Ptujska skupščina 1,februarja ^^ Predsednik Vojteh Rajher je sklical 41. skupnosejo zborov SO Pluj za torek, 1. februarja, ob 8. uri. Na prvem letošniem zase- danju bodo polegpostavljanjaposlanskih pobud in vprašanj anal- izirali tudi njhovo odmevnost vobčinskih m drugih službah glede na dane odgovore. Vprašanje je, ali bodo lahko ocenili tudi vpliv poslanskih pobud na dogajanja na področjih, v katera pobude posegajo. Za tokratno skupno sejo je pripravljenih devet točk dnevnega reda. Med njimi so: predlog od^loka o sprejemu pros- torskoureditvenih pogojev za območje mesta Ptuja, predlog od- loka o ustanovitvi javnega zavoda Center interesnih dejavnostih in odlok o ustanovitvi Biroja za strateško-tehnološki razvoj. Poslanci bodo odločali še o spremembi komunalnih taks v občini Ptuj, analizirali uresničevanje kompleksnega razvojnega pro- grama za Haloze in Slovenske gorice, opravili volitve in imeno- vanja ter za konec poslušali še informacijo o uresničevanju Zak- onao lokalni samoupravi. JB NAJBOLJŠI V ŠPORTNI ARENI ZA LETO '93 Oba naslova kraljici športa - najboljša Kotarjeva in Vindiš Za uspehe v enem najbolj merljivih delov življenja, športu, sta za lansko leto prejela najvišji priznanji, naslov športnika leta v ptujski občini, atleta Vai\ja Kotar in Mirko Vindiš. Ma- ratoncu Mirku je ta naslov pripadel že osmič, 19-letna srednjeprogašica Vanja ga je osvojila prvič. Nekako vzporedno je gotovo vredno omeniti Franca Ivančiča, pred- sednika Atletskega kluba Ptuj, kot Mirkovega bivšega in Van- jinega sedanjega trenerja - za svoje aktivno delo je prav tako prejel priznanje, spomnimo pa se lahko tudi povsem nevzdrževane atletske steze, na kateri dosegajo tudi drugi ptu- jski atleti izvrstne in prav zaradi slabih razmer še toliko dragocenejše rezultate. Proglasitve v Srednješolskem centru so se udeležili najvidnejši predstavniki ptujskega javnega življenja, množica športnikov in gostov, med katerimi je bil eden najeminentnejših Leon Štukelj, legendarni gimnast slovenskega športa. Več o prireditvi na 15. strani. Najboljša športnika za leto 93: Vanja Kotar in Mirko Vindiš. POODLOCITVIUSTAVNEGASODISČA Več časa za oblikovanje _novih občin_ Ustavno sodišče je v ponedeljek javno razveljavilo95. člen zakona o lokalni samoupravi. Ta je določal po- spešeno preoblikovanje občin z Izpeljavo referendu- mov do konca marca in volitvami do konca junija letos, omogočal pa je tudi postopno preoblikovanje z april- skimi volitvami še v stare občine In z referendumi do konca prihodnjega leta. Tako so pravzaprav raz- veljavljeni vsi zakonski roki iz zakona o lokalni samou- pravi in zakona o lokalnih volitvah. Usoda preoblik- ovanja v nove občine in čas lokalnih volitev sta zdaj prepuščena odločitvam državnega zbora, ki naj bi o us- tavnem zakonu in zakonih s področja lokalne samou- prave odločal danes. Nekatere dejavnosti bodo kljub temu tudi v ptujski občini tekle naprej. Po sestanku s ptujskim županom Vojtehom Ra- jheijem in predsednikom ptujske vlade Brankom Brumnom minuli četrtek imajo zdaj predsedniki svetov krajevnih skup- nosti za razpravo in razmislek obilo različnih predlogov, stališč, priporočil in strokovnih analiz ter tri različne predloge zemljevidov razdelitve sedanje ptujske občine. Državni zbor je v razpravo poslal predlog doktorja Sergeja Vrišeija s trina- jstimi občinami, poleg tega pa sta v razpravi še predlog Inšti- tuta za javno upravo, ki smo ga objavili v prejšnji številki Ted- nika, in predlog ptujske vlade za večje občine, ki ga objavljamo tokrat (na strani 8). Predsedniki svetov se bodo ne glede na to, da zdaj ni znano, kako hitro bodo morali oblikovati predloge na zborih občanov in odločati o referendumskih obmoqih, la- hko pripravili in skupaj s krajani premislili, kateri predlogi razdelitve občine so zanje najboljši, ali poiskali po|wlnoma nove rešitve. Pri tem bi morali poznati številne naloge, kijih mora biti bodoča občina sposobna opravljati in tudi financi- rati. Rezultate študije finančnih zmožnosti sedanjih krajevnih skupnosti za preoblikovanje v nove občine bomo prikazali v prihodnji številki Tednika. DLŽ S PTUJSKE RAZVOJNE KONFE- RENCE POETOVlO REVIT: Z razvojem do enakovrednosti ...............................................stran 7 DRUGAČEN PREDLOG PREOBLI- KOVANJA OBČINE PTUJ: Ljubljana se poroča, okolje ločuje..........stran 8 SPOZNANJA KRAJINARJEV IN ARHITEKTOV: Za žlahtnejšo podobo Cirkulan..................................stran 8 BO LENARŠKA OBČINA RAZDEUENAVSEDEM NOVIH: Odločitev je v rokah občanov .................................................stran 9 SLOVENIJA OBLIKUJE NACIO- NALNI PROGRAM PRESAJANJA ORGANOV: Kako pomagamo drugim živeti po svoji smrti .............................................stran 10 31. ZLATA LISICA: Slovenski smučarski praznik pod Po- horjem ...................................stran 24 Rent-a e«r MONACO V 0»2/7»6-040 NONSTOP IZPOSOJA OSEBNIH VOZIL IN KOMHUEV. DOSTAVA NA DOM! Spodnji Gaj pri Pragerskein 23 ^ (062)792-296 2 - DOMA IN PO SVETU 27.JANUAR 1994- TEDNIK Videti Neapelj... Vedi Napoli e poi muori Videti Neapelj in umreti, prvi znani rek. Ob tako pateti- čnem izreku se nam vzbudi ra- dovednost in postavi vpra- šanje, kaj je le tako nenavad- nega na tem italijanskem vele- mestu, daje celo umiranje tistih, ki so ga videli, drugačno in lažje od umiranja onih, ki ga niso videli. Neko novembrsko ncdeljosem posvetil Neaplju. S skupinico italijanskih prijateljev sem se cel ljubi dan brezciljno sprehajal po mestu gor in dol. In res! Neapelj je čuden kraj! Nenavaden iz vseh zornih kotov. Zaenkrat pa se zadovoljimo samo z nekaj utrinki oNeapeljčanih. Če bi moral čisto na kratko označiti Neapelj in njegove pre- bivalce, bi zapisal: Zamislite si povprečnega Italijana! Zamislite si njegove tipične lastnosti (ljubezen do nogometa in dobre prehrane, sredozemska strast, diplomatska zvitost, popularka- tolicizem ...)! Potencirajte jih do pretiravanja! Tako: dobili ste ^eapeljčana - dobro in odprto dušo, ki pa se rada znajde. Neapelj je mesto, ki živi na meji med legalnostjo in nelegalnostjo. Povsod, koder hodiš, naletiš na očitne nelegalne dejavnosti in prestopniško obnašanje. Čez dan smo se večkrat kje us- tavili in si kupili kakšen spominčeka ali pa kaj za pod zob. Nobena trgovinica ali gostilnica nam ni dala računa. Utajitev davka je v Neaplju normalna stvar. Trgovine s prehrano bi v nedeljo morale biti zaprte. Mar- sikateri lastniki jih imajo seveda odprte. Žaluzijo dvignejo na pol, v trgovini ne prižgejo luči in ne vklopijo blagajne. Če bi slučajno prišla finančna policija, bi dejali, da so samo mimogrede prišli v trgovino pogledat, ali je vse v redu. V eni izmed teh na črno odprtih trgovinicsmokupiliveqo vrečko pečenega krompirčka in plastenko Fante, Plačali smo 7000lir.Ničposebnega!Mordale to, da bi v Rimu za isto stvar dali 5000 lir, pa še račun bi dobili. V drugih mestih kioski skrivajo pornografski material pod pul- tom (kot zahteva zakon), v Neaplju ti ga povsod postavijo pod nos. V Rimu tihotapljene cigarete prodajajo predvsem Arabci, v Neaplju je to delo starejših upokojenk, ki mirne duše - kakor naše branjevke na sedijo po uličnih vogalih in ponujajo ponarejeni Marlboro. Neapeljčani slovijo po svoji prebrisanosti. Pred štirimi leti je izšel zakon o obvezni uporabi varnostnega pasu v avtomobilu. Dan pred njegovim nastopom so po neapeljskih ulicah nekateri iznajdljivci že prodajali bele ma- jice z osemcentimetrsko poševno črno črto na prednji strani. S temi majicami so lahko vozniki naslednji dan brezbrižno vozili mimo policijskih zased. Samo zelo pozorni prometniki so opaz- ili,da niso pripasani. Neapelj ima tudi svoj organizi- rani kriminal. Reče se mu camo/ro. Za razlikoodsiciljanske matije, ki je strogo hierarhično urejena, je camorra razdrobljena v mnogo manjših klanov. To ji omogoča večji gibčnost in pro- dornost. Boj proti neapeljski matiji je težji in zaenkrat manj uspešen kot boj proti palermskim kriminalcem. Če je takšen narod, kakšni so le politiki, se vprašamo. To vprašanje še zdaleč ni čudno. Ko so milanski sodniki stegnili svoje lovke do Neaplja, je mesto v nekaj tednih ostalo brez politične gar- niture. Večina politikov je zaradi korupcije in sodelovanja s camorro morala odstopiti, nekaj pa jih je končalo v zaporu. Ko so potem oktobra lani pričeli delaza zgraditev podzemne železnice, ni bilo mogoče najti nobenega političnega pomembneža, ki bi prerezal traL Vso ceremonijo - nagovor, prerez traku in blagos- lovitev del - je tako moral opraviti neapeljski kardinal Michele Giordano. S sprehoda po Neaplju so mi najbolj ostali v spominu dvanajst- ali trinajstletni dečki na vespah. Brez strahu pred policijo in hitrostjo so se naganjali po ozkih ulicah centra. Kaže, da starši ni- majo nič proti, če njihovo dete divja z vespo po mestu. Večkrat smo namreč videli kakšnega dečka, ki je peljal mamico od nedeljske maše. Končno smo naleteli na policijsko patruljo, ki je ustavila tri mladoletne predrzneže. Policist jih je rutin- sko pokaral, ker niso imeli čelad in izpitov, potem pa jih izpustil. Hudo je policistom v Neaplju, sem si mislil, imeti morajo slonovske živce. Briti se norca iz zakona in države je tukaj način mišljenja in življenja, oni pa naj zganjajo nekakšno spoštovanje do predpisov in javnih organov! Nogomet je velika strast Neapeljčanov. Ko je pri Napoliju igral slavni Maradona, je to moštvo dvakrat zapored doseglo naslov državnega prvaka. Zadnja leta pa je vedno nekje na sredini lestvice. Tisto novembrsko nedeljo je bila v Neaplju tekma Napoli - Milan. Milan je na jugu Italije zelo osovražen. To smo tudi sami okusili, ko so nas neapeljski navijači zamenjali za Milančane. Nismo odgovorili na njihove psovke in žaljivke in se raje hitro oddaljili. Tako smo se rešili. Ko smo kasneje malicali v parku, nas je zmotil čuden hrup. Po cesti mimo parka je peljal avtobus z ekipo Milana. Prizor je bil podoben tistim kadrom iz kavbojk, ko Indijanci na konjih napadajo kavboje v kočiji: v avtobusu severnjaške no- gometne zvezde, pred in za njim tuleči policijski avtomobili, ok- rog in okrog pa Indijancem po- dobni navijači Napolija na vespah. Navijači so kričali, ma- hali z zastavami, grozeče žugali nogometašem v avtobusu, jih os- tudno preklinjali... Nič ni poma- galo. Tisto popoldne je Milan ponižal Napoli s pet proti ena. Neapelj je res čudno mesto. To smo občutili na tistem nedeljskem sprehodu. Mogoče nam bo zdaj res lažje umreti! Piše: Branko Cestnik Ali bo VGP Drava Ptuj v lasti države ? Kako lastniniti slovenska javna podjetja, .še zmeraj ni dorečeno. Mednje sodi tudi Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, katerega osnovna dejavnost je upravljanje s hidrosistemi na ravninskem porečju Drave v Sloveniji. Poleg vzdrževanja Drave od Dravograda do Ormoža oziroma Središča ob Dravi, njenih pritokov Meže, Mislinje, Dravinje, Pesnice in vseh drugih se ptujsko Vodnogospodarstvo ukvarja tudi s komunal- nimi gradnjami in hidnigradnjami kot tržno podjetje. In prav razmeije med javnim, torej državnim, in tržnim deležem, ki naj bi ga lastninili, je še neusklajeno med Jazbinškovim ministrstvom in tovrstnimi podjetji po vsej Sloveniji. V ptujskem Vodno- gospodarkem podjetju so ugo- tovili 47-odstotni delež države in 53 odstotkov tržnega deleža, kar je Ministrstvo zavrnilo kot neus- trezen elaborat o ugotavljanju družbenega deleža. Direktor ptujskega podjetja Drago Klobučar meni, da mora podjetje vsekakor ostati celota, pa čeprav v popolni lasti države, saj bi de- litev v samostojni firmi pomenila zlom obeh. Že sedaj opravlja ta 92-članski kolektiv svoje delo op- timalno izkoriščen, je povedal, in tudi v bodoče bi se moral, če bi ho- tel preživeti, ukvaijat i z vsemi de- javnostmi, ki ne bi nasprotovale javni funkciji podjetja. Vprašanje pa je, ali je za podjetja, četudi z javnimi funkcijami, res najbolje, da so v državni lasti. M. Zupanič Sporen tarifni del splošne kolektivne pogodbe Glede na trditve vlade, da sindikat ni ravnal prav, ko ni spre- jel predloga nove Splošne kolektivne pogodil in socialnega pakta, smo prejeli izjavo Edija Kupčiča, predsednika območnega odbora sindikata kmetijstva, živilstva in gozdar- stva Ptuj, člana republiškega izvršilnega odbora kmetijcev in živilcev ter člana republiškega sveta Zveze svobodnih sindika- tov Slovenije: "Vladnega in zborničnega predloga nismo sprejeli zaradi naslednjih razlogov: 1. Izhodiščna plača za 1993. leto je 35.548 tolarjev za prvi tari&ii razred, za 1994. leto pa naj bi bila 31.993 tolarjev. To pomeni deset odstotkov manjšo plačo za vse delavce, ne glede na to, v kateri sindi- kat so vključeni. 2. Taka osnova pomeni tudi deset odstotkov manjše izhodišče za izračun poko- jnin. Sprašujem se, ali bi la- hko sindikat prevzel odgo- vornost za manjše pokojnine. 3. Panožne kolektivne po- godbe, ki so upoštevale de- lovne pogoje in specifičnost posameznih dejavnosti, bi bile z vladnim predlogom izničene. 4. Vsi, ki bi imeli večje plače od določenih v tarifnem delu in prilog, bi bili dodatno ob- davčeni. Za 20-odstotno pre- seganje plače bi bilo tudi do 200 odstotkov davka. 5. Podjetniške kolektivne pogodbe bi s sprejetjem postale vprašljive, prav tako nagrajevanje produktivnosti, bo^šega dela, konkuren- čnosti itd. 6.Če bi sprejeli omenjeni predlog kolektivne pogodbe in socialnega pakta, bi sindi- kalisti kaznovali dobra pod- jetja. 7. Vlada in zbornica ne želita znižati plač poslancem, ne ministrom, ne direktorjem in nekaterim priviligirancem v splošni in drugi porabi. 8. Vlada ne želi sprejeti zak- ona o kolektivnih pogodbah pred sprejemom splošne kolektivne pogodbe in social- nega pakta. Sprejetje teh dveh je lahko usodnega pomena za sindikat in de- lavce, saj ne vemo, kako se bosta ta dva akta izvajala in kako se bo neizvajanje sank- cioniralo. Po dosedanjih ne- gativnih izkušnjah namreč ne moremo več kupovati mačka vžaklju. 9. Memorandum je že vnaprej, brez sindikatov, predvidel zategovanje plač in pokojnin, nekaterim min- istrstvom pa j e obljubil veliko več. O čem naj bi se torej pogaj ali sindikati in vlada? 10. Sprašujem Slovence, kje v svetu bi našli sindikat, ki bi kot kazen za plačevanje članarine svojim članom uredil zmanjšanje plač in pokojnin. To bi bila zame kot člana sindikata le prehuda kazen. Sindikat torej ne more biti kriv za zmanjšanje plač in pokojnin, ampak je krivec za to le vlada. Da gre v socialnem paktu in novi kolektivni pogodbi resnično za zmanjševanje plač, navajam dodatna dokazila: - Nove pogodbe o delu (zaposlitvi) bi se sklepale za 31.993, ne pa za dosedanjih 35.548 tolarjev. Tudi nova podjetja iz stečajev bodo ravnala enako. - Vsi, ki imajo sedaj plače pod 100 %, bi jih lahko dvignili le do 31.993 tolarjev oziroma do 85 odstotkov povprečja v dejavnosti. - Vlada trdi, da gre za plače preveč denarja, SDK pa ugo- tav^a, daje masa denarja za plače laniporastlale za 10 od- stotkov. Ali tako delavci državi in gospodarstvu nismo že poklonili razlike do 22-od- stotne inflacije? - Treba je dodati, da okoli 30 odstotkov upokojencev prejema pokojnino, nižjo od zajamčene plače, in kar 80 od- stotkov upokojencev nižjo pokojnino od povprečne slovenske plače. Ali je tu še dopustno dodatno znižanje? Seveda vlada mnoge moje trditve izpodbija z drugačnimi statističnimi po- datki. Da pa vladne trditve niso resnične, smo sindikati dokazali s podatki SDK in podjetij o gibanju pokojnin in plač ter podatki o nam- eravanih gibanjih plač in pok- ojnin v prihodnje. Sklep sindi- kata je, da se pogajanja z vlado nadaljujejo. Sam pa se sprašujem, ali lahko vladi in poslancem, glede na vse navedeno, še zaupamo. ing.agr.EdiKupčič Cez mesec dni milijarda tolarjev v četrtek, 20. januarja, je Sklad Republike Slovenije za razvoj v Mariboru odprl svojo region- alno enoto. Na tiskovni konferenci sta delo enote predstavila predsednik sklada Uroš Korže in pomočnica direktorja Sklada, obenem pa vodja mariborske enote Anamarija Sprah. Mariborski del sklada bo delal na vseh treh področjih, s katerimi se ukvarjajo tudi na državni ravni, to je pri sanaciji in prestrukturiranju podjetij, lastninskem preoblikovanju in dolgoročnih naložbah. Zlasti pomembno je slednje, saj je v Maribor prenešeno celotno delo sklada v zvezi z dol- goročnimi naložbami v novade- lovna mesta iz denarja, zbra- nega od privatizacije. Prvo konkretejše delo bo čez slab mesec razpisano posojilo v višini milijarde tolarjev, zakatere bodo lahko prosila podjetja, ki bodo poleg drugih pogojev izpolnjevala osnovnega - da so se lastninsko preoblikovala ozi- roma so tik pred tem. Mariborski sklad torej ne bo le regionalnega, pač pa državnega pomena. Z njegovo ustanovitvijo so se podjetnikom približale informacije, v njegovo delo pa se bodo vključevali strokovnjaki in institucije mari- borske regije. jš PARIZ: Francoska diploma- cija vse močneje pritiska na vod- stvo svetovne organizacije in Bu- trosa Galija, da naj vendarle do- voli uporabo letal Nata, čc se bo za to zavzel njegov osebni pred- stavnik na kriznem območju bivše Jugoslavije Japonec Jasuši Akaši. Ta pa seje že izrekel proti zračnim napadom in tako je fran- coska diplomacija popolnom neziidovoljna. Vendar še vedno upajo, da bodo skrajšali reakci- jski čas za sprejem odrešilne odločitve. Po drugi strani pa Velika Biritanija že razmišlja o umiku svojih mož, če Ozn ne bo uredilarazmerzaučinkovitodelo mirovne misije v Bosni in Herce- govini. BLIŽNJI VZHOD: Jaser Ara- fatjepo sestanku zjzraelskim zu- nanjim ministrom Simonom Per- esom v Osli bil zelo nezadovoljen. Te dni pa se je sestal še z egip- tovskim predsednikom Hosni- jem Mubarakom in se pogovaijal o možnostih, da bi mirovni proces pospešili. Natoje obiskal še Savd- sko Arabijo in Sirijo, kjer se je pritoževal čez izraelsko počas- nost v uresničevanju umika iz Gaze in Jeriha. SRBSKA KRAJINA: Ker v prvem krogu volitev na območju Srbske Krajine na ozemlju Hrvaške niti Milan Babič niti Mi- lan Martič nista dobiladovolj gla- sov, so minulo nedeljo imeli tam spet predsedniške volitve. Beo- grajske oblasti so v drugem krogu podprle Milana Martiča. O tem, kdo bo zmagal, naj bi odločalo okoli 300 tisoč krajiških Srbov. Propaganda beograjskega vrhaje bila usmeijena v poziv, češ da bi izvolitev Milana Babiča pomenila izročitev Krajine v ustaškeroke. EVROPA - BRITANSKI OTOK: 8. maja naj bi tudi za ose- bne avtomobile odprli rokavski predor med Francijo in Veliko Britanijo, saj ga bodo od marca uporabljali le za tovorni promet. Odprlagabosta angleška kraljica in francoski pred.sednik. Napovedi o višini predornine so bilevratolomneinvsekaže,da bo cena tudi zares takšna, saj uprava pričakuje veliko obiska zaradi ra- dovednosti. Svojo priložnost zdaj vidijo tudi trajektne dmžbe, ki so doslej vozile na otok. Zato so še izpopolnile svojo ponudbo in uvedle nekaj privlačnih novosti. Od sredine letošnjega leta pa bodo skozi predor začeli prevažati potnike tudi vlaki, ki bodo vozili med Londonom, Wa- terloojem in Brusljem. HONGKONG: Leta 1997 bodo Britanci to mesto prepustili Kitajcem. Zato zdaj pospešeno prenašajo na mikrofilme tisoče dokumentov, med katerimi so tudi podatki o disitentih in protikitajskih gibanjih. Imajo tudi podatke o delovanju ogani- zacije Rumena ptica, ki je po tragičnih dogodkih na Trgu nebeškega miru pomagala pobegniti v Hongkong številnim nasprotnikom kitaj.skega režima. INDONEZIJA AVSTRALIJA: Avstralska kon- servativna stranka je vlado opo- zorila, naj odločno nasprotuje In- doneziji pri njenih načrtih, da na potresnem območju na otoku Javi zgradi jedrsko elektrarno. Opozarjajo, da bi najmanjša nesreča močno ogrozila pred- vsem severne dele Avstralije. AVSTRIJA: Ko bi ta dežela postala članica Evropske unije, naj bi ob delo bilo kakšnih 4 tisoč carinikov in žandarjev. Vendar avstrijske oblasti napovedujejo, da ne bodo ostali brez služb, saj jih ni mogoče odpustiti. Le pre- mestili jih bodo navzhodne meje, ker naj bi bile vzhodne meje Evropske unije še bolj varovane kot doslej. Pripravila: DLŽ TEDNIK -27. JANUAR 1994 POROČAMO. KOMENTIRAMO -3 PTUJSKA INDUSTRIJA DECEMBRA 1993 Ptujska industrijska podjctj a so decembra lani v primerjavi z novembrom izdelala za 12,8 odstotka manj, glede na de- cember leta 1992 pa so proizvodnjo povečale za 3,8 odstotka. Če pa primerjamo p(xJatke o fizičnem obsegu industrijske proizv(xinjezadvanajstmesecevleta 1993zletom 1992,pase je industrijska proizvcKlnja zmanjšala za sedem odstotkov. Pcxljetja so tudi decembra imela največ težav s plačili. ................»»t VEČ NOVOROJENČKOV Iz ptujske bolnišnice prihajajo razveseljivi podatki: število porodov se je v letu 1993 povečalo. Leta 1992 so imeli 870 portxiov, lani jih je bilo 874. Povečanje pa je opazno tudi v prvem mesecu leta 1994: do 18. januarja so imeli 51 rojstev, lani v tem obdobju pa 37. ZA NEPROFITNA STANOVANJA 272 MILIJONOV TOLARJEV Ptujski izvršni svet je sredi januarja potrdil plan gradnje naprofitnih stanovanj v ptujski občini v tem letu. Na štirih lokacijah bodo v tem obdobju zgradiH 45 stanovanjskih enot v skupni površini 2792 m^. Investicijska vrednost znaša 272 milijonov tolarjev. Za gradnjo neprofitnih in socialnih stano- vanj so pooblastili Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj, ki opravlja tudi vse investitorske posle. SREČANJE ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV V DORNAVI Danes ob 17. uri se bo v prostorih Zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi pričelo prvo letošnje strokovno srečanje zdravnikov in zobozdravnikov, članov Zdravniškega društva Ptuj - Ormož, ki ga vodi dr. Jožica Re- berc. Seznanili se bodo z življenjem in delom tega zavoda, posebej pa še z delom dr. Nade Bezjak, ki skrbi za zdravje go- jencev. Ogledal i si bodo tudi film o zavodu, ki so ga posneli ob njegovi 40-Ietnici zavoda. O RAČUNALNIŠKO PODPRTEM INFORMACIJSKEM SISTEMU v ptujski bolnišnici bodo na današnji okrogli mizi, ki jo pripravljajo z Mercatorjem Mipom Ptuj, predstavili dose- danje rezultate in načrte pri uvajanju računalniško pod- prtega informacijskega sistema pri svojem delu. Sodelovali bcxlo dr. Lx)jze Arko, Franc Kodela, Vesna Dešnik, Urška Rojko in Vlasta Zupanič. V CIRKULANAH PUSTNI KARNEVAL _ Ko so lansko jesen v Cirkulanah ustanovili turistično društvo, so že za letos napovedali bogat program prireditev. Ena prvih je prvi mini cirkulanski pustni karneval, ki ga pripravljajo skupaj s turističnim krožkom osnovne šole Cirkulane. Prireditev bo potekala po ulicah bcxločc občine Sveta Barbara 12. februarjaob 14^ uri. Prijave za udeležbo na karnevalu sprejema gostišče pri Žigi do 10. februarja. V gos- tilni Kolednik pa lx) zvečer ob 18. uri ples vhaloških maskah. Karneval in pustni ples organizirajo, da bi odkrili najiz- virnejšo haloško masko, s katero se bodo v bodoče pred- stavljali na drugih etnografskih prireditvah. V SOBOTO IN NEDELJO NA PTUJSKEM KANALU Druga letošnja oddaja ptujske televizije, ki si jo bomo la- hko ogledali na tretjem kanalu v soboto ob 21. uri oziroma v nedeljo ob desetih, prinaša vrsto zanimivih prispevkov. Za bodoči razvoj Ptuj a in njegovega zaledj a je pomembna razvo- jna konferenca, ki je bila 21. januarja. Dva dni pozneje so razglasili najboljše športnike v občini Ptuj v letu 1993. 17. januarja se je v ptujski mestni promet vključil Certus. Tik pred vrati je tradicionalno ptujsko kurentovanje. V tokratni oddaji bodo gostje tudi ptujski upokojenci, Andrej Božič s svojimi akvareli in pevec Aleksander Jež. Tinček Ivanuša pa je na filmski trak ujel tudi prvo mednarodno tekmo v pikadu v Ptuju. Pripravila: MG Za namakan e potrebno gradbeno dovoljenje Na območju občine Ptuj so lani stekle konkretne priprave na gradnjo namakalnih sistemov. Namakanje kmeti- jskih površin je naslednji korak v usposabljanju kmeti- jskih površin in sledi regulaci- jam potokov in melioracijam prej zamočvirjenih površin. Za učinkovito namakanje bo potrebno zemljo združiti v komplekse z enakimi poljedeljskimi kulturami. V prihodnje bo potrebna us- trezna dokumentacija in izdano gradbeno dovoljenje. Pristop k organiziranemu namal^nju pomeni torej tudi konec samovolje na tem po- dročju. Prejšnji teden je bila v Ga- jevcih predstavitev idejne zas- nove namakanja kmetijskih površin za območje občine Ptuj. Že lani julija je sekretariat za kmetijstvo občine Ptuj zbiral po- datke o površinah, ki bi jih želeli lastniki namakati. Po dokaj skromnih 980 hektarih je letos in- teres že bistveno večji, kar je zaradi suše razumljivo. Tako je občina naročila izdelavo idejno- tehnične dokumtentacije za 2.160 hektarov. V tem postopku je bilo ugotovljeno, kje je možnost namakanja, kdaj in koliko vode je na voljo. V izde- lavo dokumentacije je bilo za- jetih okoli 50 posameznikov in nekaj večjih zemljiških koplek- sov: Gajevci, Form in, Gorišnica, Moškanjci, Sobetinci, Prvenci, Pongrce in Sestrže. Ugotovitve kažejo, da za uresničitev nekaterih projektov ni na voljo dovolj vode. Projekt Pongrce je odvisen od gradnje višje ležečega zajetja, ki bi napajalo Framski potok, območje Sest rž pa bo možno namakati šele, ko bo zaživel zadrževalnik vode v Med- vedcah. Občina bo še naprej po- speševala izdelavo potrebne dokumentacije. Za konkretne projekte pa bodo morali Indi- vidualni interesenti plačati tisoč, udeleženci v kompleksih pa dva tlsočmark.Taznesekpomenide- setino potrebnih sredstev, ostalo bo dodala občina oziroma država. Po dogovoru na sestanku v Gajevcih bodo Interesenti plačali ob naročilu dokumen- tacije polovico zneska, drugo polovico pa ob prevzemu. V naslednjih mesecih so na po- tezi investitorji. To so lahko indi- vidualni kmetje ali njihove zad- ruge. Seveda še ni jasno, kako bo z denarjem, ki ga bo prispevala država; najbolj aktivni pa imajo možnost, da uredijo vse potre- bno za namakanje že v tej kmeti- jski sezoni. Za vsako namakanje kmetijskih površin bo v prihod- nje potrebna ustrezna dokumen- tacija In izdano gradbeno do- voljenje. Tudi tisti, ki so si v minulih letih že nabavili namakalno tehniko In so doslej odvzemali vodo Iz bližnjega po- toka ali reke, tega odslej ne bodo smeli početi. Edina rešitev je torej vključitev v katerega od namakalnih projektov ali indi- vidualno urejevanje dokumen- tacije. Dovoljenja za namakanje 5a seveda ne bo mogoče dobiti car tako,brezzagotovljenih virov vode. Tudi zaradi tega ne, ker je bilo v minulih sušnih letih povzročene že precej škode, pri- hajalo pa je tudi do številnih nesoglasij med različnimi upo- rabniki tako pomembne naravne dobrine, kot je voda. JB GOVORI SE... ... DA se vodenja okrogle mize o temi "Ali znamo tržiff' lotili kar trije voditelji. Kse kaže, da nam s tržen- jem še ne gre prav, saj so vsi trije kot eden zardevali celo v suknjiče. ... DA je na okrogli mizi, v pre- češnji distanci, telesno prisostvoval tudi lider ene od mo- drih ali črnih strank. Ker ni prenesel pogleda na rdečo barvo, je mižal, zato so nekateri natolcevali, da na tako pomembni razpravi spi. ... DA je znani ptujski Orfejček zaslovel tudi v slovenski prestolnici. Toda tamgapoznajo, po telefonskih klicih sodeč, pod umetniškim imenom gospod Eps. ...DAjeptujskikabelskiTVsistem zgrajen tako, da združuje ptujske sosede v sbgi in prijateljstvu. Če namreč nimstomiin kdo od njih ne plača elektrike, sosed ne more gledatilV. Podrobnejše informacije o izsiljevanju sosedov so na voljo v Ulici25. dne meseca ljubezni. DA najvišp športni funkckjnar niprišelnapomembnopredstMev največjih uspehov zaradi tega, ker so mu dnjgi prevzeli slavnostni go- vor. Na osnovi govoric bilahko trdili, da je športni vrh zelo enoten in trden, saj so na prireditvi po funkci- jskih šaržah večinsto manjkal. ... DA je bito na omenjeni prireditvi podeljenih 79 na- jrazličnejših priznanj in pokatov,- Tako je mogoče trditi, da je v ptu- jskem športu že dosežena načrtovana množičnost, predvsem vpodelitvenem smislu. S certifikatom na banko Kreditna banka Maribor je ustanovila novo podjetje - družbo za upravljanje. S tem je omogočila svojim komintentom in drugim državljanom varno in kakovostno naložbo cerifikatov. Kreditna banka Maribor je vložila v družbo za upravljanje 100 mili- jonov tolarjev in postala njen večinski lastnik, med prvimi solastniki pa je Zavarovalnica Maribor. Obe lastnici bosta s svojo razvejano mrežo poslovnih enot prispevali k zbiranju certifikatov širom Slovenije. Zbi- ranje certifikatov bo steklo takoj po sprejemu ustrezne zakonodaje, predvidoma letos pomladi. Družba za upravljanje kreditne banke Maribor bo upravljala z vza- jemnim skladom, z investicijsko družbo in pooblaščeno Investicijsko družbo. V bistvu gre za to, da bodo občani družbi za upravljanje zau- pali sredstva, strokovnjaki banke pajilibodousmerjali v najrazličnejše donosne investicije. Družba za upravljanje bo pri svojem delu uporabljala učinkovit Informacijski sistem Kreditne banke Maribor, ki zajema informacije o 950 podjetjili. Banka je z ustanovitvijo družbe prešla na novo, pomembno po- dročje investicijskega bančništva, ki prinaša nove oblike investiranja z namenom oplemenitenja denarja. JB 4 - PO NAŠIH KRA.TIH 27. JANUAR 1994- TEDNIK Ik BOLJŠO OSKRBO Z VODO Na zadnji seji lenarškega izvršnega sveta so največ pozornosti namenili oskrbi z vodo. Lan- sko leto so začeli graditi povezovalni cevovod Lenart - Ruj s sočasno povezavo od Radehove do Ptujske ceste v Lenartu. Prav tako so pri Sv. Ani začeli graditi vodohram in nadomeščati dotrajano in nefunkcionalno krajevno omrežje od Sv. Ana na Krivi Vrh in v Kremberk ter urejati potrebno dokumentacijo. Če bi hoteli izpolniti vsa dela, ki so v pro- gramu za letošnje leto, bi potrebovali okrog 85 milijonov tolarjev. Dvajset milijonov tolarjev bodo prispevali iz občinskega proračuna, saj se je v lanski suši zopet pokazalo, da priman- jkuje pitne vode. Velik del sredstev pa bodo morali prispevati krajani - kar petintrideset mili- jonov tolarjev, deset pa naj bi jih primaknilo Re- publiško ministrstvo za urejanje okolja in pros- tora. Nekateri člani izvršnega sveta so imeli pomisleke, ali naj izvršni svet sprejema take projekte, saj bo kmalu nova razdelitev občin. Na koncu je prevladalo mnenje, da so z ob- novo vodovodnega omrežja že tako in tako predolgo čakali, zato morajo takoj začeti gra- diti tiste objekte, ki so splošnega pomena, ter povezovalne vode. Člani izvršnega sveta so sprejeli predlog za drugo renominacijo občinskega proračuna, kar je prineslo dodatnih 23 milijonov tolarjev. PLAČE 5. FEBRUARJA Delavke tekstilnega podjetja Caprice v Le- nartu še vedno niso dobile izpjačanih de- cembrskih osebnih dohodkov. Čeprav so v svojih sindikalnih zahtevah v nedavni stavki postavile kot zadnji datum 25. januar, se niso odločile za ponovno prekinitev dela. Roman Kurnik, v. d. direktorja, je povedal, da bodo plače, kot so že takrat obljubili, izplačali 5. fe- bruarja. Zadnja stavka je povzročila precej izpadov, zaradi tega razmišljajo o delu ob sobotah. Torej tako delavke kot podjetje osta- jajo še naprej v negotovem položaju. M. Slodnjak MUZEJSKA LIKOVNA DELAVNICA Naredimo si zgo- dovinski kostum v predpustneni času in času počitnic bomo v Pok- rajinskem muzeju organizirali že tradicionalno lik- ovno delavnico za nadarjene učence in dijake. Tudi letos je tema MASKA, tokrat celopostavna - zjjo- dovinski kostum. Likovna delavnica je letos uvod v dol};oročni projekt, ki naj bi se zaključil z izdelavo avtentičnih oblačil iz posameznih zgodovinskih ob- dobij. K sodelovanju smo povabili več strokovnih sode- lavcev. Prva se predstavlja Stanka Vauda, absol- ventka Tekstilne fakultete - oddelka za oblikovanje oblačil in tekstilij. Bliža se pustni čas, kar prehitro bo spet prišel in nas presenetil. "Oh, le kaj naj si oblečem, kaj na dam nase, da bom spremenil-a videz," si misli marsikdo. Ja,idejjemnogo,odvisnojele,kakose hočemo lotiti maskiranja - kaj želimo narediti iz sebe. Ena izmed ideHezgodovinskikostum.Tomožnost maskiranja nam Ptuj radoželjno ponuja: mesto z bogato zgodovino, z menjajočimi se obdobji, ki so pustila znamenja povsod, v starem mestnem jedru, na gradu ... So kotički v mestu, kjer si lahko zamišljamo, da smo nekje v preteklosti. Možnost razmišljanja o zgodovinski maski, ki nam lah ko zelo popestri pustno vzdušje, je omejena, ker ni ustrezne literature oziroma je, paje ne znamo poiskati ali pa sploh ne pomislimo na ta način maski- ranja. Mesto samo je duh preteklih dni, temu pa la- hko dodamo drobec kreativnosti in izvedbo zgo- dovinskega kostuma kot maske tudi prebivalci tega mesta in okolice. Namen spoznavati zgodovinski kostum in poskus izdelave le-tega bo moto likovnedelavnice, ki bopo- tekala na ptujskem gradu. Likovno nadaijeni učenci in dijaki se bodo seznanilizzgodovinskimi kostumi s pomoqo literature, z ogledom plemiških portretov v muzejih in nato z dodatkom svoje domišljije ustvaijali risbe, slike starih vzorcev in oblačil ter nato oblačilo tudi izdelali. V muzejski likovni de- lavnici smo se tokrat opredelili za izdelavo kostu- mov od romanike do baroka (10. do 18. stoletja). Namera ljubljanskega župana Jožeta Strgarja (SKD), da na spominsko ploščo z imeni dosedanjih ljubljanskih županov vpiše tudi ime okupacijskega ljubljanskega župana l^ona Rupnika (in hkrati izbriše imena nekaterih županov iz "nedemok- ratičnih komunističnih časov"), je izzvala zaznavnejavneodklonilne reakcije. Seveda bi bilo zanimivo natančno ugotoviti, kdo vse seje doslej uprl tej "ideji" ljubljanskega predsednika in zakaj (pre)mnogi kljub vsemu zgolj molčijo. Vsekakor je nenavadno, da je med vsemi političnimi strankami v obsodbi najbolj nedvoumen in kategoričen prav "ekstremist" Zmago Jelenčič, vodja Slovenske nacionalne stranke. Kje so druge stranke? Seveda paje še bolj značilno, da predsednik Strgar ne šteje za potrebno, da bi javnosti vsaj poskušal pojasniti svoje morebitne argu- mente za nenadnozveličanje Rupnika in za odstranitev "komunističnih županov". "SVINJARIJE" ODMEVAJO PO SVETU Vsekakor je zanimivo, da sedanja ljubljanska oblast kar naprej šokira javnost z različn im i svoj im i potezam i in samovoljo, ne samo v "popravljanju napak preteklost i". Pretekli teden je posebna parlamentarna preiskovalna komisija začela obravnavati sporna vprašanja v zvezi z delovanjem ljubljanske mestne vlade. In prav na seji te komisije je predsednik Slovenske nacion- alne stranke Zmago Jelenčič predlagal, da je treba obravnavati tudi tekoče "podvige" ljubljanskevlade,"/.../sajgrezasvinjarije,ki zelo in skrajno negativno odmevajo tudi v svetu". Po pisanju Dnevnika je Jelinčič posebej opozoril, "/.../daje bila zmaga nad nacizmom in fašizmom največja zmaga v svetovni zgodovini, zato je po njegovem hotenje ljubljanske vlade po obeležitvi imena največjega zločinca tegastoletjagen- erala Leona Rupnika na plošči v veliki dvorani mestne skupščine popolnoma nesprejemljivo". Nekateri povojni ljubljanski predsedniki so v zvezi s Strgarjevo namero, da doda na spominsko ploščo z imeni ljubljanskih županov tudi Leona Rupnika, "globoko presenečeni, začudeni in ogorčeni". Nuša Kerševan je izjavila, da do česa takšnega ne sme priti. Rupnik ni bil pravi, izvoljeni župan, Rupnik se je na župansko mesto pustil imenovati s strani italijanskega oku- patorja, čeprav je dotedanji župan Adlešič abdiciral prav zaradi okupacije. "Rupnik je bil nedvom no v službi okupatorjev, zato mu ne gre mesto na plošči županov." Marjan Jenko je poudaril, da B bo zahteval, da se s 11 spominske plošče izbriše njegovo ime, če bi bilo nanjo res zapisano tudi ime Leona Rupnika. Miha Košak misli, da Rupnikovo ime "ne more in ne sme priti na župansko ploščo, ker Ljubljana med okupacijo ni mogla voliti svojega župana".Tone Kovic poudarja,"/.../ da vojni zločinci ne morejo biti na plošči županov v mestu, ki nosi ime mesto heroj. /.../ Neverjetno je, kako bi nekateri radi izdajalce razglasili za heroje. /.../ Francozi pljuvajo izdajalcem v obraz, pri nas jim bodo pa kmalu spomenike postavljali." Marjan Tepina opozarja, da so"/.../ znana politična nasprotja v ljubljanski mestni skupščini,adalahkopolitikaposežecelopo temeljnih normah patriotizma, je pre- senetljivo, nezaslišano. Kolikor daleč posega zgodovina, velja ljubezen do naroda in domovine za temeljno moralno normo, udinjanje njunemu sovražniku pa za izda- jstvo." V Leksikonu Cankarjeve založbe (1978) piše, da je bil Leon Rupnik general stare ju- goslovanske vojske, rojen 1880. leta in us- treljen leta 1946, od leta 1943 ljubljanski župan, šef pokrajinske uprave in koman- dant slovenskega domobranstva. Obsojen je bil kot vojni zločinec. Sedanji ljubljanski župan pač ne more kar tako (po svoj volji) spreminjati zgo- dovinskih dejstev in s poveličevanjem osebnosti, ki je služila okupatorju, sugeri- rati (in priznavati), da je to nekaj normal- nega. Morda pa je takšno Strgarjevo razmišljanje spodbudila dosedanja brezbrižnost in popustljivost ter nedosled- nost v javnosti ob podobnih primerih ljubljanskega "popravljanja", "spremin- janja" in "odpravljanja" zgodovine. Saj je bilo slišati posamezne glasove proteste, vendar pa se je vse skupaj kaj kmalu (v imenu sprave?) poleglo. Nikoli se v razčiščevanju tega ni vztrajalo do konca. Mestnioblastnikisosito očitno razlagali po svoje - kot svojo moč in nedotakljivost. KDO SE SRAMUJE HEROJSTVA? Takose je lahko zgodilo, da so z ljubljan- ske Mestne hiše odstranili obeležja, ki so opozarjala na to, da je Ljubljana mesto heroj, torej oznako, na katero bi bila, po menju mnogih, "mnoga mesta po Evropi silno ponosna". Prav tako ni več spominske plošče o prihodu partizanske vojske v Ljubljano, na najbolj grob način so bila od- stranjena spominska obeležja ob poti tovarištva in spominov, ki so opozarjala na veličasten odpor Ljubljane med okupacijo. Mestna oblast je mlačna do proslavljanje obletnic osvoboditve Ljubljane, hkrati pa je najbolj radikalno poskrbela za preimeno- vanje ljubljanskih ulic in v svoji ihti ulična imena očistila tudi takšnih imen, ki imajo v slovenski zgodovini povsem določno (zaznavno in zgodovinsko priznano) vlogo. V takšnem "čiščenju" se je t udi zgodilo, daje ostal brez svoje ulice v Ljubljani dr. France Kidrič, priznani slovenski literani zgodov\- nar, član in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ker so "popravljalci zgodovine" v priimku Kidrič videli povsod in zgolj "komunistični pras- trah". POPRAVLJALCI ZGODOVINE Popravljanje zgodovine se očitno ne zdi donosen posel samo ljubljanskemu županu Strgarju.Nato zelo zgovorno opozarja zgo- dovinar in publicist Martin Ivanič, ki pravi, da smo Slovenci v zadnjem času sredi silno živahnega prizadevanja po spremembi lastne zgodovine. 'Ta ihta je pri nekaterih tako velika, dabi najraje temeljito'popravili predvsem svojo osebno zgodovino in dokazali svojo premočrtno demok- ratičnost, /.../ pri čemer žalibog grozno kratkovidno pozabljajo, da se zgodovine spremeniti in popraviti ne da in da jim takega recepta - celo če bi hoteli - ne morejo dati še tako veliki zgodovinarji. Dejstva ostajajo dejstva. /.../ Revizionisti bodo ver- jetno zapravili veliko denarja in energije in nas vsvetušebolj osmešili, azgodovine (niti svoje osebne, kaj šele narodne in svetovne) ne bodo obrnili na glavo. Njihovo pri- zadevanje vzbuja sum, da sami stojijo na glavi." Jak Koprive TEDNIK -27. JANUAR 1994 KULTURA. IZOBRAŽEVANJE - 5 ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE Ali veš, na kaj so menihi prepisovali knjige? Ne, nič več niso pisali na papirus. Izpodrinil ga je boljši, mehkejši meterial - pergament. Pergamente so izde- lovali iz kož ovc ali koz in ga primemo obdelali. Kljub kas- nejšemu papirju seje pergament uporabljal še naprej, zlasti z JANUAR 1994- TEDNIK Ljubljdnd se poroča^ okolje ločuje v OBČINI PRIPRAVILI VARIANTNI PREDLOG ZA SEST VEČJIH OBČIN IN ENO MESTNO • V I^TUJSKI OBČINI PRIJAVILI 89 ČRNIH GRADENJ # VELIK ALI MAJ 11 EN PUSTNI SOTO R Večina razprave na 137. seji ptujske občinske vladeje bila posvečena vprašanjem preobrazbe občine in uvajanju lokalne samouprave. O teh vprašanjih bodoodslej razpravljali vsaki krat, ko bo seja vlade. Od drugih vprašanj pa so govorili o urejanju črnih gradenj in drugi problematiki, povezani s spremembami v okolju, o kurentovanju '94 ter še nekaterih točkah dnevnega reda prvega letošnjega zasedanja zborov ptujske ol)činske skupščine. Da nam bo pri preurejanju občine in uvajanju lolcalne samou- prave še zelo vroče, je pokazala tudi razprava na tokratni seji ptujske občinske vlade. Pri tem je večina članov vlade imela v mislih smisel zakona o lokalni samoupravi, kije v tem, da večino nalog uresničuješ sam, le manjše zadeve pa prenašaš na širše območje. Zato naj bi čim več nalog bodoče lokalne samou- prave opravljale bodoče občine. Zakaj po predlogu Inštituta za javno upravo l.jubljana (dvanajst manjših in mestna občina) prihaja sedaj ptujski variantni predlog bolj sestavljenih občin? Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Ra- jher pravi, da zato, ker je potrebno ohraniti identiteto sedanjih kra- jevnih skupnosti. Prizadevati bi si morali za gospodarsko močnejšo občino, v kateri bo vsaka krajevna skupnost ohranila svojo identiteto, večmo potrebnih nalog naj bi ure- jala sama, na pokrajmo pa prenašala le tiste naloge, za katere na bi bilo smotrno, da jih ureja sama. Pri odločanju o številu občm naj bi upoštevali tudi podatek o tem, da trenutno za uresničevanje družbenih potreb na območju občine prispevamo manj kot polovico republiškega povprečja na prebivalca, v prihodnje, ko bodo skupnosti manjše, pa bodo ti pris- pevki še manjši. Pri tem se zastavlja vprašanje, koliko je vredna avtonomija, če nimaš avtonomnih sredstev in urejaš le tisto, za kar ti nekdo da denar. KAJ SODI V JAVNO PORABO V razmerah, ko so informacije zelo omejene, je prostor za poenostavljanje in manipulacijo ter nabiranje volilnih glasov izredno velik. Ker pa vzporedno tečeta dva procesa, je delo toliko lažje. Tako je podroben izračun javne porabe po posameznih krajevnih skupnostih v zadnjih desetih letih in za posamezne družbene dejavnosti jasno pokazal, da nobena od novih občin ne bo imela dovolj izvirnih prihodkov. Ker pa v tem trenutku nihče ne ve, kaj vse sodi v javno po- rabo, je določiloo tem, da bo država nadomeščala razliko do 90 odstot- kov povprečne porabe na prebi- valca Slovenije, kaj slaba tolažba. Pri tem bode v oči tudi proces združevanja v prestolnici, kjer se gredo centralizacije, da bodo močni, periferija pa naj se razdrobi, da bo imela še manj in da bo revnejša, ker bo v takih razmerah manipulacija enostavnejša. IJUBITEUSKIH ŽUPANOVNEBO Na četrtkovi seji ptujske občin- ske vlade so jasno in glasno povedali, da nove občine prinašajos seboj občutno povečanje birok- racije in uprave. Tisto o nepro- fesionalnih županih ne bo držalo. Vsaj pet sta no zaposlenih bo morala imeti vsaka občina, ker sicer ne bo mogla obstajat i. Polegžupana bo imela tajnika, računovodje, paše koga. Ne glede na vse pomisleke, ki so jih izrazili, pa vendarle menijo, da predloga o 12 in mestni občini ter o sestih in mestni občini vendarle pomenita možna predloga novih občin, saj zadostujeta pogojem Zakona o lokalni samoupravi. Glede rokovnika opravil za izvedbo lokalnih volitev in oblikovanja novih občin, ki gaje predložil pred- sednik državnega zbora Republike Slovenije, so bili na seji ptujske vlade mnenja, da v tako kratkem obdobju ne bo mogoče izvesti celovite p/eobrazbe današnjih občin. "Če želimo doseči premišljene in odgovorne odločitve občanov ter formirati občine, ki bodo zmožne opravljati naloge lokalne samoupravne skupnosti, to v predvidenih rokih časovno in fizično ni izvedljivo," je med drugim poudaril predsednik ptujske vlade Branko Brumen. Glede na pripravljene strokovne podlage bi )ilo možno celovito preobrazbo občine Ptuj izvesti do konca leta 1994. Inštitutu za javno upravo predlagajo, da v okviru projekta pripravi predlog za formiranje dvostopenjske lokalne samouprave - pokrajine. Pri tem naj uporabijo do sedaj pripravljene strokovne podlage. Le sočasno formiranje pokrajine na območju današnje občine Ptuj bi po mnenju občinske vlade ob procesih dezintegracije občanom tega območja zagotovilo ohranitev dosežene kvalitete bi- vanja. PRIJAVUENIH 89 ČRNIH GRADENJ V teh dneh se je po sklepu ptu- jskega izvršnega sveta pričela enomesečna iavna razgrnitev os- nutka odloka o pros- torskoureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora (črnih gradenj), sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana, dopolnjenega v letu 1994 glede na spremembe v prostoru. S sprejemom prostorskoureditvenih pogojev za sanacijo črnihgradenj se podrobno določajo urbanistični, oblikovalski in drugi pogoji za le- galizacijo 89 prijavljenih nedo- voljenih posegov v prostor na območju ptujske občine. Največ prijavljenih črnih gradenj je na prvem območju zemljišč. V glavnem gre za stanovanjske hiše in počitniške hišice, le pet paje gospo- darskih objektov. Vse prijavljene črne gradnje bo mogoče s sanacijo urediti. Ker pa je črnih gradenj v občini in tudi na drugih območjih države še veliko, bodo v bodoče v takšnih primerih odločneje ukre- pali. Neuradno se je zvedelo, da min- istrstvo za urejanje prostora in var- stvo okolja pripravlja ustanovitev družbe za rušenje. Ni kaj, črnogra- diteljemse črno piše. VELIK ALI MAJHEN ŠOTOR ZA KUREN- TOVANJE Ko so člani ptujske občinske vlade dobili v roke program in fi- nančni načrt letošnjega kuren- tovanja, skoraj osem milijonov in šeststo tisoč naj bi stalo, so se resno zamislili, ali bo takšna sredstva glede na izkušnje iz prejšnjih let mogoče zagotoviti. Največ bo stal šotor za okrog tisoč obiskovalcev, ki ga bodo postavili na parkirišču ob pošti. Nekateri so menili, da bi postavili manjšega, a to stroškov bistveno ne bo znižalo. Zato so predlagali, naj organizacijski odbor ponovno preuči program s fi- nančnim načrtom in naj se potem odloči. Ker pa le letošnji program v resnici zelo dober, saj ponuja deset dni kakovostnih prireditev v ogre- vanem in izredno lepo ureienem šotoru s kakovostno ponudbo, od velikega šotora ne bi smeli od- stopiti. Drugo vprašanje je, ali bomo s propagando uspeli v Ptuj pripeljati dovolj gostov od drugod. <.oranti bodo pričeli vabiti drugega februarja. Na vse pomembnejše turistične naslove v Sloveniji pa je tudi že šlo vabilo za prireditev. Kakorkoli že, sedaj ko v resnici ponuiamo doživljajski program, odnehati ne bi smeh. Pomanjkanje zabave v pustnem časujebilaenaod cokel ptujskega kurentovanja. MG Variantni predlog za oblikovanje novih občin: 1 - Ptuj, 2 - Destrnik, 3 - Dornava, 4 - Gorišnica, 5 Videm, 6 - Majšperk in 7 - Cirkovce Ljubljani noeejo slišati za naše težave" ^ Od takrat, ko je krmilo lenarške občine prevzel Jože Skrlec, se je marsikaj spremenilo - nekaj na bolje, nekatere stvari pa tudi na slabše. Javnost se spre- membe največkrat odzove s kritiko lokalne oblasti. O spremembah in dogodkih, ki so v lenarški občini do- godili v zadnjem obdobju, smo se pogovarjali z županom Jožetom Škrlecem. Tednik: Tudi v lanskem letu niste mogli ustaviti silovitega toka brezposelnosti. Po zadnjih podatkih je že 1600 Lenarčanov brez zaposlitve. Se bojite social- nih nemirov? Jože Škrlec: "Brezposelnost nam res že dalj časa povzroča velike skrbi. Zelo malo je upanja, da se bodo stvari spremenile na bolje, saj je tudi lani šlo v stečaj veliko naših podjetij, še več naših delavcev pa je zgubilo delo v sosednjem Mariboru, saj vidite, da je tudi tam zelo težko obdržati službo. Da bi vsaj delno ublažili brezposelnost, smo tudi v letu 1993 podelili kredite pod ugod- nejšimi pogoji za obrt in pod- jetništvo ter v kmetijstvo. Odprli smo kar nekaj zasebnih podjetij in trgovin ter z njimi pridobili nova delovna mesta. Prepričan sem, da se bodo ljudje ponovno odločali za kmetovanje, saj bodo mnogi z denacionalizacijskimi postopki dobili vrnjeno zemljo. Na le- narškem področju nameravamo odpreti tudi nekaj novih turističnih objektov. Glede socialnih nemirov... - nič ne morem trditi, da se ne morejo zgoditi. Pozna se, da veliko naših občanov dela v sosednji Avstriji. To zaenkrat blaži nemire v naši občini." Tednik: Omenili ste turistične objekte - Imate v mislih gostišče Agata? Jože Škrlec: "Za Agato je več rešitev in prepričan sem, da bo v tem letu končno zaživela." Tednik: Se je torej že našel "princ", ki ima dovolj pod pal- cem, in jo prebudil iz dolgega spanja? Jože Škrlec: "Kupci za Agato se vseskozi pojavljajo, ker pa imajo ponavadi še želje po nekaterih drugih objektih in zemlji v njeni bližini, tega pa jim ne moremo prodati, največkrat od- stopijo." Tednik: Večkrat ste precej os- tro opozarjali, da državne insti- tucije posvečajo premalo po- zornosti vaši občini, velikokrat pa tudi onemogočajo izpeljavo nekaterih projetkov. Zakaj pri- haja do kratkega stika? Jože Škrlec: "Na žalost ni- mamo v državnem parlamentu nobenega človeka, ki bi zagovar- jal našastališča. Čepravsmo svet- niku v državnem zboru Andreju Hrastelju uredili prostore v občin- ski zgradbi, jih še ni uporabil. Naše sodelovanje je zelo šibko in ni pokazal pripravljenosti, da bi prenesel težave naše občine v klopi državnega parlamenta. Do kratkega stika s posame- znimi republiškimi ministrstvi pri- hajazaraditega.kernimajo dovolj pregleda in informacij ter nekatere projekte zavlačujejo tudi po več let, nato pa dajo negativno mnenje. Zavlačujejo tudi takrat, ko morajo izdati kakšna soglasja, za katera so pristojni samo oni. Tako onemogočajo gospodarski, turistični indrugi razvoj občine. To se nam je zgodilo v zvezi s projek- tom Agata: ko smo že imeli kupca, nam niso hoteli izdati potrebnih soglasij." Tednik: Kakšna je bila njihova utemeljitev? Jože Škrlec: "Niso imeli tehtnih argumentov; dejali so, da so to problemi, ki jih moramo reševati na občinski ravni ... Kako, ko pa nismo pristojni?! Potrebovali smo namreč garancijo, to pa lahko da le republiško ministrstvo. Na po- doben način smo izgubili projekt mlekarne. V Lenartu smo namreč nameravali s pomočjo tujih vla- ganj zgraditi mlekarno, ki bi proiz- vajala mlečne izdelke samo za potrebe tujine (Kitajsko, Japon- sko in Korejo). Ministrstvo za ok- olje je dalo zelo neutemeljeno mnenje, češ dajetakobjekt na po- dročju Lenarta ekološko nespre- jemljiv. Zaradi podobnega mnenja nismo gradili usnjarne, ki še danes buri duhove, saj bi v njej lahko delalo veliko brezposelnih Lenarčanov. Ta usnjarna sedaj že stoji na Madžarskem, na robu avstrijske meje. Ljubljančani ne razumejo stiske naših ljudi in gledajo čisto drugače. Včasih reagirajo čisto osebno, brez konk- retnih argumentov. Gospodje v Ljubljani nam stakim obnašanjem delajo veliko škodo." DOMA PRIDELAJO ZGOLJ ZA PREŽIVETJE Tednik: Se veliko aktivnega prebivalstva preživlja s kmeti- jstvom, vinogradništvom in sadjarstvom? Jože Škrlec: "Na našem območju se največ ljudi ukvarja z živinorejo, saj kmetje pridelajo letno do 16 milijonov litrov mleka. Sevedase jih veliko ukvarjaš sad- jarstvom in vinogradništvom. Ok- rog 35 odstodkov aktivnega pre- bivalstva se preživlja izključno s kmetijstvom. Zaradi tega imamo precej nizek dohodek na prebi- valca. Tudi lanska letina je bila slaba, saj je klestila toča, veliko pridelkapajeuničilasuša. Pomoč kmetje dobivajo takrat, ko so že prisiljeni prodati svojo živino. Tudi letošnja pomoč je prepozna in preskromna. Odgovorni se ne zavedajo, da bomo s takim počet- jem Slovenci izgubili precej hrane. Naši kmetje pa so še vedno navajeni, da pridelajo hrano zgolj za svoje potrebe." Tednik: Kljub temu da leto 1993 ni bilo najuspešnejše, s čim ste še posebno zadovoljni? Jože Škrlec: "Zelo pomembno je, da smo nadaljevali asfaltiranje in urejanje lokalnih cest, saj ^o s tem omogočili ljudem lažje življenje. Zelo sem zadovoljen, da smo izpolnili vse obveze, ki so v referendumskem programu. Še posebej sem zadovoljen, da nam je uspelo zgraditi novo telovad- nico. To je velika pridobitev za Le- nart in širšo okolico. Zanjo smo namenili kar48 odstotkov referen- dumskih sredstev. V teh mesecih se je že pokazalo, da so jo mladi zelo pogrešali, saj jo spridoma koristijo." Tednik: Kako bi ocenili strankarsko življenje in sode- lovanje med strankami? Jože Škrlec: "S predsedniki vseh strank, ki delujejo vobčini, se srečujemo redno vsak drugi me- sec. Zelosetrudimo, da bi delovali v harmoniji, saj se zavedamo, da bi konflikti pomenili samouni- čenje. Kljub zelo pisani strukturi strank se je doslej samo enkrat zgodilo, da skupščina ni bila sklepčna. Za uspešno delovanje občine imajo zasluge vse stranke." UMIK IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA-A NE POVSEM Tednik: Poleti bodo lokalne volitve. Boste ponovno kandidi- rali za župana - mogoče v "svo- jem" Jurovskem Dolu, če bo postal samostojna občina? Jože Škrlec: "O tem še nisem razmišljal. Verjetno ne, saj se želim posvetiti svoji družini in kmetovanju. V Jurovskem Dolu imam veliko kmetijo - trenutno imamo 10 krav, 35 pitancev in ok- rog 100 prašičev. Skoraj vse potrebno zdaj postorijo žena Ivanka in sinova. Seveda v prostem času tudi sam delam in ne mine dan, da ne bi obiskal hleva. Vendar je vse to zelo naporno, saj sem kotžupan veliko od doma. Ja, še vedno sem gospodar, zato imam tudi načrte za svojo kmetijo. Ljudem bi rad dokazal, kaj vse lahko nudi kmetija v Slovenskih goricah, in zato bi rad preuredil domačijo v turistično kmetijo. Seveda se ne bom popolnoma poslovil od političnega življenja, toliko se že poznam ... Če bodo imeli moji sokrajani interes, jim bom poma- gal. Zagotovo pa ne bom več župan - tudi Jurovskega Dola ne." Tednik: Ste razočarani? Jože Škrlec (po daljšem razmišljanju): Ja in ne ... Rad bi kmetoval, saj sem namreč kmet." Marija Slodnjak Jože Škrlec, lenarški župan v Skupnost upokojenskih organizacij Štajerske Pred dobrim letom so se stali predstavniki društev upokojencev iz Maribora Centra, Ljutomera, Ormoža in Ptuja ter se dogovorili o medsebojnem sodelovanju. Iz tega je nastala Skupnost upoko- jenskih organizacij Štajerske, kije odprta za vsa druga upokojenska društva z območja Štajerske. Vanjo so se že vključila vsa društva iz ormoške občine z občinsko z> ezo vred. Prvedni Ictošnjegaletasoizdali skupnoGlasilo, kije izšlov8800 izvodih, takodagabolahkodobil vsak upokojenec, ki je včlanjen v omenjenih društvih. V njem so predstavljena vsa v skupnosti povezana društva in njihovi programi dela za leto 1994, ki obsegajo predvsem pestro delovanje sek- cij, zborov in krožkov pri posameznih društvih. Predstavljena so tudi mesta, v katerih društva delu- jejo. Svoj dela glasila imajo tudi poetično in prozno talentirani upokojenci v rubriki "Domači pisci se predstavljajo". Vmes so nadrobili tudi nekaj kratkih za razvedrilo. Posebej so se spomnili v letu 1993 umrlih članov društva in poimensko čestitali članom, ki bodo v letu 1994 slavili 90. obletnico rojstva. Ptujsko društvo pa seje spomnilo tudi Štefana Voda iz Ulice Lackove čete 3, ki bo letos praznoval 95. rojstni dan. Glasilojevredno vzeti v roke ingaprebrati! FF TEDNIK -27. JANUAR 1994 Kapelo odprli avgusta 1991 v slovenske bolnišnice se bodo po nekaj desetletjih znova vrnile kapele. To je nadškofu dr. Alojziju Šuštarju obljubil tudi državni sekretar za zdravstvo primarij dr. Janez Zajec. Kapelo so pred kratkim odprli v Kliničnem centru v IJubljani, da pa jo imajo v ptujski bolnišnici že od 9. avgusta 1991. leta, pa ve malokdo. Je že tako, da so dogodki pri 'velikih' odmevnejši od tistih, ki se zgodijo pri 'malih'. O kapeli v ptujski bolnišnici smo se pogovaijali z upokojenim župnikom Frančiškom Obra- nem, vršilcem dolžnosti direk- torja ptujske bolnišnice dr. Lojze- tom Arkom in glavno sestro Zaliko Obran, ki sta po besedah župnika Obrana med na- jzaslužnejšimi, da so za kapelo v ptujski bolnišnici našli prostor in ga tudi uredili. CERKEV IN BOLNIŠNICA DOBRO SODELOVALI Cerkev in ptujska bolnišnica sta po besedah župnika Obrana bili vedno povezani. Tako je bilo nekoč, tako je danes. Nekoč so v bolnišnični kapeli duhovno službo opravljali in obiskovali bolnike kapucini svetega Jurija, proštijskega zavetnika, ker je lokacijsko takrat sodila pod nji- hovo župnijo. Pozneje pa se je enotna mestna župnija razdelila na tri dele. Kapela je posvečeni prostor, v katerem poteka maša in delijo zakramente. Zgodovina bolnišnice pravi, da so o.skrbo za bolnike leta 1876 sprejele sestre usmiljenke in ostale v službi bol- nikov do leta 1948, torej 72 let. Ker so bile v službi v bolnišnici, so kapelico potrebovale zase, od- prta pa je bila tudi za bolnike in drugo osebje bolnišnice. Vsaka sestra seje, preden je šla v službo, pripravila v kapelici, ker je na- men Družbe sester usmiljenk častiti Jezusovo kri kot izvor in vzrok vsake ljubezni in us- miljenja, predvsem do bolnikov. Bilo jih je devetindvajset. Ko so leta 1948 odšle, so ukinili tudi kapelico. Družbo Sester us- miljenk je v tridesetih letih 17. stoletja ustanovil Sveti Vincencij Pavel ski. Po ukinitvi kapelice so skrb za bolnike prevzeli ptujski patri, na- jveč kapucini in ti so s posebnim dovoljenjem obiskovali bolnike, ki so jih klicali. Dobro sode- lovanje med cerkvijo in ptujsko bolnišnico je pripeljalo do tega, da so že leta 1990 pričeli ak- tivnosti za po nov no odprtje kape- licevbolnišnici. Ob božiču tistega leta so imeli kapucini po nekaj destletjih v dnevnem prostoru in- ternega oddelka prvo božično mašo, na kateri je bilo okrog 60 bolnikov, nekaj sester, kuharice in drugo osebje bolnišnice. Razpx)loženje je bilo izredno. Leta 1991 je vodstvo bolnišnice samo dalo urediti prostor za kapelico, ki so ga izbrali skupaj s patri. Kapelico so svečano odprli 9. avgusta 1991. leta. Blagoslovil jo je mariborski škof dr. Franc Kramberger. Po nepotijenih po- datkih, ki jih ima župnik Obran, naj bi stara kapelica bila nad nek- danjo kuhinjo. Prvamašavnovi kapelici jebila 8. septembra 1991. leta. Kapelica v ptujski bolnišnici je bila prva, ki sojopoletu 1948odprlivkaterik- oli slovenski bolnišnici. Ptujska bolnišnica je tudi imela največji posluh za ureditev bogoslužnega prostora. Če ne bi bilo dr. Arka in Zalike Obran, je župnik Obran prepričan, v ptujski bolnišnici kapelice ne bi bilo. Od leta 1991 daljeje v kapelici vsako nedeljo ob enajstih sveta maša. Kerjeprostorzelo majhen, velik le 16 m , je včasih pretesen za vse, ki želijo prisostvovati. Ce rkev je s sodelovanjem sptu- jsko bolnišnico izredno zado- voljna, zadovoljni pa so tudi bol- niki. Občasno se maš udeležujejo tudi zdravniki in drugo osebje, če le imajo čas. Duhovno skrbijo za ptujsko bolnišnico pater Marijan Marucelj, upokojeni župnik Frančišek Obran in sestra Tilika Rihtar, ki je za delo v bolišnici posebej usposobljena, in pripravlja vse za mašo, obvešča bolnike in nosi tudi sveto obha- jilo. Cerkev duhovnike za delo v bolnišnicah posebej uposablja in pripravlja. Lani so opravili deset tisočobiskov v bolnišnici in domu upokojencev, kjer imajo mašo vsako soboto ob 10.30 uri in kjer bodo v novem prizidku kmalu uredili velik bogoslužni prostor. Župnik Obran pravi, daje nji- hova največja želja, da bi v bolnišnici dobili večji bogoslužni prostor, saj je zdajšnji prema- jhen, in da bi še naprej delali v takem sožitju kot doslej. Ker de- lajo zelo obzirno, tudi ni občutka, da bi se komurkoli vsiljevali. Dr. Arko meni, da se o prisotnosti duhovnika ob bolniški postelji odločijo bolniki sami, prisile ne sme biti. MG Pater Marijan Marucelj Župnik Frančišek Obran Sestra Tilika Rihtar OD TOD IN TAM -9 v bolnišnični kapeli. Foto: Kosi Odločitev je v rokah občanov V lenarški občini so že izpeljali prvi del ob- veznosti, ki jih predpisuje zakon o novi lokalni samoupravi: v vseh krajevnih skupnostih, so namreč že imeli informativne zbore krajanov. Zbori krajanov so bili zelo do- "osti, in neporavnani krediti za bro obiskani in lenarški župan Jože Škrlec nam je v zvezi s tem povedal: "Predsedstvo le- narške skupščine je takoj po sprejetju zakona o novi ureditvi občin začelo delo na terenu, že prej pa smo imeli nekaj delovnih srečanj s predstavniki političnih strank, krajevnih skupnosti, šol in drugimi. Po prvih ocenah na terenu se ljudje nagibajo k razdelitvi sedanje občine na sedem manjših občin: Jurovski Dol, Sveta Trojica, Benedikt, Sveta Ana z Lokavcem, Cerkvenjak, Veličina in Le- nart. Nerešene ostajajo meje: nekateri namreč predlagajo meje dosedanjih krajevnih skupnosti, drugi pa katastrskih občin. Seveda občane najbolj zanima, kakšne bodo pristo- jnosti novih občin in kako bo urejeno financiranje." Vse obveznosti, ki jih imajo posamezne krajevne skup- ureditev lokalnih cest bodo po- ravnani do takrat, ko bodo začele delovati nove občine, zagotavlja Jože Škrlec. Sedanja občina spada med demografsko ogrožene in s tem pridobi za svoj razvoj prenekateri tolar. Odgovorni pravijo, da bo tako tudi v bodoče, saj bodo vse občine razen sedanje krajevne skup- nosti Lenart upravičene do teh sredstev. Seveda pa je razvoj novih občin odvisen od tega, kakšno vodstvo si bodo izbrali. Doslej so torej ljudje izražali voljo, da se sedanja občina razdeli. Zdaj je potrebno počakati na referendume, na katerih bodo izrekli dokončno mnenje. "Pri organizaciji nove lokalne samouprave bomo izk- ljučno upoštevali voljo ljudi," je ob koncu dejal župan. M. Slednja k Zemljevid bodočih otjčin na lenarškem območju Teden delitve ječmena Prejšnji petek seje začela delitev ječmena kmetovalcem, ki so ob lanski suši utrpeli več kot polovični izpad pridelka živinske krme. Delitev opravljata kmetijski zadrugi I^vrenc in Ptuj. Količine nad 2 tisoč kilo- gramov dvigujejo upravičenci neposredno v Tovarni močnih krmil v Dražencih, manjše količine pa so na voljo v zadružnih poslovalnicah, vendar je tam kilogram ječmena za štiri tolarje dražji. Upravičenci iz skupine B (nad 50 odstotkov škode) so upravičeni do 10 tolarjev regresa in lahko ječmen v razsutem stanju kupujejo po pet tolarjev. Prejšnji petek so vozili ječmen kmetje iz KS CIrkovce, v ponedeljek pa upravičenci iz kra- jevnih skupnosti [.ovrenc, Kidričevo In Do- lena; za vse te kmete je delitev opravila KZ Lovrenc. KZ Ptuj jezačeladelitevv torek za KS Hajdina, Ptujska Gora, Majšperk, Stoperce in Rogoznica. V sredo so delili ječmen za upravičence ^ iz KS Videm, Leskovec, Podlehnik, Žetale in Markovci, danes, v četrtek, pa za KS Gorišnica, Dornava, Juršinci in Polenšak. Jutri bo delitev za KS Destrnik, Grajena, Vitomarci, Trnovska vas, Zavrč In Cirkulane. Zadnje količine ječmena bodo v Tovarni močnih krmil izdali v ponedeljek, dvignili pa jih bodo lahko upravičenci Iz ptu- jskih krajevnih skupnosti, vendar le do 1 l.ure. Sledila bo namreč še delitev ječmena zamud- nikom,vendarsamo do IS.ure. Kot smo že poročali, je v tej prvi delitvi na voljo nekaj kilogramov manj kot 2 ti.soč ton ječmena. Upravičenci tako ne bodo prejeli vseh količin živinske krme, ki jim pripadajo; o tem so bili kmetje obveščeni. V naslednjih ted- nih kmetje pričakujejo še večje količine koruze,sojinih tropin In druge živinske krme. JB V spomin Branku Zorcu Skromno In tiho, kakor je živel, nas je zapustil Branko Zoreč, ptujski kipar, umetnik z veliko ustvarjalno močjo. Mnogi njegovi oboževalci, kolegi m prijatelji smo za nje- fovopreranosmrtlzvedellšele, o ga že ni bilo več med nami. Zafje tako skoraj vedno, kadar umre revež. In to je liranko bil, saj je že v otroštvu čut il poman- jkanje In vsakdanje tegobe. A je vseeno vztrajal in se že zelo zgo- daj osamosvojil. Odkril je svoj veliki talent za kiparstvo, ga razvijal in začel ustvarjati malo plastiko, predvsem v žgan I glini -terakoti. VmanikotzSletihje v njegovih rokah nastalo več kot tisoč kipcev, reliefov In keramik. Za te tehnike se je odločil predvsem zaradi slabših materialnih možnosti. A še teh si ne bi mogel privoščiti, konebi pri Hernjevih na Bregu našel svojega drugega doma: ti so ga imeli za svojega in mu velik- odušno pomagali. Bili so nje- govi pravi maceni!!! Tu je bil na hrani, g. Andrej pa mu je dajal že pripravljeno glino, kotiček v lončarski de- lavnici, pa seveda dragocen grostor v peči za žganje kipcev, ranko In mi, njegovi prijatelji, smo jim za vso njinovo dobroto hvaležni. Brez njihove pomoči namreč nebi mogla nastati taka množica Brankovih stvaritev - umetnin, ki bodo še desetletja krasila naše domove in nas hkrati nenehno spominjale na tega nadarjenega Kiparja, ki ie, star komaj 42 let, žal moral klo- niti pred neozdravljivo boleznijo. Čeprav je bila Brankova življenjska pot kratka, je na njej izpod njegovih ustvarjalnih rok nastalo toliko lepega in kvalitetnega, da si je zaslužil mnoga laskava priznanja, pa tudi našo hvaležnost. Julij Ošlovnik Preteklo nedeljo je v Gabrniku pri Juršincih praznovala 90. ro- jstni dan Julijana Plohi. V krogu družine - treh hčera Micke, Klare in Olge, zetov, desetih vnukov in osemnajstih pravnukov (vsi se seveda slavja niso mogli udeležiti) - je čila in živahna Julika vse do polnoči preživela v prijetni družbi. Potem je legla k počitku in zjutraj spet med prvimi vstala. Plohlova Julika je bila vse življenje gospodinja na manjši kmetiji. Čeprav je hitro ovdovela, pravi, da ji nikoli v življenju ni slo prav dobro In tudi prav hudoji nI bilo. Življenje pač jemlje taksno, kot je, z vsemi ve- selimi in žalostnimi trenutki. Razen nog, te je zadnje čase več ne ubogaio tako kot včasih, ji zdravje še dobro služi. Ptujski zdravnik dr. Kušar jo je ob zadnjem obisku ohrabril, da bo skoraj zagotovo dočakala sto let. S to željo smo se tudi poslovili od nie! Julijana Plohi ob^vojem 90. rojstnem dnevu. JOS ORMOŽ Socialna kriza povečuje nemoč Tik pred iztekom 1993. leta so v ormoškem Centru za socialno delo organizirali okroglo mizo o strokovnem nudenju pomoči otrokom, mladostnikom in staršem pri reševanju razvojnih težav ter sodelovanju različnih strokovnih služb pri preprečevanju zlorab in zanemarjanja. Povabili so širok krog ljudi iz institucij, ki se v ormoški občini ukvarjajo s to proble- matiko. Marjeta Štampar, direktorica ormoškega Centra za so- cialno delo, je o namenu okrogle mize povedala: "Povod za obravnavo te teme so bili zakon o socialnem varstvu, ki je pričel veljati v lanskem letu, resolucija o temeljih oblik- ovanja družinske politike v Sloveniji in ugotovitve našega centra ob izvaj anju teh nalog. Odgovornosti in dolžnosti za zdravo rast in razvoj ter usposobitev za samostojno življenje otrok in mladostnikov gredo primarno staršem. Sam center nima pravice vplivanja, posredovanja, nadzi- ranja ali ukrepanja v izvajanju starševske skrbi za otroke, vse dokler ti ravnajo v skladu s potrebami, interesi ter kor- istmi otrok. Posredujemo lahko šele takrat, ko se starši tej skrbi odpovedo, posledica tega pa je zanemarjanje in zloraba otrok." V ormoškem Centru za socialno delo že dolgo časa čutijo praznino pri svetovalnem delu z otroki, mladostniki in starši ter slabo povezanost vseh služb, ki delujejo v občini; to pa so le dispanzer za predšolske in šolske otroke ter dva svetovalna delavca na osnovnih šolah. Ko sprejemajo otroke pri treh letih v zdravstvenem domu, ostanejo vse ugotovitve tam in tako otroka, pri katerem se ugotavlja pri- zadetost, spoznajo šele (razen če gre za ogrožene družine), ko je predstavljen komisiji za razvrščanje, takrat paje na- jvečkrat že prepozno. Nekoč so imeli pri ormoškem Centru za socialno delo telefon v stiski, vendar so ga po osmih mesecih, ker so imeli vsega skupaj dva klica, opustili. Zakaj je bilo tako, bi težko rekli, vendar je v ljudeh še vedno veliko predsodkov, da bi nekomu povsem neznanemu zaupali svoje stiske. "V pripravo okrogle mize nas je vodila potreba po sve- tovanju tisti populaciji, ki nima kam. Pri nas jih sicer napotimo dalje, v Ptuj ali Maribor, vendar se pojavi vprašanje prevozov, časa in povratne informacije in seveda, ali bo oseba sploh šla tja, kamor smo jo poslali, da si poišče strokovnejšo pomoč, kot jo lahko nudimo pri nas v Ormožu, kjer imamo zaposlenega le socialnega delavca. Razmišljali smo, da bi bil velik uspeh že, če bi vse službe, ki v so, povezali in združili podatke, kijih posamezniki vodijo o kakšnem primeru, kjub temu da jih nekateri skrivajo. Se kako očitno pa je, da je veliko otrok, mladostnikov in tudi staršev, ki jim je tovrstno svetovanje potrebno. Največkrat iščejo pomoč takrat, ko je že prepozno," je dodala direkto- rica ormoškega CSD Marjeta Štampar. Vida Topoiovec 10 - OD TOD IN TAM 27. JANUAR 1994- TEDNIK Kako pomagamo drugim živeti po svoji smrti Transplantacija človeških organov postaja vedno bolj običajen način zdravljenja bolnika s kronično odpovedjo ledvic, jeter, srca, pljuč In kostnega mozga. Zaradi velikih potreb po kadavrskih organih so ustanovljene posebne institucije, ki skrbijoza or- ganizacijo In koordinacijo med identifikacijo poten- cialnih donatorjev in prejemniki. Dr. Marija Krajnc, special- isti^a anestcziloginja, predsto- jnica oddell•30 Vitomarci - Šmarnica, 17.00 Juršinci - Bistro Robi, 17.30CopvCan- non - Partizan Ivanjkovci, IS.OOSara - Inštalaterstvo Beqak, 18.30 Bistro Milena-Bistro Lipa. 19.00 Trsek - Za- vcxl 93,19.30 Tarok a. p. Hvaleč - Lipa. Branko Lešnik Oba naslova kraljici športa - naiboliša Kotarieva in Vindiš Na razglasitvi najboljših športnikov in šport- nic, bila je v nedeljo, so poleg pokalov in priznanj najboljšim šestim športnikom med moškimi in ženskami podelili še priznanja najboljšim eki- pam v letu '93, najobetavnejšim športnikom med pionirji, kadeti in mladinci, najaktivnejšim športnim organizacijam, najaktivnejšim šport- nim delavcem in najuspešnejšim šolskim šport- nim društvom. Podelili so jih župan Vojteh Ra- jher, ministrica za šolstvo, kulturo in šport Kristina Šamperl Purg, člana predsedstva SO Ptuj Brane Tonejc in Franc Premužič, član pred- sedstva Športne zveze Marjan Goznik in pred- sednik komisije za selekcijsko-vrhunski šport Vlado Čuš. NAJUSPEŠNEJŠI ŠPORTNIKI PTUJA 1. Mirko Vindiš, Atletski klub Ptuj. Dosežki v letu 93: 1. mesto na državnem prvenstvu v maratonu, 19. mesto na sve- tovnem prvenstvu, državni reprezentant. 2. Damijan Petek, Judo klub Gorišnica. Dosežki: 1, mesto na državnem prvenstvu mlad- incev, 7. in 9. mesto na sve- tovnih pokalih članov, 5. mesto na sredozemskih igrah, 1. mesto na absolutni rang listi članov, najboljši judoist Slovenije za leto 93. 3. Janez Štuhec, Občinska strelska zveza Ptuj. Dosežki: 1. mesto med posamezniki in eki- pami na državnem prvenstvu z zračno pištolo, 9. in 10. mesto na sredozemskih igrah, 15. mesto na svetovnem pokalu, najboljši strelecz zračno pištolo v državi. 4. Alan Potočnjak, Rok- ometni klub Drava. Dosežki: najboljši igralec RK Drava (ekipa osvojila 6. mesto v SLoveniji), nosilec in organiza- tor igre. 5.TomiVerbančič, Aeroklub Ptuj. Dosežki: 1. mesto na državnem prvenstvu motornih pilotov v preciznem letenju, 2. mesto na državnem prvenstvu v reliju, najboljši motorni pilot Slovenije, dobitnik priznanja najboljših slovenskih ^ šport- nikov za leto 93 s strani Športne zveze Slovenije, 10. mesto na evropskem prvenstvu, 14. mesto na .svetovnem prvenstvu, no.silec brona.stc svetovne medalje (ekipno), 1. mesto na mednarodnem tekmovanju v reliju, stalni reprezentant. 6. Bogdan Lešnjak, Judo klub Drava. Dosežki: 1. mesto na državnem prvenstvu, udeležba na svetovnem pokalu - izpad v drugem kolu, 1. mesto v slovenskem pokalu, več uvr- stitev med najboljše tri na med- narodnih in domačih tek- movanjih. 6. Boris Krabonja, Atletski klub Ptuj. Dosežki: 2. mesto na državnem prvenstvu v teku na 400 in 800 metrov, tekač v štafeti 4x400 metrov z državnim rekordom naevropskem prven- stvu skupine C. NAJUSPEŠNEJŠE ŠPORTNICE PTUJA 1.Vanja Kotar, Atletski klub Ptuj: 1. mesto na mladinskem državnem prvenstvu na 800 metrov, 2. mesto na državnem prvenstvu v teku na 400 za mladinke inSOOmetrov članice, 3. mesto načlanskem državnem prvenstvo 400 metrov, članica državne reprezentance, tekačicav štafeti 4x400 metrov z državnim rekordom v nastopu na evropskem prvenstvu skupine C. 2. Hedvika Korošak, Atletski klub Ptuj: 1. mesto na državnem prvenstvu v sedmeroboju in odlični rezultati v troskoku, skoku v daljavo in teku na 100 metrov zovirami. 3. Majda RaušI, Občinska strelska zveza: 5. mesto na državnem prvenstvu mladink v streljanju z zračno pištolo, 4. mesto na državnem prvenstvu članic, 3. mesto ekipno, 11. mesto na olimpiadi mladih, reprezentantka Slovenije. 4. Tanja Nišavič, namiznoteniškiklubPetovia:5. mesto na državnem prvenstvu, 7. mesto na TOP 12 in 7. mesto na lestvici 92/93, najboljša igralka ptujske ekipe (4. mesto v prvi ligi). 5. Renata Bezjak, Judo klub Gorišnica: 1. mesto na državnem prvenstvu mladink in članic, 6. mesto na absolutni rang listi članic. 6. Lidija Caftita, Karate klub Petovio: 1. mesto na državnem prvenstvu, 2. mesto na sve- tovnem pokalu (ekipno), 3. mesto na svetovnem pokalu posamezno. NAJUSPEŠNEJŠE EKIPE Pokal so kot najuspešnejše ekipe prejeli: člani Judo kluba Drava za 4. mesto v prvi državni ligi, 5. mesto v pokalu Slovenije in 6. mesto v Alpski ligi; člani Rokometnega kluba Drava za polfinale pokala Slovenije, 6. mesto v prvi državni ligi 92/93 in 4. mesto v prvi državni ligi 93/94; člani Strelske družine Ptuj za 1. mesto na državnem prvenstvu v streljanju z zračno standardno pištolo in 1. mesto na državnem prvenstvu v streljanju z vojaško pištolo. Med ženskimi ekipami so proglasili dve: članice Namiznoteniškega kluba Pe- tovia za 4. mesto v prvi namiznoteniški ligi in članice Rokometnega kluba Drava za 1. mesto v drugi državni ligi in uvrstitev v prvo ligo - bela skupina. Med šolskimi športnimi društvi je zmagovalno lovoriko dobila Gimnazija pred Strojno in metalurško šolo ter Kmeti- jsko in elektro šolo, pri os- novnošolcih pa Osnovna šola Olge Meglic pred Mladiko in Ljudskim vrtom. PRIZNANJE RADIU IN TEDNIKU ZA ŠPORTNO NOVINARSTVO Podeljena sobilaše priznanja najaktivnejšim športnim de- lavcem. Prejeli so jih: Jože Breznik, Otmar Gaiser, Franc Ivančič, Janez Janžekovič, Branko Kranjc, Srečko Ma- jcenovič, Andrej Petrovič, Alojz Raušl, Silva Razlag, An- ton Rebemišek, Martin Slam- berger, Tatjana Vaupotič, Janez Vertič in Drago Vobner. Prav tako so prejela priznanja najaktivnejše športne organizacije AMD, Boksarski klub. Klub borilnih veščin. Kolesarski klub, MNZ - 15. obletnica. Nogometni klub Drava, Rokometni klub Pyramidia Moškanjci, Strelsko društvo Petoviaavto in Strelsko društvo Trap skeet, posebno priznanje pa Radio in Tednik Ptuj za športno novinarstvo. McZ Najboljši fantje: l\/lirko Vindiš (poleg Vojteha Rajfierja), dru- gouvrščenega Damjana Petka zaradi tekmovanja ni bilo, Janez Štutiec, Alan Potočnjak, Tomo Verbančič, Bogdan Lešnjak in Boris Krabonja. Foto: Langerholc Najboljša dekleta: Vanja Kotar (poleg Vojteha Rajherja), dru- gouvrščene Hedvike Korošak na prireditvi ni bilo, IVlajda Raušl, Tanja Nišavič, Renata Bezjak in Lidija Cafuta. Iz zmage V poraz Trinajsto kolo v prvi dr7.avni ligi je bilo nesrečneža igralce Urave. V Ptuju so namreč pet minut pred kon- cem imeli dobljeno tekmo, vendar jih je pokopal slab zaključek. V Veliki Nedelji so pivovarji iz Ce^a zanes^ivo zmagali, v drugi ligi pa so Ormožijni s 16:L1 v Murski Soboti izgubili s Krogom. Drava je padla na deseto mesto, vendar ima pred ena- jsto, Veliko Nedeljo, karosem točk prednosti. DRAVA -- ANDOR JADRAN 24:25 (11:12) Junak tekme v Ptuju, ki si jo je ogledalo prek 400 gledalcev, je bil gostujoči vratar Valenčič, saj je ubranil štiri sedem- metrovke, tri kontre in veliko priložnosti domačih. Zato ie bilo tesnoževpi\'emdelu in do polovice drugega, to je v igro vstopil vratar Pintarlč ter z nekaj odličnimi obrambami spodbudil soi- gralce. Od 16:16 je sledilo deset minut res dobre igre Drave, kije razbilagoste in dvakrat vodila s petimi zadetki prednosti (22:17 in 23:18). V zadnjih šestih minutah pa je prišlo do preobrata, saj od 24:20 domači niso več zadeli. Na nekaterih tekmah se je Drava v zadnjih minutah izvlekla po zapravljenem visokem vodstvu, tokrat pa te sreče in tudi us- treznega sojenja ni imela. Gostje so ponujeno od domačih in sodnikov seveda takoj izkoristili, saj so za to dovoli kakovostna ekipa. Sodnika Grame in Štoger med tekmo nista ustrezno zaščitila domačega igralca Be- iančiča, ki je dobil tri močne namerne udarce v glavo (jeseni je v Ajdovščini doživel pretres možganov!), zaključek tekme pa sta odsodila v .svojem stilu. V domači ekipi so to seveda vedeli, vendarsose v tistih trenut- kih "izgubili" m tudi sami krepko prispevali k po- razu. DRyi VA: Krauihaicer, Pisar, Belančič 7, Novak 2, Urnjadovič 3, Belšalc 3, A. Potočnjaii 1, N. Potočnjali, Vugrinec 6, Sagadin 1, Privšek I, Pintarič. VELIK.V NEDP:UIA " PIVOVARNA L/VŠKO 16:32(8:14) Dokler so oslabljeni domačini imeli dovolj moči, so se uspešno upirali eni boljših evropskih ekip, v nadaljevanju pa so Celjani potrdili premoč v ligi. VELIKA NEDEUA: Kovačec, A. Mesarec 2, Zorii 4, Trofenik, Ivanuša 2, Kumer 5, Bezjak 1, No- vak, Gregurič 1, S. Mesarec I, Gaberc, Belec. PRIHODNJE TEKME V 14. kolu prve lige bo Drava gostovala v Velenju, Veliko Nedeljo pa čaka derbi zadnjeuvrščenih v Škofji IvOki. V vzhodni dmgi ligi se bodo Omiožani v solx)to (18.00) v Veliki Nedelji pomerili s Sevnico. I.kotar Planinska obvestila # v petek, 4. februarja, ob 19. uri prireja PZS Večer planinskih pesmi v veliki Gallusovi dvorani Cankar- jevega doma v Ljubljani. Medosmimi zbt^ri na,stopa tudi MoSki komorni zbor iz Ptuja. Na prijeten večer ob lepi pesmi PD Ptuj prisrčno vabi člane. Prijave z vstopnino .300 SIT sprejemajo do zasedbe mest v avtobusu. Prostih je 2.'5 sedežev. Pri- javite se na sedežu druStva na- jpozneje do torka, I. februarja. Od- hod avtobusa ob 14. uri z avtobusne postaje Ptuj. # Smučarski izlet za člane društva na Kope (Pungart na Po- horju) bo v soboto, 5. februarja, s posebnim avtobusom. Odhod ob 7. uri z A P Pt uj. Cena za odrasle je 2.000 SIT (prevoz + karta), za otroke I.hOO. Povraiek v večernih urah. Pri- jave z vplačilom na sedežu društva do torka, I. februarja. Tereni so primerni vse smučarje, hrana in pijača iz nahrbtnika ali po naročilu v planinskem domu. Vodi Danilo Segula. Odbor za informiranje in propa- gando PD Ptuj # BD Ranča-Ran- carji vabijo jutri ob 18. uri k staremu Ribiču na letno skupščino. # Aeroklub Ptuj - Letalci bodo imeli letno konferencojutri ob 18. uri v Domu Franca Kramber- gerja. # Mali nogomet - Nogometni praznik za ljubitelje nogoineta bo v nedeho, ko bo v dvorani Center na ptuju državno prven- stvo v malem no- gometu. Pričelo se bo ob 9. uri in bo trajalo do večera. #AGK Panter-V nedeljo ob 15. uri se bosta v prostorih Atletsko-gimnastičn ^a kluba Panter na (jrmoški cesti .18 predstavila slovenska sampiona in državna prvaka v bodybuild- mgu Dean in Duško Madžarovič. Najprej bosta v dveumem seminarju razložila vse o pravilni prehrani in načinu treninga za fitness in bodybuild- _ Ptujski strelci premagali Olimpijo v petem kolu prve dr/.avne lige vstre^anju s pištolo je ptujska ekipa vsestavi .Štuhec, Pšajd in Trstenjak premagala edino še nepremagano in vodilno ekipo, to je ljubljan- sko Olimpuo, ženim krogom ra/like. N;yvcč krogov je pristreUa! Trstenjak, 561, nato Pšajd, 560, in Štuhec, 576. V sobot o so se ptujski strelci Štuhec, Pšajd in Raušlova udeležili kontrolnega tek- movanja za sestavo državne reprezentance. Tako potuje Štuhec na mednarodno tekmo v Munchen, Pšajd in Raušlova pa v Nitro na Slovaškem. Obe tekmi bosta pri- hodnji teden. V drugi ligi je druga ptujska ekipa krepko premagala Domžalčane, ženske pa so izgubile proti Slovenskim Konjic. McZ 16 - NASVETI IN ZANIMIVOSTI 27. JANUAR 1994- TEDNIK v SADNEM VRTU je ob otoplitvi sredi januarja že zacvetela leska. Običajno cveti že januarja ali februarja, kajti če je le nekaj dni otoplitve, pride do njenega prebujanja in začetka nove vegetacije. Moški cvetovi v obliki rumenih mačic in živordeči ženski cvetovi na brstih prenesejo v času cvetenja do -8C, po cvetenju, ko je oplcxiitev opravljena, pa do -22C. Glede na dosedanje vremenske razmere in stanje leskovih grmov zaenkrat ni vzroka za zaskrbljenost, da bi taradi zgodnjega cvetenja in nadaljevanju zime bila rast in razvoj leske ogrožena. Rez Ipke bi praviloma morala biti opravljena že pred cvetenjem, vendar nas je letošnja zgodnja zima pri tem opravilu prehitela. Če je leskov grm gosto raščen in je v njem več dolgih palic kot raz- vejanjega rodnega lesa, je to znak, da je v prejšnih letih nismo pravilno in pravočasno rezali in redčili. Od gostega grma z zdivj animi vej ami brez rodnega lesa ne moremo pričakovati pridelka. Lesko vzgajamo v obliki grma ali drevesa. Oblika grma je naravnejša in nudi običajno večji pridelek od drevesa. Lesko, vzgojeno v drevesni obliki je lažje obdelovati, pa tudi koreninski vrat je dostop- nejši za nego. Ne glede na vzgojno obliko ima leska last- nost, da ji rastejo številni koreninski izrastki. Pri zimski rezi jih odstranimo tako, daj ih odgrnemo in odrežemo pri os- novi s koreninami vred. Grm naj bo v obliki kotla z le 3 do 5 ogrodnimi vejami. Če bo nje- gova sredina enakoosvetljena kot z zunanje strani, se bo v takšnem grmu dobro razraščal rodni les, lažje bo varstvo pred rastlinskimi boleznimi in škcxlljivci, pričakujemo pa lahko tudi obilen pridelek. Krizanteme so v OKRAS- NEM VRTU precej razširjeno cvetje. Gojimo jih v rastlin- jakih, enostavnejše vrste pa uspevajo tudi na prostem. Pri nas je znanih več kot 2()0 vrst in sort, ki se ne razlikujejo le v obliki rasti in razkošnosti cveta, temveč tudi po za- htevnosti vzgoje. Gojene na prostem in nezavarovane pred mrazom pomrznejo; zlasti je lahko to nevarno v letošnjih vremenskih razmerah. Pod snežno odejo so krizanteme letos na prostem dobro vzdržale, kopa je sneg skopnel in se je sredi januarja nekoliko otoplilo, so se pri tleh pričele obraščati. Tafene korenike, ki so tako zgodaj pričele vegetirati, pa so za mraz najbolj občutljive in v tej fazi, če pride do občutnejše ohladitve, največ rastlin pomrzne. Najprimernejše jih pred zmrzaljo zavarujemo, če jih prekrijemo s smrekovimi vejami. Smrečje je zračno in dobro zadržuje izžarevanje toplote iz tal. Za vrtnine, ki smo jih pustili prezimiti na prostem v ZELENJAVNEM VRTU, so letošnje zimske razmere doslej bile ugodne. Ker pa v naslednjem obdobju lahko Dride še do občutnejših oh- aditev, jih je bolje dodatno zavarovati pred zmrzaljo ali na pa jih pospraviti. Sveže izkopan por je okus- nejši kot vzimljen v kleti. Ker je doslej pod ugodno snežno odejo dobro prezimljal, ga pred naslednjo zmrzaljo, ki bi utegnila biti brez snežne odeje, še d(xlatno zavarujemo s smrečjem. Ker je črni koren za mraz neobčutljiv in svojo svežino najbolje ohrani, če ga jeseni pustimo v zemlji, si ga kopljemo sproti po potrebi. Pozimi paje običajno zemlja zmrzla in korena ni mogoče izkopati. Izkop korenov bo mogoč, če bomo zemljo posi- pali z K) cm debelo plastjo šote. Posipa s šoto pa ne smemo narediti na zmrznejo zemljo. Brstičnemu ohrovtu se od- bobje prezimitve izteka. Najkoristneje bo, če stebla posekamo, z njih odstranimo posušeno listje in neuporabne glavice ter očiščena stebla obesimo v zračen in vlažen prostor, kjer nam bodo sveže glavice na voljo za obiranje še nekaj tednov. ^ T^ T" T^ Po biokoledarju je pri- poročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 26. do 29. januarja ter 5. in 6. februarja, zaradi 23., 24. in 31. januarja ter 1. februarja, zaradi plodov od 28. do 30. januarja ter za cvet in zdravilna zelišča 25. in 26. januarja ter 3. in 4. februarja. Od 1. do 5. febnmrja je po biokoledarju primeren čas za obrezovanje sadnega drevja in živih mej, medtem pa je 2. fe- bniar neprimeren čas za vsako opravilo v zemlji ali za vzgojo rastlin. Miran Glušič, ing. agr. ORMOŽ Pomoč že delijo Korigirana ocena škode zaradi ianske suše znaša za ormoško občino 329 miiijonv 505 tisoč tolarjev, je odiočiio Ministrstvo za kmetijstvo, to pa je približno polovico manj, kot so ocenili v občini, in je hkrati osnova za delitev pomoči prizadetim v kmeti- jstvu občine Ormož, ki naj bi znašala 54 milijonov tolarjev. Prvi ukrep v materialni obliki že izvajajo (vendar ne v celoti); delijo krmna žita po regresirani ceni in voluminozno krmo tis- tim, ki 80 imeli zaradi suše nad 50 odstotkov škode. Nabavna cena žita je 13,60 tolarjev. Če je bila škoda nad 50 odstotkov, znaša regres iz republiških sredstev 10 tolarjev, sicer pa 5 tolarjev za kilogram krmnega žita. Prišteti je potrebno še druge stroške: 2,5 tolarjev za tiste, ki bodo ječmen želeli imeti v vrečah, ter prevozne stroške iz skladišča blagovnih rezerv iz Dražencev do posameznih kra- jevnih centrov v ormoški občini. "Delitev krmnega ječmena se bo pričela v tem tednu," je povedal Janez Zadravec, sek- terar občinskega sekretariata za gospodarstvo in občo upravo občine Ormož. Regres za kilogramu volumi- nozne krme za oškodovance z nad 50 odstotki škode znaša 3 tolarje in zadruge pa 1,5tolarja. "Z voluminozno krmo so se naši oškodovanci že oskrbeli. V glavnem so bili to pesni rezanci iz Tovarne sladkorja Ormož. Vsi, ki te krme ne bodo mogli do- biti, bodo lahko ta denar uf^- rabili za nakup krmnih žit, ječmena in koruze. Drugih sred- stev še ni; pričakujemo jih za se- menski krompir, ne pa za trsne cepljenke, ker je škoda v vi- nogradih ormoške občine ocenjena na manj kot 30 odstot- kov. Za regresiranje obresti de- narja še ni, pričakujemo pa, da bodo še v tem ali naslednjem mesecu prišla z Ministrstva za kmetijsko podrobnejša na- vodila o delitvi raznih oblik pomoči," je povedal Janez Zad- ravec. Vida Topolovec ^^^AGROOSKRBA J^^ MARIBOR po J? trgovina Sikole ORGANIZIRA FOPRA\^LA KARDANSKIH GREDI od 7. do 19. ure! - DELO BO BREZIiAČNO POPUSTI do 01. 02.1994! POSEBNO UGODNA PONUDBA ZA: sredstva za varstvo rastlin (popust do U%); semenski krompir iz uvoza (jaerla, desiree, kennebec idr.); semenska kuruza idr.; mineralna ^ojHa m mineralno vitaminski dodatki; vse vrste drobnega orodja in ostali repromaterial rezenmideliza traktorje TORPEDO-DEUTl, ZETOR, MASSEY FERGUSON-IMT (popust od 10%-25%); traktorske gume (popust 10%); viličarji in drugi stroji firme AGROMEC (popust 10%); ostala kmetijska mehanizacija razen trahorjev (popust 5%) INFORMACIJE: AGROOSKRBA MARIBOR Ihslovaltiica Šikole Vodovodna ul. 7 Šikole 5 Telefon: 062/301-781 Telefon: 062/792-406 Krvodajalci 11. JANUAR: Valerija Belšak, Osluševci 31, Podgorci; Franc Ozmec, Cvetkovci 46, Podgorci; Stanko Vršič, Podgorci 40; Stan- islav Krabonja, Podgorci 70; Franc Večerjevič, Osluševci 10, Podgorci; Drago Kokot, Mihalovci 58, Ivanjkovci; Tončka Plut, Mestni Vrh 31, Ptuj; Vinko Brumec, Reševa 6, Ptuj; Janko Krajnc, Kicar 135/a, Ptuj; Franc Mar, Bresnica 21, Podgorci; Mirko Kosi, Podgorci 76; Franc Čuš, Bresnica 18, Podgorci; Tat- jana Knez, Med vrti 7, Ptuj; Breda Sever, CMD 17, Ptuj; Branko Lah, Podgorci 112; Darij Kornik, Dravska 12, Ptuj; Janez Marin, Bresnica 17, Podgorci; Jože Lukman, Podgorci 125; Andrej Žunec, Osluševci 27, Podgorci; Janez Marin, Podgorci 74; Mar- jan Kosi, Podgorci 117/a; Franc Bombek, Cvetkovci 108, Podgorci; Voja Veličkovič, Potrčeva 48, Ptuj; Jožef Plaveč, Ivanjkovci 4. 13. JANUAR: Danica Malek, Krčevinapri Vurberku, Ptuj; Franc Majerič, Sagadinova 13, Ptuj; Anica Munda, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a, Trnovska vas; Ivan Šegula, Juršinci 48; Branko Majerič, Sagadinova 13, Ptuj; Slavica Breg, Krčevina pri Vurberku, Ptuj; Franc Brglez, Breg 55, Majšperk; Anton Bukšek, Žetale 51; Pavla Čuš,Ul.5.prekomorskel7,Ptuj;AdolfJanžekovič,Polenšak 40; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Gorazd Kmetec, Orešje 120, Ptuj; Branko Težak, Turški Vrh 5, Zavrč; Franc Fekonja, Hajdoše 3/d, Ptuj; Matjaž Pišotek, Leskovec 25, Pragersko; Josip Piščevič, Šerceijeve brigade 7, Maribor; Mi- ran Zavec, C. na Žavcerja 34, Kamnica; Ivan Finžgar, Lušečka vas 8, Poljčane; Boštjan Rap, Loče pri Poljčanah 16. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj Leto: XXX_Ptuj, 27. januar 1994_Številka; 2 VSEBINA IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ 2. Sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka o prostor- sko ureditvenih pogojih za sanacijo degradira- nega območja v občini Ormož 3. Sklep o javni razgrnitvi prostorskih sestavin dopolnitev in sprememb dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož s program- skimi zasnovami za obvoznico mesta Ormož, od- lagališče komunalnih odpadkov, glinokop, melioracije in namakanje. 2. Po 37. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85,29/86 in Ur. list RS št. 26/90 in 47/93) je Izvršni svet Skupščine občine Ormož na seji dne 24. L 1994 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka Odloka o pros- torsko ureditvenih pogojih za sanacijo de- gradiranega območja v občini Ormož 1. člen Javno se razgrneje osnutek Odloka o pros- torsko ureditvenih pogojih za sanacijo de- gradiranega prostora v občini Ormož, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. 2. člen Osnutek Odloka o prostorsko ureditvneih pogojih za sanacijo degradiranega območja v občini Ormož bo razgrnjen v prostorih Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja Ormož, Ptujska cesta 6, 30 dni od objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj 3. člen V času javne razgrnitve lahko vsi zainter- esirani podajo pripombe na razgrnjeno gradivo. 4. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 352-1/94 Ormož, dne 24.1.1994 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Vili Trofenik, s.r. 3. Po 46. členu Zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS št. 18/84, 15/89) in 2. členu Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. list RS št. 48/90) je Izvršni svet Skupščine občine Ormož na seji dne 24.1.1994 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi prostorskih sestavin dopolnitev in sprememb dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož s pro- gramskimi zasnovami za obvoznico mesta Ormož, odlagališče komunalnih odpadkov, glinokop, melioracije in namakanje. I. člen Javno se razgrnejo prostorske sestavine dopolnitev in sprememb dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož s pro- gramskimi zasnovami za obvoznico mesta Ormož, odlagališče komunalnih odpadkov, glinokop, melioracije in namakanje, ki jih je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. 2. člen Prostorske sestavine dopolnitev in spre- memb dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož s programskimi zasno- vami za obvoznico mesta Ormož, odla- gališče komunalnih odpadkov, glinokop, melioracije in namakanje bodo razgrnjene v prostorih Sekretariata za urejanje pros- tora in varstvo okolja Ormož, Ptujska cesta 6, in sedežu Krajevne skupnosti Ormož 30 dni od objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava. 3. člen V času javne razgrnitve lahko vsi zainter- esirani podajo pripombe na razgrnjeno gradivo. 4. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 350-3/92 Ormož, dne 24. 1.1994 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Vili Trofenik, s.r. TEDNIK -27, JANUAR 1994 ZA KRATEK ČAS - 19 Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ZDRAVILNA ZELIŠČA Projektni teden na OŠ Mladika je imel naslov Zdravje. Pod to temo se skriva mnogo podnaslovov, zato učenci in njihovi razredniki niso imeli težav pri izbiri. Ukvarjali smose lahko zživljenjem človeka od rojstva do zre- losti, govorili o srečanju s cigaretami, alkoholom in drogami, preučevali bolezen drugega tisočletja aids ter druge. Razrednik nam je izbral temo Zdravilne rastline. Nekoč so zdravilna zelišča bolj uporabljali. Starši jih še kar poznajo, mi pa dfosti manj. Vendar se ljudje vedno bolj vračajo k naravi, predvsem tisti, ki jim sodobna medicina ne more pomagati. Marsikdo med nami, tudi jaz, ni vedel, da sta timijan in materina dušica ena rastlina, dokler nismo imeli projektnega tedna. K nam je prišel ptujski zeliščar gospod Simon Petrovič in prinesel s seboj tudi zdravilne zeli. Povedal je, da vreče iz plastike niso primerne za njihovo skranjevanje. Razložil nam je, kakšna [e pot do priprave zelišča, ki ga lahko bolnik s pridom uporablja. Odsve- toval je nabiranje zelišč s knjigo; bolje je, da povabimo s seboj nekoga z izkušnjami. V njegovi družini rastline, ki so zdravilne, niso neznanka. Z njimi se ukvarja tudi njegov oče. Prav on je bil pobudnik za njegovo delo. iz zelišča, ki ga je prispeval, smo skuhali čai. Tudi jaz sem ga pokusila: bil je zelo grenak, a takšen je zdravilen. Ob množici različnih pijač se do se- daj gotovo ni nihče od nas spomnil, da bi si lahko žejo pogasil tudi s čajem. To bi bilo gotovo bolj zdravo. Kar nam je zeliščar povedal, smo si zabeležili. Pri nasjebildve šolski uri. V drueem delu dneva smo naredili osnutke za plakate. V pomoč nam je bilo vse, kar smo slisali pred od- morom, še bolj pa knjige, ki jih je prinesel naš gost. Tudi sami smo .si jih sposodili v knjižnici ali prinesli od cIoma.Nabralosejihjekarprecej. Nji- hovi naslovi so nam povedali, kaj kat- era vsebuje. Opazila sem, da ima dosti mojih sosolcev doma knjigo, ki jo je napisal pater Simon Ašič. Dan je hitro minil in polni novih idej in spoznanj smo se vrnili domov. V sredo smo plakate dokončali. Kar težko bi se odločila za najlepšega. Zvseh je sijaloznanje in priporočilaza bolj zdravo življenje. Ofesili smo jih v avlo. V četrtek smo sadove svojega dela predstavili staršem. Ogledali smo si tudi izdelke drugih razredov. Nekaterih nismo videli, saj je bilo v učilnicah že preveč obiskovalcev. To so bili dnevi, ko sem z največjim veseljem prihajala v šolo. Upam, da bomo imeli še več takšnih dni. Barbara Vršič, 6. d OŠ Mladika Ptuj BILA SEM NOVINARKA Konec novembra smo na po- družnici v Trnovski vasi izvedli pro- jektno delo Peli so jih v cimpranifiiši. Bila sem novinarka pri projektni skupini stara hiša, ki jo je vcxlila pro- fesorica Angela Fras. Kako in kaj morajo novinaijl pisati, nas je podučila gospa novinarka Nataša Vodušek. Prepričajte se, ali nas je do- volj navdušila za 'ta pravo' pisanje. Otroci projektne skupine, katere delo sem spremljala, so ze ves teden po vaseh zapisovali starosti hiš. V sredo, 24. novembra, smo se do- govorili, da gremo v,Crmljo k Mi- nelakovemu Stanku. Ze dva dni de- lajo maketo cimprane hiše. Pomagali so tudi fantje iz naše skupine. Videli smo takšna orodja, ki jih ne srečamo vsak dan. Bilo nam je novo, čeprav so tostara orodja. Pokazali so nam, kje je slemenski tram, kje so škarje, svisli, veterpan... Cimermani - tesaiji, ki so delali takšne hiše in ostrešja, so morali čez zimo narediti ensod lesenih klinov, saj takrat ni bilo žebljev. Delali so jih iz brezovega ali lipovega lesa. V Selcah so delalilesen razgledni stolp. Podatki o naši hiši: dolga je 104cm, široka 58 cm, visoka 75 cm, streha je dol^a 150 cm. Sli smo še v Trnovce k Simoničevi Haniki, saj imajo hišo, staro 206 let, in ni prenovljena. Ko smo prišli tja, so nas lepo sprejeli in nam pokazali hišo. V prednji hiši ie na tramu letnica. Zanimivo je zelo majhno okence v kotu sobe. Pozimi so le s tem oknom zračili, ker bi se drugače hiša preveč ohladila. Kuhinja je majhna, črna. Zgoraj sej^e kadil dim iz peči. Na steni je smola. Poleg kuhinje je kamra. Hiša je zunaj pobeljena z apnom. Hanika so povedali, da imajo 65 po- drajčjakov slame za prekrivanje strehe. Drugi dan smo se zbrali v šoli. Dečki so pisali plakate s pregovori. V domu krajanov nasje čakalase nepok- rita hiša. Priti je moral še pokrivač Tunek iz Ločiča. Na rušt so postavili smrečico zvinom in cigareti. Eden od dečkov je postavil živi hrast. Začeli so pokrivati nišo. Otroci so pridno po- magali. Porabili soštiri poarajčjake in pol slame. Nazaključku projekta so poročali o starosti his v krajevni skupnosti. Lepo je bilo videti maketo cimprane hiše. V šoli smo lahko prebrali prego- vore o hiši. Nataša Breznik. 5. r. OŠ Trnovska vas UTRINEK Z ROGLE jOdl l.do 16.decembrasmoučenci OS Videm in Leskovec preživljali čudovite dneve všoli v naravi na Rogli. Veliko smo smučali, plavali in igrali razne športne igre. Vse naše ak- tivnosti je spremljal tudi smeh. Na- jbolj smo se smejali tovarišici Idi. Ves teden nam je bila kot mati. Skrbela je za nas, da nas na smučišču ni preveč zeblo. Vsak dan nam je skuhala čaj in ea s sedežnico pripeljala na smučisče. Ker pa joje bilo zelo strah vožnje, soji zaposleni na sedežnici vedno ustavili, daje lahko sedla nanjo in na smučišču izstopila. Ta vožnja le zbujala pozor- nost in smeh vseh smučaqev na smučišču. Čaj nam je vsem teknil in vsakdo bi bil v tistem trenutku rad v naši skupini. Ob tej njeni vožnji s sedežnico je nastala tudi pesmica: Ko tovarišica Ida s kanistrom prileti, sedežnico kar obstoji. Gorazd obstrani sladko se smeji, naša Ida pa nič več se ne boji. Uroš Skuk, 6. a OŠ Videm STRAH Zbratomsvasedelavdnevnisobiin nestrpno pričakovala, kdaj se bo pričela grozljivka. Ta film o duhovih sem pnčakovala z odporom, kajti vedela sem, da mi strah kar hitro zleze v kosti. Vendar sem vseeno sklenila, da si bom grozljivko ogledala, kajti bratu sem hotela dokazati, da nisem strahopetna. Medtem kosem gledala film, meje od groze že kar pošteno stiskalo pri srcu. Na divanu sem sedela kot kup nesreče in se od strahu niti za las pre- maknila. Nekajkrat sem se ozria in se prepričala, da za mano ni nobenega strahca". Po končanem filmu me je Aleš vprašal: "Kako ti ie bil všeč? Sam sem mislil, da bo veliko bolj grozen!" "Saj sploh ni bilo nič strašnega," sem se mu zlagala. "Ali bi lahko šel prižgat luč?" sem ga proseče pogledala, Icajti od strahu sem bila trda kot kamen. Ko je bila luč prižgana, sem odšla proti vra- tom. Pred vrati sem obstala, ker sem pomislila, da je mogoče v temnem hodniku skrit kakšen "duhec", zato sem po telesu začutila mravljince. "No, Doš odprla vrata ali ne?" me je zbadal Aleš, kije dobro vedel, da me je strah kot plašnega zajca. "Moški imaio prednost!" sem mu rekla ter pokazala s prstom na vrata. Ker je bilo že temno, sem se stuširala ter smuknila v rumeno spalno srajco. Odšla sem v kuhinjo, kier sem imela budilko. Vendar sem sklenila, da luči ne bom prižgala, kajti hotela sem premagati strah. Stopila sem v temno Kuhinjo inza seboj zapria vrata. Napotila sem se proti kuhinjskemu elementu, na katerem je bila budilka. Počasi sem stopala ob mizi in naenk- rat sem stopila na nekaj mehkega. "Joj!!" sem zakričala, obenem pa se spraševala: "Le kai je bilo to?" Stra- homa sem stopila Korak naprej, zra- ven pa sem se tresla kot šiba na vodi. Zopet sem zakričala, tokrat še bolj kot prej, kajti zaletela sem se v nekaj elastičnep. "Duhovi so, duhovi so! sem cvilila. Stopila sem malo nazaj in nato stegnila roko naprej. Moja roka je ponovno zadela ob nekaj elastičnega. Ponovno sem se zadrla. Takrat pa me ie nekdo udaril po drugi roki. Od stranu mi je šlo že na jok in pomislila sem, da so v kuhinji vesolici. Brez pomisleka sem planila k stikalu in prižgala luč. Pod mizo sem zagledala Aleša, ki se je od smeha valjal po tleh. "Nesremnež!" sem zavpila. "Zakm?" meje še vedno vlekel za nos Ales. "Ti presneta buča zmešana," sem si poskusila ohladiti jezo na bratu. A ni pomaigalo. Aleš se le še kar naprej krohotann se šopiril kot puran. "Zakaj pa se držiš kot kislo zelje?" meje brat ponovno jezil, nato pa se je zresnil: "Saj ne zameriš, ne?" Prav pošteno si mi jo zagodel, veš!" sem mu rekla. "Pa saj m bilo tako hudo," me je miril brat. "Kako pa si vedel, da bom prišla v kuhinjo?' sem ga vprašala. "Budilko si pozabila na elementu. Zato sem takoj odšel po elastiko injozavezal nadvastola, tako da si se lahko zaletela vanjo. Tudi nogavico sem ti jaz nastavil. Mislil sem, dajo boš zamenjala za miš!" se je zasmejal Aleš. "Ves kaj," sem mu rekla, "nogavico pa bom menda ja razlikovala od miši!" Zasmejal se je m odšel iz kuhinje. Čeprav sem potegavščino bratu hitro odpustila, priznam, da meje tudi zdaj večkrat strah. Blanka Lubej.S. r. OŠ Cirkovce KOSEM BIL MAJHEN Mamica mi je pripovedovala, kako je bilo, ko sem bil majhen. Nekega dne, ko je mamica kuhala, sem odšel ven. Ko sem prišel ven, sem splezal po lestvinaskedenj.Naskednjusemimel male mucke. Mucke sem božal. Mamica me je klicala in se ji nisem oglasil. I^otem me je zagledala na skednju. Sla je po lestvi gor m me pok- licala. Prijela me je in rne odnesla s skednja. .\ijoša Kmetec, 2. b OS Hajdina 20 - ZA RAZVEDRILO 27. JANUAR 1994-TEDNIK TEDNIK -27. JANUAR 1994 POSLOVNA SPOROČILA -21 Trgovina za Štajersko in Prefmurje Razvojni center Tivoli - Podjetje za izvajanje inženiringa, marketinga in organizacijo proizvodi\je, d. o. o., ima sedež v Črnučah v LJubljani na Šlandrovi 10. Iz široko zastavljene reg- istrirane dejavnosti so svoje poslovanje pričeli z ognjeod- pornimi materiali terobnovoin vzdrževanjem visokotempera- tumih in ogi^jevarnih objektov. Razvojni center Tivoli pa opravlja tudi trgovinsko dejavnost na veliko in malo s proizvodi iz kooperacije, lastne ter druge proiz- vodnje, gradbeništva in stanovan- jske izgradnje. Da bi s svojimi proizvodi ter sto- ritvami pokrivali tudi vzhodni del Slovenije, je bila 1. septembra 1993 v Trgovišču 22 ustanovljena Pos- lovna enota Trgovišče, prva trgovina tega podjetja. Vodi jo Marjan Cvetko, z njim dela še en delavec, za prodajo na terenu pa imajo trgovskega potnika, saj trgoviška enota pokriva z izdelki RC Tivoli območje Štejerske in Prekmurja. "Delati smo pričeli jeseni. Začetek je bil obetaven, potem pa sta naše delo nekoliko zaustavila zima in sneg. Trenutno teče delo povsem normalno. V glavnem pro- dajamo gradbeni in izolacijski ma- terial ter stavbno pohištvo na veliko in drobno. Ob prvem novembru smo prodajali še pesek za grobove, ob koncu leta smrečice, sedaj pa tudi umetna gnojila. Posebnost naše PE je toniodi - to- pli montažni dimnik. Zunanje bloke proizvajamo v Sloveniji, šamot. tlakovec in opeko pa uvažamo iz Češke," je predstavil PE Marjan Cvetko. Kdor želi pri njih kupiti omen- jene izdelke ter široko paleto mod- ernih italijanskih keramičnih ploščic, jih najde v Trgovišču 22 od ponedeljka do petka med 8. in 16., v soboto pa med 8. do 12. uro, na razpolago pa so tudi ob drugih urah in dnevih, saj celotna trgovina po- teka na dvorišču ter v hiši Marjana Cvetka. Pokličete jih lahko tudi na telefon 718 158. Vida Topolovec Poslovna enota Trgovišče - trgovina za Štajersko in Prekmurje. Foto: Š. l-iozyan Marjan Cvetko, vodja poslovalnice, in delavec Jože Kopša. NOVO NOVO NOVO Samopostrežna Natura tudi v Pacinju Samopostrežni trgovinici Natura v Vidmu in Naturi s kemikalijami v Rogoznici je podjetnik Roman Seka sredi prejšnjega meseca pridružil še trgovinico v Pac- inju. Zagledali jo boste takoj, ko se boste pripeljali v vas, domačini pa poznajo stavbo, v kateri gostuje Na- tura, In okrepčevalnica ob njej po imenu Tobias. Gos- tilna s tem imenom je namreč včasih vabila goste od blizu in daleč. Roman Seka meni, da je za vse ta objekt sedaj še privlačnejši. Vsi kupujemo jestvine, in kaj je prijetnejšega, kot opraviti to vsak dan v lično urejeni, odlično založeni trgovinici, kjer vas sprejmejo prijazno in vam veliko blaga ponudijo po mnogo ugodnejših ce- nah kot marsikje drugje. 40-letni lastnik Nature Roman Sekaje prekaljeni trgovec, ki si je izkušnje nabiral znotraj velikih trgovskih sistemov družbenega sektorja, "na svoje" paje odšel pred tremi leti. Od takrat do danes je v treh trgovinah in okrepčevalnici zaposlil osem trgovk in natakaric, mladih in prijaznih deklet in žena. V samopostrežni v Pacinju je tako kot v Vidmu poskušal zbrati vse blago, ki ga prebivalci od blizu in daleč potrebujejo prav vsak dan. Na razmeroma majhnem prostoru ima razstavljeno neverjetno izbiro raznovrstnih predmetov: od vsak dan svežega kruha, sadja, zelenjave, salam in sirov, prek domačih in uvoženih živil do kozmetike, papirne galanterije in čistil. Zaradi njegovih dolgoletnih izkušenj in dobrih poslovnih od- nosov najdemo v njegovih trgovinah veliko blaga po izredno ugodnih cenah. Tako lahko kupimo v široki paleti pralnih praškov 3-kllogramsko vrečko praha Oskar že po pičlih 495 SIT ali 2,4-kilograma praha Ariel po 1.099 SIT. Za pralne praške veljajo nasploh v Naturi posebne akcijske cene skoraj vedno. Prav tako poceni je še papima galanterija: straniščni papir, papirne brisače, robci, prtički, posebni damski pred- meti... Otroku in mamicam tako priljubljene plenice Pampers so le 1.760 SIT (ultra) oziroma 1.850 SIT (phases). Sicer pa razen v novi trgovini v Pacinju najdemo vse to tudi v videmski in rogozniški Naturi. Samopostrežna v Pacinju, kije 5 kilometrov oddaljena od Ptuja, želi privabiti predvsem tamkajšnje krajane, prebivalce Kicarja, Velovleka, Podvincev in dmgih bližnjih krajev, prav tako pa tudi tiste, ki se dnevno vozijo skozi Pacinje v bolj oddaljene kraje. Tu in tam boste v samopostrežni našlitudi tekstilno konfekcijo, vendarsamo, če bo res kakovostna in po zares ugodni ceni, napove in tudi razkaže razstavljene trenirke Roman Seka. Sicer pa smo se o zamislih podjetnega trgovca pogovarjali v okrepčevalnici zraven samopostrežne. Ob dobri kavici, kot se pač napleta večina poslovnih dogovorov. V okrepčeval- nici se kot vdrugih gostilnah in bifejih splete in razdre marsikat- era zanimiva misel, domačini pokramljajo, možje počakajo žene, medtem ko le-te nakupujejo v sosednjem prostoru. Pa ne le možje, tudi ženske tuintam posedijo po nakupu, saj pos- trežejo v okrepčevalnici Natura s prav vsako alkoholno ali brezalkoholno pijačo, ki si jo gostje zaželijo. PR Odlično založena samopostrežna Natura v Pacinju. 22 - POSLOVNA SPOROČILA 27..IANUAR 1994- TEDNIK TEDNIK -27. JANUAR OGLASI IN OBJAVA - 23 Slovenski smučarski praznik pod Pohorjem 31. tekmovanje za mariborsko zlato lisico je bilo zagotovo eno na- jlepših smučarskih doživetij v tej sezoni. Včudovitem sončnem vremenu je v petek, soboto in nedeljo privabilo pod pohorsko smučino več kot 35.000 obiskovalcev od blizu in daleč. Ti so z velikim navdušenjem, številnimi transparenti in zastavami spremljali odlične nastope naših deklet. Skupaj s ptujskimi koranti so še posebej bučno slavili sobotno zmago in nedeljsko tetje mesto Urške Hrovat v slalomu. Letošnja Zlata lisica je uspela or- ganizacijsko in športno. Še tri dni pred pričetkom je bila proga Rad- vanje nad hotelom Habakuk brez snega, zato so bili organizatorji - člani Smučarskega kluba Branik z Jaro Kalen, trener naše ženske reprezentance. Dušanom Senčarjem na čelu - pre- pričani, da bodo tekme na zgornji progi. Pa je čez noč padla tempera- tura pod ničlo, zagrmeli so snežni topovi in dan pred pričetkom je bila spodnja proga nared za veliko pred- stavo. Že petkova tekma vveleslalomu je domači in tuji javnosti (tekme je spremljalo 260 akreditiranih novi- narjev iz vsega sveta) dokazala, da imamo Slovenci močno žensko ekipo, Pretnarjeva na odličnem 11. in Hrovatova na 15. mestu pa sta dokazali, da lahko ogrozita tudi Duša pohorske Zlate lisice Dušan Sen čar tiste pri vrhu. Sobota, 22. januarja, pa bo zago- tovo vidno zapisana v zgodovini slovenskega smučanja. Veliko zmagoslavje Urške Hrovat in peto mesto Pretnarjeve sta blizu 15.000- glavo množico pod Pohorjem in številne gledalce ob televizijskih sprejemnikih spravila pokonci. Tudi tretji dan, v nedeljo, so bile naše smučarke zelo uspešne. Bro- nasta medalja Hrovatove in odlično 15. mesto Dovžanove sta uspehe naših deklet prijetno zaokrožila. URŠKA H ROVAT - DVAKRAT NA STOPNIČKAH Takoj po nedeljski drugi vožnji je Ljubljančanka Urška Hrovat, še vsa zadihana, povedala: "Ne morem verjeti. V spodnjem delu sem dala vse od sebe, tako da sem bila pred koncem že povsem izčrpana. Proga je postavljena zelo tekoče; ko sem si jo ogledovala, je bila videti bolj zapletena, vbistvu pa mije kar letela. Tudi včeraj semšele v drugi ^ vožnji pokazala, kaj zmorem. Želela bi, da bi še kdaj tak- ole lepo zvozila. To je nepopisno prijeten trenutek. Včerajšnja zmaga in današnje tretje mesto sta zame seveda velika potrditev vsega dosedanjega. To je uspeh celotne ekipe s trenerjem na čelu." Po vsem tem se vam nasmiha tudi mali kristalni globus za 3. mesto v svetovni slalomski razvrstitvi za Schneiderjevo in Vibergovo? "Morda, ne vem, in si s tem ne be- lim glave. Če bo, bo, če ne, pa ne. S tem ne taktiziram, saj vlagam vse v svojo sedanjo slalomsko formo in v vsako tekmo posebej." Kaj si obetate od nastopa na olimpiadi? "Pred tem je seveda še precej tekem, na katerih se bom lahko potrdila ali pa ne, vsekakor pa ne želim prognozirati svoje uvrstitve. Povem lahko le to, da bom storila vse, kar bo v mojih močeh. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni da sem pesimist." USPEHI NISO NAKUUČJE Sobotnega uspeha naših deklet je bil najbolj vesel trener ženske reprezentance Jaro Kalan: "Česa takega smučarski svet še ni videl. Hvala Mariboru, hvala vsem tem številnim gledalcem. To je krasen praznik za Maribor in za Slovenijo, za našo celotno ekipo pa eden na- jvečjih uspehov doslej: štiri dekleta med prvimi petnajstimi in Urška na prvi stopnički." Nedeljski slalom pa je takole ocenil: "Iskreno rečeno: vedel sem, da se včerajšnji dan ne more več ponoviti. Našim dekletom bi bilo resnično težko še enkrat pripraviti tako lepo presenečenje, enostavnose kaj takega ne more več ponoviti. Danes je bila Urška v prvem tekusicer še malce zadržana, ampak v drugem teku je preprosto eksplodirala. Z bronom smoseveda zelo, zelo zadovoljni, najbolj pa go- tovo Urška sama. Kako ocenjujete vožnjo drugih naših deklet? "Alenka Dovžan je drugi tek speljala precej bolje kot prvega. Tudi Katja Koren in Špela Pretnar sta v zgornjem delu proge vozili izredno napadalno, in če bi prišli v cilj, bi bilo zmagoslavje precej po- dobno včerajšnjemu. Za vse te velike uspehe deklet ima zasluge celotna ekipa, največ seveda dekleta, zatem pa trenerji in serviserji. Trdno sem prepričan, da dobri rezultati niso naklučje, saj so prišli šele po trdem, načrtnem. vztrajnem m večletnem strok- ovnem delu." Kaj vas čaka pred olimpiado? "Pred odhodom v Lillehamer bo jutri ( v ponedeljek) kompletna A ekipa nastopila na evropskem prvenstvu na Rogli, v torek pa bodo štiri dekleta (razen Urške) odšla v Garmisch, kjer bodo za trening sodelovala na dveh smukih in v nedeljo na superveleslalomu. Ne pričakujem kakšnih posebnih rezultatov. Prihodnji ponedeljek pa že potu- jemo s kompletno ekipo v špansko Sierro Nevado, kjer bo generalka za svetovno prvenstvo - tekme v smuku, superveleslalomu in slalomu. Iz Španije se vrnemo 7. fe- bruarja, zatem bomo kakšna dva dni počivali, 11. pa že letimo v Lille- Te dni je bil najsrečnejši Slovenec Tone Vogrinec. hamer." S kakšnimi cilji pa boste odpo- tovali v Lillehamer "Ni skrivnost: naš plan je osvojiti katero od olimpijskih medalj. Z dosedanjimi rezultati lahko to ur- pavičeno pričakujemo. Vendar pa je treba vedeti, da je olimpiada nekaj posebnega. To je tekma, ko moraš biti v danem trenutku vrhun- sko razpoložen." DANES JE NAJLEPŠE BITI ŠTAJEREC Po petkovi prvi tekmi v veleslalomujebilTone Vogrinec trd realist: "To, kar se je danes zgodilo, je ralnavrednost naše ženske ekipe. Urška Hrovat - v dveh dneh zlato in bron. Mislim, daje 11. mesto Pretnarjeve fantastičen uspeh, ki ji že jutri omogoča dostop do stopničk. Tudi Urškino 15. mestoje odlično. Špela Pretnar pa je z današnjo vožnjo dokazala, da lahko sega tudi po boljših rezultatih v tej težki disci- plini." Po sobotnem zmagoslavju so se Tonetu usta smejala: "Bravo, Urška, bravo, naša dekleta! Bravo Maribor! Vsi smo srečni, danes je najlepše biti Štajerec." Po nedeljskem slalomu pa je letošnjo Zlato lisico za Tednik tak- ole ocenil: "Moram reči, da je bila to enkratna in neponovljiva prireditev. To ni le moje mnenje, to je mnenje vseh, ki že dolga leta doživljamo 'beli cirkus'. Prepričani smo, daje bila to vrhunska smučar- ska tekma. Nikjer v ženskem slalomu ni toliko gledalcev, tako dobro organizirane tekme. Povrhu vsega pa sta piko na i letos dodala odlična uvrstitev naših deklet in sončno vreme vreme. Vse skupaj je enostavno neponovljivo." Kakšni so vaši obeti za nastope deklet na olimpiadi? "Do Lillehamerja je še nekaj pomembnih tekem, vendar bo dokončna ženska postava znana že ta teden. Pri dekletih lahko že rečem, da bodo odpotovale vse štiri tekmovalke, ki so se v Mariboru odlično odrezale. To so Korenova, Dovžanova, Pretnarjeva in Hrova- tova. Mislim, da tako močne in do- bro pripravljene ženske ekipe še nismo imeli. Kljub temu si pri- zadevam znižati temperaturo navdušenja, ostati želim na trdnih tleh in se veseliti tudi desetih in pet- najstih mest, kajti dejstvo je, če se katera od naših uvrsti med prvih petnajst, je lahko resen kandidat tudi za katero od medalj." Besedilo in posnetki M. Ozmec Predstavo pod Pohorjem sta si v soboto ogledala tudi predsednik slovenske vlade dr Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle. Najboljše 'lisičke': Švicarka VreniSchneider, Svedinja Pernilla Wieberg in Urška Hrovat. VLAKPOVOZILŽELEZNIČARJA Na železniški postaji v Prager- i 5kem so v sredo, 19. januarja, okoli i ure delavci mazali kretnice. Vledtem je mimo pripeljal tovorni /lak. Železničarju Karlu Sorbeku s Spodnje Polskave se ni uspelo do- /olj umakniti; vlak ga je zbil In troje j