***** j& oVtobra 1947 ,eU,,,k - Od I januar km '•lanu 1958 k°t poltednik - Od Ja«-ja 1960 trikrat te- "tO ir. • ' • "i sicer ob pone-lhl sredah in sobotah KRANJ — SREDA, D^, 9. OKTOBRA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 118 — CENA 10 DINARJEV i Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škof j a Loka, 1 Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA G O R k N j S K O &J»ve na izdelavo Planov za Nuji razvoj JVtek , ^sedala skupščina J* Ljubljana 1 °nkretnejše teze o gospo-'n družbenem razvoju v ) ,JS 2a sestavljanje tez V^rstv« , 006,151 ° 8iban'u ' te^letn 1 družbenih služb V°tovitv U" Končni rezultati ^ lahko «Ia leto 1963 se bodo nekoliko spreme- ivno razpravljati o <° še Jie DaJ".računamo, da bodo J^tva ne. tendence rasti t.V*ta traJnejšega značaja •Stoi J° vtisnile pečat go-J^Jem Rajanjem tudi v ^k*^. tendence upoštevane ^ v letu 1964° planiranega SSN?ri? 8estavo družbenih ?H tČl^k leto po naših ^^Juč? v petek- n- okt°-razprava na skupščine Ljubljana. J^toM?.* petkove seje je CL^C r» tudl obravna-\?Se rt*VoJa gospodarstva %?K ?*Javn°sti v okraju Kot uvod v to bodo odborniki JL*>bani ne obravnavali le-SK^sluiu gospodarstva in ^ na območju okra- KranJ, 8. oktobra — Danes popoldne Je obiskala kranjsko Iskro 6-članska parlamentarna delegacija Ljudske republike Mongolije, v kateri so bili predsednik velikega ljudskega zbora In drugi sekretar CK mongolske partije LUVSANCERENGIN CEND, član pre-zidija mongolskega zbora in član CK KANZIN BATA A, poslanik velikega ljudskega zbora, prvi namestnik predsednika Gosplan in minister LRM ter član CK BJAMBIN RINCINPLILZEE in drugi visoki predstavniki te azijske dežele. Pred ogledom tovarne so se v kratkem razgovoru z njimi zadržali direktor Iskre,Dušan Horjak, direktor kranjskega obrata Iskre inž. Danilo Dolgan, predsednik centralnega delavskega sveta tov. Sodin ter zvezni poslanec in delavec Iskre Jože Fende. — 2. Živahne razprave Razprave glede politike gospodarjenja z gozdovi so bile še posebno živahne prav letos, ko se je celotna gozdarska dejavnost v obeh sektorjih lastništva prenašala od kmetijskih zadrug na gozdna gospodarstva. Ustrezno priporočilo v tej smeri je sredi marca na svoji seji sprejel tudi okrajni ljudski odbor Ljubljana, ki je občinam priporočil, naj do konca leta dodelijo vse gozdove v uporabo gozdnogospodarskim organizacijam. \ Posledice neusklajenosti Zahrbtne penzionske cene Na zmanjšan dohodek so na primer na zelo preprost način ^jv^eje občinske skupščine Radovljica ^touu statut že čez en mesec os bođo «tela a letal a Vnirati morajo SS7 V*ktne steze Wik ob^nevnega reda sta in določilih, ki jih morajo vsebo- **4in čl kega sindikal- vati statuti delovnih organizacij, statute občinske komi- občine in krajevnih skupnosti. Po govorila o nalogah ugotovitvah referentov in diskusi- 1 *+*^ti je pri sestavi statutov ni bil do- u j sežen posebno zadovoljiv uspeh, IMaci 1« "j saJ so v nekaterih kolektivih še "IS tlfin/l zelo malo napravili pri tem delu. Na seji šo odborniki spregovorili o nekaterih ključnih vprašanjih, ki se nanašajo predvsem na vsebino in metodologijo' dela. Opredelili so osnovna določila, ki naj jih vsebuje vsak statut. Nekateri odborniki so na seji govorili o dosedanjih izkušnjah pri tem delu v svojih podjetjih. Ljudska poslanka Francka Hribar iz Nadaljevanje na 2. strani 1 Izgubljena amortizacija Med zgovornimi pokazatelji neugodnega stanja v gostinstvu so na primer skladi za amortizacijo. Plenarna turistična konferenca utrje etlk Za°etonirali v k V Da u dneh' Na oben u -Wbo ra*en tega še ene8a zemljišča. i\ ."OJ0 pri lt 5oteir.,*radl»Ji letaliških ral TRžIC, 7. oktobra — Gorenjska turistična zveza je danes popoldne organizirala tu plenarno turistično konferenco, ki so se je razen turističnih delavcev udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja. Razen pregleda sklepov zadnje konference so na včerajšnjem posvetu obravnavali problematiko tržiškega turističnega društva oziroma turistično problematiko na področju tržiške komune dograditev leta- na splošno. V*Ct Mu/ LE-TEGA BO v zvezi z gradnjo moderne av-\ i^(L\^(\niv?!WBRA IN IZ'' tom°oilske ceste skozi Podljubel j-JvV^Vlta IH DEL T/V-1 sko dolino d(> ljubeljskega predo-V*\ Lb ^0r»? ' ^A BODO! ra se Pred turistične delavce v S<5w^LIcaELa Z BRNI- j tržiški komuni postavljajo-števil-ViVs w_ svA Ppva *t7t*_lni problemi, ki sicer spadajo v sklop vseh prizadevanj za hiter razvoj turizma v tej občini, žičnica na Zelenico bo za razvoj tu- normalno, če-2adnje dni na grad-Vendar pa ^Sletftn,dela p« SV VS,|ft». Vend„ »Ofe^ VPUVatl ^ Vizito, bodo dela z ^Po^J0 stališča DA BODO Z BRNI- i PRVA LETA-! bodo na- otvoritvi. — P. rizma nedvomno pomembna pridobitev, vendar je iz razprave na današnji plenarni turistični konferenci mogoče povzeti, da bo treba čimprej rešiti nekatera vprašanja, ki izvirajo iz dejstva, da bo žičnica potekala v bližini državne meje. Del razprave na današnji turistični konferenci je bil namenjen tudi sedemletnemu programu razvoja turizma, katerega realizacija bo sicer zahtevala precejšnje napore, bo pa prinesla nedvomno precejšnje pridobitve. Na današnji plenarni konferenci, ki ji bodo ta teden sledile še konference v Kranju, Radovljici in na Jesenicah, so se zavzeli tudi za boljše vključevanje v akcijo »Gore—Kras—morje«. — P. Vrednost osnovnih sredstev gostinskih podjetij v radovljiški občini dosega 2 milijardi dinarjev, v ustreznh skladih pa je naloženih le 33 milijonov dinarjev. To je seveda zelo malo in bi bilo pravzaprav mogoče trditi, da podjetja nimajo niti toliko, da bi poskrbela za temeljito čiščenje obratov, kaj šele za njihovo obnovo in moderniziranje. Zaradi slabega finančnega stanja je občinska skupščina podjetjem dovoljevala, da so vplačevala amortizacijo le v akumulativnih mesecih in jim s tem trenutno pomagala. Vendar pa se osnovna sredstva kvarijo vse leto in bi morala biti ..celoletna amortizacija vkalkulirana v cene. Da skladi za amortizacijo še zdaleč niso tolikšni, da bi ustrezali izrabljenosti gostinskih obratov, je kriva tudi njihova precejšnja .starost (ta je značilna za večino hotelov na radovljiškem območju, posebno še n,a Bledu) in dejstvo, da se je amortizacija začela zbirati šele po vojni. Prve izboljšave Prve spremembe, ki naj pomagajo gostincem na trdnejše noge, se obetajo že za bližnjo prihodnost. Tako sta pred sprejetjem predloga, da bi novim obratom dovolili poskusno obratovanje z minimalnimi obvezami in da bi znašala odplačilna doba za kredite od 20 do 25 let in le z 2-odstot-no obrestno mero. Nadaljevanje -na 2. strani « Na Gorenjskem sta občinski n,b Površin in 54,1 odstotka za-skupščini Jesenice in Radovljica! f5"6 bI,a,r;™ P"^0«1"^ Ne* zaupali gospodarjenje z vsemi | ko,,ko s,abš1' čeprav še vedno so-gozdovi gozdnemu gospodarstvu I razmerno ugodni so rezultati po- Bled in s tem je stvar zaključena Izjema je le kmetijska zadruga Bohinj — Srednja vas, ki še vedno opravlja odkup lesa. Skupščine občin Kranj, škofja Loka in Tržič pa so prenesle gospodarjenje z gozdovi na gozdno gospodarstvo Kranj. Dokaj ugodno V sklop kompleksnega gospodarjenja z gozdovi pa spada tudi proces podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje. Predvsem pa je treba poudariti, da je bila tudi na Gorenjskem — čeprav nekoliko manj kot na drugih gozdnogospodarskih območjih — zaradi obširnih razprav okoli nosivcev podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje potisnjena v ozadje družbljanja v kranjskem gozdnogospodarskem območju. Tu je namreč podružbljanje obseglo 16,7 odstotka posestnikov, '15,8 odstotka površin in 34,1 odstotka blagovne proizvodnje. Samo zaradi ilustracije, da je v primerjavi z ostalimi gozdnogospodarskimi območji v okraju Gorenjska v tem pogledu visoko na prvem mestu, naj navedemo, da ,'e podružbljanje zajelo v ljubljanskem 1,1 odstotka, v kočevsko-rlbni-škem» 0,1 odstotka in v novomeškem območju 3,6 odstotka posestnikov. Za celoten okraj pa je stanje naslednje: 5,3 odstotka posestnikov, 6,4 odstotka površin in 12 odstotkov blagovne proizvodnje. Nadaljevanje na 2. strani « Ljudsko posojilo za obnovo in izgradnjo Skopja Zalet pred koncem Samo v zadnjih dnevih nad 82 milijonov vpisa —-Skupno na Gorenjskem 420 milijonov, v celotni Jugoslaviji nad 27 milijard dinarjev Kranj, 8. oktobra — Do dvanajste ure danes so na vseh vpisnih mestih Gorenjske zabeležili 420,206.000 dinarjev vpisanega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja. Samo včeraj in danes se je skupna vsota dvignila za 82,891.000 dinarjev. Pri tem je zabeležen največji vzpon v kranjski občini, kjer so dvignili vpisano vsoto od okroglo 181 na 239 milijonov dinarjev. Poleg individualnih vpisnikov je to tudi rezultat gospodarskih organizacij, ki so v tej občini že vpisale 91,540.000 dinarjev posojila. V jeseniški občini so zbrali okroglo 63 milijonov dinarjev, v radovljiški 46 milijonov, v škofjeloški 40 milijonov in v tržiški občini 30 milijonov dinarjev posojila. Po strukturi prebivavstva na našem območju imajo delavci in uslužbenci največji delež pri posojilu, saj so že vpisali skupno 297,674.000 dinarjev in od tega samo v kranjski občini 137,768.000 dinarjev. Zaradi težje organizacije pri ostalih pa vpisovanje ni dobilo sorazmernega odziva. Tako so vsi kmečki vpisovavci dali samo še 5,343.000 dinarjev. V jeseniški občini samo 95.000 dinarjev(I), v radovljiški 948.000 dinarjev itd. So pa tudi med kmeti posamezniki, ki so se ob tej priložnosti dobro izkazali. Dolinar Valentin pri Sv. Duhu (škofja Loka) je vpisal kar 100.000 dinarjev. Vpisniki ostalih svobodnih poklicev pa so doslej vpisali v naših občinah 11,827.000 dinarjev, kar tudi še pi doseglo ravnotežja v primerjavi z zaposlenimi. V delovnih organizacijah z vpisovanjem še nadaljujejo, zlasti pri posameznikih, ki so trenutno na bolniškem dopustu ali kako drugače odsotni in niso bili navzoči pri prvem vpisovanju. Tako dosegajo tudi kolektivi vse lepše Nadaljevanje . na 2. strani ** Madžarska gospodarska delegacija je v ponedeljek obiskala kranjsko Iskro SREDA, 9. oktoh« TE DNI PO SVETU 6 PRED ZAČETKOM VELJAVE SPORAZUMA O PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV Pred dnevi je ameriški kongres ratificiral moskovski sporazum in ga je v ponedeljek podpisal tudi predsednik Kennedv. Kar sta parlamenta Sovjetske zveze in Velike Britanije sporazum ratificirala že prej, upajo, da bodo tri velesile — glavne podpisnice sporazuma izmenjale listine v četrtek in bo sporazum pričel veljati takoj po izmenjavi listin. s» PROTIKOMUNISTIČNA »KRIŽARSKA VOJNA« V GRČIJI Pred splošnimi parlamentarnimi volitvami v Grčiji so neofašisti zopet poslali aktivni. V središču Atftn so našli velika skladišča orožja fašistično organizacije, ki pripravlja teroristično napade prpti demokratom. Izvršni odbor BnOtlie demokratske, stranko je objavil sporočilo, da je /a dejavnost odgovorna vlada. # POROČILO ITALIJANSKE VLADE O ZUNANJI POLITIKI V poročilu je rečeno, da odnosi med Jugoslavijo in Italijo temeljijo na prisrčnosti in dobrem sosedstvu med obema državama, hkrati pa prav taki odnosi lahko predstavljajo zgled miroljubne ko-ekslstence med državama z različno notranjo ureditvijo. 9 POLOŽAJ V ALŽIRU SE NORMALIZIRA Najhujša kriza v Alžiru je mimo. Gibanje, ki se je pričelo v Kabiliji, vse bolj slabi. Voditelji upornikov so sc umaknili v trdnjavo v gorah Kabilije. Voditelj upornikov je odklonil vsa pogajanja V okviru Fronte za nacionalno osvoboditev. Alžirska skupščina jo i/volila tudi novega predsednika skupščine Hadža Ben Alo. Ben Bela pa bo odpotoval na zasedanje Generalne skupščine. • RAZPRAVA O POLOŽAJU V JUŽNEM VIETNAMU Dramatični dogodki zadnjil* dni — samomor budističnega meniha, demonstracije proti Dicrnu, prihod ameriških funkcionarjev v Sajgon — vse (o opozarja na resen problem v Ju/nem Vietnamu. Razpravo v Generalni skupščini je zahtevalo 16 držav. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki Ljudje in dogodki ^ Liudje in dogodki • Ljudje in dogodki 0 Ljudje in dogp Že takoj v prvih mesecih drugega leta svoje neodvisnosti Je Alžirija postavljena pred nove neprijetnosti, ki nikakor ne morejo dobro vplivati na prizadevanja za pospešen ^razvoj s težavami že itak preobteženc mlade države. Nihče ne more zanikati, da Alžirija v enoletnem obdobju ni naredila hameda Kldcrja, po nesoglasjih s Ferhatom Abasom in potem ko je opozjcionalna Fronta socialističnih sil vse bolj manifestirala svoj obstoj. Uboj zunanjega ministra Ke-mlstija pa je opozoril, da je\treba čimprej ukrotiti strasti In paziti, da notranja nesoglasja nc bi ustvarila ugodnega ozračja, ki bi Temni oblaki na alžirskem nebu precejšnjega koraka naprej in da Ben Belova vlada ni v tako kratkem času storila vsega, kar je bilo v njeni moči. Opozicija pa, ki jo Ben Bela zelo močno občuti In ki se kaže v obliki »levice« in »desnice«, kritizira vlado in ji očita vse mogoče pomanjkljivosti. Očitki, da preveč »improvizira«, da so bili marčni in aprilski dekreti (o delavskem samoupravljanju, delitvi dohodka) prenagljeni itd. so bili še prav posebej pogosti ob razoravah o ustavi. Vse to je obetalo, da bo povzro. čilo ob ustavnem referendumu in predsedniških volitvah številne 1c-Zave. Zelo očitno se je nestrpnost opozicije pokazala ob odstopu Mo- ga lahko izkoristil sovražnik. Toda kljub vsemu so alžirske množice dobro prestale preizkušnjo in polnoštevilno glasovale za prvo ustavo alžirske republike. Manjši odziv je bil samo v posameznih krajih v Kabiliji, kjer so Ben Be-lovi nasprotniki postali najaktivnejši. 15. septembra pa je na predsedniških volitvah Ben Bela zmagal še prepričljlveje. S tem naj bi se začelo novo obdobje v življenju Alžirije. V prihodnosti bi morali izvesti še številne ukrepe, ki naj bi zagotovili državi stabilnost in nagel gospodarski vzpon ter hkrati pospešili socializacijo; v prvi vrsti bi bilo treba do konca uresničiti agrarno reformo in naciona- lizacijo. Bon Belova načela glede tega so zelo jasna: radikalnost In »brez polovičnih ukrepov«. Oblaki, ki so se počasi zbirali na alžirskem nebu, so skušali prekriti jasnino in poslabšati vrcioe v Alžiriji; vendar pa kaže, da bodo prevladali vetrovi, ki bodo raz-gnali grozečo nevarnost. Upajmo, da ne bodo potrebni prehudi napori, da bo zoper zasijalo sonce. Pred nekaj meseci, ko jc Alt Ah-med Izjavljal, da je Ben Bela »zaslepljen In stremuški«, in predvideval, da bo prišlo do bojkota volitev, smo se spraševali, če ni nred vrati nova kriza. Odgovori, da se bo to prav kmalu pokazalo, so bili več kot točni. Kriza, ki je pred dnevi izbruhnila, meii na unor. Do tega je prišlo v dokaj kritičnem trenutku, ko se mora Alžirija ukvarjati s precej težavnimi problemi; v času, ko teži, da bi odstranila ekonomske vzroke ne-razvitosti in dosegla večjo trdnost. Razen tega pa so nastale težavo v zvezi z marokansko-al'irskim obmejnim snorom in odnosi s Francijo, ki le močno reagirala ob nacionalizaciji in družin reformah v Alžiriji ter grozi z ustreznimi ukrepi, zakaj po nten«ni le prekršen evianskl sporazum In ogrožena korist francoskih '''-žavlja-nov. Glede maroško-alžh-skesra spora zadnji razgovori obetajo normalizacijo odnosov, medtem Polkovnik F! TTad/ In Alt Ah* sta s svojo »demonstracijo* v ^ bili jI napravila poizkus, ki i'1^ pomenil začetek rušenja "^j? lovih prizadevani -za uresnl^j socialistične demokracije« v . ji. Vlada in Fronta nacJ«"J osvoboditve sta začeli *n°^flpjj[, cijb za ohranitev enotnosti- ^ ki je izšla iz revolucije i" '* v vsem obdobju alžirske rep ^ ke odigrala najpomembneje^ j, go pri mobilizaciji »no«^ uresničevanju principov revo . seveda tudi tokrat brani P j bitve in stoji Ben Beli ob * ter pomaga razreševati ^^'m Zaradi kritične situacije J* jj Bela uporabil ustavno dolocO^j v primeru neposredne neva|jj|j;«, pooblašča predsednika repu ^ da stori, kar je potrebno W $ vzame celotno oblast. Ker P ^ obe strani zelo izogibata,^ ^ prišlo do nasilja, lahko racu" & na ugoden razplet te kr» • ^ možnosi za politično reševanj bodo zanemarjali, verjetnoi' p težko najti skupnega .1efk^ šitev bodo prinesli bližnji o ^ ki, pri čemer bi na vsak ,j( morali izključiti prelivanj0 kj so jo Alžirci toliko žrtvov^ sedemletnem osvobodilnemijjj Uporniki širše podpore jjj" p, ne bodo deležni niti v KabiJ«'p to je njihova pot dokaj spo^ ko s Franci-Jo problem nc bo tako avanturistična ter v bistvu J^j. lahko rešljiv, čeprav so sc izog- re ogroziti življenja mlade nili zaostrevanju. like. — G. K. BEN BELA Ljudje in dogodki II Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudie in dogodki # Liudie in dogodki # Liudje indo^ Nezadostna preskrba s kurivom Najbolj primanjkuje velenjskega lignita iii rjavega premoga — Dobaviteljev drv trenutno sploh ni še vedno se nadaljuje pomanjkanje kuriva, ki ga je bilo mogoče opaziti že v lanskem letu in se je posebno stopnjevalo v pretekli — proti pričakovanju hudi zimi. Vsa gorenjska trgovska podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo premoga In drv, so v težavah, ker ne morejo takoj Izpolniti naročil in so zato deležna zelo ostre kritike potrošnikov. TI posebno povprašujejo po velenjskem lignitu, ki ga v rudniku ne nakopljejo dovolj za vsa naročila. Zelo majhna in neredna je tudi dobava zasavskega rjavega premoga, medtem ko drv v tem času sploh ni mo- Nesreče SMRTNA NESREČA PRI DELU V soboto zvečer je iz Sovodnja Franc Prezelj peljal po vaški poli proti Lanišam voz, ki jo bil naložen z deskami. Prezelj je sedel na vozu in vodil konje, nenadoma ■ pa je iz neznanega vzroka zapeljal na rob cestišča, tako da se je voz prevrnil nanj. Voznik je bil pri tem takoj mrtev. Nesrečo so opazili šele naslednjega dne ob 10.30. VINJENA VOZNIKA V nedeljo ob 5. uri zjutraj je v Kranju vozil osebni avtomobil vinjen voznik Franc šušteršič, vajenec pri SAP Ljubljana. Vozil je brez vozniškega dovoljenja, zato so mu varnostni organi preprečili nadaljnjo pot. V torek ob 0.45 ic po cesti. T. reda proti Kranjski gori vozil vinjen mopedist Teodor Papič, natakar v gostišču špik v Martuljku. Preprečili so mu nadaljnjo vožnjo in odvzeli potrdilo o znanju CPP. EKSPLOZIJA ZRAČNEGA KOMPRESORJA Na bencinski črpalniei podietja SAP v Kranju je v nedeljo ob 17. uri eksplodiral zračni kompresor, ki je bil reguliran na pritisk od 4 do 8 atmosfer. Eksplozija je uničila vse naprave z elektromotorjem vred. Poškodovan je tudi prostor, tako da je škode za 1 milijon 200 tisoč dinarjev. HUDA NESREČA MOPEDISTA V nedeljo ob tričetrt na enajst sta na cesti III. reda v Hrastju trčila mopedist Janez Malovar in osebni avto LJ 151-44 (Franc Barbo). Mopedist je vozil proti Kranju. Na blagem ovinku je po sredi ceste prehiteval kolesarja in tako zaprl pot nasproti vozečemu PREVRNJEN OSEBNI AVTO Na cesti med Bohinjskim jezerom in Bohinjsko Bistrico se jo v petek dopoldne prevrnil na travnik osebni avtomobil Jožeta Repovža. škoda na vozilu, ki je obstal s kolesi navzgor, znaša 60 tisoč dinarjev, sopotnica Emilija Dojčman pa se je poškodovala po glavi. goče dobiti: niti z Gorenjskega niti s Kočevskega in niti iz Bosne ali od kod drugod. Ob kontu meseca septembra je imelo .trgovsko podjetje »Preskrba« Tržič naročil za 600 kubičnih metrov drv, vendar pa kaže, da jih bodo do zaključka leta dobili le Se 300 prostorninskih metrov. Med naročniki je za 225 prostor; ninskih metrov drv večjih odje-mavcev: šol. varstveno-vzgojnih ustanov in manjših gospodarski"! organizacij. V istem času so imeli še nekaj nei/polnienih naročil i/, meseca maja in junija, ki jih izpolnjujejo v tem času. Preostanejo še naročila iz naslednjih mesece,', skupaj za prek tisoč ion. Čeprav ne bi bilo novih naročil, nekatere zadnjo naročnike bb tako nerodni dobavi premoga nc bodo mogli oskrbeli do novega leta. Vse kaže, da jfl, najbolj ugodno stanje na škofjeloškem območju, kjer imajo po dolinah še precej drv. Z izpolnjevan jeni naročil S() v zaostanku le za en mesec. Da SO pri Veletrgovini »Loka« s kurivom prišli na red, v avgustu niso il Scntcmbrski- majhne količino In neredno. Upa- sprejemali naro in oktobrski naročniki bodo verjetno prišli na vrsto v novembru ali morda še nekaj v decembru. Največ neizpolnjenih naročil jo /a Zagorski rjavi premog, ki ga skoraj ne dobivajo. »Kurivo« Kranj v teh dneh oskrbuje s premogom in drvmi potrošnike, ki so sc naročili v drugi polovici junija. Največ naročnikov je bilo V juniju m juliju in tem upajo, da bodo preskrbeli kurivo do decembra. Če se bo dobava premoga izboljšala, bodo potrošnikom lahko ustregli še prej. Tudi »Kurivo« v tem času ne more dobiti drv. Ker so premogovniki /nižali v pogodbah določene količine premoga, se ori »Kurivu« držijo pravila, da manjšim potrošnikom nc dobavijo več kot tono in pol premoga. Menijo, da kriza s kurivom ni tolikšna, kot se govori, saj nekatere vrste (na primer kakanjske kocko in drugo) ne gredo v promet. Na območju, ki ga oskrbuje podjetje »Univerzal« Jesenice prihajajo na vrsto julijski naročniki. V juliju, avgustu in septembru so /brali naročila za 2800 ton premoga, na katerega čaka okoli 1500 naročnikov. Tudi drv nimajo. Od obljubljenih 700 prostorninskih metrov so dobili le 120 prostorninskih metrov drv. Trgovsko podjetje »železnina« Radovljica jc s prodajo kuriva v dvomesečnem zaostanku. Za naročnike v Radovljici bi potrebovali 70 ton premoga, za blejske naročnike pa 50 vagonov. Medtem ko je Velenje nekoliko izboljšalo dobavo, i/. Zagorja prihajajo Nadaljevanje slran Vreme VREMENSKA SLIKA Področje nizkega zračnega pritiska nad srednjo Italijo se pomika proti jugovzhodu prek zahodne Evrope. Greben visokega zračnega pritiska se širi nad srednjo Evropo in Balkan, kar bo že danes popoldne vplivalo na zboljšanje vremena pri nas. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI V zahodni Sloveniji bodo nastopile razjasnitve z delnimi po-f-blačitvami. V osrednji in vzhodni Sloveniji pa bo pretežno oblačno vreme. Najnižje nočne temperature bodo med 2 in 6 stopinjami, v Primorju 12, najvišje dnevne 15 in v Primorju 20 stopinj Celzija. Izgledi, za četrtek: še naprej suho vreme, temperature se bodo nekoliko dvignile. STANJE VREMENA V TOREK OB 13. URI Povsod na Gorenjskem je bilo oblačno. Lesce-BIed 13 stopinj, zračni pritisk 1020 milibarov. pritisk raste; Jezersko rahel dež, 8 stopinj; Ljubljana 13 stopinj; Trlglav-Kredarica minus 4 stopinje Celzija, piha severozahodnik. \ m Umrla je naša mama FRANCKA ROGELJ upokojenka Pogreb bo v četrtek, 10. oktobra ob 16. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Kranj, 8. oktobra 1963 žalujoči: hčerka Draga, sinova Franci in Ivan z družinami in ostalo sorodstvo Za vzgled drugim Kokra — Kokra nad Preddvorom, ki ima 380 prebivavcev, je bila minulo nedeljo izredno razgibana, šlo jc za akcijo vpisa ljudskega posojila za porušeno Skopje. Prebivalci Kokre so pokazali, kako je treba pomagati v nesreči. Kako jo brc/, strehe, so občutili že sami, ko so jim Nemci leta 1942' požgali vas tri po-strelili veliko domačinov. Zanimivo jc, da so številni upokojenci in gospodinje, čakali komisijo že v Arneževi gostilni, kjer je bilo mesto vpisa, čeprav večina upokojencev nima višje pokojnine od 8 do 10 tisoč dinarjev, so posojilo vsi vpisovali od 1000 do 5000 dinarjev. Kmetovavci so prav tako pokazali veliko razumevanje do pomoči, saj niso bili redki, ki so vpisali tudi po 15.000 din in Še več. — R. 1 V Elanu statut že čez en mesec Elana jc na seji skupščine sporo-čila, da bodo člani delovnega kolektiva F lan sprejeli pripravljen osnutek Že 15. novembra. Po predlogih in pripombah k osnutku, ki jih, bodo i/ra/ili člani kolektiva, ho komisija opravila končno redakcijo statuta že ob koncu letošnjega leta. Med diskusijo o statutih so bile izrečene nekatere tehtne misli o pristojnostih in pravicah občinske skupščine do delovnih organizacij ter o medsebojnih družbe-no-pravnih odnosih. Ti. odnosi morajo bit; v določilih statuta občinske skupščine jasno opredeljeni. Pri tem so odborniki izrazili mnenje, da občinska skupščina lahko razvija svoj aktivni odnos do delovnih organizacij na osnovi temeljitih ekonomskih in tehnoloških analiz stanja, ki ga pravno in administrativno izraža s priporočili delovnim organizacijam, ne more pa s svojimi ukrepi neposredno posegali v pristojnosti samostojnih organizacij pri reševanju različnih vprašanj kot so integracija in drugo. Ob zaključku razgovora o statut i li so izvolili občinsko komisijo,ki bo delo pri sestavljanju statutov izvajala v prihodnjo. V nadaljevanju seje so odborniki poslušali poročilo strokovne komisijo o stanju v Plamenu ter komisijo /a dru/beni nadzor o tem vprašanju, V času, ko to poročamo, soja še traja in bomo o njej poročali še v prihodnji številki našega lista. — J. B. / 2 Posledice neusklajenosti Prav tako je precej govora o vprašanju davka na alkoholne pijače, ki ni stimulativen niti Za ■ proizvajavca niti za gostinske lov u uvoza, bo otvoritev žičnice obrate. Neugoden je tudi celoten na dan republike. 'sistem delitve dohodka, ki se na- jo, da bodo potrošnkc oskrbeli do konca meseca novembra, ob boljši dobavi pa še prej. Precej hujši jc problem / drvmi. — S. Dograditev žičnice na Vogel Kot so nam povedali na podjetju Ljubljana Transport — poslovna enota Škofja Loka, dela pri žičnici na Vogel dobro napredujejo. Če nadaljnih del ne bo onemogočalo slabo vreme In ludi ne bo težav z dobavo nekaterih de- vadno predpiše za nazaj mogoča planiranje. Druga plat zvona Z vsem tem seveda ni ^ r da v gostinskih podjetju* ^ cela vrsta notranjih rezc1\ .'^ ko možnosti so še pri z7 v3# nju in medsebojnem sode* pri uveljavljanju samoUP ^ organov, pri izboljševanju pri boljši delitvi osebnega ^ ka itd. Posebno pri oscW p) hodkih bi bilo mogoče f113^ urediti. Uveljaviti bi b'10 0; načelo delitve po vložene* M v sezonskih mesecih, k° ^ * jji delajo po 15 ur ali pa še X..J0^ bi bil zaslužek ustrezen prizadevanjem pa čeprav sok, v mesecih z manjšim P. & tom pa manjši. Obstaja predlogov za rešitev vprašaj lovne dobe sezonskih ?oS i delavcev. f poskusn i m nagrajevanj^^ Spomini na kočevski zbor Dr. Marijan Brecelj o zboru odposlancev slovenskega naroda Tržič, 9. oktobra — Nocoj ob 19.30 bo v Cankarjevem domu v Tržiču ob jubilejni obletnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju spominski večer, ki ga bodo priredili občinski odbor SZDL, občinska skupščina, delavska univerza in glasbena šob; zadnja bo namreč poskrbela za glasbeno spremljavo. Organizatorji nocojšnjega večera so poprosili podpredsednika skupščine SRS dr. Marijana Breclja, da bi v krogu tržiških občanov obudil spomine na zbor odposlancev sloven- skega naroda v Kočevju. Dr. Marijan Breceli se je povabilu rade volje odzval in bo tako nocoj v Cankarjevem domu udeležencem spominskega večera povedal ŠVOjc snbmine na ta pomemben dek. — P. vloženem delu, ki so ga podjetja ob morju že uvedla. — S. 3 Gorenjska visok* na prvem mestu Proces ne sme Wl dolgotrajen / Poldrugo leto po* nVf0ć novega republiškega za^OIij0ti ^ dovih je torej stanje v ce ^ okraj) porazno. Hkrati P*JJ treba pri podružbljanjU proizvodnje zavedati, d3-1 ^fi\ sedanji razvoj pokazal, d^seblti* sklepanjem pogodb z 7> gozdnimi posestniki še ^ ^ naših komun ® Iz naših komun • Iz naših komun 9 Tz naših komun © !/. naših komun ® nekaj o delu kulturno-prosvetnega društva ^Zalogu Pogrešajo več slovenskih ©delaj ^kstni knjižnici imajo okrog osemsto knjig Kult režih Urno umetniško društvo Posluje redno vsako nedeljo do- ra?en"' t vi jo nasta!o umetno jezerce. • • • DA EODO zelo verjclno še letos USTANOVILI V TR Brv, ki Je vodila s Poljanske ceste prek Sore na Visoko, Jc sadnja KLUB OZN, za I.atercta sedaj veliko zanimanje. Kako je z gradnjo objektov družbene prehrane v Kranju Tudi tokrat ne gre brez zamnd Na področju socialnega varstva je letošnji družbeni plan občine Kranj postavil dve osnovni nalogi, in sicer krepitev in organizacijo strokovne službe, ki naj bi imela svoj odraz v centru za socialno delo in kot drugo organizacijo objektov, ki bodo sposobni nuditi organizirano družbeno pomoč družini in posameznikom. Med drugo osnovno nalogo torej spada tudi Izgradnja objektov družbene prehrane, ki naj bi se letos po Predvidevanjih oziroma določilih druž benega plana omejila na razUrltev obra1;> družbene prehrane na Zlatem polju in na ureditev obrata družbene prehrane v centru mesta Kranja (v Stritarjevi ulici). Razširitev obrata družbene preH'čana pravočasno. Zavod za nahrane na Zlatem polju letos nI predek gospodinjstva je že sklenil bila izvedljiva, ker ni bilo na raz- tudi no^odba glede nabave opreme, polago predvidenih izvetiprorn- • Gradbeni ndopr je opozorit, da čunskih sredstev, hkrati pa so ,-, ; tctti objektu račun..!: bili tudi načrti za samo razširitev z 7,in(ro ,-,;.) a^itVijo, in sicer cle-dokaj pomanjkljivi. Po izdela'! |oma /..||V elaborata zavoda za napredek gospodinjstva o mladinski prehrani pa je čedalje več pritrdilnih pre l-logov dobivala možnost, da bi obrat na Zlatem polju adaptirali tako, da bi služil izkliučno samo j objektom družbene prehrane pa za prehrano mladine. Vsa ta vpra-1 je tudji !;(.0 ,,a bo po n.-;nosobitvi sanja oziroma nakazane rešitve pa; prevzei 0/iroi v, upravljal. Po bo treba temelflto proučit! še le-1 prvotn\h zamislih naj bi bila to tos, tako da bi lahko pričeli z stanovanjska skuonOSt in bi Wl realizacijo vsa | v prihodnjem letu. 0bva t kot njen servis opro—-n Izgradnja obrata družbene pre- določenih družbenih »rtsievkpv. hrane v centru CStritarjeva ulica) Druga mc^nost na je, da bi e>m1 je v teku in je po pogodbi z fzva-1 prevzelo Kmetijsko gospodarstvo javcem predvidena dograditev do Kranj ali kakšen dru- kombinat, konca novembra. Gradbena dela r pn izračunavanju prvotnega znc~>!:a niso upoštevali vseh potrebnih del in nabav, deloma pa tudi /aradi nepredvidenih ovir pri adaptaciji sami. Svo-i 'vrstno vprašanje v zvezi s tem so že sedaj pretežno dokončana, čeprav sicer skoraj z enomesečno zamudo. Prav zaradi tepa je problematično, ali bodo lahko Obrtniška in instalacijska dela dokon- ki bi ga t lahko poceni In sfal"o nreskrboval z Živilskimi nmlzvodl. Odločitev o tem bo morala v kratkem sprejeti občinska skupščina. — P. leta popustila in bodo sedaj vaščani na istem mestu napravili novo Jc R ega ne želim več Ugovor s številko 54.966 # »Kako ste potovali?« »Kar lepo. Potovali smo z avtobusom Iz Kranja tja lu nazaj. Seveda smo se morali ustavljati hi čakati na prehodu čez mejo v Avstrijo, na Češko in nato na Poljsko. Toda med potjo sem ime'a tudi priložnost videti prostore, kjer sem bila zaprta na Dunaju in v Bratislavi.« taborišča *chwi'V,UOni dnJ se ie vrnila iz znanega NcevT. večJa skupina bivših intern Irancev in njihovih rt^i^V L-« i J-----*----- .......----- - s« ivai uuuiu unranjena. Prvi večer smti m' 'e ob komemoraciji in otvoritvi jugoslovanskega nas Je močaralo. Eden je dobil celo ž % ft?UžeJ» v taborišču obiskala ta kraj. Iz Slovenije je sredovatl zdravnik. Baraka Je bila ske # »In kako je ohranjeno taborišče?« »V glavnem razpadajo vse barake. Toda nekatera poslopja sb še kar dobro ohranjena. Prvi večer smo celo spali v taborišču. To •> živčni zlom in je moral po- • » ,., s hum skoral prav tako opremljena b,Hn ,°8 150 udeležencev med nlimi precei tistih, ki so kot takrat. Na eni strani je bil krematorij, na drugi pa upravno M»Lneko! tam i poslopje. Sicer pa so Poljaki dali precejšen poudarek tej naši sve Vfl°bisifftam J™/*™1™1' ,rtT^T¥* &vt>i T t-r K>ar.in ^an08t,• PriŽ,a je nJ,hova vo**** v Paradnih oblekah itd. Kot so I. P0go' kovavci je bila tudi ALOJZIJA ŠKRLJ iz Kranja. povedaH, vsako nedeljo obiskuje veliko ljudi ta kra|, ki priča 'rtv* VOrU o tem obisku (po 18 letih) je tovarišica Škr- o nacističnih grozodejstvih.« ketilhv^PrC^ veIiko Pretresljivega povedala o svojih doži- # »Kakšen pa Je jugoslovanski del tega muzeja?« 2* l9điTaZnih ^P01*1" *n taboriščih, kjer Je bila od decem- »Kot smo vsl ocenJevaU Je zelo lepo urejen. Stene so preple- J'H^. * Pa vse do osvoboditve. Najdlje je bila v Ausch- skane v stilu naših taboriščnih oblek, celotna ureditev je dobra. :%dUe k0t ĆI°vek, marveč kot številka 54.966, ki jo ima Mislimi pa le da bi bilo prav, da bi pripravili več slik naš^h žena, »«1« , . . , , . , , •„ „metala in ero- ki so lam osta,e- Videla sem samo sliko Tončke Cečeve. To bodo Ve Vidfl° 113 Ievl roki> Vldela in Prcsta,a JC gt° verjetno še dopolnjevali.« ' -ndar naj bo to tokrat ob strani. # >Stc se sm,a]. ? mn0Rimi so(rpink;imi h lislcga casa?« »Tudi glede tega sem bila malo razočarana. Našle smo se res z mnogimi, celo s tovarišfcaml iz Hrvatske in Srbije, ki so bile tam zapri*. Vendar smo jih veliko posrešale. Iz Primorja jih je bilo veliko, a nisem niti ene videla ob tokratnem srečanju.« K. M. II '»dastc> biJi Prvič na obisku v tem taborišču?« smo jo vpr. ašali. Hu? boi€Srvle- a si ne želim več. Preveč mučno je. Odprle so se mi *>0st rane spominov, kar ne bi več rada. Edino, Če bi imeli-"aiHa. m OIrokom pokazati ta kraj in tiste barake, bi še šla Pa nc maram podoživi jati tistih spominov.« Iz obeh dolin • ODBORNIKI O STATUTIH DELOVNIH ORGANIZACIJ — V pisarni tajništva občinske skupščine Škofja Loka smo zvedeli, da bo 8. skupna seja obeh zborov občinske skupščine prihodnjo sredo — 16. t. m. Med najpomembnejši- nika za pešce, njegova nosil- mi točkami bo vsekakor po- nost je predvidena za 60 ton. ročilo Občinskega sindikalnega Naj bi bil železobetonski, nje-sveta gTftte sia*«!ov delovnih gova zunanja oblika pa naj bi organizacij na področju ikof-jcloške komune. Odborniki obeh jo In povemo lahko, da je zadeva tako daleč, da je treba izdelati le še glavni projekt s poudarkom, da izbere najboljšo varianto. Se nekaj o bodočem, novem puštabkem mostu: zgrajen b» na trasi bivšega mostu, vozišče bo široko 7 metrov, na obeh straneh pa bosta poldrugi meter široka hod- zborov bodo o tem poročilu razpravljali, občinska skupščina pa ho v tej zvezi sprejela tu:'j do'oee":i tv.mvveila il"- lovr.im orga dzacljam. * *CVET.TE V JESENI« V PREDDVORU Po uprizoritvah v okviru dobi o obij kanih ŠKOFJELOŠKIH ,I'.T\"" t PRIREDITEV so Igravci kud »Tvan Tavčar« ,h Poljan'ne.sto-pili v Mestnem gledališču ljubljanskem s »Cvetjem v jeseni« in bili toplo sprejeti. To |e v. ■ ali manj znano. Morda pa ie manj znano, da so igravci i/ Poljan nastopili tudi V nfkih, minulo nedeljo pa so navdušili tudi Preddvo; čane ob njihovem krajevnem prazniku, Te dni pa je slišati, da bodo nastopili še v dvorani Gorenjske predilnice, na Trati. bila podobna mostu pri tovarni Sešir. % NOVO KOMUNALNO PODJETJE »OBNOVA«? — V zvezi s predlogom, da bi <--ervis za vzdrževanje zgradb škofjeloške stanovanjske oziroma krajevne skupnosti prešel v novo komunalno podjetje »Obnova«, je bila imenovana občinska komisija. Omenjeni servis namreč združuje 7 do nedavnega še samostojnih servisov. Zaradi nerazvite terciarne dejavnosti pa je servis prerasel namen uslužnoslne dejavnosti. Zato bo vso zadevo oziroma upravicenosl po ustanovitvi novega podjetja poseb-na komisija temeljito proučil:!. 0 ugotovitvah oziroma njenih zaključkih pa ho razpravljal svet za industrijo in obrt občinske skupščine in seveda tudi sama občinska skupščin:1. £ TURISTIČNO OCENIL- # PUSTALSKI MOST DOBI VALNA VOŽNJA — AMD NOVO OBLIKO — Po številnih skolj.i l.oka bo priredila za razpravah na zborih volivcev svoje člene prihodnjo nedeljo pa tudi v občinski skupščini o f 1.3. t. m.) occnjevalno-luristič-puštalskem mostu, bo napo- no vožnjo na 122 km dolgj sled, kot kaže, le prišel dn progi. Po: bo peljala iz Sl:of-nove oblike. Sedanji puštalski je Loke — Novo mesto — Ju-most (boljši izraz je brv) Je gorje — Semič. Omenimo naj, provizorij, zakaj zgrajen Je da bo po razglasitvi rezultatov poleg nekdanjega, ki je bil in razdelitvi nagrad piknik, porušen 1941. leta; je dotrajan Ob povratku jih bo pot vodila in nujno potreben temeljitega skozi Kočevski Rog. kjer si popravila. Občinska skupščina bodo ogledali »Bazo 20« in Doje imenovala ustrezno komlsl- lenjske Toplice. SREDA, 9. okfoW», • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz našiiikojjl dani komisije so posebno pazili na to, kako so bili postrežem* Preobremenjene varstveno-vzgojne ustanove V prostorih šole na Blejski Dobravi so uredili novo otroško ustanovo Na pobudo stanovanjske skupnosti in ob pomoči občinske skupščine so na Blejski Dobravi uredili varstveno-vzgojno ustanovo in igrišče, kar so si že dalj časa želeli. Odprli so jo preteklo soboto v počastitev tedna matere in otroka. Za obiskovanje ustanove je prijavljenih 22 otrok. Prostor zanjo so pridobili tako, da dva razreda otrok zaradi boljših materialnih pogojev za pouk vozijo v šolo na Jesenice. Na območju jeseniške občine so sedaj tri matične varstveno-vzgojne ustanove in 3 oddelki. Vse jeseniške ustanove so prenapolnjene. Njihova zmogljivost (res je določena zelo idealno) je 262 otrok, skupaj pa je vključenih v vrtce 374 otrok. Nove otroke le stežka sprejmejo, prav tako nimajo povsod možnosti, da bi uredili prostore za skupine šolskih otrok. Odstotek otrok, ki obiskujejo vrtce, ni velik, saj dosega le 5,5. V jeseniški občini je namreč 6780 otrok do starosti 15 let, od tega samo na Jesenicah 4175. Zaposlenih je več kot 3 tisoč žensk, med Zborovanje mladih planincev na Vršiču Vršič — Minulo soboto in nedeljo se je na Vršiču mudilo prek 100 mladinskih gorskih vodnikov in članov mladinskih odsekov planinskih društev iz različnih krajev Slovenije, predvsem z Gorenjskega. Posvet je bil sklican z namenom, da se utrdi in poživi delo mladinskih odsekov in da napotke za nadaljnje delo mladinskim planinskim vodnikom. Po zaključku zborovanja so naredili izlete v okoliške kraje in bližnje vrhove. Ob tej priložnosti so bili razglašeni tudi letošnji rezultati republiškega tekmovanja »Mladina — gore«. Najboljši na Gorenjskem je bil priznan mladinski odsek PD Radovljica. — R. ta^flvimi je dobra polovica poročenih. Razen ene ustanove so vse ostale v zasilnih prostorih. Posebno nujni investiciji sta novi ustanovi na Plavžu in pod Mežakljo. Za prvega že pripravljajo načrte. Za novo ustanovo se zavzemajo tudi v Kranjski gori. Do sedaj je bilo urejenih tudi že več igrišč, tako pod Mežakljo, na Plavžu, na Savi in več manjših igrišč pri stanovanjskih blokih. ■ ,:, - • i -e>S. Dveletno izobraževanje ne zadošča Zaključne izpite bo ponavljala več kot polovica absolventov gostinskega šolskega centra Bled V želji, da bi pospešili reševanje perečega pomanjkanja kvalificiranih gostinskih delavcev so pristojni republiški organi pred dvema letoma sprejeli predlog za skrajšanje izobraževalne dobe gostinskih delavcev. Poklicne gostinske šole so triletne Izobraževalne programe strnile v dvoletne. Izkazalo pa se je, da s tem problem Se ni rešen, saj je bila na račun tega, da bi tako lahko hitreje prišli do kadra, močno prikrajšana njegova kvaliteta. To se je pokazalo tudi pri zaključnih izpitih, ki so bili v dneh preteklega tedna v prostorih restavracije na blejskem gradu. Pred izpitno komisijo se je zvrstilo 18 fantov in deklet, ki so obiskovali oddelek za kuharje, 26 iz Mladinski planinski orientacijski pohod Ribno pri Bledu — Koordinacijski odbor mladinskih odsekov pri PD Gorenjske bo priredil v nedeljo, 13. oktobra, veliki planinski mladinski orientacijski pohod za pokal »Jelovice« s startom ob 9. uri v Ribnem pri Bledu. Tekmovanja se bodo lahko udeležil! moški in ženske, mladinci oz. mladinke, pionirii in pionirke. Mladinci in mladinke letniki 1948 do 1943 in pionirii — pionirke od 1953 do 1949. Ekine bodo štele po tri člane. Če bodo ekipe mešane, jih bo prireditelj upošteval kot moško vrsto. Pohod bo od tekmo-vavcev terjal preceišnle znanje o orientaciji, prvo pomoč, prakso in teorijo, zgodovino slovenskega planinstva, spoznavanje flore, zaščito flore, spoznavanje srora in drugo. Najboljši mladinski ekipi bosta prejeli pokal Jelovice, ki po treh zaporednih ali 5 ločenih zmagah preide v trajno last društva, ki ga ekipa zastopa. — C. Kljub temu da so bili otroci v novem vrtcu šele prvikrat, so se hitro vživeli In znašli med igračami oddelka za strežbo in 4 iz oddelka za recepcijo. Dobri polovici so zaželeli »na svidenje čez tri mesece na ponavljalnih izpitih«. Posebno praktično delo je zelo šepalo«. Praktične izpite so učenci opravljali nekoliko drugače kot doslej. Skupina, sestavljena iz kuharjev, strežnikov in slaščičarjev je morala pripraviti kompletno kosilo za štiri osebe in ga • - i. nom komisije. Ta je ocew j, sestavo jedilnikov (kuha£L0llf bilo priporočeno le to, k*** ,fl1 so naj uporabijo, vse. °?L JI* morali dodati sami), p npr* ne in postrežbo. ^ Člani komisije so bili P ^ njevanju zelo strogi, saj s ^ dajo, da je gostinsko de«* zahtevno in ga ni mogoče ^ ljati brez znanja, veščin ifl v jenega smisla za tako delo. Samo dve leti se bodo^ ^ vali le še tisti učenci, ki s j» gostinski šolski center v^-slijcj3 lanskem letu, novi se že w ^ v triletno vajensko šolo. ~* Na kratkem valu • RADOVLJICA — Zc dalj časa potekajo razgovori med občino in podjetjem Prehrana Ljubljana o zamisil, da bi omenjeno trgovsko podjetje zgradilo na Bledu in v Bohinju dve večji trgovski hiši. Določena je že lokacija, podjetje pa ima pripravljene tudi gradbene načrte. Z izgradnjo sodobnih modernih trgovskih hiš bosta oba turistična centra na Gorenjskem mnogo pridobila. # RADOVLJICA — Privatne turistične sobe v turističnih krajih so zelo dragocen fond za turizem. V zadnjih letih se je število teh postopoma zvišalo, ker so privatnim lastnikom dodeljevali kredite. Letos pa kaže, da se bo stanje še precej zboljšalo, ker bo komunalna banka dajala v prihodnje znatno več sredstev. Pristojni organi občine že pripravljajo predlog za nadaljnje povečanje števila turističnih sob s pomočjo dodeljevanja kreditov interesentom. Pri uresničevanju te naloge bodo sodelovala tudi turistična društva. • BOHINJSKA BELA — GORJE — V nekaterih krajih je že občutiti, da se pričenja sezona kulturno - prosvetnega dela. V nedeljo so bile že prve prireditve. Na Bohinjski Beli in v Gorjah so gostovali »Beneški fantje« z izbranim programom narodnih pesmi iz Benečije, umetnih in drugih melodij. Nastopil je instrumentalni trio s pevcem in humoristom. Občinstvo je bilo z obiskom zadovoljno. # BLED — Lovska družina Bled je priredila v nedeljo na Bledu tradicionalno lovsko sre- čanje z družabnimi igrani ^ srečolovom. # RADOVLJICA -zbor občinskega slndlkain^ sveta Radovljica bo 1'- ^ bra. Pripravljajo se v vsen^ dikalnlh organizacijah, ki ^ noma že zaključujejo »voi*£t letne delovne konference. » pJ priprave za sestavo statut .{ še niso dovolj široko »j^ kolektivov delovnih orga .a. clj. Doslej je izdelalo svoj«• v tute le 9 delovnih k°le*,lvfli (12 odstotkov). V 14 koleK1^ so obravnavali teze za sj ^ in jih sprejeli. V nekaterimi lovnih organizacijah — v|. manjših — pa še niso nap* 11 več, kot so imenovali k<» sije. ni1' # BLED — Na vpisnem . __i •___t_____..-adll " . n** stu pri krajevnem uradu {j, so zbrali za Skopje nad 7'w vpisujejo posojilo obrtniki < upokojenci. Doslej sta c vpisala Franc Pretnar ln.L(JJ0 Ravnik, in sicer vsak po 1W' dinarjev. • BLED — V teh d"eD^ zaprli sezonsko gospo«8 ^ razstavo. Med letošnji"1' ^ skovavci, ki jih je bilo vec ^ katerokoli leto prej, s0 $ stavljeni predmeti, izdelki %| industrije In obrti, ^Ift mnogo zanimanja. V zg° prostorih Kazine so si tut)|r lahko ogledali vsakovrstno> ^ go številnih jugoslovanski" ^ dustrljskih In obrtnih po°J v Posebno dobra je bila na ^ stavi udeležba slovenski!1' ^ stl pa gorenjskih podjetij" ^ ke razstave imajo na Bile(1 y tradicijo. Njihov pomen J veliki meri turistično-P^, gandni in tudi komer«' Prireja jih turistična dlre ja Bled. Skrb za človeka — proizvajavca Jesenice — Kakor mnoga podjetja ima tudi Železarna Jesenice počitniške domove oz. kampe. Med drugimi je imela že nekaj let počitniški kamp v Kaštel Lukšiču, ki pa ni bil najprimernejši in zato za železarje ne posebno privlačen. Da bi zadovoljili človeka — proizvajavca, so poiskali primernejši prostor v Bio- gradu na moru, kamor sklepu CDS preselili d°S ^ kamp. Imenovali so Pose',e11 ^ beni odbor, ki bo skrbel litev in izgradnjo novega ^ Prva etapa bo zajemala Jf kuhinje in jedilnice ter P^jj tev vikend hiš, druga etapaj peč - LcSce 42 3777 p|rr°d*m droban krmilni krom-*~ Britof 58 3778 opornike in oglasnem od-3785 z,darskc SS "~ NasIov v t *m kombiniran obračalnik harp? ~~ Informacije pri Dol-j/rancu, Predoslje 47 3786 be JS*"? vseljivo hišo. - Ponud-^aa*i pod »Gotovina - Lesce« r-nv, 3787 "Stem m motomo kolo ' Csepel tornn u\er kromani obroč za mo- It. 34 *0,° DKV 19 col. - MoŠe Smlednik kupim Kupim desni vzidljiv kombiniran štedilnik. — Tončka Klinar, Jesenice, Hrušica 23 3724 r°dam p 378S nekaj so- Kran"' i P,etenki po 50 litrov. — 'J- Partizanska 28 3789 *b°dai|lkrav° ,n dva Prašiča do "~ Moše 10, Smlednik 3790 •ena Ve^jo množino luceme- ' ~~ Naslov v ogl. odd. 3791 vPrtnni 100 k* težkega prašiča. aProtna polica 14 3792 fek.^m giobok italijanski vozijo Bntof 85 3793 J>0 Sam »nalo rabljeno pomival- Kranj ~~ Poizvc se v Knjigarni I kdo ve, kje so, naj sporoči na LM ^ 3794 I Kranj. CIRIL JOŠT, zastopnik Slovenija Transporta v Skopju, pošilja vsem poslovnim prijateljem in znancem lep pozdrav iz Skopja! sta Avto-moto društvo Škofja Loka šola za šoferje amaterje A B kategorije organizira nov tečaj. — Prijave sprejema trn-. Jesenovec v trgovini »Peko«, Šk. Loka 3782 Avto-moto društvo Škofja Loka — šola za šoferje amaterje organizira kratek tečaj za mopediste. Prijave sprejema tov. Jesenovec v trgovini »Peko«, Sk. Loka 3783 Oddam sobo, sodobno opremljeno, solidnemu moškemu. - Radoj-čič, Župančičeva 19 3795 V četrtek zvečer je bilo ukradenih 5 temno sivih zajcev. — Ce Želim spoznati resnega, treznega, neodvisnega moškega, starega okrog 50 let za skupno službo v gospodinjstvu v lepem kraju t kotičku Gorenjske). Oddati ponudbe pod »Lepa pomlad« 3797 Dne 7. 10. 1963 ob 17. uri sem izgubil od Kokrice do Kranja ključe. Poštenega najditelja prosim, naj jih odda v Dom gorenjskih gasi vce v v Kranju 3798 Sporočamo cenjenim kupcem, da smo dohili novo pošiljko dnevnih sob |n klasičnih raztegljivih kavčev v več barvah. Se priporoča trgovina šipad Kranj 3799 objave Pred jedjo ln po njej ste pri-siljenj misliti na svoj želodec, ki ga morda zdravite brezuspešno z raznimi medikamenti. Ste že poizkusili s preizkušenim ln učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v trgovini, te ga pa dobe v grosističnem trgovskem podjetju »živila« Kranj, Veletrgovina »Loka« Škofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice. OSMRTNICA Nepričakovano je umrla naša sodelavka IVANKA PREVODNIK Od nje sc bomo poslovili v četrtek, dne 10. oktobra 1963 popoldan na pokopališču v Stari Loki. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Kolektiv in sindikalna podružnica Kmetijskega gospodarstva Kranj OBJAVA ZAČETNI IN NADALJEVALNI PLESNI TEČAJI TER BALETNA SOLA vpisujejo interesente do petka, 11. oktobra 1963. MLADINSKI PLES vsako nedeljo popoldne ob 16. uri v Delav-i skem domu. Igra odličen orkester solistov s pevcem in zborom. I ZAČETNI PLESNI TEČAJ SE I ZAČNE v torek, 15. oktobra 1963 ob 18.30 uri. irtti,ka CP "Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči W* PM NB v Kranju 607-1M-135. Telefoni: glavni in odgovorni *W u «re^ jp8cćna 110 dinarjev. Cena posameznih Številk: ponedeljek 1300 Urednlštvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna • tešeči din h' Sobota 20 d,n- Ma,i oglasi: za naročnike 20, za nenaročnlke °e«eda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Radovljica 9. oktobra jugoslovanski film MOŽJE DANES, JUTRI IN ... ob 18. in 20. uri 10. oktobra franc.-iug.-ital. Film AIJSTERLITZ oh 19.30 f. 11. oktobra italijanski zabavni film LEPI ANPONIO ob 20. uri Nagradno žrebanje! Medobčinska komunalna banka Kranj s svojimi poslovnimi dotami na Jesenicah, v Kranju, Radovljici. Škofji Loki in Tržiču razpisuje nagradno žrebanje za svetovni dan varčevanja »31. oktober« Vlagatelj, ki vloži na hranilno knjižico v mesecu oktobru vsaj 5-000 din, pride v poštev pri nagradnem žrebanju. Žrebanje bo Pri vseh poslovnih enotah v prvi polovici meseca novembra 1963. Obenem sporočamo vsem vlagateljem, da lahko dvigajo pri n*ši banki iz svojih hranilnih knjižic neomejene vsote, pri dru-8lh komunalnih bankah v državi pa sedaj dnevno 50.000 din (Prej 20.000 din). Vlagatelj lahko tudi pri drugi komunalni banki dvigne vso hranilno vlogo, če banka primerja saldo knjižico z banko, ki Je izstavila hranilno knjižico. Vlagaj in varčuj pri MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ! Gibanje prebivavstva NA JESENICAH Poročili so se: Anton Lokar, vratar in Frančiška Cnetič, delavka; Karol Pokelšek, oseb. upokojenec in Julija Rekar. gospodinja; Milan Arko, dipl. pravnik in Draga Cu-fer. dipl. pravnik. Rodile so: Ivana^Drekonja — de-kilco; Anica Rajhard — dečka; Julijana Zorko — dečka. Jožefa Mc--/an _ deklico, Emilija Makovee — deklico, Valerija Grosar — dečka, Angela Radano\ ič — dečka, Vida'Bedina — deklico, Vera Kopov-njk — dečka, Francka Klinar — deklico, Marija Polajnar — deklico, Vilma Marti novic — deklico, Ivana Mcdja — deklico. Marija Modric — dečka, Ljudmila Hrast I — deklico, Marica Cajkovec — dečka, Angela Cenčič — dečka. Panika Lebar — deklico, Helena Markič — deklico. Umrli so: Martin Mlakar, osebni upokojenec, star 62 let; Janez. Mohorič, osebni upokojenec, star J 87 let; Ana fttiherle, gospodinj;'.! stara 43 Tet. V KRANJU Poročili so se: Pavle Stoinovič, tov, delavec in Dušanka Vukoie-vič, predilka: Janez Novak, krojač in 'Marija Ribnikar. šivilja; Vladimir Živkovič, tehnični podporočnik in Marija Pire, kmetijski tehnik; Ivan Zavrl, tov. delavec in Pavla Kepic, tkavka; Anton Lampret, mizar in Cecilija Zavrl, tov. delavka. Rodile so: Majda Fortič — deklico, Vesna Žnidar — deklico, Terezija Košir — deklico, Marija Vcrbek — dečka, Gabrijela Se«ek — deklico, Anica Pintar —• dečka, Marija Malic — deklico, Ana Er-zar — deklico, Marija Vodnjov --deklico. Marija .Brešar — dečka, Ivana Markuta — dečka, Marija Gombos — dečka, Ovseni k Stanislava — dečka. Miroslava Pusta-vrh — deklico, Frančiška Gril — deklico, Meta Ahačič — deklico, Julijana Thaler — dečka, Anastazija Godnjov — deklico, Tvana Omaljev — deklico, Otilija Pavlin — dečka, Julijana Perk — dečka, Karolina Krapež — dečka, Bar-narda Mitter — dečka, Magdalena Verlič — dečka, Francka Sta- 1 gar — deklico, Pavla Kalinšek — 1 deklico, Angela Kurt — deklico, Jelena Ribnikar — deklico, Frančiška Demšar — deklico, Stanislava Oblak — deklico, Alenčica Haf-, ner — dečka. j Umrla je: Marija Hafner, upokojenka, stara 74 le*. Mova številka O čana« L.jcutOc je posvečen 20-letnici zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Nadalje vsebuje 40. številka »Občani članek Skupščinski odbori o I Pripravah statutov in anketo na temo Pristojnost ln finanslranje krajevnih skupnosti. Bojan Karanj je napisal sestavek o šolskih i statutih in organih upravljan'a v naših šolah. Vinko Mlakar pa o samoupravljanju v gospodarstvu. Janez Jerovšek piše pod naslovom Materialna osnova kulturne delavnosti v občinah o rezultatih, ki iih te glede teh vprašanj dala raziskava republiškega Instituta /a sociologijo. Članek Neodgovorno in ncurejc7io poslovanje bi ihbntll "proti prenrečevati je napisal An-j ♦on Zupan, članek Iznopulnjeva- > nie sistema stanovanjskega gosoo- I daratva Franc Rupret. članek Delitev osebnega dohodka tudi v ; sodnih ustanovah Roman Lob uk, Ptispevek Regulacijski načrt mest-' nega delu občhie Mos'c-Polje, pa 1 ie delo inž. Mirko Mrve. Razen omenjenih prinaša "Občan" še vrsto drugih aktualnih sestavkov. 55. Ko so starši nemškega vojaka Ivice Dobriča radostni In vznemirjeni tekali sem ter tja po hiši, je Ivica opazil med umivanjem v kopalnici neke krpe. »Čigava je ta obleka?« jc vprašal. »Neven jo je pustil tu!« je odgovorila mati. »Kakšne neumnosti govoriš, Ema,« se je hitro vmešal glas Iz kuhinje. »Kakšen Neven? Svojo staro obleko sem prodal kočijažu, ki nam je pripeljal drva,« sc je zlagal starček. 56. »KoČljaž se je preoblekel v naši kopalnici ln pustil svoje krpe kar na tleh. Takoj Jih bom odnesel vstran,« je nadaljeval starček ln pobiral po tleh cunje. Sin je moker odšel iz kopalnice in vprašal mater: »Mama, ali Je bil Neven res pri nas? Neven Novak?« Stavka je naglo pogledala svojega moža. NI vedela, ali mu n^j pove resnico. Mož ji je'za kuhinjskimi vrati dajal nerazumljive znake, ki si jih ni znala razložiti. 57. »Veš, Ivica,« jc slednjič vendarle dejala mati, »ni mc bilo doma. Sla sem po mast!« Nato jc povzel stari Dobrič: »Kakšne neumnosti. Kdo ve, ali je Inženir Novak še živ. Kaj vama pride na misel! Naj ti skuham čaj, Ivica?« Sin je tedaj nepričakovano dejal: »Inženir Neven Novak jc živ. Malo prej sem ga videl na ulici.« Ivica si je začel oblačiti svojo vojaško uniformo. Spravljal se jc od doma. ^4OR GOLOSOVSKI £elim verjeti J1 meb,^ini Razstave ljudskih dosežkov mi je šinila v glavo misel, ?*es»w. IC nrptfM«!,. i-..; ..«.■» a-nnai zcoli •vel'1" , če je vse skupaj zgolj velika napaka, h^Vaiinnesporazum? Konec koncev še ni dokazano, da sta Galja \J!?'n Ljudmila Zajkovska pravzaprav ena oseba. In se ' *ako je prišlo do tega, da se je Ljudmila Zajkovska, ki ic mestni bolnišnici v Pribeisku. spremen da v OWjo *« čakaj je Ljudmila Zajkovska napisala Kdrnerju tisto . *«let~ Ti "•IJaVe PlSlno? štirje ilegalci so bili ustreljeni fl*'£J J°misleki so mi kvarili dobro voljo. Tolažila me jc misel. » Prii%-i.rat^em vse pojasnjeno ,. „ ,. , g* Jf^Jala sva na cesto, ki je vodila proti Jaroslavlju. Peljala H J,n\o naselij, vil in letnih hišic. V Zagorsku je voznik nahl »Zale •dl'Inik' Zavrela jc in pričelo se ic kaditi. Po,,*1 Lakšna naglica?« jc radovedno povprašal voznik. *?ah sem mu-I h*. na reč!« je resno dejal voznik in pritisnil na phn. kilometrov na uro. Dvestoosemdeset sva s hitrostjo sto „ Si vrr0v sva prepeljala v treh in pol urah. Velika ura na glavni fcste J^oslavlju je kazala dvanajsto, ko je volga z asfaltirane iNih *'?a na trdo, zmrznjeno podeželsko pol. Po kakšnih stin-*Wkjh,nutah strašnega pozibavanja in nenehnega rviljenia avto ' ^ck-1 ?iaVpr ~ sva sc l",l"'Pc,Ja,a na ciIi' d Stal "rasovskoic hripavo rekel voznik. ia,sva pred nizko leseno hišo. Skozi okno je bilo videti luč. b% £ , a S() hila v temi. Odpri sem vratca v vrt in vstopil. Rtlttll ,etl° zalajal pes. Hišna vrata so zaškripala. Ped maihmm ^roL >Om c- i-________7aclmi1 me ie drobcu *Hj*">i se |e pokazaU bela zaslava. Zaslepil me ic ilrobcn •C*sveti,k< Slab° 'e?« sem zaslišal pridušen tensk,) glas. ° sem videl pa nagonsko zaznal, da je ona. »Ljudmilo Inokcntjevno Zajkovsko iščem,« senu glasno dejal in utihnil — pričakovaje odgovor. »Vstopite!« je odgovorila. Stopil sem po stopnicah in se zastrmcl vanjo, ne da bi sc oziral na spodobnost. Pred menoj jc stala visoka, zelo lepo grajena ženska. BiLi je maloe polna — nič čudnega za njena leta. Oblečena je bila v svetlo domačo haljo. To je biio vse, kar sem \idel. Vstopil sem za njo — sprva v predsobo, /atem v majhno, zelo eisto sobo, kjer je bilo vse snežno bele barve: postelja, prt, zavese na oknih, preobleka na naslonjačih .. . Na pisalni mizi je gorela svetilka, prekrita i belim senčnikom. Stikalo je zarožljalo, zasvetila je luč. Sobo jc preplavilo vsakdanje vzdušje. Pred menoj je sedela popolnoma osivela ženska z zagorelim, lepim obrazom in tankimi ustnicami. Radovedno mc jc opazovala. Molčal sem. Čakal sem, da bo prva spregovorila. »Imenovali ste me Ljudmila Inokent jevna. Kje ste zvedeli za to ime?« je tiho vprašala. »Je to vaše ime?« »Nekoč je bilo moje ... Že zdavnaj ...« »Tisoč devetsto enainštiridesetega leta?« »Tudi enainštiridesetega ...« »In dvainštiridesetega?« »Kaj pomenijo ta vaša vprašanja? Kdo ste?« Pokazal sem ji svojo izkaznico. Pogledala je vanjo. »Pa vendar ne vem ...« »Ljudmila Inokent jevna,« sem tiho dejal. »Dolgo sem vas iskal. Ko bi vedeli, kako dolgo ie trajalo? še slutil nisem, da živite,. Nihče nc ve, da Me živi! Oprostite, pozno sem vas obiskal Vidim, da popravljate naloge. Vse to razumem in vas prosim - oprostite mi! Toda le en človek na svetu mi lahko odgovori na vrsto vprašani in ta človek ste vi.« Nagnila se je k meni. Videti ie bila radovedna. »Govorite!« »Pričelo se je tedaj, ko sem odšel v Pribelsk. da bi zbral gradivo o tamkajšnjih ilegalcih iz časov domovinske vojne. Za svoj list sem želel napisati članek. Tam sem zvedel za vas in za vaš primer.« »Čudno...« »Zakaj čudno? Mar vj...« -Vsi moji tovariši so vendar padli. V Pribeisku nisem bila vse Od 1945 leta. MftS ros živi kdo, ki se me spominja?« se vet. prav dobro se vas spominjajo,« sem rekel. »Ste obiskali oblastni komite partije; ko itd p(l vojni prispeli v Pribelsk?« ■ Ne. (Škafe sem svoje nekdanje sosede. V tem mestu mije umrla hči in želela sem, da bi mi pokazali grob... Toda našla nisem nikogar.< »To pomeni, da v Pribeisku ni človeka, ki bi vedel, da ste živi?« Skomignila ic r. rameni. »Nenavadno!', sem /:isepetal. »Kaj pravite?« »Ne, nic . . . Z dlanjo sem si Otrl velo in nadalieval: »Oprostite. Vse sem /mešal v jjavt.., Toliko vam imam povedati... Ml dovolite, da vam zastavim Se hekaj vprašanj.' »Da. Ce so neobhodno miina pisanje vašega članka.« •Vaš dekliški priimek jc Zajkovska. kajne.' Ju vaš prvi soprog sc jc pisal Sapo/iiikov ?< »Da. Padel je v začetku vojne.* »Nc bo držalo,« sem pomislil, vendar sem raje molčal. Za te podrobnosti ie bilo še prezgodaj. »Zajkovska ste ie pisali do oktobra 1042 leta — če se nc motim. Zatem ste spremenili priimek in postali Galja Mali vaj ko. Imam prav?« Prikimala je. >ln kako se je to /godilo?« »To je dolga /godba . . .« »V glavnih obrisih jo poznam. Junija so vas ujeli skupaj z drugimi ilegalci. Septembra so vas prepeljali v bolnišnico zaradi vnetja slepiva. Osemindvajsetega septembra 1942 leta je Ljudmila Zajkovska umrla. O tem obstaja uradna listina. Truplo pokojnice so odpeljali na pokopališče in ga pokopali.« »To drži.« »Toda . .. saj ste živi!« ' »Tudi to drži. Pripomniti moram, da veste za marsikakšno podrobnost iz mojega življenja,« sc je nasmehnila Ljudmila Ino-kentjevna. »Mar res nc morete sklepati, kaj sc jc zgodilo?« SREDA, je ob Rinzi Ulice so zaživele, vzvalovile. Morje zastav je vihralo v svežem jesenskem jutru ... Po cesti proti mestu so se pomikale vrste vozil in izginjale pod drevesi ob stranskih kolovozih, se ustavljale na poljih, od tam proti središču pa so se pomikale množice... Mesto jih je povabilo! Tako je bilo videti. Vsa vrata so bila odprta gostom. Povsod si videl napise: Informacije, Zbor ... Prva pomoč ... Tako je bilo v nedeljo v KOČEVJU. Videti je, da imajo razen v samoupravi, v gospodarjenju itd. tudi mnogo izkušenj v ^organizaciji velikih proslav. Stojnice z najrazličnejšimi jedili, okrepčili, spominki itd. so bile malone po vsem mestu. Zlasti Je bilo obisko-vnvcem všeč, da je bilo v mnogih krajih na razpolago veliko sadja, sokov in podobno. Prodajavci sladoleda ln časopisov so bili na vsakem koraku. Ob taki organizaciji so se udeleženci še prej kot navadno razživeli in sprostili. Pozdravljali so se, rokovali, objemali ... saj so mnogi šele po dveh desetletjih znova našli svoje soborce in sodelavce iz tistih težkih časov. »Ne poznam Več« I Nenadoma .ie nastalo razburje- r 1 nje in smeh. Možak nekoliko niz- Okrog slavnostne tribune je ke postave, in bistrih oči v črni množica pritiskala naprej — cTblcki je hotel naprej do tribune vsak jc hotel biti čim bližje, čimveč slišati, videti... med goste. Reditelji so ga zadrževali in potiskali nazaj. Ta pa se je upiral in smejal — rekoč: »Me res nihče ne pozna? Se moram po dvajsetih letih res že legitimirati?« Nekateri naokrog so se začeli smejati. »Pa to je vendar Daki! Niti njega ne poznate!« je vzkliknil nekdo iz množice. Kako beži čas! Naš legendarni junak postaja neznan! Od tistih čaŠOV, ko so ga poznali in občudovali vsi borci in tudi ostali ljudje po osvobojenih vaseh, od takrat je že zrastel nov rod. In še drug primer. Med množico so bili trije možaki. »Kje jč tista hiša, kjer smo imeli inten-danco?« je vprašal nekdo. Ustavili so se. Pazljivo so gledali lepe hiše okrog trga. »Ničesar ne poznam več,« je dejal vprašani. »To je čisto drugo, novo Kočevje,« Je dejal ... Prav to so trdili vsi, ki so po več letih prišli tjak?L Mnoge hiše Kočevarjev v značilnem bavarskem stilu, stara zldovja z znaki granat in krogel, nizke hiše, ozke ulice — vse Je izginilo in dalo »... V jasnih dneh pa na ruševine mučene domovine spet si postavimo nov dom!« prostor svetlim ln lepim poslop-1 jem, širokim ulicam z zelenimi j alejami. V ozadju pa se dvigajo tovarniški dimniki... Kočevje, ki je verjetno izmed vseh naših mest. nosilo najhujše posledice vojne vihre, tisto Kočevje je tudi doseglo v zadnjem času najvidnejši skok naprej. O gornjem smo se prepričali tudi ob grafikonih in razstavljenih Izdelkih njihovih »samorast-nišklh« tovarn. Včasih je bil tam samo rudnik in žage. V zadnjih 10 letih so zgradili 725 novih stanovanj, mnogo objektov zdravstvenega, kulturnega in splošnega pomena, elektrificirali so 72 okoliških vasi in naselij. Vrednost izdelkov se je povečala od 2,7 milijard na okroglo 13 milijard dinarjev, narodni dohodek se je povečal skoraj za petkrat. Seveda so zato morali investirati nad 5 milijard dinarjev. »Si ti moj sin?« Tako je takoj po končani slovesnosti spraševala starejša ženica enega izmed borcev, ki je bil na proslavi v partizanski obleki. Bila je Frančiška Žni-daršlč iz Livolda, blizu Kočevja. Njena edina hčerka je bila komisar v četi. Tam je padla. V tej žalosti je Frančiška imenovala vse borce tiste čete za »moje sinove«, spraševala o njih, jim pošiljala cigarete in želela, da bi jo obiskovali. Upala je, da bo našla v tem partizanu enega izmed »sinov«. Zal, Stfiček, tako je bilo partizansko ime tistemu tovarišu, ni vedel nič podrobnega o tem, ni bil v tisti četi. Toda njun pogovor je bil vseeno tako prisrčeni, ganljiv, celo pretresljiv, kot je bil nekoč med takimi partizanskimi mamicami in borci. Dva spomina Ob Rinži se zrcali novo Kočevje 0nekdanjem boju in življenju po tistih krajih nam je povedal Tone Kocijančič (ki je danes zaposlen v kranjskem podjetju Kovinar) tole: »še danes mi rii jasno,« je dejal, »zakaj so se naši celo uro pogajali z Nemci tu v Kočevju v decembru 1943. Nemci so že postavili svojo po- UMI In vendar, Striček nI bil njen sin stojanko. Partizanske enote so se pripravile za napad, obkolile in delegacija je šla v postojanko. Razobesili so belo zastavo. Prav čas pogajanj pa so Nemci izkoristili in na pomoč so jim prišli tanki ...« Takrat, pravi, se je komaj rešil iz Kočevja. Drugi dogodek, ki ga je presu-nil se je dogodil nekje pri Stični. Partizani so šli po hišah, ki so imele sinove pri »belih«, in jim za kazen jemali hrano za partizane. Med tem delom je k njim prišla neka ženica. Vabila jih je, naj pridejo še k njej. Partizani so bili prev idni v strahu, a va_ bj doživeli ukane in i_z° j^jil Toda ko so prišli tja, so res _ vrata odprta. »Moj sni j ^ šel v Ljubljano k .belim«, %0 jala ženica, »toda jaz vern' voj* samo partizani naša Pr* fcar ska.« Niso hoteli vzeti vseg- ^ jim je nudila, da je ne bt p n3. oškodovali. Ko pa so že itn ^ ložen voz, je -prišla zno^baSe # ponudila vsakemu še Kl° na pot in na tiho je ihtela. ^ Take in podobne je biloj5 ^ na nedeljskem srečanju Čevju. — K. M. Sport ®> Soori €> Snor't ® Soort Š <' I. republiška odbojkarska liga — moški1 Branik že prvak Nedeljski boji v I. odbojkarski ligi za moške so dokončno izoblikovali vrh prvenstvene lestvice. Edina kandidata za prvo mesto — Branik in Fužinar — sta namreč tekmovanje že zaključila. Po nepričakovanem porazu Fužinarja v Mariboru (3:2) je Branik svojega tekmeca prehitel za eno točko in tako osvojil letošnje slovensko prvenstvo. Branik ln Fužinar sta si že priborila pravico do sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v zvezno odbojkarsko ligo. $n!| 16. uri bo na ig^^'kiU« *J v Stražlšču flnahia "^et*. . pokal Slovenije v ro*J ^pij kateri se bosta jj vrsti Mladosti in »IJ*& prav so gostje fav0*%je. ta zelo zanimivo sr*^ $• LESTVICA Križe Žab niča Storžič Radovljica Duplje B Selca Tržič B Sava B Mladost B Savica Krvatvec GRL - &° 4 4 0 5 4 0 4 4 0 5 3 0 5 2 2 2 2 1 o •S» "£ 56:52 61:5» 34:35 40:6? 30:1^