dva sta bila gnila.   Ne,   ne!   Ta dva sta znamenita Ie po    izrednem    obsegu svojih    zločinstev,    zrasla pa sta iz splošne gniiobe, ki vlada v državi in ne sele od danes.    N. Fr. Presse«, ki joka najbridkeje za Lukacsem, se je te  dni  spominjala generalskega  tatu Evnattena, ki je v vojski I. 1859. iz-vršil milijonske sleparije in se potetn ustrelil.    A kradlo in goljufalo se pred Evnattenom    in še po njem    i se tuđi danes in Lukacsev v večjen in manjšem slogu je bilo vedno k;j-kor listja in trave. Uboga monarhi! V nekem oziru je še prava sreča, da sta se zgodila ta dva velikanska slučaja.    Zakaj    morda    bosta    slučaja Redi   in   Lukacs  vendar   provzročila, da    se obrnejo    razmere    na    bolje. Ozdravljenja pa je država potrebna, zakaj    korupcija je grozna   in javna uprava je pod vsako kritiko. Seveda dosti upanja ni.    da hi postalo bolje. Tišti, med katerimi bi bilo treba po-metati z železno metlo, imajo namreč vso moč v rokah in seveda sami sebi ne bodo skrivili lasu.
»Goreč katoličan«. -Frankfurter Zeitung« je velik list, ki pri-naša tuđi iz Avstrije zelo dobre in zanesljive informacije. Ta list pripo-veduje med drugim tuđi prav zani-mive posameznosti o generalskem špijonu Redlu in poroča, da je bil ta vclikanski izdajalec jako goreč kato-ličan. Aha! Teh gorečih katoliča-nov je čedalje več. Klerikalizem je danes »trumf« in zato je vsak lump danes goreč katoličan in največji lumpje so najbolj goreči katoličani. Generalski špijon in izdajalec je ho-dil z velikim molitvenikom v cer-kev, seveda tako, da ga je videlo čim več ljudi, in je bil zelo vnet za duhovne vaje za oficirje. Zato so ga častili in ga spravljali naprej. Zakaj zaupanje vživa samo goreč katoli-čau, pošten človek pa bodi se tako sposoben, ga ni deležen. Kaj čuda po-tem, da domovina Lukacsev in Redlov tako krasno »procvita«.
—   Drzne besede in drzna  deja-nja. Svoj čas so se posvetovali o se-stavi kvalifikacijskih komisij za dr-
žavne uradnike. Neki poslanec je po-bijai nacrt, da imej višja oblast pri kvalifikaciji zadnjo in odiočilno besedo, ker da višje oblasti niti ne po-znajo svojih daleč od njih uraUujočih uradnikov. Tedaj se je ponosno ogla-sil minister za notranje zadeve in je izrekel drzno besedo: »Jaz si upam vsakega uradnika v 24. urah tako dobro spoznati, da ga bom povsem pravično kvalificiral.« To so bile drzne besede in bahave. To dokazuje afera vohunca polkovnika Redla. Ce-lih petnajst let je na debelo vuhunii, izvrševal najdrznejša dela in izdajal ogromne vsote denarja, pa £a nišo spoznali in prepričani smo, da je bil kar najbolje popisan. Še ćelo poteni, ko so vojaški krogi zapazili na vsako še tajno odredbo avstrijsko takoj-šnjo protiodredbo tuje države in ko je bilo že jasno, da mora biti izdajalec Ie kdo izmed kakih dvajset ljudi, še takrat mu več mesecev nišo prišli na sled, ampak sele, ko so med Jambričevimi zapiski — braii Redlo-vo ime. In vendar je vohunu lažje priti na sled, nego spoznati kakega tihega in skromnega uradmka, ki ne sili v ospredje, tako dobro, da se ga pravično kvalificira. To zamore sto-riti Ie tišti, kateremu je ta uradnik neposredno podrejen. Pa še ta pi ed-posta\ ljenec ne srne iineti deske ha oceh. Pri nas se žal kvalificira po številu devotnih obiskov na višjih mestih, po moderni obleki, jezičku in nastopu. Toda ravno najizvistnejši uradniki delajo najnerajši obiske in komplimente, ker so si v svesti, da s svojini delom zaslužijo, da napre-dujejo. Drzna Redlova dela pa sama postavlja na laž drzne besede ministra za notranje zadeve.
Zborovanje upnikov v kon-kurzu Glavne posojilnice. Vsled predlo^a većine upniškega odbora se je danes vršilo pri deželni sodniji v Ljubljani zborovanje vseh upnikov. Predsedoval je konkurzni komi-sar dež. sodni svetnik dr. Toplak. Poročal je konkurzni upravitelj dr. Oblak. Predloge je stavil v imenu upniškega odbora dr. V Kukovec, v imenu likvidacijskega odbora pa višjesodni svetnik Višnikar. Več upnikov je stavilo vprašanja, na kate-ra so dobili pojasnila. Glede vseh predlogov se je dosegla popolna so-glasnost upnikov. Vsi sklepi zasledu-jejo en smoter, da se doseže kar naj-prej konec konkurza in je pričako-vati istcga na podlagi storjenili skle-pov do konca tega leta. Sklenilo se je, da se nove pravde ne bodo pri-čele. Prodaja posestev Pavšlerjevih porokov se ima z vso možno naglost-jo izvršiti. Iztirljive manjše terjatve se imajo vplačati v 2 mesecili, ostale pa po poteku tega roka na dražbi prodati. Neiztirljive terjatve se ne bodo izterjevale, da se ne delajo brezplodni stroški. Zlasti terjatve proti dr. fiudniku, ki je vknjižena na hišah na Dunaju, proti Tomažu Pavš-leriu ^lede vodnih sil in proti Andre-m Mauerju glede mosta v St. Jakob se ne bodo prisilno iztirjevale. Ce se s prodajo iz proste roke kaj doseže, si upniki do takega skupila seveda pridržijo vse pravice tuđi v slučaju, če se to premoženje vnovči še Ie po zaključenju konkurza. Razpoložljiva glavnica okoli 400.000 K se ima takoj razdeliti med upnike, ki utegnejo zdaj dobiti kakih 8/c svojih terjatev. Po prodaji posestev Paušlerjevih porokov, kar utegne biti meseca avgu-sta, se ima predložiti končni račun in končni razdelilni sklep. Račun do konca leta 1912 se je odobril. Tuđi se je storil za zadružnike važen in ugo-den sklep. da se sodnija prosi, naj ne izda sklepa o zaključenju konkurza pred potekom 3 mesecev po izdanju končnega razdelilnega sklepa. Ta Čas lahko likvidacijski odbor s pomočjo sodnije iztirjuje od zadružnikov od-padajoče deleže primankljaja, ne da bi bili zadružniki že izpostavljeni eksekuciji s strani upnikov. Prihod-njo nedeljo pa imajo zadružniki obč-ni zbor, da na ti podlagi sklenejo potrebne korake zaradi poravnave z upniki in dobave denarja.
^ Beseda o cunjah. Današnji ^Domoljub ie priobčil uvodni čla-nek, ki mu je dal naslov >Cunje«. Mnogo jedra je v tein članku in mar-sikaterodobro zrnice je skrito v njem. Ćujmo: »Slovenci pravimo neke vrste Ijudem, da so kakor cunje. Primerna je ta beseda za tište, kateri nimajo zaupanja vaše, ne spo-štovanja do samih sebe, marveč se dado drugim rabiti in izrabljati. kakor se jim zljubi. Cunjo primeš, pa obrišeš ž njo smeti, blato; nič se ti ne ustavlja. Slaba je za takšnega člove-ka: v njem ni ne moštva, ne poguma, pa tuđi poštenja ubogo malo. Kdor ima moč in denar, dobi cunj, kolikor jih hoče. Kar obešajo se mu na roke in nič ne vprašajo, ali je njegova moč po krivici piidobljena, ali se drži denarja poštena delo ali pa ode-ruštvo in goljufija. Njihovo načelo slove: »Moč itiaš in denar; zato smo ti na razpoiago,   da   ometaš %
nami!« Poštenjak, ki ima svoje pre-pričanje in se drži svoje vesti, pa gre po svoji poti, četudi je trda in strma.« — Proti komu so pač naper-jene te »Domoljubove« besede? »Moč in denar« ima na Kranjskem v rokah klerikalna stranka, torej je »Domoljubov« članek naperjen proti »cunjarn« v tej stranki. In silno, silno mnogo cunj mora biti v tej stranki, da presedajo že ćelo »Domoljubu« tako, da je smatral za potrebno, da spregovori o njih resno besedo! O da, elementov, ki jih je »Domoljuba krstil za cunje, je v klerikalni stranki dandanes že toliko, da morda ni več daleč čas, da bodo te »cunje« udušile vso stranko.
—   Zaslužen    konec    političnega pustojovca. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem    je    po    dolgem cincanju suspendiralo kostanjevtskega župana Kržičnika zaradi njegovih velikih za-slug za S. L. S. in je županske posle že prevzel podžupan. Ob sebi umev-no,    da    je Kržičniku s tem    ugasnil mandat tuđi v občinskem odboru, v obč. hranilnici in v okrajnem cestnem odboru. Politična oblast je baje med drugim  upoštevala    znano  razsodbo najvišjega sodnega dvora, kjer je bil ta vzorni klerikalec    obsojen zaradi volilne   sleparije.   V  klerikalnih   kro-gih se govori, da je to izredno odlikovanje  kostanjeviškega  župana  iz-šlo na direkten pritisk deželne vlade. S tem je konec    sramotne dobe ko-stanjeviške obcine,    pa    menda tuđi političnim kozlorn, ki jih je streljal ta »vrli« nfož, da je že samim klerikal-cem presedalo. Vsem skupaj: odliko-vancu in prizadeti S. L. S. naše od-kritosrčne čestitke, ozirorna iskreno sožalje!
—  Uspeh slovenskega rojaka. Z Dunaja   se   nam poroča:    Dr. Emil Brezigar,    član    narodno-gosnodar-skega seminarja   znanega   učenjaka dvor.    svet. prof. Philippovicha,    je predaval včeraj v krogu znanstvenikov dunajske univerze o »Primerja-vi konjunkturnega valovanja v nem-škem   in avstrijskem    gospodarstvu tekom zadnjih 16 let.« Predavanje je imelo velik uspeh in v debati, ki mu je sledila   se je splošno    poudarjala znanstvena    dovršenost    in  točnost Brezigarjevih izvajanj. Profesor Phi-lippovich    se   je    našemu mlađemu znanstveniku zahvalil »za točno, iz-crpno in duhapolno delo<- ter ga po-zval, da priobči  svoja raziskavanja v posebni knjigi. — Dr. Brezigar se pripravlja za vseučiliško karijero, ki mu je po mnenju    merodajnih znanstvenih krogov tuđi na vsaki  neslo-vanski visoki soli zasigurana.
—  Križec z zlato kolajno je dobil g. Lovro Š e b e n i k na razstavi za moderni komfort    v Parizu   za raz-stavljeni    liker   »Zdravnik   želodca«.
—   Neprevidnost  izvosčka.   Dne 21. t. m..    ob priliki    pogreba gospe Frančiške Oblak,    povozil    je  izvo-šček, ime je znano, obee priljubljene-ga g. Josipa Mežnaršiča,    narednika 27. domaČega alpinskega polka in sicer ne na  cesti     proti    pokopališču, temveč na poljski poti ki je nekoliko krajša,  po  kateri  pa  izvošček  sploh ne bi smel voziti. Voz je Šel revežu čez obe nogi, a vseeno je še sam pri-šel do Zalaznika. Sedaj leži v vojaški bolnici in je Ie malo upanja,    da bi ostal pri življenju. To je bila skraj-na lahkomiselnost dotičnega  izvosč-ka,    za katero    bo    pa    tuđi strogo kaznovan,    posebno    če bode moral Mežnaršič vsled izvosčekove nepre-vidnosti   izgubiti     svoje     mlado  življenje.
Vzorna Marijina devica. Iz Višnje gore se nam poroča: Tuđi v tu-kajšnji Marijini družbi se je pojavila posebne vrste specijaliteta. Marija Groš, po domaće Erjavčeva Micika iz Višnje gore, sedi v sodnijskem za-roru radi detomora, odkoder se od-pošlje danes okrožnemu sodišču v Novo mesto. Stara je — »ta nedol-žna živalca«, tako jo je namreč za-govarjala njena mati — 41 let! Odkar je ustanovljena družba, je bila ves čas članica in se je dobro razu-mela s svojimi tovarišicami. Seveda se je marsikaj to ali ono mislilo in govorilo o nji; toda do najnovejšega časa ji ni bilo dokazati ničesar. Med letošnjimi binkoštnimi prazniki so opazili bližnji sosedje, osobito sose-de na Miciki vidno izprernembo, kaj-ti prej tako čvrsta in obila, jo postala hkrati vsa prepadena in vitka. — Ker je bila hitra izprememba jako sumljiva, je povabil gosp. orožniškf stražmojster tukajšnjo izvežbano babico, da naj si v njegovi navzoč-nosti ogleda in preisče omenjeno de-vico. Seveda je babica takoj konstatirala, da je Micika rodila in se tuđi prepričala, da ima obilo hrane za no-vorojenčka. Na vprašanje, kje vendar ima otroka, pa ste jo hči in njena mati obsuii z najgrsimi psovkami. — Neverjetno je, kako predrzno se je rotila in trdovratno zanikala, da bi rodila. KUub trdovratni tajitvi so pre-iskali vse prostore in vrhutega je na-posled še sama premetala ves gnoj na dvorišču, toda vse zaman; otroka
f uiso našli. V stanovanju so našli vse polno zdraviinih zelišč in drugih zdravil. Kakor se govori, jo je mati baje že štirikrat ozdravila in resila vodenice, zdaj pa menda že ni bilo zaželjenega uspeha. Tuđi pri sodniji je na prijazna vprašanja, kakor tuđi na vse resne opomine, vedno in vedno trdila, da ne vet kje je otrok itd. Sele 31. maja, ko so jo gospodje sod-nik in doktorja-zdravnika trdo prije-li, se je vdala ter povedala, da je rodila že 7. maja otroka — krepko raz-vito deklico — pa trdo zavila v rju-ho, potern pa nesla pod streho. Po-zneje je zakopala otroka v klet pod kad, v kateri je kisla repa, jamo prav dobro zatlačila z ilovico, potem pa zajsula s peskom in na pesek nadeva-la hrena. Zaisto, lepa in vzorna Marijina hči! Pri obdukciji se je izkaza-lo, da je prišlo dete živo na svet. Očetom je pripoznala pri sodniji Jakoba Vidica; toda Primčov Jaka — ta krepostni in pobožni mladenič, ka-terega je kaplan hotel vsiliti za načelnika gasilnemu društvu — jo le popihal na tihem v Ameriko.
Naravnost zverinski umor svoje žene. H krvavi rodbinski drami na Malem Slatniku se nam še poroča: Še le raztelesenje nesrečne žrtve Ne-že Ovniček je pokazalo, da je deja-nje kvalificirati kot naravnost zverinski umor. Lobanja je bila vsa zdrobljena, posamezni kosi vsled silnih udarcev s kladivom pomečkani notri med možgane, število udarcev samo kaže, da je storilec imel izrečen namen svojo ženo umoriti. To še bolj potrjuje deistvo, da je bil poleg groznih poškodb na glavi zdrobljen tuđi ves koš in rebra vsa prelomljena, iz česar se da sklepati, da je zverinjski mož potem, ko ie ženi razbil glavo, še obut hodil po nii, samo da bi jo bolj zanesljivo umoril. To se vjerna tuđi z njegovimi besedami pri sose-dih, ko se je Šel v mesto sam ovadit, s katerimi je izrecno rekel, da je babo ubil. Če ne verjamejo, nai le gredo pogledat, da jo je res ubil. Mož je bil takrat prepričan, da je žena že mrtva, dočim se ie ob njegovemu odhodu še borila s smrtjo. Po Novem mestu razglašene vesti, da mož v zaporu vsled spoznanja svojega groznega čina tuli in razgraja, nišo resnične. Vsaj doslej je še rniren in se zagovar-ja le na jezičnost svoje žene, kar pa je dokazano, da je neresnično.
Postaja Trnovo - Bistrica ciob! krasno razsvetljavo, obločnice, k: imajo za 1500 sveč moči. Zato grf zahvala gospodu postajenačelniku Kocijančiču.
Deška šola v Trnovem pri Ilir* skl Bistrici napravila je poučen izlet v Opatijo, odnosno v Reko in Sušak. Pri tej priliki pogostil je nas ožji ro-jak g. Jagodnik na Reki, vse učence in jih ćelo spremljal po Reki in Sušaku, jim kazajoč razne zanimivosti. Otročjem srcu, ostane g. Jagodnik, z zlatimi črkami — vpisan — in otroci, se ga bodo kot možje še vedno radi in z veseljem spominjali!
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda z lepo dramo »Nabob« in veseloigro »Mož s tremi ženami«. — Jutri specijalni večer z dramo »Bilo ie nekdaj«, učinkovitost Nordiskfilm Co. — V soboto Asta Nielsen: »Grehi oče-tov«. — Prihodnji petek velikanski umotvor Dantejev »Pekel« !e 4 dni.
Dan te je v a »Nebeska komedija«. »Pekel« v filmu v Kino - Idealu. Wie-ner Allgemeine Zeitung« od 20. mar-ca 1913 poroča: Novi film Radv-Maller družbe, ki se je predvajal te dni v Elitekino. Wollzeile, nam pred-naša I. del »Nebeske komedije« »Pekel«. Prednašati nekaj nemogočega, fantastičnega, gledališkim odrom nedosegljivega, je glavni namen kinematografa. Nad 50 krasnih, fantazije polnih prizorov, nas vodi z Vir-gilijem in Dantejem skozi strahote pekla. Sijajni prizori in res umetni-ško predvajanje očara vsakega gle-dalca. »Nebeska komedija«, pridiga večne pravičnosti kot znanstveno delo, ne more postati popularno, ako se pa po filmu razširi med ljudstvom le nekaj vednosti o Danteju, je že mnogo doseženega. Velikanske-mu učinku prizorov, v katerih je ču-titi pesniško moč fantazije, se pač ne bo mogel nihče umakniti. — Ta vele-zanirniv orjaški film predvaja se od petka, dne 13. junija skozi 4 dni v Kino - Idealu. Cene prostorom so radi velikih nabavnih stroškov nekoliko zvišane. Predstave ob 3., pol 5., 6. popoldne, pol 8. in 9. zvečer.
Cirkus Schmidt v Latterman-liovem drevoredu ostane tu le še par dni. Zadnje predstave so pokazale, da si je pridobilo podjetje simpatije Ljubljančanov, videli pa smo tuđi več gostov iz dežele. Pri vseh pred-stavah so ugajale izborno izbrane točke sporeda, posebno efektne pa so bile točke ostrostrelcev kapitana Slema in Miss Alice, muzikalnih ekscentrikov in kovnov, žokejskega jahalca, gentlemena akrobata Ber-gerja, krasne in spretne žonglerke, The Barlav, posebno kralj opic Petra IL9 ki je bil vedno priden in žaba*
Strm 4.
SLOVENSKI   NAROD.
126. štev:
ven, dalje izredna potapljača in avto-matičen človek. Konjska dresura je izborna, povscxl vlada red in videti je, da je podjetje v strogih in stro-kovnjaško irvežbanih rokah prizna-ncga strokovnjaka g. ravnatelja Schmidta. — Vse te točke pridejo še na spored zadnjih predstav, s kateri-mi se podjetje za letos poslovi iz Ljubljane, Cene vočigled obsežne-mu in zanimivemu sporedu nišo pre-tirane, obisk je izplačljiv.
Zdravstveno stanje mestne obalne ljubljanske od 25. maja do 31. maja: Novorojenih je bilo 21, mrtvo-rojen 1, umrlo jih je 24, med temi 10 domačinov. Umrli so za dušljivim kašljem 1, za jetiko 5 (3 tujci), vsled mrtvouda 2 in za različnimi bolezni-mi 16. Za infekcijskimi boleznimi sta obolela 2 in sicer 1 za Škrlatico in 1 za dušljivim kašljem.
V mestni klavnlcl so zaklali od 18. maja do 25. maja 70 volov, 6 bikov, 8 krav, 144 prašičev, 183 telet, 41 koštrunov in 100 kozličev. — Vpe-Ijali so 337 kg mesa, 1 zaklanega pra-šiča, 86 zaklanih telet in 6 zaklanih kozličev.
Na včerajšnfl semenj so prignali 471 konj, 455 volov, 153 krav, 39 telet in mnogo malih prašičkov za re-jo. — Kupčija je bila preeej živahna.
Konj udaril je na včerajšnjem semnju pri prepeljavanju trgovca g. Jožefa Jebačina ter ga na levi roki znatno telesno poškodoval. Zdravil se bode doma.
Narodna obramba.
Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu pii-redi dne 7. junija t. !. ob 8. uri zvečer v gostilni gospe Ant. TučeK svoj redni občni zbor z običajnim spore-dom. Odbor vabi člane in prijatelje Ciril in Metodove družbe k mnogobrojni udeležbi.
Zagorje ob Savi. Ponovni občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda za Zagorje se vrsi v nedeljo, dne 8. junija t. L ob 7. uri zvečer v Iv. Miiller-ievem hotelu v Zagorju, z običajnim dnevnim redom. Kot zastopnik glavne družbe se udeleži zborovanja nje tajnik gosp. župnik Anton Brce. Z gotovostio je upati. da se tokrat Za-gorjani in okoličani v velikem števi-lu udeieže zborovanja in pokažejo, da znajo ceniti velike koristi Ciril-Metodove družbe. Pridite vsi, da pokažete svojo zavednost, ter kritikom zabranite nadaljnje pisarjenje. ToreJ na sviđenje!                          —e—
»Pivke,« podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, redni občni zbor za Št. Peter in okolico se vrši v nedeljo, dne 8. junija t. 1. v prostorih g. S e -v e r i a (pri Kovaču) v Št. Petru. — Spored navaden. Začetek ob 4. po-poldne.
Društvena naznanila.
Pomladna veselica, ki jo priredi pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani v nedeljo, dne 8. junija, na vrtu in v dvorani hotela Tivoli, ima sledeči spored: Pevski nastopi: »Naša zastava«. »Prišla bo pomlade, »Je pa davi slanca pala«, »Tam, kjer luni-ca«, »Ružica i slavulj«, »Še ena« in »Crnogorac Crnogorki<; dalje pro-menadni koncert, ljudska veselica, ples v dvorani, lov na srečo, velikan-ski vrtiljak, amerikanska panorama itd. Vrt bo dekoriran, pri prireditvi sodeluje popolna Slovenska Filharmonija. Vstopnina na veselico znaša 50 vin. Cene običajne. V slučaju sla-bega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo.
Društvo Jugoslovanskih uradni-kov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani, priredi v soboto, dne 7. t. m. ob 5. uri popoldne prijateljski sestanek na Zgornjem Rožniku pri tovarišu Pfeiferju. Poleg članov so nam dobrodošle tuđi njihove rodbine ter prijatelji društva.
Krajevna skupina škontistov, nastavljencev hranilnic, posojilnic, bank, zavarovalnic itd. opozarja svoje člane na sestanek, ki se vrši dne 6. junija t. 1. ob 8. uri zvečer pri Novem svetu. — Poroča predsednik centrale gospod A n g e 1 i.
Telovadno društvo Sokol v Domžalah priredi skupno z bratskim društvom Sokol Kamnilc v nedeljo, dne 8. junija, peŠizlet v Beričevo. — Zbirališče obeh društev pred Sokolskim domom v Domžalah, od koder se odkoraka točno ob 2. uri. Sestanek v Beričevem pri gosp. Antonu Gradu. Za slučaj slabega vremena izlet odpade. Na zdar!
Izobraževalno, zabavno !n pod-porno društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v poletju t. 1. tri izlete s sle-dečim sporedom: 1. Dne 8. junija: celodnevni izlet pod vodstvom gosp. J. Šeme: Dunaj, južni kolodvor (odhod 7. uri 5 min% — Baden (prihod ob 7. uri 52 min.) — peš v Oaa-den-Modling (kosilo) — popoldan z železnico v Laxenburg, kjer se se-stanemo z izletniki Ciril-Metodove podružnice   in   popoldanskc partije
(Dana], Aspanghahnhof, odhod ob 2. uri 30 min. — Đfedemtannsdorf, prihod ob 3. uri 5 min.). — 2. Dne 6. Ju-lija t. L: Celodnevni izlet pod vodstvom gosp. J. Se me: Shajališče: Zadnja postaja proge št. 60 električne cestne železnice v Mauer. Točno ob 8. uri 30 minut se odkoraka čez Stre-HŠče v Labam Wald (kosilo) — Paunzen (sestanek ob ca. 4. uri z izletniki popoldanskimi) — Purkers-dorl. — 3. Dne 3. avgusta t. L: Celodnevni izlet pod vodstvom gosp. Fr. M e r 1 a k a: Z mestno železnico (Hiittendorf ob 7. uri 52 min., Haupt-zollamt ob 8. uri 24 min., Heiligen-stadt ob 8. uri 41 min.) v Greifenstein (prihod ob 9. uri 15 min.), od koder se takoj ob 9. uri 15 minut odkoraka proti Hadersfeld-Hintersdorf (kosilo) — VVeidlingbaeh (sestanek s popol-danskim izletniki, ki se zbero ob 2. na zadnji postaji v Neuwaldeggu).
Izppcd sodišta.
Nevaren svinjar obsojen. Delo-mržni Janez Bahor iz Tančjiga vrha se je vtihotapil v neko hišo, kjer je bilo 121etno dekle samo doma. Svinjar je deklico zvezal in zvezano oskrunil. Rekel ji je, da to ne pnde na dan, ker je on baraba in ga nihče ne pozna. Oskrunjena deklica pa je to barabo dobro poznala in o dogod-ku povedala materi, ki je zadevo ovadila. Še tišti dan je Bahor isto de-janje poskusil še pri dveh drugih deklicah. Bahorja je novomesko so-dišče obsodilo na 13 mesecev težke ječe.
Nedoletna   igralka v pravdi.    V
torek se je završila pred najvišjim sodnim dvorom zanimiva pravda avstrijske družbe za gledališke ko-stume in dekoracije, proii nedoletni igralki v Raimundovem gledalištu na Dunaju, zaradi 3200 kron. Zadeva se je pričela prav vsakdanje. Družba je tožila, toženka ni vložila ugovora in plaeilni nalog je postal pravomu-Čen. Nato pa je vložil njen oče nič-nostno pritožbo in zahteval, da se obsodba razveljavi, ker on kot oče ni zastopal v predpostopanju se ne-doletne toženke. Deželno sodišče je to pritožbo zavrnilo. Svojo razsodbo utemeljuje deželno sodišče s tem, da obtoženka, dasi je nedoletna, lahko prosto razpolaga s tem, kar si sama pridobi s svojo pridnostjo. Kostume je naročala v svrho izvrševanja svojega pokliča in v svrho zaslužka, prejemala je mesečno 1201—1400 K. Z omenjeno družbo sklenjena pogodba se nanasa torej Ie na tako premo-ženje, ki si ga nedoletnica sama zasluži in torej lahko z njim prosto razpolaga in se tuđi lahko veže. Žaco v tem slučaju nedoletna toženka ni potrebovala zastopstva očeta, kat zakonitega zastopnika v pravnem sporu. Oče se je pritožil proti ti raz-sodbi na višje deželno sodišče, ki pa je tuđi pritožbo zavrnilo, nakar je šla revizija na najvišji sodni dvor. Najvišji sodni dvor je reviziji ugodil in razveljavlll vse prejšnie sodbe. VpraŠanje, če se srne nedoletnica sama pravdati, se mora zanikati. Le takrat se sme nedoletnica sama pravdati, če gre izključno samo za to, s Čemer toženka san-.;: prosto razpolaga. V tem slučaju pa se je nastopalo proti toženki kot proti po-polnoma samosvojni osebi m se je predlagala obsodba na riačilo in grožnja za eksekucijo brez vsake omejitve imetja. V tem smislu je bila izdana tuđi prva obsodba. Glavni proces torej ni ime! za predmet samo to, s cimer nedoletna toženka prosto razpolaga. vsled česar ona ni upravičena, da bi se sama pravdala in potrebuje varstvenega zastopstva. Zato je ničnostna pritožba njenega očeta popolnoma upravičena.
Razne stvari.
*  Obsojen i kanibali. Iz Londona poročajo:  Glavni  sodnik  Zlate  obali je pred par dnevi prisel v Plvmont. Izjavi! je, da se je v Serri Leoni vršila sodba proti nekemu  kanibalske-mu plemenu- Štirideset kanibalov so obesli.
*  Rešhelj SziczSfiskega.V kaznil-nici Pankratz je umri bivši jeČar Sta-nislavske ječe, Tarnowski, ki je svo-ječasno kot ječar Sziszinskega, ki je umoril, kakor znano, gališkega    na-mestnika  Potockega,    poma^al   Szi-scinskemu k begu in bil za to obsojen na 4 leta ječe.
*  Zagoneten samomor.   Državni divizije, Kuzmin, ki je bil dodeljen v posebno  službo  ministrskemu   pred-sedniku Kokovcevu, je poskusil    samomor. Ustrelil se je v prsa.   Vzrok samomora Še ni pojasnen.     Vsebino Kuzminove pisalne miže je vlada za-plenila in jo drži tajno.
*  Sufragetke, mpadalke. Iz Londona poročajo, da so napadle sufragetke v nekem kopališču višjega ma-gistratnega uradnika Beuneta.   Prisilile so ga, di Je Sel na visoko skal-
nato obrežje in ga potisnile na rob propada ter ga hotele vrečl v morje. Stari mož si je komaj in le z največ-jim naporom rešil življenje. Pobegnil je končno, toda sufragetke ga še ved-no zasledujejo. Beunet je bil preje kot sodnik zelo strog napram sufra-getkani.
*  Potegnil  |ih Je . . .   Prebival-stvo v mestu Nantesu se je predvče-rajšnem     nenadoma  silno   razburiio. Bilo    je kot bi dregnil v mravljišče. Prišla je namreč    brzojavka sledeče vsebine: Zopet je pristal Zeppelinov balon v Luneville. Ljudstvo je balon raztrgalo in napadlo pruske častnike, jih preteplo in več težko ranilo. Vojna neizogibna. Po mestu je zavladalo strašno razburjenje in naenkrat so oblegli vlagalci vse hranilnice in banke,    da dvignejo denar.    K sreči je prišla kmalu nato druga brzojavka iz Pariza, ki je povedala, da si je dovo-lil nekdo z mirnimi meščani Nantesa malo šalo.
*   Zanimiva rokoborba v Petro-gradu. Povodom mednarodne tekme rokoborcev, ki se vrši sedaj v Pctro-gradu, je prišlo po večletnih medse-bojnih napovedanjih    do    boja   med slovitim      švedskim        rokoborcem Abergom in ravno    tako znanim ra-skim   rokoborcem   Podubnvjem.   Po-dubny, ki je bil svoj čas najznameni-tejši rokoborec, se je pred nekaj leti umaknil na svoje posestvo. Sedaj pa ko je zvedel,    da je Aberg v Petro-gradu,    je zopet    nastopil v javnost. Aberg in Podubnv sta se borila prvi dan eno uro neodločno. Drugi dan se je boj nadaljeval in je trajal dve uri. Borba je bila izredno   huda in oštra, toda ostala je tuđi neodločena.
*  Tesač podedoval 150 milijonov. Iz Petrograda poročajQ:    Pred pol-drugim letom je umri v Petrogradu poslednji član slavne ruske plemenitaške rodbine Strazanovov, ki ni za-pustil nobenega direktnega    dediča. Na podlagi ruskih zakonov bi moralo imetje, znašajoče kakih 60 milijo-nov rubljev, to je 150 milijonov kron, pripasti državi. Pred par dnevi pa je prisel k enemu izmed prvih odvetni-kov v Moskvi tesač, ki se ravnotako piše kakor umrli bogatin. Mož je pri-nesel s seboj tuđi skrbno na platno prilepleni rokopis, iz katerega je bilo razvidno, da ni bil ćeli rod Stragano-vov povišan v plemitaški rod, tem-več samo stareiša linija. Mlajši Stra-ganovci so ostali dodanes kmetoval-ci, ker pa je bilo natančno dokazano, da je tesač pravi član rodu   Straga-novcev, je povzel odvetnik potrebne korake, da postane tesač dedič ple-menitaškega imetja. In ker ni nika-koršnih ovir, tedaj bo to tesar   tuđi dosegel na veliko žalost — ruske državne blagajne.
Telefonska in brzojavna
poročila
Domobranski    minister    Georgi     o Redlovi aferi.
Dunaj, 5. junija. V poslanski zbornici je danes začetkoma seje od-govoril domobranski minister general Georgi na interpelacije, tičoče se Redlove afere. Minister je s tresočim glasom uvodoma svojih izvajanj iz-iavil, da je trenutek, ko mora govoriti o ti žalostni aferi najmučnejši v dolgem njegovem življenju. Naglašal je. da je bil Redi eden največjih zlo-cincev, ki so izdali domovino. Na-fclaša! je, da so njegova izvajanja provi/orične narave, ker sodna pre-iskava Redlove afere še ni končana. C) stvari je minister izjavil: Na podlagi zaupnega poročila je bil generalni štab opozorjen, da se nahaja v ge-neralnem štabu individij, ki izdaja vojaške tajnosti. Vojaskc oblasti so storile vse. da izslede krivca. Sele 24. maja ob 6. zvečer so dobile prc-senetliivo vest in dokaz, da je pol-kovnik Redi oni zločinec. VojaŠka oblast je odredila, da se Redla naj-strožje opazuje. Istega dne je prispel Redi z avtomobilom iz Prage na Dunaj. O svojem prihodu je obvestil generalnega advokata dr. Polaka, svojega dolgoletnega znanca in prijatelja. S tem je večerjal v nekem hotelu in mu zaupal, da se je hudo pregrešil zoner svojo oficirsko čast in svoj stan ter ga prosil za revolver, čes da se hoče ustreliti. Nadalje je prosil Polaka naj posreduje pri policiji, da se mu dovoli vrnitev v Pra-go. Pr. Polak je mislil, da je Redi obolel na duhu, ter telcfoniral policiji. Policija je odgovorila, naj ga spravi v njegov hotel. Polaku se je to po-srečilo in ostal je pri Redlu v sobi do pol 11. zvečer. Ob 10. zvečer je šef generanega štaba sklical posebno komisijo, ki bi naj konstatirala Red-lovo krivdo in izvršila njegovo are-tacijo. Predno se je ta komisija konstituirala je bilo že polnoči. Zato je komisija prispela v Redlov hotel še le ob poli. ponoći. Našla ga je v sobi v trenutku, ko Je lUtel Izvršiti samo-mor (posi. Diamant; brez revolver-
ja.) ImeI le na nočni omarici dolg oster nož, na postelji pa je ležala vr-vica. Na mizi so ležala pisma naslovljena na sorodnike z datumom o polnoči. Ko je komisija stopila v sobo je Redi rekel: »Vem zakaj ste prišli! Ćutim se krlvega.« Komisija ga je na to spraševala, kakšne tajnosti je iz-dal in katere sokrivce ima. Redi je svoj zločin v celem obsegu priznal, rekel je, da je zločin izvrševal še le v zadnjem času, ter odločno zanikal, da bi imel kakšne sokrivce. Naglašal je tuđi, da ga organi tuje države s katero je bil v zvezi, nišo poznale, ker ej občeval z njimi s šiframi. Komisija je na to odšla in dala hotel strogo zastražiti. Drugo jutro so našli Redla ustreljenega.
Posl. Leuthner: Od kod je imel revolver? Minister Georgi: Konstatiram, da ni nihče kriv njegovega samomora. Dne 25. maja se je vršila hišna preiskava v Redlovem stanovanju v Pragi. Ta preiskava je dognala nepobitno, da je Redi vršil špi-jonažo in dokazala, da je bil homo-seksualen, ter da je občeval z nekim poročnikom, ki je bil njegov sorod-nik. Ta preiskava je tuđi pokazala, da so bile Redlove izpovedbe na-sproti komisiji do ćela točne. Z glo-bokim obžalovanjem moram konstatirati, da je Redi res izdal več in-strukcij splošnega značaja, na-našajočih se na mobilizacijo naše ar-made agentom tu jih držav.
Posl. Nemec: Tujim državam! To je važno!
Minister: Poudarjati je treba, da Redi ni mogei izdati konkretnih vojnih priprav, takozvanih Aufmarsch-Flaboratov, ker mu ti elaborati nišo bili pristopni.
Minister je nato slikal potratno življenje Rediovo, velike izdatke, ki so bili posledica seksualno defektne-ga značaja ter reasumiral:
Kolikor se je dalo konstatirati se da špijonaža do!očno zasledovati cd meseca marca 1912. Izključeno ie torej, da bi bil Redi izvrševa! špijonažo dolgo vrsto let, zlasti pa v času, ko ie bii v evidenčnem biroju vojnega ml-nistrstva. Do sedaj ni bilo mogoče dognati, da bi imel Red! sokrivce. Vesti, da bi bilo po Redlovi aferi kompromitiranih več Častnikov in neka dama, nišo resnične.
Takisto nedokazano je tuđi, da bi imel Redi zveze z ruskim konzulom v Pragi Žukovskim.
Redlova afera tuđi ni v zvezi z afero nadporoCnika Cedomila Jan-drića. — Takisto tuđi ni res, da bi bil Redi izdal tajnosti    nemške arniade.
Koncem svojega govora je minister apeliral na javnost, naj se ne razburja, rnarvec naj se umiri in zaupa svoji hrabri armadi.
Odgovor domobranskega ministra Georgija je napravil na zbornico globok vtisk.
Poslanec Nemec je predlagal, naj se o ministrovem odgovoru otvori debata, kar pa ni bilo po volji vladi.
Vlada je storila vse, da nažene v zbornico svoje stranke, da s tem prepreci neljubo ji debato. Bala se je namreč, da bi poslanci med debato zahtevali točnih pojasrtil glede nekih točk, ki so tuđi po ministrovem odgovoru ostale popolnoma temne, zlasti se je bala povedati za katere druge države razun Rusije je Redi še Izvrševal špijonažo. Vladi se je posrećilo nagnati v zbornico toliko svojih pristašev, da ji je bila zago-tovijena većina.
Nenicev nredlog je propadel. Za predlog, da se otvori debato so glasovali: Socijalni demokrati, Rusini, vsi Ćehi in napredni Jugoslovani, proti predlogu pa Nemci, Poljaki in slovenski klerikalci.
Nato je zbornica nadaljevala debato o finančni reformi. Rusin Buci-novski je nadaljeval in končal svoja izvajanja. Nato ie pričel govoriti rusinski poslanec Holubović. Ta bo govori! več ur.
Demisija Lukacsevega kabineta.
Dunaj, 5. junija. Danes ob 11. do-poldne je cesar sprejel ogrskega mi-nistrskega predsednika dr. Ladislava Lukacsa. Lukacs je podal vladarju demisijo celokupnega kabineta, ki je bila sprejeta. Vladar je poveril Lu-kaesu, da vodi vladne posle provizo-rično dotlej, ko bo imenovana nova vlada. Popoldne je dr. Lukacs sprejel hrvaškega kraljevskega komisar-ja Slavka pl. Cuvaja, ki mu je Izročll prošnjo za vpokojitev. Cuvajeva prošnja bo uslišana. Tuđi reski guverner grof \Vickenburg bo prosil za vpokojitev. Kdo bo novi ministrski predsednik. se še ne ve za gotovo. V osprejdju se še vedno nahaja kandidatura grofa Šefana Tisze, ni pa izključeno, da bi ne prišel na krmilo prehodni kabinet z generalom Fejer-varyjem na čelu. Toda ta zadnja kombinacija je malo verjetna, ker se je grof Fejervarv izrazil, da bi bil rale minister v KamCatkl, kakor pa di Ogrskem.
Nemiri na Kitajskem.
Mukden, 5. junija. Kakor poročajo kitajska poročila, je dobila vlada v Pekingu od 3. generalnih gu-vernerjev v Mandžuriji protest proti nameri, da bi se pripoznal Urga-spo-razum. Po ozemlju železnice Peking-Mukden je razglaseno vojno stanje.
•              *
*
Dogodki na Balkanu«
Sestanek   srbskega in črnogorskega kralja.
Đelgrad, 5. junija. Vzdržuje se vest, da se sestaneta kralj Peter in kralj Nikola na Kosovem polju ob pri-Iiki vidovdanskih svečanosti, ki se nameravajo letos prirediti v največ-jem številu.
O   demisiji bolgarskega ministrstva.
Pariz, 5. junija. »Matinov« dopisnik javlja iz Sofije: Vceraj dopoldne so imeli voditelji bolgarske opozicije sestanek, na katerem so se izrekli, da ministrski predsednik Gešov ni imel povoda demisijonirati in da bi moralo njegovo ministrstvo ostati še nadalje na krmilu. Car Ferdinand je demisijo Gešovega kabineta že sprejel. Bodoči ministrski predsednik bo ali dr. Danev ali pa vodja demokratske stranke dr. Malinov.
Bolgari se uinikajo z zavzetih poztcij.
Belgrad, 5. junija. Bolgarske čete, ki so včeraj zavzele utrjene pozicije pri Štipu, so se danes s teh pozi-cij zopet umaknile in sicer pred pote-kom roka 24 ur, katerega jim je dal poveljnik srbskih čet za umaknitev.
Demobilizacija na Turškem.
Carigrad, 5. junija. Turska vlada je odredila splošno demobilizaciio ar-mad, ki stoje pred Čataldžo in Bulai-rom. Demobilizacija se izvrši v naj-krajšem času.
Upravništvu naših listov so po slali:
Za Ciril-Metodovo družbo: dr. Gvidon Sernec, odvetnik v Ormožu, 20 K, mesto venca na grob g. Ivana Kočevarja, v Središču.
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. junija: Karei Štrukelj, sin zidarskega pomoćnika, 2 leti, Streli-ška ulica 15.
Dne 4. junija: Rudolf KlopČar, iužne železnice revident, 34 let, Emonska cesta 2. — Otilija Valenta, zasebnica, 62 let, Gosposka ulica 10. — Fabijan Dragič, trgovski zastopnik, 35 let, Vrhovčeva ulica.
V deželni bolnici:
Dne 2. junija: Ivan Kožar, konjski hlapec, 23 let.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj  in  odgovorni  urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne;.
ResniCno si ne mete predstavljati
kako izredno dobrodejna so redna umivanja glave s Pixavonom. Pixavon je voljno, tekoče kotranovo milo, ki so mu na patentiran požlahtnjevalni način odvzeli zoprni kotranov duh. Splošno
je znano, da smatrajo kotran za naravnost suvereno sredstvo za negovanje las in kože na glavi. Najzname-nitejši der-matologi imajo negovanje las s kotrano-vim milom za najbolj učinkovito. Tuđi v daleko znani Lassarjevi metodi negovanja las igra poraba kotranovega mila za umivanje glave bistveno vlogo. Pixavon ne čisti samo las nego zaradi kotrana, ki je v njem, naravnost poživlja lasi-šče. Pixavon se prekrasno peni in se prav rad da splakniti z las. Ima pri-jeten duh in zaradi kotrana, ki ga obsega, deluje proti parazitamemu izpadanju las. Steklenica stane poltretjo krono in 2adostuje za več mesecev. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Vsi boljši damski in moški friznrji izmivajo glave s Pixa-venom.
126. štev.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran 5«
Mnenje gosp. dr. O. Linderja
v Gradcu. Oosp. J. Serravallo
Trst
Vaš izdelek železnato vino - kifla Serravallo je svetovnoznano in gotovo ne rabi priporočil. Izkušnje, katere sera jaz imel z njim potrjujejo v polni meri njega zasluge radi kate-rih je pohvaljen po pravici od naj-večjih zdravniških kapacitet.
Gradec, 6. junija 1911.
Dr. Linder.
Ustna voda ^^#CW^i ^Jy» ■ **Zobna krema
Bay - rum
s konjičkom
tvrđke Bergraann & Co, Dečin na Labi
ostane prej ko slej najboljši vseh vod za glavo, za racionalno ne-govanje las, zabranjnuje vsakršno tvoritev luskin, prezgodoje osive-nje in izpadanje las ter jači lasne korenine, Premnogo priznanj. V steklenicah po K 2— in K 4'— se dobiva po vseh lekarnab, dro-gerijab, par fumerijahia brivnicah.
Borzna   poročila.
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani**.
Orilii kini Isoajske borzc 5. jonija 1913
■alalbtal pa»IHI.        i 4"» majeva renta    .   .   .   . 4*2*/9 srebrn« renta .... i 4°/c avstr. kronska renti   .   . 4|(# Ogr.        „         „       .    . ! 4*'« kranjsko deželno posojtlo I 4«, k.o. čeike dež. banke   . SreAka. Srećke Is 1. 1860 ■;    .   . M     tfske...... M     zemel)ske   !. izdaje   . M     ogrske Mpotečne .   . H     dan. komunalne    • n     avstr. kreditne  .   .   . tt      ljubljanske    .... m    avttr. rdeč. krizi   .   . 7,    bulilka    ..... m      t^lk*   ...... Ljubljanske kreditne banke   . ) Avstr. kreditne?« zavoda .   . Dunajske bsnčne družbe .   . Južne železnfce.....I Državne železnlce   .    .   .   • i CeSke sladkorne družbe   .   . j Zivnostcnike bnnke.   •  .   . YalaU. cekini   .....;;. Franld........!■ RublJI.........j!	Dtoifii |    82-50 1   8640 82 85 8170 87'— 457 — 634-— 290-— 283-— 24fv— 233-475 — 474 — 64-50 54'— 32 — 26-50 23250 414 — 62410 510-— 12550 71825 969-25 344'— 264*50 11-42 117 95 95-60 9315 253 —	BUfOrti 82T0 ,     8660 i     8305 81-90 9450 88*— 469 — 646'— 300-— 293 — 256 — 243-485-i   484 — !     69 50 !    58-i     06 — i      30-50 i   235*50 420 — ,   62510 1   511 — 126 50 71925 97025 !   345-j   265-50 n-47 118-20 05-80 93 35 25375
Žitne oene v Budiz?ipesii.
Dne 5. junija 1913. Termin.
Pšenica za oktober 1913.   .   za 50 kg 11-54
Rž za oktober 1913       .   .    za 50 kg   9-45
Oves za oktober 1913    .   .   za 50 kg   8 44
K'oruza za  junij  1913.    .    .    za 50 kg    8 06
Koruza za julij 1913 .    .    .    za 50 kg    814
Meerologična porocilo,
tišini nad rndrjem 306*2                Srednji zračni tlak 736 rrm
	Čas opazo-vanja	Stanje barometra v mm	Su	Vetrovi	Nebo
4 »» 5.	2. pop. 9. zv. 7. z).	7380 738 3 738*4	29-1 i    206 181	sr. jzah. si. jzah. si. svzh.	i    . j    jasno i
Srednja    včerajšnja  temperatura   22"O', norm. 16 4°. Padavina v  24   urah 0*0 mm.
Posebni mrtvački listi se ne izdajo
t
Potrtega srca naznanjamo v lastnem in v imenu vseh sorodnikov žalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene, nepozabne sestre, svakinje, tete in sestrične, gospodične
Otilije Valenta
zasetmlce
ki je po dolgem, težkem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umi-rajoče, včeraj v srcdo ob 4. uri popoldne blaženo zaspala v Gospodu
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 6. junija ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ulica št. 10, na pokopaliSče pri Sv. Križu.         2012
Sv. posmrtne maše se bodo služile v več cerkvah.
V Ljubljani, 5. junija 1913.
talnjoti »stali.
frri krttjfkl ptgretai zar* Fr. Itoterlet.
Bell Sr«|lć roj. Stteaaal  na-
znanja v lastnem, v imenu svojih otrok Y«tterja in Sanatata ter vseh sorodnikov pretužno vest o smrti svojega iskreno Hubljenega soproga, očeta, sina, brata in strica, gospoda
Fabiana Dragfća
zastopcika Prve ograk« »om-bata« lndnstrif e d. d. ¥ Indaptitl
ki je v sredo, dne 4. junija ob 7. zvečer po dolgem, težkem trpljenju, previđen s sv. zakramenti za umi-rajoče, blaženo  zaspal v Gospodu.
Zemski ostanki dragega pokojnika se v petek, dne 6. junija ob 3' ■; uri popoldne iz hiše žalosti, VrhovČeva ulica 1, prepeljejo na po-kopališče pri Sv. Križu, kjer se polože k večnemu počitku            2014
Sv. zadušna masa se bode služila v soboto, dne 7. junija v šem-peterski cerkvi.
V  Ljubljani,   4. junija   1913.
I. kranjski pofretori zttoi Fr. Doberlet * rastop-
sttn   obSv.t   DuHaj   —   »estnl  pogrctaf   zavod.
Zahvala.
O prenagli izgubi našega dobrega soproga, očeta, brata in tasta gospoda
Fran Pavlošiča
c. kl*, nađpoštarfa
se zahvaljujemo preč. g kanoniku Novaku za zadnja tolažila, gg. med. svetniku dr. Jelovšku, dr. Ho-čevarju za tako Ijubeznjivo olajšanje bolečin, obitelji ravnatelj Grčarjevi za veliko požrtvovalnost, dariteljem krasnih vencev, gg. tovarišem c. kr uradnikom, prost. gas. društvu, po§t. uslužbencem ter vsakemu posebej za spremstvo rajnega k večnemu počitku, ter za vsa osebna in pismena tolažila.
RADOVLJ1CA,  3.  rožnika 1913.
2002              Žalui oči ostali.
Posebni mrtvaški listi se ne izdajo.
t.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem preža-lostno vest, da je ljubi Bog v ne-razrešljivem svojem sklepu najinega edinca, iskrenoljubljenega, najple-menitejšega in najpožrtvovalnejšega sina                                          20U
Rudolfa Klopčarja
reTldenU Jaine ieleinict
po dolgem, težkem trpljenju, previ-denega s sv. zakramenti za umira-joče ob 12. opolnoči poklical v boljSe življenje.
Truplo v najlepši dobi življenja preminulega dobrega sina bov petek, 6. junija, ob pol 7 v niši žalosti na Emonski cesti št. 2 slovesno blagoslovljeno, na to pa na pokopališču pri Sv. Križu položeno v lastni grob.
Posmrtne maše se bodo služile v trnovski fami cerkvi.
Prosiva tihega  sožalja.
V Ljubljani, 5. junija 1913.
Franc Klopćar,
ekspedient  JuŽ.  žel. v p. Rosa Klopćar
starši.
Prvt kranjski pogrebni za?otf Fr. Doberlrt.
V Diien »onda na Brezjab pri Mar. Pomagaj
dobro idoea              20j3
pekariia i m opravo.
Pekarija je v dobrem stanu in sama v okraju. Nasropi se s 1. julijem. — Več se i :ve pri Al. Frclihu, pos. in gostil-nićarjn na Brezjah,  Gorenjnsko.
Pivovarna Union v Sp. Šišhi
sprejme več  pridnih
za polnitev pive v steklenice
2013
Za vse  dokaze  sočutja in za vse darovane vence povodom smrti našega ljubega dobrega soproga, očeta, oz. starega očeta. gosp.
seđlarja in posestnska v Ljutomeru
se vsem iz srca zahvaljujemo.                                                     2005
V Lfntomeru, dne 4. junija 1913. Alo$zi|a, žena.                Hihard, Srnest, Angela in KSlka, otreci.
i
Svetovno znani! Originalni motorji „Otto"
za bene i n, bencol, petrolin, surovo olje, sesalni  plin, svetilni plin  i. t. d.
Motorji za surovo olje „sistem IMssel". Beacinove Sokomobile. Nafmodernejia feoastrukciia.
: Jfajvečjatvorsost! Kajvarcnejši obrat!
i Đoslej prodanih čez 115.OOO mo-torjev z 1,? 75.000 konjsk. silami. Spacialnč    prospekt   541    gratis.
ILangen & WolJs Dunal 2., Lazeubnrgerstr. 53. sL
Zastopstvo   Heckl   St   Pohl,   Trst,    Via   Torpe    Bianca   IO.

Zaloga pohištva io tapetniškesa blaga.
Zaloga spaliter jedilnih sob!
:: v različnih najnovejših slogih. ::
VsakDvnfBO tom pobištvi.
Priznano solidno   blago
ter najnjžje oen«. Ia|aaten«   trpeial   lmiolM,
Otomane, divani io zimnice
=   razhčne kakovosti.     .
Velik« iacbir«   3408
otroških vozičkov,
fsakiffistul slit. «1*1 ili
Ljubljana,
Marije Ter. cesta it II : (KolizeJ). :
Ljubljana,
Marile Ter. cesta it U s (Eolizef). s
U!lo le grlica
M*r |o aa|4e, Je proien, da io pristao lastnlol, Franoa Jeiefa oeata it tlr, n. nadstrop|e na leve, prati primnin plattlu.
2007
Išcg S9 gosTilua v naiBra,
tako}, s koncesijo in opravo,
nafrale na deiell.
VpraŠanja  pod „F. M. 100M na
upravDištvo »Slov. Naroda«.          2008
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1-  maja do 1. oktobra«
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan Čez 30.000 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspeŠno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopalisča, posebne in močvirne kOpelL Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-cije. Prospekte  in pojasnila daje brezplačno kopali&ka uprava.     1173
Po Hajvišjem poofalaščenja Hjegovega
ces. in kralj, apostolskega Veličanstva.
I^redna
c. kr. državna loterija
za skupne vojafike dobrođelne naiaene.
Ta deoarna loteiija obsega 21.146 dotitkov v gotovini v skupnim znesko 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 K.     1911
■r Zrebasje bo javno na Đonaja 3. julija 1913. - Srcčka slane 4 K. -*•
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju, HI., Vordere Zollamtstr. 5, v loterijskih nabiralnicah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni Crteži za kupce srečk zastonj. — Srečke se pošljejo post. prosto.
Od c kr. loterijskega dobodarstvenega ravnatelistra (oddelek za drž. loterije).
E 94/13-8                                                                                                                           199
Dražbeni oklic.
Po zabtevanju  kmetilske hraniliiice in posojilnice v Starem trgu pri ložu se vrši
dne 23. jrnaija 1913 dopoldne ob 9. uri
pri tem sodišču v sobi št 6. dražba zemljiftč:
Viožna številka	Kata-stralna obeina	jj    Stevilo parcel in vrsta ji             obdelovanja i	Površina i ha '■   a      m-	Cenilna vrednost K          v	Najnižji     | ponudek     1 i       K       Ivi
l i          47 j ! 14 19 r           86 100 !          101 121 129 !         142 154 155 !         156 157 1         16S 187 |         189 207 217 1 230 j         231 i         232 233 239 242 252 286 287 293 296 304 1         227 53 298 75, 76,	Pod-cerkev • ■ s * • s m m 9 » m m • • • • • • • • • • • • • ■ ■ Dane Otok   I. » Stari trg	j niša št   12   v  Podcerkvi | vrt | 21 njiv 21 travnikov 5 pa šn i kov 2 gozda 65 gozdnih parcel pritikline 5 pašnikov hiša  št. 10 v Podcerkvi 2 vrta 10 njiv 9 travnikov 8 njiv 3 travniki j    2 pašnika travnik njiva njiva njiva 2 njivi 3 njive 5 njiv travnik njiva ptravnik Fnjiva 2 travnika 2 njivi travnik 2 njivi njiva njiva njiva njiva njiva njiva vrt 36 njiv 13 travnikov tovarna in opekarna njiva njiva 36 njiv 14 travnikov gozd travnik                            ! njiva 2 travnika njiva njiva 6 pašnikov 43 gozdnih parcel 5 travnikov travnik gozd in pravica do pašnika	\ 3 1 85 2    22    68 7    46    66 7 j 28     65 1  i 05    94 27 | 48    20 4     17     10 7    55 59     11 8    86    62 82    45 36     18 12    42    60j 21     87 4   ~5ČTi 14     35 22     48 | 6     97 45    79 24    59 18    52 2    05 10    06 17    66 13    59 5     18 3    60 24    86 j 5    11 | 18     67 j 9     96 i 16     11 12     44J 14     28 ! 6     48 2     91     36 1     40    38 5     04 | j  13     99^ 3     13     66 7    46     11 35    50 1     87 18    77 2    96    82 10    51 5    22 16    81     05 11  | 41     14 4 | 31      10 | 47     04 i                 u	i : 57006    — 172    -1482    — 1 1 3000    — 3764    — 400     — 230     — 120     — i          384     — 160     — 888     — 640     — 150    — 120     — 600     — 210    — 504    — 80    — 384     — 120     — 300     — 300     — 300     — 82289     — 80     — 300    — 9348    — 120    — 230    — 340    — 80    — 1660     — 10800     — 1000    — 200    — 8740     —	38118    66 I !         938    — 1 2000    — .       2409    33 266    66 153     33 I            80     -3T 256     — | 106    66 \ 592     — ! 426    66 1 100    — j 80    — i 400    — 140    — 336    — 73    33 256    — 80    — 200    — I 200    — 1 200    — 41144     50 53   ~32~ 200     — 6232    — 80    — 153    33} 233    33 53    33 1106    66 7200     -^"1 666    66 1 133    33 1 5826    66 1
Hiša Št, 12. v Podcerkvi je enonadstropna, zidana, z opeleo krita, gospodarsko poslopje obsega : klet, sviniak, lopo, svisli, skedenj, živinslci hlev.
Hiša št. 10. v Podcerkvi je pritličn«, zidan«, z opeko krita; k njej je prixidan iiviaski hlev.
Tovara« obseg« opek«rao, mlin in žago in stoji prav poleg Podcerkve; okroioa peć je novejša zgradba v dobrem stavbenem stanu, ina« kamin in stroj«rno in kotl«rno. Strojna oprema obstoja ii parne sile in gonilne transmisije, 2 parnih kotlov Breitfelđ - Danek, 2 jaremskih žaz» 1 obrciovalne cirkulame žage, mlin n« 2 kaman« in stope. Poleg stoji ena večja in 2 manjši Šupi | rezervarjem in 2 vodn« kom«.
Pod najmanjšim ponudkom se ae prodaj«.
C. kr. okrajno sodl&će w Ložuy
odi U. do« 20. m«ia 1913.
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
126 Stev.
I Telefon fttev. It.                                                                                        TotefM štev. Ift.     982
I                            stsW   Leta 117«. ■•tanowfj«na  tUlnlika đrmkhm    *VB
Kranjska sfaviinska dražba i Ljitljni
Stavbno podjet nifttvo; pisama za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — === Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. ==
Sprejme m tako] v trajao delo
kleparski mi
itoton Ribič, klepar v jlCetliki.
2009
pozor vrhurji in gostilnicarji!
Ua prodaj so         1B87
stavbne parcele
v blizini pokopa lišča pri Sv. Križu, Cesta med hmelniki v Ljubljani. Pojasnila daje
Fr. Kuaaver, kamnosek istotam.
Slovensko-italijansko ^1
tapndiiinjt
začetnico, sprejme
Internationale Maschinengesell-——   schaft* Bregenz a B.   —Z^z
Sir k la Trappe od 1—1' ? kg.
a kg. E 1-90 Saajsk! groy»M sir od 4—5 kg.
a kg. K l'SO
la čajno presno maslo kg. K 2*80 Ia maslo (Bmterschmalz) n „ 2'40 1894                  razpo»ilja
mlekarna Vranešić, Sunja.
UOZHIKI!
Odda se vožnja
3000   kubičnih   metrov   okroglega   in
tesanega   lesa   iz  gozda   na  kolodvor,
po dobrih potih.              1957
Vprašanja na upravništvo »SI. Naroda«.
Prva Licka SMicmta u tapo
daje v najem svoj
sestojeČ iz 15 sob, jedilnice s 4 stran-skimi prostori in kopalnice počenši od 1. oktobra 1913. — Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo Prve Ličke
Štedionice v  Gospiću,   Hrvaško.
2004
Zagreb, Hica 40.
Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic
Telefon 492.
Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bo-lezni spolovi!, iz tok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki    odpovedo.
flernlal-Dragee
Škatlja (100 kom.) K 5*—. 2 škatlji za 13       eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta' Laboratoire de Prodnfts Oiiinoesa Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Ukana laiiabilf, Bsdaptfa. VI. List Femt-tir 20
yt « vzetju ali ako se znesek posije napre.
I! 500 kron!!
Vam plačam, ako Vam moj  uničevalec ko-rena mazilo »Ria« ne odstrani brez  bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otiSčanccv Lonćek z  jamstvenim  pismom  1 krono. —
trani. Mtt (Ra$d»i) L hstfadi 12 W, Ipdn.
616
Dobre obranjena        2010
otroška postelja
a mi mila i RulUii A 7. ni Militi.
Volčjl psi
čistokrvne   pasme,   najboljši   spremlje-valci in varuhi, se OddajO. — VeČ v
pisami: Kolodvorska ulica št 26.
1980
Specijalna modna in spor Ina trgovina za gospode in dečke
3. žCette
Ljubljana* Franca Jozefa cesta 3.
SfamnikK klobuki, čepiće ,   kravate,   modno perilo itd. Ud.
Vse športne potrebščine za tenis, loi\ turistiko in tetovadho.
Vozovi brez ventila:
25 30 in 30 35 HP.
Kracek   dobavni   rok.
p
^= Takoj dobavno: ^=
:: Ventilni vozovi ::
14 18,   24 28   in   40 45   HP.
LiiA tvornica avtomohilov
Liloerce, <Č?eš]so.
KAREI iillK S KO.
Ljubljana, Dunajska cesta 9-12.
PRESELITEV
lovama poitva 1J. liaglas
naznanja vdano,
da se je vsled poškodb na biši Snrjalki trg štev. 7 morala začasno preseliti s svojo zalogo in prodajalno pohištva
na Kongresni trg št. 12, vogal Vegove ulice
ter prosi najvljudneje velecenjene p. n. odjeraalce, da jej  blagovolijo ostati zvesti. Z odličnim spoštovanjem                                 1860                                JB Ja   NaClIdSa
[evliarifiičnikov
za  izdelovanje   gornjih  delov   in   dva učenca sprefme         1964
Anton Krcmesec, (evljar v Metllfci.
Kupilo se že rabljeni, a dobro obranjeni
gostilniski         1937
stoli in miže
ev. tuđi druge gostilniŠke potrebščine. Naslov: „B. K." poštno Iežeče, Ljubljana.
Knjigovođja in korespondent,
(strojepisec) z večletno prakso, in naiboljšimi referencami, opravljajoč vsa pisarniška dela popolnoma samostojno, želi primerne službe. Nastop takoj, event. pozneje. — Prijazne po-nudbe pod: „Samostojnost 210** na upravništvo »Slovenskega Naroda«.                          1958
Kišno opravo
nove vrste iz mahagonija za kompletno spalno sobo                2006
proda poceni Ivana Prosen v Lescah.
poštenih kmetskih staršev,  s primerno
šolsko   naobrazbo   ter  z   veseljem  do
trgovine,                     1981
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji
trgovska tvrdka
J.  Kušlan,   BraaJf   Gorenfsko.
v prometnem kraju na Dolenjskem, ob državni cesti tik tovarne,     1983
se takoj proda.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
ZVON
MESEČNiK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVEIO Letnik SSZIIL 0913).
Ishaja po 4 pole obselen v veliki osmorkl po eden pot na metec v svozkih ter stoji W9 loto 9 K so b,   pol leta 4 K 60 b, Cetrt
leta % K 30 h.
Za vse aeavstrijekr đelele n K so h ni leto Possmcsni ivoiH so dobivajo po 80 h,
„Nirodna Tiskarna** v Ljubljani.
NA  IZBIRO pošilja tuđi na đeželo:
Krasne
BLUZE
krila, kostume, noćne halje, perilo in vsako modno blago«
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Start trg 9. Lastna hlia.
Neprekosljiva v
otroškihoblekcah
1« in krstni opravi. 11
„SL.AVIJA"              I
••• - «a.   vzalemno  zatarovalna  banka  v  Pragl.    ••.  -  .'.
%9%mrrm\ f«adi E 5tf4*1.4.31*5« —  Iiplatan« odakodaJa« In kapltaUte K tIS,257.6§5-77
Po vclikosti draga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
——————.      Vm   po|««Mli«   tf«js)i       ———^-^——
taman latiutii 1 wm
čigar p i same so v lastnei bančnej hiši
f Gnpuki did itn. 12.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstncjSih kombina-cijah pod tako ugodnimi   pogoji, ko nobena druga zavaiovalnica,
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjSajočimi se 12                    vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnlne proti pofarnim škođam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In najkulantneje. Uživa najboljši sloves, kodei posluje.
Pozorl Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!