mum Po:5tnina plačana ▼ gotovtnL Leto XIII., štev. 80 Ljubljana, četrtek 7. aprila 1931 H-jio«;, Cena t Din vuišlvu. L>;uOi|aaa. tiOAtijeva iiiltca 5. - I>i«ton št. 3122. 3123, 3124. 3123. 3126. LnseratnJ oddelek; Ljubljana. Selen-Dursova uL 3 — Tet 3492 to 2492. Podružnica Marbor: AJefcaaodrova cesta 4t 13 Telefon «t 2435. Podružnica Celje: K.ocenova ulica fct. 2. — Telefon 5t I<*1 Računi ori pošt Je k. m vodih: Ljubljana št 11542 Praha čisio 7<» ico W:-P 10^241 4\ drvCuitLS eiuL&a u»e»»či«c io — L)-, a. m«*;-'' <0— l>n. Uredništvo: Ljubljana, K.nafl)«*vs ulica 5 Teletoo §t 3122. 31Z3 31 M. 3125 to 3126. Maribor Aleksandrova cest* 13 I©- leioo 5t 2440 (ponoči 2582). CVIIp Kncpnnv« tri S Telet it '°0 Koitopisi se oe vračajo. — Oglasi po tqr-fu Londonska konferenca Včeraj je bila otvorjena v angleškem zunanjem ministrstvu konferenca štirih držav o podunavskem problemu London, 5. aprila, s. Danes popoldne ie bila v Dovvningstreetu otvorjena konferenca štirih držav, ki se bo bavila s podunav-skim načrtom. Kako dolgo bo trajala, še ni znano. Pred pričetkom konierence se ie vršil opoldne pri ministrskem predsedniku Macdonaldu zajtrk, ki so se ga udeležili vudia nemške delegacije, državni tajnik von Biilovv, italijanski zunanji minister Grandi, nemški poslanik baron von Neurath. italijanski poslanik in poročevalec spodnje zbornice Fitzeroy. »Daily MaiU meni, da se bo francoski ministrski predsednik Tardieu h koncu tedna zopet vrnil v London, da se udeleži pogajanj. »Daily Herald* poroča, da bosta angleška in francoska delegacija predložili konferenci vsebinsko enake predloge, v katerih bosta zahtevali takoišnio finančno pomoč za podunavske države ter ustvaritev preferenč-neea carinskega sistema za Podunavje. Za podelitev finančne podpore so mišljene po Stem listu tri oblike, in sicer: 1. S konsolidacijo inozemskih dolgov podunavske držav v skupnem znesku 30 milijonov funtov po zelo ugodni obrestni meri. 2. Z dovolitvijo novega kredita v iznosu 10 nrlijonov funtov, s katerim naj bi te države uredile najnujnejše finančne obveznosti. .3. Z ustanovitvijo finančne kontrole po posebnem mednarodnem odboru. Potrebni kapital naj bi dale francoske banke pod francosko in angleško državno garancijo. »Du:,v Telegraph« zatrjuje, da angleške banke brez državne garancije nočejo več dovoljevati predujmov podunavskim državam. Glavno vprašanje, s katerim se bavi-jo politični krogi je, ali bo mogoče pridobiti podunavske države za konferenco, ki nai bi razpravljala o gospodarski združitvi na podlagi preterenčmh carin. Odločitev je odvisna od stališča Netnčije in Italije. Če bosta Grandi in Biilovv pristala na ta način rešitve, bodo takoj pričeli pripravljati vabila. Konferenca štirih držav bo po angleškem m francoskem naziranju ustanovila poseben finančni odbor, ki naj bi proučil gospodarski položaj podunavskih držav, predlaga! finančne in proračunske reforme ter uvedel primerne kontrolne ukrene Valutne reforme Pariz, 6. aprila g. Vest Pertlnaxa v >Eoho de Parisiu, da sta se Tardieu in Macdonald odločila, da bosta predlagala razvrednotenje vseh valut v podunavskih državah je izzvala v Parizu veliko presenečenje. Kategorično se poudarja, da takšen sklep ni bil storjen ta da nikakor ni moglo iti za splošno znižanje nominalne vrednosti valut, v ponudavskih državah, temveč kvečjem za one valute, ki so dejansko že razvrednotene. Praga, 6. aprila g. Tukajšnji uradni krogi naglašajo, da je treba vesti o valutnih reformah v Srednji Evropi sprejeti z vso previdnostjo ker pri posvetovanjih v Londonu vprašanje konsolidacije starih dolgov ali razvrednotenja valut sploh ni bilo načeto. Vnaprej je jasno, da bi vse prizadete države vse valutne poskuse odklonile kot uevf-ne ta brezuspešne. Stališče francoske delegacije Pariz, 6. aprila, d. O stališču francoske delegacije na londonski konferenci poroča »M a t in« naslednje: Francoski zastopniki so na podlagi obsežnega gradiva dokazali, da obnova gospodarstva podunavskih držav ni mogoča z individualnimi in ločenimi akcijami. Po mnenju francoskih strokovnjakov se mora zapooefci obnova Srednje Evrope v dveh smereh, in sicer z olajšanjem izvoza na podlagi sistema prednostnih carin, s sanacijo financ na podlagi zaščite valut In z izpopolnitvijo poljedelskega kredita, kar se tiče pospeševanja izvoza, moreta pred vsem aktivno pomagati Nemčija in Italija. V drugem delu akcije prihajata v poštev pred vsem finančna trga v Parizu in Londonu. Kakor ugotavlja list, je na podlagi tega povsem jasno, da je sodelovanje v štirih neobhodno potrebno. Deklaracija vlade Včeraj se je vlada ds\ Vojislava Marinkoviča predstavila Narodni skupščini, v petek pa se bo senatu Posledice ustavitve Jepszave" Stavka grafičnega delavstva Burni prizori Budimpešta. 6. aprila č. Padi ustavitve fdineea ornana socialistov >Nepsz.av<*«. ise na cesto. Člane vlade, ki so bili zbrani v parlamentu, so prisilili, da so takoj sklenili podati demisijo. _ . St. John. 6. aprila g. Včeraj se je nad 10.000 ljudi zbralo pred parlamentom m zahtevalo takojšnjo preiskavo o nerodnostih nekega višjega vladnega uradnika. Ker vlada zahtevi ni. hotela takoj ugoditi, se je polastila množice besna jeza. Na tisoče demonstrantov je navalilo v poslopje, razbilo šipe in razdejalo notranjo upravo. Končno se je množici posrečilo dobiti v roke ministrskega predsednika, policijskega šefa in nekaj drugih višjih vladnih uradnikov, ki jih je sama spravila v državne zapore. Policija je bila proti pobesneli množici ponolnoma brez moči. Kjer se je pokazal policijski stražnik, ga je množica napadla. Varnostno službo nameravajo začasno prevzeti bivši bojevniki. Vzrok upora sta brezposelnost in slab finančni položa i St. John. 6. aprila, s. Ministrski predsednik Sduires je z več ministri zapustil mesto. Ker vlada še vedno ni podala ostavke, je bil guverner naprošen, naj to takoj zahteva. da bi se pomirila množica. Znižanje plač na Madžarskem Budimpešta, 6. anrila AA Madžarska vlada je na včerajšnji seji sklenila^ da bo v svrho ohranitve ravnotežja proračuna ne samo znova znižala izdatke m zvišala nekatere davke, nego tudi začasno od 1. julija dalje znižala plače državnim nameščencem in uradnikom. Znižanje bo znašalo 3 odst. in bo v veljavi, dokler se madžarsko finančno stanje ne zboljsa. L ra cinikom, ki prejemajo prav nizke plače in upokojencem dohodki ne bodo znizant Pričetek volilnega boja v Franciji Pariz, 6. aprila, č. Ministrski predsednik Tardieu je otvoril volilno kampanjo z velikim govorom, ki ga je imel snoči. Predsednik republike Doumer je podpisal dekret, s katerim je bil Paul Boncour namesto pokojnega Brianda imenovan za stalnega delegata Francije pri Društvu narodov. ter dekret, s katerim so volitje v zakonodajne korporacij e določene na 1. in 8. maja. Beograd, 6. aprila, p. Danse se je nova vlada pod predsedstvom g. dr. Marinkoviča predstavila Narodni skupščini. Za sejo je vladalo izredno zanimanje, ker je bilo že snoči javljeno, da bo niimistrski oredsednik dr. Marinkovič podal deklaracijo vlade. Diplomatska loža je bila zasedena do zadnjega kotička. Navzoči so bili vsi v Beogradu akreditirani diplomati s papeškim nuncijem na čelu. Zadnje dni so prispeli v Beograd tudi številni inozemski novinarji in so bili na današnji seji^ Narodne skupščine zastopani vsi vodilni francoski, angleški, nemški in italijanski listi. Že mnogo pred napovedano uro je bila tudi galerina zasedena. Mnogo ljudi ni več dobilo mesta in so se morali zadovoljiti s tem. da so pred Narodno skupščino ali drugod, kjer so bili nameščeni zvočniki, poslušali govor in potek seje, ki jo je prenašala beograjska radio postaja. Vlada je stopila v dvorano malo pred 10. uro, viharno pozdravljena od poslancev in prisotnih senatorjev. Doktor Marinkovič je zavzel prvo mesto v zadnji klopi, kjer je dosedaj navadno sedel g. Peter Živkovič. Navzoči so bili vsi ministri razen obolelega ministra trgovine g. dr. A. Kramerja. Takoj po prihodu vlade je predsednik Narodne skupščine dr. Kumanud' prečital ukaze Nj. Vel. kralja o ostavKi vlade g. Petra Živkoviča in o imenovanju vlade pod predsedstvom g. dr. Voiie Marinkoviča. Narodni poslanci so črtanje ukazov poslušali stoje ter so priredili dolgotrajne ovacilje kralju in vladi. Ko je bil prečitan še ukaz s katerim je imenovan minister za kmetijstvo g. Juraj Demetrovič za namestnika ministra za trgovino g. dr. Kramer-ia, ki se mudi v inozemstvu, je tajnik prečital pismo bivšega ministrskega predsednika g. Pet a Živkoviča predsedniku Narodne skupščine, v katerem sporoča, da odlaga svoj poslanski mandat. Pismo se glasi: Ostavka g. živkoviča na poslanski mandat Ker sem z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 4. aprila reaktiviran in se vračani v vojsko, mi je čast na osnovi 55. in 57. ustave kraljevine Jugoslavije in točke 2. čl. 13. zakona o volit v i narodnih poslancev podati ostavko na svoj poslanski mandat m kot nosilec državne liste pri volitvah dne 8. novembra 1931 Narodna skupščina je vzela to na z.na-nie in je bila zadeva izročena verifika-cijskemu odboru. Predsednik Narodne skupščine ie nadalje sporočil, da je minister socialne politike g. Ivan Pucelj predložil Narodni skupščini načrt zakona o pobijanju draginje, minister za telesno vzgojo naroda pa načrt zakona o gradnji domov im drugih objektov udruženi m ustanov, ki spadajo v pristojnost tega ministrstva. Za oba zakona bosta izvoljena posebna odbora, da predloge proučita in potem poročata Na.odni skunščinl. . . Pred prehodom na dnevni red je predsednik Narodne skupščine podal besedo ministrskemu predsedniku m zunaniemu ministru dr. Marinkoviču. ki je burno pozdravljen storil na govorniški oder in prečital naslednjo d~ kia racijo: Govor dr. Marinkoviča Gospodje narodni poslanci! Smatrajoč, da je izvršila svejo nalo-go. ie vlada- ki ji je predsedoval g. Peter Živkovič. podala ostavko. Nj. Vel. krali je blagovolil imenovati vlado, ki ima s tem čast predstaviti se Narodni skupščini. Program vlade je isti, kakor program, na podlagi katerega je bilo izvo-lieno sedanie Narodno predstavništvo. Kraljevska vlada se zato nadeia. da bo v svojem delu imela vso vašo podporo. Vlada bo končala vse priprave za potrebne zakone, predvidene v ustavi, in jih predložila narodnemu predstavništvu po vrstnem redu nujnosti v nadaljnje reševanje. Smatrajoč pa. da je jedro tega programa načelo državnega in narodnega edinstva. bo njena politika usmerjena odločno v pravcu. da se olajša in pospeši zbiranje vseh zdravih narodnih elementov na osnovi tega načela. Vlada je globoko prepričana, da ogromna večina naroda stoji neomaino pod zastavo narodnega in državnega edinstva im smatra- da se mora to izraziti tudi v novem političnem grupiranju, to je neobhodni oredpogoi vsakega normalnega političnega življenja Vse dotlej, dokler to načelo ne bo sprejeto od vseh in vsakogar ter dvignieno nad vse druge ozire, nad vse politične in strankarske kombinacije, se mi ne moremo po-d nobenimi drugimi pogoji diferencirati. To je, gospoda, v prvi vrsti vaš posel kot izvoljenih predstavnikov naroda. a kraljevska vlada bo usmerila celokupno svojo poliriko tako. da se ta neobhodno potrebni proces za normaliziranje političnega življenja pospeši in olajša. To je edina pot, ki vodi našo domovino h končni konsolidaciji rn ki jamči za njen napredek. (Klici: Tako je!) ch političnih nalog bo vlada takoj vzela v oceno tudi reševanje \oJi važnih problemov, ki jih postavlja pred državo u~še kulturno-gospodarsko in socialno živi i eni e neodvisno od vsake politike, ki zahtevajo rešitev.^ ne da bi se čakalo na reševanje političnih vprašanj. Svetovna gospodarska kriza, ki je brez primere v zgodovini, je zavzela tak obseg, da ni mogla ostati brez vpliva tudi na našo državo. Ta vpliv se težko občuti. Vlada se zaveda vse težine te situacije in potrebe, da se ukrene vse, kar more omogočiti naši državi, da izide iz teh težkoč splošne gospodarske svetovne krize s čim manjšimi žrtvami in s čim manjšo škodo za naše gospodarstvo. Za gotove ukrepe v tej zvezi bo morala vlada zahtevati odo-brenje Narodnega predstavništva in priporoča že sedaj vaši pozornosti in oceni vse te probleme. Kraljevska vlada ne dvomi niti za trenutek, da bo naš narod iz velike gospodarske bitke, ki se bije med narodi za obstoj in napredek, izšel zmagovalno in da bo tudi v tej novi borbi pokazal one vrline požrtvovalnosti, hrabrosti in odločnosti, ki so osigurale uspeh večje in težje borbe za narodno osvobojenie in uedinjenje. Naposled smatra kraPevska vlada z_a potrebno naglasiti, da bo zunanjo politiko vodila po že določenih smernic/., ki so znane in so že dobile tudi odobre-nie skupščine. Narodna skupščina je sprejela deklaracijo vlade z dolgotrajnim aplavzom. Na pred-log predsednika Narodne skupščine je bila nato seja takoi zaključena in prihodma sklicana za petek S. t. m. ko bosta izvoljena odbora za pro učevanje zakona o pobiianju draginje in danes predloženega zakona glede gradnje dništvemh domov. Beograd. 6. an-rila. AA. Verifikacijski odbor je imel danes popoldne seiio m vzel na znanje ostavko nosilca državne liste g. Petra Živkoviča na poslanski mandat. Odbor je nato razpravljal o naknadnih volitvah v Oto" ju. Razprava se bo nadaljevala jutri ob 17. uri. Seja poslanskega kluba Beograd, 6. aprila, p. Z velikim zanimanjem se je pričakovala današnja seja poslanskega kluba, ki je bila sklicana za peto uro popoldne. Seje so se udeležili vsi v Beogradu navzoči narodni poslanci. Na seji je novi ministrski predsednik g. dr. iH-.i-rinkovič poročal o političnem položaju. Njegova izvaianja je podkrepil še predsednik kluba g. Uzunovič. O seji je bil izdan naslednji komunike: Poslanski klub JRKD jc imel danes od 17.30 do 18.30 svojo sejo, na kateri se jo ministrski predsednik dr. Marinkovič predstavil klubu, nakar je obrazložil stališče vlade glede političnega položaja. O tem so bo vršila razprava na jutrišnji seji kluba. Seja senata bo S. t. m. Beograd. 6. aprila AA. Predsednik sesia-ta d.r. Ante Pavelič je danes posetil predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Vojislava Marinkoviča. Pri tej priliki sta določila, da bo prihodnja seja senata 8. aprila ob 10. dopoldne. Na seji bo vlada prečitaia svojo deklaracijo. Načrt zakona o gradnji društvenih domov Beograd, 6. aprila p. Minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič je danes predložil Narodni skupščini načrt zakona o gradnji društvenih domov onih društev in organizacij, ki spadajo v delokrog tega ministrstva. Zakon določa v glavnem: Udruženja, organizacije in ustanove, ki spadajo pod nadzorstvo ministrstva za telesno vzgojo naroda, ne smejo graditi svojih domov in drugih objektov dotične organizacije brez predhodne odobritve ministrstva. Morebitne izdatke v to svrho brez predhodnega cdobrenja ministrstva in v nasprotju z določbami tega zakona mora odbor, oziroma uprava dotične organizacije povrniti. Na predlog ministra za telesno vzgojo lahko ministrski rrvet dovoli, da se potrebni predelani in nepredelani gradbeni material za zgradbe domov in drugih objektov odstopi brezplačno iz državnih zalog. Prav tako lahko ministrski svet dovoli brezplačen prevez gradbenega materiala. Minister bo v sporazumu z ministrskim svetom predpisal z uredbo podrobnejše določbe, katere organizacije in pod kakšnimi pogoji lahko gradijo svoja domove ali izvršijo popravila svojih ob-iektov. Odredbe tega zakona se ne nanašajo na udruženja in organizacije, ki so že pred uvel javi jenjem tega zakona začela graditi svoje domove ali druge objekte, ki služijo namenom dotične organizacije. Skrajšanje vojaške službe v ČSR Skrčenje kadrskega roka na 14 mesecev zaradi zmanjšanja državnih izdatkov — Priprave za razpis notranjega posojila Praga. 6. aprila d. Ministrski svet je včeraj sklenil znižati rok vojaške službe v češkoslovaški od IS na 14 mesecev. Skrajšana službena doba bo uvedena šele za rekrute, ki bodo vpoklicani letos 1. oktobra. Tozadevni zakonski predlog bo predložen pos'anski zbornici jutri. Spričo težkoč v državnih financah so pristali na znižanje tudi narodni demokrati! in češki agrarcl. Finančno ministrstvo pripravlja zakonski načrt za razpis notranjega posojila, ki bo parlamentu predložen po vsej priliki sredi meseca. Vprašanje notranjega posojila je že nekaj tednov predmet javne diskusije. Podatki, ki so jih objavili češkoslovaški finančni zavodi, kažejo namreč zaiStoj v polaganju depozitov pri nekaterih bankah, vsled česar se je vlada od,ločila za razn.3 notranjega posojila. Važno pojasnilo o trošarinah Beograd, fi. aprila, p. Finančno ministrstvo objavlja: Glede na objave v listih, da se državna in banovinska trošarina na vino in žganje v smislu novega zakona, ki ga je Narodna skupščina že sprejela, ukine s 1. aprilom tekočega leta, ie treba ugotoviti, da te vesti niso točne. Zakon o izpremembi trošarinskega zakona še ni zakon, marveč samo zakonski predlog, ki ga mora še odobriti senat in sankcionirati kralj ter bo stopil v veliavo *e!e po objavi v »Službenih Novinah«. Vse dotJei veljajo še dosedanji trošarinski predpisi, kar nai prizadeti upoštevajo, da ne pride brez potrebe do kakega spora z organi oblasti. _ Velik pozdni nožar v Šumadiji Beograd. 6 aprila, p. V gozdovih na planini Jastrpbac pri Kriiševru ie izbruhnil zaradi neprevidnosti nekega pastirja osnv men gozdni požir. ki je do sedaj uničil okro" 700 ha najlepših gozdov Neki nastlr je v gozdu zakuril, da hi se ogrel Pozne-ie pa opnji ni pogasil tako da ga ie veter razpihal vsled česar ie nastal požar Na pomor je bilo poslano vc.jistvo. ^ ki re ekupno s civilnim prebivalstvom že dva dni na delu. da po/ar loV-aPT.ira in ogr>"l pogasi. Dosedanja škoda znaša že nad milijonov. Pogajanja z Avstrijo o novi klirinški pogodbi Beograd, 6. aprila p. Dopoldne je odpotovala na Dunaj naša delegacija za sklenitev nove klirinške pogodbe z Avstrijo. V delegaciji so šef deviznega oddelka Narodne banke Anton Vajrihter, direktor zavoda za pospeševanje zunanje trgovine de. Tomičič in višji inšpektor Narodne banke dr. Dušan Uzelac. Tajnik delegacije bo dr. Stanko Erhartič, tajnik našega poslaništva na Dunaju. Velika tatvina v Beogradu Beoirad, 6. aprila, p. Danes dopoldne ;e bila pri Državni hipotekami banki v Beogradu izvršena drzna tatvina. Za^ebnica .Icrka Spicer iz Novega Sada je hotela vložiti v banko 150.000 Din. Med tem ko je izpolnjevala prijavnico, ki je neznani lopov izmaknil torbico, v kateri je imela denar, in izginil. Nove poštne znamke Beograd. 6. aprila AA. S 1. aprilom so bile izročene prometu nove poštne znamke po 0.75 in 1.50 Oin. Znamke po 0.75 Din so namenjene za lepljenje na dop-'sri-cah in razglednicah za notranji promet, znamke po 1 50 pa za pisma v notranjem prometu in za razglednice za inozemstvo. Montague Norman ponovno guverner Ansleške banke London, 6. aprila d. Montague Norman in sir Erne^t Harvey sta bila zopet izvoljena za guvernerja oziroma podguver« nerja Angleške banke. K®nferenca štirih velesil Po uspešnem osebnem pomenku med predsednikoma angleške in francoske vlade stopa vprašanje podunavske gospodarske zveze v novo fazo, ki bo nedvomno znatno razčistila položaj. Takoj po objavi Tardieujevega načrta je v evropski javnosti zavladal globok pesimizem, ker sta skušali Nemčija in os o bito Italija projekt onemogočiti že v kali s tem, da sta posameznim izmed perorice podunavsikih držav stavili separatne predloge glede trgovinske preference. Italija je celo smatrala francosko zahtevo. naj se o Podunavju odločijo neposredno v poštev prihajajoče države same, kot nekako ost proti italijanski politični poziciji v Podunavju. Francoski nazor pa so podprle predvsem države Male antante iin zlasti Češkoslovaška je energično nastopila proti neprestanemu vmešavanju velesil v zadeve manjših držav. Toda politični moment ie stopil med tem že tako v ospredje, da ni bilo več misliti na kakršnokoli odločiitev brez prejšnjega sporazuma med velesilami. Angleška vlada je zato predlagala konferenco štirih zainteresiranih velesil in Francka je na predlog pristala, čeprav ni bil v skladu z njenim prvotnim konceptom. Tardieu pa je pohitel v London, da še pred konferenco razčisti pojme med Anglitjo in Francijo. Po vesteh, ki poročajo o sestanku Tardieuja iin Macdonalda, je bi! med obema državama res dosežen načelen sporazum v vprašanju Podunavja in je obenem problem dobil konkretnejšo obliko. Predvsem sta državnika teritorialno omejila obseg nove zveze. Zanjo pridejo v poštev za sedaj le Avstrija in Madžarska ter države Male antante. Udeležba Polislke. Nemčije. Italije in Bolgarije je odločno odklonjena, da se na ta način zmanjša kompleks zadev, ki bi jih načel poskus ureditve medsebojnih odnošaje v na tako obširnem ozemlju. Druga važna odločitev leži v usvojitvi p referenčnega carinskega sistema, ki se naj uvede med podunavskimi. državami ob izključitvi klavzule največji lr-ugodnosti. Kakor znano, je doslej v trgovinskem prometu veljala klavzula največjih ugodnosti, tako da so vse države bile avtomatično deležne onih prednosti, ki jih je kaka država dovo-l;ia drugi v sklenjeni trgovski pogodbi. Zato je klavzula največjih ugodnosti onemogočala vsako preferenco med po-cbnavskimi državami. Na sestanku Tardieuja in Macdonalda pa je bila tudi ta ovira odpravljena, kajti Francija m Anglija sta se odpovedali učinku, ki bi ga za njuno gospodarstvo nujno morala imeti u/edba preference. AngleŠko-francoski sklep je nedvomno važna precedenca tudi za Nemčrjo in Italijo, ki jima sedaj skoro ne bo kazalo drugega, nego da se pridruž.ta teg jasni formulaciji. Druga zelo važna odločitev, ki je bila tudi izrečena na sestanku obeli pre-mierjev, pa je ta, da bodo velesile skrbele za razbremenitev podunavskih držav od dosedanjih pretežkih bremen in da jim bodo razen tega dovolile tudi potrebne denarne podpore. O tei točki bo morala konferenca štirih velesil razpravljati še prav posebej in konkretizirati tako obetano razbremenitev, kakor obljubljeno podporo, da bodo imele podunavske države določno osnovo za medsebojna pogajanja, k.i bodo sledila londonski konferenci. Tudi neugodna zahteva po kontroli nad proračunskim in denarnim položajem podunavskih držav bi se morda dala modificirati tako, da ii ne bi bile podvržene vse države nove gospodarske zveze, marveč le one, pri katerih so se finančniki zapada že ves čas bali za svoje obilne naložbe. To pa sta samo Avstrija in Madžarska. Finančni in gospodarski strokovnjaki Anglije im Francije so po zadrtih poročilih pripravili že vse potrebne osnove za razprave štirih velesil in pri tem bo gotovo načeto tudi vprašanje odkupa zaostalih žitnih zalog v Jugoslaviji, Rumuniji in Madžarski. O tem odkupu, ki bi bil za pretežni del nove gospodarske enote daleko najvažnejše vprašanje, doslej še ni bilo čuti niti besed:ce. Ni pa dvoma, da bo morala prej ali slej priti na razgovor tudi ta najvažnejša točka in da bo predložena konferenci podunavskih držav že v konkretnem načrtu in s konkretnimi številkami. Naša kraljevina je sicer že od vsega začetka izjavila svojo pripravljenost za podunavsko gospodarsko sodelovanje, ki naj bo prva etapa in poizkusiti vzorec za splošno evropski gospodarski sporazum, odklonila pa je obenem vsako polteno težnjo in vsak političen vpliv. Vest o francosko-angleškem zbli-žanju je zato pri nas iizzvala prijeten odmev ter znatno oslabila pesimizem, ki je osobito zadnje dneve vladal v pogledu možnosti izvedbe načrta o Podunavju. Seveda pa je še vedno potrebna skrajna previdnost, ker je tudi strogo gospodarsko Podunavie lahko organizirano na način, ki bi nam ne nudil dovolj ekvivalenta za žrtve, ki jih bo nova tvorba, ako bo realizirana, brez dvoma zahtevala od nas. Začetek volilne borbe v Franciji Pariz, 4. aprila Zadnja seja francoske zbornice je trajala nepretrgoma dva dni in dve noči. nakar je bilo zasedanje zaključeno. Predsednik zbornice sicer ni prcčital dekreta o zaključku zasedanja, pač pa se je predsednik vlade Tardieu v krajšem govoru poslovil od poslancev in izrazil tola.žljivo nado, da se bodo prvega junija sešli v zbornici zopet vs tovariši. Funkcija francoskih poslancev preneha šele z izvolitvijo novih poslancev, Tako da predsednik republike poslance še vsak čas lahko skliče na zakonodajno delo. Vendar pa je ta možnost gola formalnost :n zbornica je po vsej priliki razpušifena. Obenem z razpustom L aprila sc je začela tudi oficielra volilna borba. Dolgotrajne zbornične debate zadnjih dni so nosile razločen pečat preutrujenja in legšslativna doba je izgubljala t°m bolj na svoji aktualnosti, čim bolj so se množil: znaki, da javnost posveča svojo pozornost le še volitvam, ki bodo v mnju. Po ulicah sr se že pred mesecem dm poiav-liali lepaki de-='tčarje^ rn nacionalistov, cp.d katerimi je vzbujal veliko pozornost /las>ti oni, ki predstavlja francosko obmejno ozemlje nasproti Nemčiji, po katerem drve nemški ulanci proti Parizu, za njimi pa korakaio nemške čete z naperjenimi peškami. Ta lepak jc izdelan kot zemljevid ter je zelo nazoren, nič manj učinkovit pa ni pod njim lakonižni napis, ki govori o treh tujih invazijah na francoska tla v teku zadnjih sto let. Francr»zi so znani kot eden izmed najbolj domoljubih narodov, zato pa ima pri njih prekričavo naglašanje domoljubja, ki ga jemljejo v zakup desničarji, predvsem Ma-rinova skupina, priokus netaktnosti in žaljive objestnosti. Vrhu tega je te vrste racionalizem v Franciji nekaj novega, kar močno diši po tujih italijanskih in nemških vzorcih in je tudi zato zooern povprečnemu francoskemu človeku. k; ie po-noeen na svoj patriotizem ne dovoljuje, da bi ga kdorkoli šele učil domoljubia. V popolnem nasprots+vu s tem no"'m nacionalizmom pa se radikali ponašajo z dejstvom. da so dediči in nositelji one jakobinske tradicije, ki je ob času potrebe vselej dvignila ves narod na obrambo države, zato odk'anjajo prebrano desničarsko agita-ciio. Boj desnice in levice 6e vsaj za sfdai vr-š predvsem okoli dela in zamisli pokojnega Brianda. čigar ime je tisk denarnega mogotca Cotvja povlekel v volilini mete.ž. Majske volitve se bodo vršile tedaj v veliki, meri v znamenju zunanje poiit'ke Fran-c ie. Desnica ostro kritizira Briandovo politiko. češ da kljulb neprestanim koncesijam Nemčiji ni pokazala niti najmanjiše-gr uspeha. Nasprotno da so Nemci smatrali popustljivost Francije za slabost in ta nazor je omogočil tako močan razvoj Hitlerjevega gibanja, da mora tudi Brii-ningova vlada korak za korakom usvaiiti zahteve im proti francosko stališče nemških narodnih socialistov. Skrajna desnica tedaj popolnoma odgovarja enakemu pokretu v Nemčiji in kakor so tam skrajni desničarji proti vsakemu miroljubnemu poskusu sporazuma. tako njihovi francoski tovariši z ogorčenjem odk'anjaio »briandizem«, politiko sporazuma z Nemčijo. Vodje levice ugovarjajo takim očitkom. Češ da je izid Hindeoburgove volitve po- trdil Briandovo zaupanje v nemške repu blikansike stranke in še po smrti opravičil Briandov postopek. To zavračanje je nekoliko platonično in naj ima le retoričen učinek, teifrtnejlša pa je vsekakor trditev, da sta Laval in Tardieu zvesto hodila po potu, ki irni je pravec začrtal Briand. Levica tudi svari pred rabulistično politiko Hitlerjevega formata in odgovarja na za htevo po reviziji mirovnih pogodb 6 sta lišfem zmerne uvidevnosti. V tem oziru da je zadevo presojati z vidika mednarodnega prava, ki ne dovoljuje enostranske odpovedi ali kršitve pogodb, kojih obtstoj jamči toliko držav in narodov. Iz repara-cijske zadeve je znano francoski javnos>ti, da je Tardieu označil Herriota kot glasnika vse zibornice brez razlike 6trank. '['o dejstvo dovoljno kaže pozitivno smer levičarske politike, ki na kršitve pogodb ne odgovarja c* nas^nrmi sredistvi, kakor bi to »želeli nacionalisti, marveč trka na svojo dobro pravico in na sr udarnost ostalih podpisnikov. Kar se tiče se posebej Brianda, opozarjajo levičarji, da so desničarske večine vselej pripisovale njegove uspehe sebi v zaslugo, rizik o pa je moral nositi sam in z njim levica. Kadarkoli se mu kaka stvar iz rastočo v, ki nanje Briand ni ime' nika-kejga vpliva, ni posrečila tako. da bi lahko služila v korist desničarskim skupinam vladne večine, pa so te zagnale krik in obtožbe so kar deževale zoper politične smernice levičarjev. »Le briandisme 6ans foi« imenujejo levičarska glasila to početje desničarjev, ki nikoli niso zaupati Bri-andovi politiki, dasi so često ponavljali za n>im njegove izreke. Do volitev je še dober mesec in v to razdobje pada cela vreta političnih dogodkov, ki bodo laJiko .dali dobro ki učinkovito orožje v roke tej ali oni skupini. Londonski sestanek velesil kn rešitev podunavskega vprašanja, takoj nato bo sle-dia razorožitvena konferenca, v sosedni Nemčiji pa bodo volitve predsednika in volitve v pruski državni zbor. Tardieu bo tedaj^ prekomerno zaposlen ravno z najvažnejšimi zadevami, ki gotovo ne bodo brez odločilnega vpliva na potek volilne kampanje in na izid volitev samih. Lz tega razloga je Tardieu bržčas v zadnjih dnevih zbornice postopal z veliko obzirnostjo z meščansko opozicijsko skupimo Herriotovo, tem odločneje pa je zavračal in r.apadal socialiste. Zbornica je opazila to vljudnost do radikalov in iz tega so mnogi sklepali. da je Tardieu namenoma potegnil tako ostro črto med meščansko levico in socialisti, ker bi Herriota rad pridobil za bodoči kabinet koncentracije. Iz srednješolske službe Beograd, 6. aprila, p. Z odlokom ministrstva prosvete je imenovan za profesorja v VIII. položajni skupini dr. Pavel Blaznik, suplent realne gimnazije v Celju; Stane Me-lihar, diplomirani filozof, je imenovan za suplenta realne gimnazije v Mariboru; Bo-ženka Juričevič, diplomirana filozofka. je imenovana za suplentinjo na realni gimnaziji v Celju; dr. Milan Bekar je imenovan za k on t ra k tua Inega suplenta na realni gimnaziji v Mariboru. Drago Kline, učitelj na meščanski šoti v Vo.ini.ku, je premeščen na meščansko šolo v Senovo; Marija Verovšek, strokovna učiteljica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, je podala ostavko na državno služba. Poljski nacijonalni problemi Te dni so se pojavile, vesti o nekih dogovarjanjih med Poljsko in Francijo, ti-čočih se naseljevanja poljskih izseljencev v eni izmed francoskih kolonij. Glasijo se na prvi pogled nekoliki fantastično, vsaj v tej obliki, kakor so se prenesle v dnevno časopisje. Zaenkrat še nimamo na razpolago bolj avtentičnih podatkov o pravem jedru zadeve, ali kljub temu mirno lahko postavimo mnenje, da tiči za poročilom prav zdrava misel in da vest, kar se tega jedra tiče, nikakor ne more biti kar enostavno iz trte zvita. Od tega poročila moremo namreč kar precej neposredno poseči do osnovnih problemov poljske nacionalne politike. Poljska je za pretežno agrarno državo, kakršna je, mnogo pregosto obljudena in je zato izseljevanje zavzelo izredno velike dimenzije. Potreba po izseljevanju pa je tem večja, ker spada Poljaka med države, ki izkazujejo izredno velik prirodni prirastek. Pravkar so bile objavljene številke o gibanju prebivalstva na Poljskem v desetletju 1921—1931. Tu vidimo, da je prebivalstvo celotne Poljske narastlo od nekoliko manj ko 27 milijonov, kolikor je Štela 1. 1921., na okroglo 32 milijonov in 300 tisoč. To pomeni povečanj j za več ko pet milijonov, pomeni prirodni prirastek 20 odstotkov, ki se v Evropi dosega samo na vzhodu in na Balkanu, dočim daleč zaostajajo narodi zapadne in srednje Evrope. Ako bi šlo napredovanje v sedanjem tempu naprej, bi se Poljska že 1. 1950. postavila na peto mesto v Evropi po številu državnega prebivalstva in izračunali so tudi že, da bi okrog 1. 1960. dohitela Nemčijo. To so važne stvari, ki morejo imeti silo daleč segajoče posledice. Ako ostanemo kar pri poglavju o primerjanju z Nemčijo, se to pravi, da bi se že čez nekaj desetletij ti dve državi lahko merili sami, ne da bi se bilo treba ozirati po zaveznikih. Prirodni prirastek v Nemčiji namreč naglo nazaduje in pokazale so se fatalne posledice prenaglo napredujočega bega s kmetov v mesta. Ali stvar vendarle ni tako enostavna, da bi se raazvijala kar mehanično po številčnih odnosa jih. Poljska ne more preživljati svojega prebivalstva, kaj šele, <"a bi mogla nuditi kruha ogromnim sto tisočem mladih moči, ki jih vedno na novo zdrava priroda postavlja na delovni trg. Izseljenske množice preplavljajo tujino in se v njej izgubljajo; za nacionalno politiko v pravkar označenem smislu ne prihajajo več v poštev, ali skratka, če ne gledamo politično, so izgubljajo za lastni narod. In tako ogromen prirodni prirastek poljske nacionalne politike postavlja pred vedno nove, vedno težje probleme. Ne izogibajo se jim. že dalje časa se temeljito razglablja vprašanje, kako bi se organiziralo izseljevanje po nacionalnih vidikih. na pr. zlasti s tem, da bi se izseljenci dirigirali v določene čezoceanske predele, da bi tamkaj stvorili večje kompaktno naseljene komplekse in bi se po tem potu ohranili lastni narodnosti. Pri tem so mislili največ na južno Brazilijo. Ali težko more biti človek toliko optimista, da bi mogel upati na realizacijo v takem smislu in obsegu. Tu bi se dalo sedaj navezati poročilo o poljsko-francoskih načrtih aa organizacijo izseljevanja, ki bi mogli dati kruha izseljencem ter jih hkrati očuvati domovini v kulturnem in političnem smislu. In v tem pogledu ima zadeva zelo mnogo ln prav konkretnega pomena. Pa še ene stvari ne smemo preereti. Najhitreje se na Poljskem množi prebivalstvo na vzhodu, to je tam, kjer bivajo Belorusi in Ukrajinci, dočim je v centralnih in zapadnih pokrajinah, kjer je doma samo poljski živelj, prirodni prirastek znatno manjši. To se pravi, da se sedaj in se bo tudi v bodoče razmerje med manjšinami m Poljaki razvijalo prvim v korist. Tudi to so važna dejstva ki poljska nacionalna .politika ne more ln ne sme brez skrbi mimo njih. Pravilnik o prometu s pšenico po novem žitnem zakonu Določitev mlinskega pavšala za mesec april — Navodila za poslova nje mlinov in Privilegirane izvooie družbe Beograd, 6. aprila. AA. Minister za trgovino in industrijo ie v sporazumu s finančnim in kmetijskim ministrom predpisal pra- vilnik za izvršitev zakona o prometu s pše nico. Z uveljavljenjem zakona o prometu s pšenico se ukinejo poprejšnje omejitve prometa s pšenico in moko v notranjosti države ter razdelitev mlinov v mline na merico in trgovske mline. Privilegirana izvozna družba bo omejila svoie poslovanje na izvoz in uvoz pšenice, rži in pšenične moke v zmislu odredb čl. 1 zakona z dne 27. junija 1931. Svoje posle bo družba vršila po navodilih, ki jih bo dal minister .'a trgovino in industrijo družbi preko svojega delegata. Privilegirana družba za izvoz bo do 1. julija kupovala pšenico, namenjeno za izvoz, po 160 Din franko vagon odnosno vlačilec. Ta cena velja za zdrave vrste pšenice letošnje žetve. Privilegirana izvozna družba bo kupovala pšenico od pridelovalcev, zadrug in trgovcev. Vse prijave, storjene do 31. marca, na podlagi katerih Privilegirana izvozna družba blaga ni prevzela, se smatrajo kot neveljavne. Pšenico, ki so jo zadruge ali registrirani trgovci dobili od pridelovalcev pred 1. aprilom. pa je pridelovalcu še niso plačali, morajo plačati po novi ceni 160 Din po plačilnih pogojih, navedenih v čl. 3 tega pravilnika. Pridelovalci bodo imeli pravico, da ne iz-vrše pogodbe, če Privilegirana izvozna družba ni prevzela blaga na podlagi starih con in pogojev. Pit) bo plačala pšenico, ki jo bo prevzela od 1. aprila dalje, najmanj 50 odstotkov v gotovini, za ostanek pa ima pravico izdati bone z določenim plačilnim rokom. Vsi izdani boni morajo biti plačani najkasneje do 31. decembra. Boni, ki jih bo izdajala PID za nakup pšenice, se bodo prevzemali tudi za plačilo neposrednih davkov do konca leta 1932. ne glede na izplačilni rok ka je na bonu navede>n. Plačilne obveze za že poprej prevzete količine pšenice bo PVD likvidirala v čirn krajšem času, najkasneje pa do 31. decembra. Kupljeno pšenico bo P® prodajala v inozemstvo po najboljši ceni in po najboljših pogojih, ki jih bo mogla dobiti v trenutku, ko se kupčija sklene. Družba bo kupljeno pšenico lahko prodajala tudi v državi, če bi to zahtevale razmere na trgu. Vsi mlini z več ko dvema mlinskima kamnoma so dolžni ne glede na to, ali obratujejo ali ne, poslati delegatu ministrstva za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvorni družbi prijavo o ureditvi svojih mlinov. Delegat bo poslal sreskim načeistvom seznam prijavljenih mlinov s področja pristojnega načelstva z vsemi potrebn;mi podatki. Sreski načelnik bo podatke pregledal in vodil evidenco, ali so vsi mlini iz njegovega sreza prijavljeni, ter pazil tudi na vse izpremembe glede ureditve p<-nih mlinov in njihove kapacitete o ustanovitvi novih podjetij in o prenehanju obrata že obstoječih mlinov. Na podlagi prijav, poslanih po okrožnici z dne 31. marca, je vsak mlin, ki bi hote! ustaviti delo, dolžan o tem obvestiti do 12. aprila v priporočenem pismu ministrstvo za trgovino in industrijo. V tem primeru bo ministrstvo odredilo, da se mlin uradno zapečati. Mlini, ki take prijave ne bi poslali, bodo morali plačati mlinski pavšal do 30. io-nija. Delegat ministrstva za trgovino in industrijo bo razvrstil mline ter vsakemu posebej določil po nje^vi kanaciteti mesečni pavšal Mlinski mesečni pavšal se mora plačati vnaprej, in sicer prva polovica vsakega prvega v mesecu, druga polovica pa 16. v mesecu. Mlinski pavšal s.o dolžni plačati vsi mlini, k: meljejo kakršnekoli vrste žitaric in ki imajo svoie mline tako urejene, da v njih lahko čistijo in sortirajo moko. ali pa se bavijo z žitno trgovino odnosno s prodajo moke. Pavšal so dolžna plačati tudi tista podjetja, ki presejajo, čistijo in sortirajo moko iz kmetskih mlinov. Obveza plačila ne prestane niti z začasno niti z delno ukinitvijo obrata, razen tedaj, kadar gre za višjo silo, ki izključuje možnost obrata mlina za nad mesec dni. Vsak primer ukinitve obrata so mlini dolžni v roku 48 ur prijaviti oblasti, ki bo o tem takoj obvestila delegata ministrstva za trgovino in industrijo pri PID. Prav tako se mora prijaviti tudi zopetni začetek dela, ko so prenehale ovire zaradi višje sile. Delegat bo na podlagi take prijave odredil pregled, ministrstvo za trgovino in industrijo pa lahko oprosti mlin od nadaljnjega plačevanja pavšala. Ce se stroji začasno pokvarijo ali sicer naprave začasno ne morejo funkcionirati, se to smatra za višjo silo. Pavšal za mesec april je tale: od 10 do vštetih 50 q 2000. do 50 q 4000. do 75 Q 6O00, do 1°0 q 10.000. do ISO q 14.000. do 200 q 18.000, do 250 q 23.000. dn 300 q 28.000, do 350 q 31.000. do 400 q 34.000. do 450 q ,36.000, do 500 q .^.OOO, do 600 q 46.000. do 7°0 q 52.000. do 8O0 q 61.000, do 1000 q 76.000. Gornji pavšal so mKni dolžni plačati za mesec april najkasneje do 16. t. m. po skupini. v katero spadajo. Za nrcscca maj n junij se bo višina pavšala razgiasila do 2> aprila. Svatovski pretep v Kamniku pred sodiščem VsJ štirje oHožend so bili obsojen« na zapor od sedem do deset mesecev, proti čemer pa so se prftrržHi Kriza rumnnske vlade? Bukarešta, 6. aprla. g. Dopoldne so se razšarile v političnih krogih govorice, da so baje štirje ministri -in sicer zunanji, trgovski. zdravstveni in prometni iz osebnih razlogov podali ostavko. Potrdila teh gov«o-ric doslej ni bilo mogoče dobiti. Shodi poslanca Spindlerja Šmarje pri Jelšah, 5. ormla. ^ V nedeljo je bdi naš narodni poslanec Snindler zopet v našem srezu ter je govoril na dveh shodih: na Slivnici zjutraj po ma*i pri g. žunanu Lesiaku, v Dobju popoldne pri g. županu Gučeku. Oba shoda sta bi^a dokaz velikega zanimanja našega ljudstva za probleme današnje težke dobe, in za vprašanje, ali zastopniki naroda delajo, kolikor je v njihovih človeških močeh, na to, da bi se razmere ublažile. Na obeh shodih se je zbralo mnogo naroda, v Slivnici so stali poslušalci celo zunaj pod okni, ker je bila soba polna. Z velikim zanimanjem so poslušali zborovalci poslan če vo poročilo in z zadovoljstvom vzeli na »nanje dosedanje delo, zlasti znižanje proračuna in s tem vsaj deloma znižanje davčnih bremen, odpravo kuluka, odpravo mlinskega i.n žitnega režima, odpravo trošarine na vino in žganje itd. Na obeh shodih so se zborovalci tudi izrekli za združitev v novo močno vsedržavno polit:čno organizacijo. ter sta bila tako za Slivnico kakor tudi 7xi Dob je ustanovljena ta dan krajevna odbora, prvi pod vodstvom g. Jakoba Tržana. dragi rod predsedstvom g. Antona Graonerja. Na shodu v Dobju je bil navzoč tudi ta.mošnji g. župnik Vavpotič. ki so ga zborovalci iskreno pozdravili. Bivšrt poslanec g. Josip Drofenžk, ki je prijel v Dobje skupno z narodnim poslancem, je r dal i sem govoru s tehtno besedo oodnrl njegova izvajanja ter vzpodbujal ljudstvo k slogi, vztrajnosti in zaupanju v bodočnost. Po zagrebški katastrofi Z&greb. 6. aprila, n. Zorke Radničeve odnosno njenih ostankov med razvalinami Bar tuli čeve palače tudi še danes niso našli, čeprav so oblasti odredile, nai se razvaline ponovno preiščejo. Zdravstveno stanje ranjencev v bolnišnicah se polagoma zbolj-šujie. Le žena nonesrečenega učitelja Antona Strpuka se bori s smrtjo. Mesto Zagreb je odredilo vsem filmskim nodjetjem. naj spravijo svoj filmski materija! v zapuščeno tvornioo jekla, kn stoji na periferiji me-Filmska podjetja so odredbo že izvršila. Kamnik, 6. aprila Danes se je pred sodnikom poedincen dr. Jermanom vrSila razprava o žalostnem fantovskem pretepu, ki se Je vršil 18. avgusta preteklega leta v neki kamniški gostilni. Razprava se je vržila že pred enim mesecem v Ljubljani, a je bila zaradi zaslišanja norih prič preložena in se je vršila danes na licu mesta, kjer se je pretep izvržil. Žalosten dogodek, katerega je dalj časa koroenti-al ves Kamnik, je še večini prav dobro v spominu. Izvršil se je, kakor je bilo razvidno lz cele razprave, nekako takole: V nedeljo 18. avgusta zvečer so sedeli v gostilni pri »Bundru« na Grabnu svatje z ženinom Miho Uršičem, po domače Tina-«em iz Stranj. V kuhinji gostilne so sedeli mesar Jo4e Možek m mesarska pomočnika Peter Peternel in Matevž Poga-Car, oba uslužbena pri mesarju Grča r ju. Nekdo iz gostilniške sobe je z vodo polil trojico mladih mesarjev. Peter je skočil nato v sobo in polil s pivom ženina in nevesto. To jc seveda dalo povod za pretep. Pogačar in Peternel sta stekla na dvorišče. svati z ženinom in njegovim očetom pa za njima. Pred vodnjakom je Peter dobil po glavi hud udarec, ki mu je napravil 9 cm dolgo rano od čela proti temenu. Zdravnik je odredil takojšen prevoz v bolnico, kjer 90 ugotovili, da je rana smrtno nevarna, ker je imel Peter globoko vdrto lobanjo. Peter je z vso doslednostjo trdil že v Kamniku, med prevozom v bolnico in v bolnici, da ga je udaril ženinov oče Janez Uršič s stolico po glavi, svatje in več drugih prič pa je trdilo, da je Petra zadel na glavo kamen, katerega je vrgel Matevž Pogačar. Peter Peternel je po enem tednu v bolnici vsled dobljene rane umrl. Njegova smrt je vzbudila v Kamniku veliko sočutje, ker so ga vsi poznali kot pridnega in vestnega fanta. Za današnjo razpravo je vladalo v Kamniku veliko zanimanje. Državni pravdnik dr. Lučovmk je vzdrževal tožbo proti 4 udeležencem pretepa; ženinu Mihi Uršiču in njeerovemu očetu Janezu, mes. pomočniku Matevžu Pogačarju in mesarju Josipu Možku. Matevža Pogača rja je zagovarjal odvetnik dr. Trampuž. Pogačarja so zelo obremenjevale priče, češ, da je on s kamnom povzročil usodno rano, zaradi katere je Peternel umrl. Pogačar je res priznal, da je vrgel kamen, o katerem trdijo priče, da se je najprej odbil od tal in šele potem zadel Peternela v glavo. Toda kamen. vržen iz take daljave, ni mogel napraviti tako dolge ln globoke rane. V teku razprave, ki je trajala ves dan. si je sodni dvor ogledal kraj, kjer se je izvršil pretep. Dopoldne so bili zaslišani obtoženci, popoldne pa so prišle na vrsto številne priče. Janez Uršič. o katerem je pokoini Peternel pred več pričami ln še tik pr°^ smrtio trd'I, da sra je on udaril s stolom oo srlavi, je odločno zanikal, da bi storil to deja».ie. Njemu v prilog je pričalo vse sorodstvo, ki je bilo zbrano na svatbi in Veliko število prič. štiri priče so aa tako zapletle v protislovja, lo. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Zapadnj zrak, zato nagle vremenske spremembe. Maši kraji in ljudje O lepotah nase zemlje Škrlatiea v večernem solnca Drevi ob 20. priredi Fotoklub v veliki dvorani Delavske zbornice sk i optično predavanje. v katerem ho 160 krasnih posnetkov pokazalo naše kraje: Alpe. doline, in-ferieurje. • ?i 1 e. motive itd. Umetniško do-■vriene slike je izdelal po svojih negativih priznani ljubljanski fotoamater g. Cvetko Svigelj, čigar skioptične slike so predvajali tudi že v Zagrebu in na Dunaju ob silnem navdušenju in najbolj laskavi kritiki. Predavanje nosi naslov »Kaj in kako vid: foto-amaterjeve oko«. Saj vsi vidimo isto. gore, doline... ali vendar zna oko umetnika izbrati one skrite značilnosti in lepote ter jih v lepem izrezu reproducirati kot sliko — pa se nam zdi, da nam je povedal nekaj popolnoma novega, čeprav smo tisto že gledali z lastnimi očmi. Na občo željo je g. Švigelj pritegnil nek.atere najbolj značilne slike iz svojega predavanja »S fotokamero v Julijske Alpe«, ki mu je nedeijeno prineslo glas fotografa-umetnika, v novo predavanje, da ustreže onim, ki si preje niso ogledali in končno ... lepo sliko vedno spet rad gledaš! Večina slak pa je novih — po-izkusno predvajanje je izpadlo nad vsako pričakovanje — posetnikom jamčimo za uro in pol prvovrstnega umetniškega užitka. Pridite! Kraljevo kumovanje v Sv. Vidu pri Ptuju Ptuj. 6. aprila. V ponedeljek je bil za Št. Vid in širšo okolico velik dogodek, kajti krščen je bil pod kumstvom NTj. Vel. kralja deveti sin trgovca g. Avgusta ?ošteriča. ki ima poleg lepega števila sinov tudi dve hčerki. Prebivalstvo svečano okinčanega kraja je navdušeno sprejelo kraljevega zastopnika komandanta mesta Ptuja g. inž. majorja Mirona Šaraca, ki je prispel točno ob^ll. v spremstvu sreskega načelnika g. dr. \ av-potiča in drugih dostojanstvenikov pred fošteričevo hišo. Kraljevega zastopnika je pozdravil najprej odbornik občine Pobrež-je. učitelj g. Klenovšek, pred cerkvijo pa domači župnik g. Koklič na čelu domače m okoliške duhovščine. Častno četo so tvorih domači gasilci pod vodstvom podnačelnika g. Franca Bračiča. Pred velikim oltarjem je opravil g. župnik ob asistenci številne duhovščine krstni obred, po obredu pa molitve za kralja. Po krstu so se zbrali dostojanstveniki, starši, sorodniki in prijatelji v Slomškovem domu k obedu. Dvorana je bila lepo okrašena m so to kakor tudi vse drugo v proslavo pomembnega dne v največji meri oskrbeli g. žipnik. učiteljstvo in prijatelji šošteričeve rodbine. Domači pevci so pod vodstvom organista g. Bergleza po obedu zapeu nekaj lepih pesmi in zasvirali na tam buri«. Dan bo ostal vsem v najlepšem spominu in spomin naj bo tudi potomcem krepil ljubezen do vladarja in domovine. Avtomobilska nesreča jurkloštrskih Sokolov Škofja Loka, 6. aprila Jurkloštrski Sokoli, ki so že doma z največjim uspehom uprizorili znano veseloigro >-Trije vaški svetniki«, so gostovali s to igro tudi v ponedeljek na praznik na Sokolskem odru v Rimskih Toplicah. Po izredno uspeli prireditvi so se vračali igralci proti domu v treh skupinah.. Zadnja je bila skupina šestih igralcev s šolskim upraviteljem v Henini, g. Francetom Ankeletom. Vozili so se z avtomobilom in je g. Ankele sedel poleg šoferja. Komaj so prispeli dobrih 600 m od Rimskih Toplic, se je dogodila huda nesreča in je pripisati le srečnemu naklj.icju, da ni bilo smrtnih žrtev. Zaradi popolne teme in goste megle je zašlo vozilo* na rob ceste ter se na ilovnatem terenu prevrnilo in skotalilo po strmini ter obležalo popolnoma razbito na nekem travniku. Vsi potniki razen šolskega upravitelja g. Ankeleta so odnesli le lahke poškodbe. Odpe!jali so se nazaj v Rimske Toplice, g. Ankele pa je bil na- slednjega dnb potnikov. Ljudje, ki so bolni na želodčnih-, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri kilah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Elitna Ono Matica Samo še danes! Nepreklicno zadnjikrat nastopa dražestna v lepem, globoko čustvenem in obenem zelo zabavnem filmu „Bloški smučarji" in najnovejši Foxov zvočni tednik Ob 4., %8 in zvečer. Halo! Halo! Halo! gospodična, napačen spoj Tako ste se poprej večkrat prepirali. Odslej pa Vam bodo označile te besede naslov krasne in vesele operete z Magdo Schneider Jutri premiera! Telefonirajte po vstopnice na št. 2124 v Elitni kino Matica Uboj po neprevidnosti Črenšo\>ci, 5. aprila. Pred dnevi se je dogodil v Srednji Bistrici pri Crenšovcih zelo žalosten dogodek. Žrtev neprevidnosti je postal 80-letni posestnik Martin Klajderman. Stari Klajder-man je bil s svojima vnukoma, nad dvajset let starima fantoma zaposlen pni sekanju drv na dvorišču. Med delom se je med obema fantoma vnel prepir, ki je nastal iz šaljivega medsebojnega zbadanja. Beseda je dala besedo in prišlo je do spopada, ki pa ni bil videti preveč resen in nihče ni mislil, da bo tako tragično končal. Vmes je posegel stari oče, ki je menda skušal razgreta fanta pomiriti. Starejši fant je mahal okrog sebe z neki.m drogom in zadel starega Klajdermana od zadaj po glavi tako močno, da se je sicer še precej močan starček zgrudi in čez par ur izdihnil, ne da bi se še zavedal. Dogodek je zbudil v vsej fari mnogo obžalovanja Kmetijski tečaji na Grma Banovmska kmetijska šola na Grma pni Novem mestu sprejme 17. maja 20. učencev v pripravljalni gospodarski tečaj, ki bo trajal do 15. oktobra. Gojenci bodo imeli dnevno po dve uri pouka v šoli. ostali čas ,pa se bodo uporabljala pri delih v vseh panogah šolskega gospodarstva Tečaj bo zelo uspešna priprava za vstop v redno šolo predvsem za one kmečke sinove, ii imajo slabo predizobrazJbo iz osnovne šole. Oni kmetje, ki žele poslati svoje sinove v redno šolo na Grm, ki se prične v novembru, se opozarjajo, da učencev s slabo predizobrazbo z eno ali dvo-razredno šolo, dovršeno s slabi,m uspehom ravnateljstvo ne bo predložilo za sprejem v redno šoLo banski upravi, ako ne bodo obiskovali prej pripravljalnega tečaja. Nekateri učenci pripravljalnega tečaja bodo plačevali za oskrbne stroške po 400 Din mesečne vzdrževalni ne, nekaj prosilcev se sprejme na brezplačna mesta* nekaj pa za znižano oskrbnino. Oni prosilci, ki bodo prosili zh znižano oskrbnino ah! pa brezplačno mesto, morajo svoji prošnji priložiti posestni list in .potrdilo davčnega urada o višin i davkov. Koristno je priložiti tudi uiradno izjavo županstva o razmerah, v katerih se gospodarstvo nahaja (dolgovi, nesreče itd.). Pogoji za sprejem so 1) starost ne manj kakor 16 let in ne več kakor 19 let, 2) dovršena osnovna šola (četudi ecorazredna), 3) telesna in duševna sposobnost. Prošnjam, kolkovanim s 5 Din je priložiti krstnu list, domovnlco in z n d nje šolsko spričevalo, onim, ki prosijo za znižano oskrbnino, tudi zgoraj naštete priloge, .i,n jih poslati do 25. t. m. na ravnateljstvo banovinske kmetijske šole na Grmu pni Novem mestu. O sprejemu in višini oskrbnine se obveste prosilo! pismeno. Vsa še potrebna pojasnila daje ravnateljstvo. !$rexhibna fl o It dnevn& ELI DA CREME de chaque heure Tragična smrt mladeniča v Blejskem jezera Mladi železniški delavec je ponoči zgrešil pot in padel v jezero Ijenoa so spoizmli 2S-letnega progovnega delavca Janeza Mihelaea iz Sela pri Bledu. Sedaj je čas gnojenja z nitrofoskal - Ruse Usodna rana nevihta Kranj, 6. aprila. Ze par dra se naglo menjavata sonce in dež. KokTa in Sava sta jako narasli in bati se je poplav. Včeraj ob 3. popoldne se je nenadoma močno stemnilo. Iz grozečih oblakov so jele padati debele kaplje, zaipihal je močan veter, vmes pa je treskalo ter je strela povzročila požar, ki je uničil dvoje velikih posestev v Srednjem Bitnju pri Kranju, last gospodarjev Pintarja in Žon-tarja. Strela je udarila v visoko hruško, ld raste tik ob P kitar je vi hiša, ter preskočila t sobo, kjer je oplazila bolehno, ob peči žde-čo Pintarjevo ženo. Na njeno vpitje je prihitela tašča, ki je bolnico z velikim trudom spravila v vežo, kjer sta obe onemogli zaradi dušečega dima in od koder ju je rešil sosed. Vse poslopje je bilo hipoma r plamenu, tako da razen živine niso rešili skoraj ničesar. Zaradi hudega vetra se je vnela tudi hiša soseda Žontarja. Bati se je bilo, da se požar razširi še na vsa sosednja poslopja, kar pa so preprečili domači gasilci, ki so bili z motorko takoj na mestu. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Stražišča, Kranja in Žabnii«. Škoda je velika, zavarovalnina obeh posestnikov pa znaša samo 25.000 Din. Bled, 6. aprila. Jedva se je začela leidena plošča na Blejskem jezeru tajati, že je zahtevalo jezero prvo žrtev. V ponedeljek okrog 13. se je ob obrežju jezera pri hotelu Central na Mlinem iz-prehajal g. Stadler z Mlinega ter opazoval ledeno ploščo na jezeru, katero nastopi vši jug močno razjeda, da je jezero po nekaterih krajih ob obrežju že prosto ledu. Kar naenkrat je zagledal kakn.fi par metrov od brega v jezeru šop las, po natančnem opazovanju pa tik pod površino vode človeško glavo. Ker je našel na vrtu hotela Centrala ob jezerski ograji tudi moški klobuk, mu je bilo takoj jasno, da gre tu za utopljenca. Takoj je telefoniral na orožni-ško postajo in poklical ljudi, ki »o utopljenca potegnila s kavi ji iz vode. V utop- Prejsnji večer je pokojni Mibelač obiskal več gostiln na Mlinem v družbi nekaterih tovarišev. 2e se je vračal domov in je bil že na koncu vasi, ko ga je neki tova,r>š pregovoril, da se je vrnil na/aj v gostilno. Ko se je po polnoči zopet vračal proti domu, je najbrže hotel še obiskati hotel Central, a je v temi padel preko ograje v jezero in utoniL Novica o najdbi utopljenca se je vito raznesla po Bledu in bfcžnji okoiici. Ves popoldan so drli ljudje na lice mestfa, kjer je ležai nesrečni mladenič. — Truplo tragično priirmntlega mladeniča »o pokopaii na farnem pokopališču y Riboem. Po roparskem umora v Dražgošab Skofja Loka, 6. aprila Ves Škofjeloški okraj živi pod dojmom strahovitega roparskega umora v Dražgo-šah, ki je zahteval kot žrtvi obče znano trgovko Lotričevo in njeno hčer Geno-vefo. Vse orožniške postaje budno pazijo nad kretanjem sumljivih tujcev, predvsem pa se vrši preiskava proti osebam, ki naj bi bile z domačimi razmerami pri Lotri-čevih več ali manj znar.e. Splošno se namreč poudarja, da je moral biti strašni zločinec priča razgovora med Lotričevo in prijateljico Pavlo, ki sta se kot članici Marijine družbe dogovorili, da se nasled- njega dne zgodaj zjutraj udeležita mase. Drugače si ni mogoče razkladati, da bt bila nad vse skrbna in oprezna Lotrdčeva odprla duri, ako ne bi bila zmenjena 3 prijateljico Pavlo. Jako tehtna aretacija je bila izvršena včeraj v Skofji Loki. Po izpovedi neke služkinje so orožniki aretirali krepkega moškega, ki se je potikal po vaseh od Kranja do škofje Loke in je imel na srajci več krvavih madežev. Orožniki so neznancu napovedali aretacijo. Ker se je tujec glede postanka krvavih lis na svojem perilu zapletel v protislovja in ni vedel dati točnega pojasnila, so možakarja privedli v zapore okrajnega sodišča v škofji Loki, ki bo izvedlo nadaljnjo preiskavo. Na sliki vidimo torišče strašnega zločina in nesrečno žrtev Genovefo Lotričevo. Zngrebšfco pismo Havdnova proslava. — »Trebevičev« cerkveni k0nrrrt _ Velik naval na nekalere prire-flit> e. — »Zakonska matematika«. — Novice iz gledališča. Zairroh. 5. aprila. Hrvatski glasbeni zavod je priredil 9 svojim sedmim družabnim koncertom Havdno-vo proslavo. Društveni orkester je pod taktirko Borisa Popandopula izvajal mojstrovi simfoniji št. 104 v P-duni in št. 100 v s-duru Mimo tega je pianist Vaulin odigral Havdnov koncert za klavir s spremljanjem orkestra.. (D-dur). Koncert je imel pred nabasano polno dvorano prikupen uspeh. Boris Popandooulo. ta naš najmarljivejši umetnik. se je očitno potrudil, da bi bil dosegel z orkestrom zaželjeni uspeh. Ilrv. pevsko društvo »Trebevič« iz Sarajeva je priredilo v stolni cerkvi duhovni koncert ki ie privabil toliko občinstva, da je bila stolnica vprav zabasana. »Trebevič« nam ni neznan: posetil nas je pred sedmimi Mi in priredil uspel koncert. Zbor vodi Ivan Demeter. Med ostalimi točkami so gostje izvajali staroslovansko mašo Krste Odaka; baš pri tem delu je »Trebevič« pokazal =voio veliko glasbeno sigurnost in dru-CTP iPT>P odlike. Sarajevsko pevsko društvo razpolaga s vežim in zvočnim pevskim ma-terijalom, ki je zborsko odlično discipliniran in lahko doseza imenitne efekte. Kajpak, pevci niso bili vajeni akustičnosti naše •erk^e in S3 zbog tega nastale neznatne rit- mične razlike med zborom in orglami. Pri orglah se je odlikoval mojster prof. Franjo Dugan. ki je odigral težko Bachovo Tokato v d-molu, Lisztovo Fantazijo in fugo na ime »B-A-C-H«. Hrv. kulturno društvo »Napredek« je proslavilo desetletnico svojega obstoja s slavnostno matinejo v Glasbenem zavodu. Uspeh je bil tudi v tem primeru izreden. Dvorana je bila tako polna, da bolj ne bi mogla biti. a stotine ljudi, ki eo hoteli prisostvovati, niso več dobili vstopnic in so se bili morali vrniti domov ali pa poslušali na ulici. In zares: na ulici se je nabralo toliko ljudi, da je bil napolnjen ves prostor pred Glasbenim zavodom. Za sedanje težke čase je to pač značilen pojav. V gledališču ie gostovala ljubljanska pevka Vera M a j d i č e v a. Pela je Neddo v »Pagliaccih«. Ker me je žal zadržala neka druga prireditev, nisem mogel biti navzoč pri tem gostovanju. V Malem gledališču so uprizorili Maugha-movo komedijo »Zakonska matematika« ali »Penelopa«. Duhovita komedija tega znanega pisca je dobro zabavala naše občinstvo. Zakonska matematika je docela drugačna od drugih, tej matematiki skoraj verujejo, da je dva krat dve p^t. Matematik prof. Golightlv. ki ima v komadu vlogo matematičnega filozofa, zatrjuje, da si človek lahko toliko časa sugerira, da 2 X 2 = 5. dokler naposled ne veruje. Z drugimi besedami: pokaži možu. da ga ne ljubiš in njegova ljubezen bo čedalje silnejša. >Moški so mnogoženstvene živali«, modruje mate-javi in osebnostmi«. Miško Kranjec, avtor povesti »Težaki« (izšle pri Tiskovni zadrugi), je pravkar objavil svojo drugo knjigo z naslovom: »Zemlja«. Tudi v nji opisuje prekmursko življenje. Mirko Jelušic, avtor v slovenščino prevedenega romana »Cezar-?, je prispel v Zagreb. kjer bo danes predaval o predmetu: »Kultura nadomestila _ nadomestilo kulture«. V svojih izvajanjih se bo načelno dotaknil duhovno - tvorne kulture do strojev, časnikov, radia in govorečega filma. Jelu-šič je po rodu Hrvat, vendar vzgojen v neruskem kulturnem krogu in velja za nemškega pisatelja. Biva stalno na Dunaju. Goethe in katoliško stališče. V zvezi z jubilejnim člankom o Goetheju, ki ga je objavil naš tovariš iz Kopitarjeve ulice, ne bo odveč, če ojx>zorimo na pravkar izišlo knjigo jezutskega patra Friedricha Muckermanna: »Goethe« (Ferlag der Buchgemeinde. Bonn). P. Muckermann je eden najduhovitejših m tudi v izrazito nasprotnih krogih najbolj ujx>števanih katoliških učenjakov Nemčije. V svoji knjigi »Goethe« skuša z duhovitostjo in pomirijivostjo. ki mu je lastna, spraviti weitnarskega pesnika in misleca s katoliškim miselnim svetom. Pisec je odličen f>°-znavalec Goetheja in njegovo duhovno veličino približuje katoličanstvu. ne da bi žrtvoval le trohico svojega dogmatizma ali oo-tvoril Goethejevo miselnost. Zaradi velikopoteznega poizkusa, da se avtor »Fausta« spravi s katoliškim idejnim svetom in zaradi svoie resnično kulturne višine je Mucker-mannova knjiga vzbudila priznanje nekato-liške kritike, ki io označuje kot enega mi-tehtnejžih doneskov h Goetheievi stoletnici. <2/ra£e Sorup & # /» t • Plašče in obleke v moderir in okusni fG ŠCCIf Q izdelavi dobite ravno pri nas za niz- nHBBHBnHmi ko ceno. V našem interesu je, da Vas postrežemo kar najpopolnejše. Miklošičeva cesta štev. 16, l. nadstr. 3834 ELOGCI uz VISOKI Vam i zg o to v i najhitreje in najcenejše Foto Tounst, Šdesbursrova 6 ♦ Izpremembe v državni službi. Višji davčni kontrolor davčne uprave v Mariboru FerJo Prelog je imenovan za davčnega inšpektorja na dosedanjm službenem mestu, uradniški pripravnik obče državne bolnice v Ljubljani Ivan Adamič pa za administrativnega uradnika ilste bolnice. Nadzornik policijskih agentov pri upravi policije v Ljubljani Janko Goršič je v .-■stem svojstvu premeščen k predstojništvu mestne policije v Mariboru. ♦ Imenovanje v državni službi. Za računskega uradnika 7. položajne skupine je na predlog ministra za promet imenovana Natalija hddžič, doslej uradnica poštne hranilnice v Dravogradu. ♦ Razpis zdravniške službe. Kr. banska uprava v Ljubljani razpisuje službo ha-novinskega zdravnika združene zdravstvene1 obč;ne Cankova s sedežem v- Caokovi s plačo uradniškega pripravnika v strok.i. v kateri so zvarva razporejena od 8. po-hža.ine skupin® Z dravinjskega razreda in s potno povprečnino letnih 7800 Din. Prosilci morajo dokazat;'., da imajo vsaj šestmesečno prakso iz porodništva. Prošnje sprejema do 20. t., m. kr. ba.nska uprava dravske banovino v Ljubljani. ♦ Pri okrožnem sodišču v Mariboru se oidasta dve mesti jetniških pazn!kov-pri-^ ravnikov, h kratil pa se oddado tudi vsa mesta jetniških paznikov-pripravnikov. ki hi se .Izpraznila tekom razpisa. Prošnje nai se -.'lože do konca aprila pti predsedstvu okrožnes-a sodišča v Mariboru. Trflysin Trilysin Trllysisi Trllysia pomaga zares: očisti lase od prhljaja, zaustavlja izpadanje las, vpliva ugodno na porast las! Dobiva se v vseh lekarnah, droge-rijah, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica Din 75, mala steklenica Din 42. — Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mo-šinskoga 5. + Mestna hranilnica v Radovljici je po- litičn: oblasti! predložila načrt za gradnjo dvonadstropnega poslopja. V pritličju in v prvem nadstropju novega poslopja bodo uradni prostori sreskega načelstva, orož-n štva in poš-e, v prizem.!(ju pa. obširno javno kopališče. S tem projektom je združena tudi regulacija banovinske ceste Pn vi trg-Radovljica. Sresko načelstvo je razpisalo o tem projektu ogled in obravnavo na dan 19. t. m. s sestankom ob 9.30 na sreskem načelstvu. + Službeni list dravske banovine objavlja v 27. letošnji številki: Proračun izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1932-33. Z uredbo in pravillnikom; nared-bo o občasni prepovedi uporabe sači.l v v Dravi, Dravinji i.n dr.; razglas o podjetji za redni prevoz oseb z motornimi vo-7r\i; j>opravek na.vo'l!l za sestavljanje, ■opremljanje in pred.laeanje občinskih računov fr objave hanske uprave za pobiranje občinskih trošarin v letu 1932. ♦ I. občni zbor odseka osobja gradbene in progovzdrževalne službe UJNŽB se bo vršit v nedeljo 10. t. m. v steklenem sal<»-jiii restavracije na glavnem kolodvoru. Pri-četek ob 9.30. Dnevni red: poročala predsedstva, volitve in raznoterosti. Odbor opozarja tovariše v 'ujubliani in na progi, da Vsa Ljubljana se smeje, kajti OTTO WALLBURG v planinskem filmu je občni zl>or za vse velike važnost)!, ker se bodo .na istem tretirala važna vprašanja, zaradi česar je dolžnost slehernega člana, ki mu služba dopušča, da se občnega zbora udeleži. Pred občnim zavrom ob 8. se nadaljuje zadnjič prekinjeni: občni zbor Podpornega ljubljanskega društva ter pozivamo tovariše, da se istega tudi udeleže. Odbor. + Občni zbor kozjansko-planinske podružnice SPD bo v nedeljo 10. t. m. ob 15. v restavraciji Podlinšek v Kozjem. Na dnevnem redu je poleg odborovega poročila in slučajnosti tudi voL.'tev novega od bora in se vabi članstvo k čim številnejši udeležbi. ♦ Švicarski študenti v Dalmaciji. Dne 12. t. m. prispe v Split večja skupina švi carskih študentov pod vodstvom dr. Wet terja Po Savci, po Dravej, po beli Donavi« po Devu; medjimurski: »Pod kopi.nom« in »Dildilduda«. v pr.,redbi g. žga.nca. nato v obdelavi dr. Schvvaba. vse so doma v Prlekiji in se pojo s spremlje-vanjem harmonike: >Pri sosedi se že kadi«, j Slišala sem ptičko pet,« »Baba ide na gost« K sklepa zapoje mešani zbor Flajšmanov »Triglav«. zbor je lepo ubran, vestno naštudiran, poje z velikim veseljem in s pravo ljubeznijo, zato ga bo užitek poslušati. Cene od 20 Din navzdol v Matični knjigarni. u_ Koncert Mirka Puglja. G. Mirko Pugelj Ima to lastnost, da svoje sporede izredno srečno in lepo izbere. G. Pugelj je eden največjih interpretistov, kar jih je v zadnjih letih nastopilo na naših deskah. Iz vsaite pesmice zna izvabiti njeno umetnostno zrno. vse mu služi le kot sredstvo do najčistejšega .in naj plemen tej šega umetnostnega izraza. Njegova interpretacija je polna nians, vokalizacija izborna, pevski registri umetniško izrabljeni. Doma je tako na lirskem kakor tudi na dramatičnem polju. Ta.ko je pisal o njem ob priliki pred lanskega njegovega koncerta kritik dr. Stanko Vurnik. Opozarjamo, da ima Pugelj svoj koncert v ponede.lijek, 11 t. m. v Filharmonlčni dvorani. u— Krog naših fotoamaterjev se razve, seljivo širif ia zato mora.mo s tem večjim veseljem pozdraviti napoved drogerije Kane, da bo že v teku prihodnjega tedna priredila dva tečaja za foto-amaterje. Tečaj se bo vršil ločeno v dveh skupinah in sicer za začetnike in za bolj izvežbane Ljubitelje fotografije. Kdor torej še ni prebrodil prvih težav fotoaimaterske vede, ima to pot najlepšo priliko, da na strokovni podlagi! izpopolni teoretično stran svojega znanja. Oni amaterji pa, ki imajo za-četniške težave že za seboj, bodo v tečaiu za bolj izvežba.ne najbrže lahko slišali in videli mnogo podrobnosti, na katere morda v dosedanji praksi še niso naleteli. Ker je zbirališče tečajnikov v moderno opremljeni temnici, bo vsak amater tudi s te strani Imel lahko marsikakšno korist. Otvoritev tečaja bo za začetnike v ponedeljek 11. t. m. za izvežbane pa v torek 12. t. m. obakrat ob 19. v la-stmlkovi temnici v židovski ulici 1-1. Vstop in obisk brezplačen. iti /i BES/VAL OZDRAVI VAS TAKOJ 0eraturo. 6. aprila Ljubljana 7. 756.0. 9.0, 64, WNW4, 5, _; v.jubi|jana 14, 757.2, 13.2, 53. W3. 9, —; Maribor 7, 753.7, 8.0. 70. NE2, 4, —, _; Zagreb 7, 756.6. 10 0. 60. SSW4. 2, _, _; Beograd 7 757 5, 14.0. 50. mirno, 6, _, —; Sarajevo 7, 758.3, 11.0, 60, mirno, 10, _, — Skop I je 7, 759.6. 10.0. 70. NW2, 3, —, _; S.p'it 7, 758.9, 11.0. 60. NE4, 5, —, Temperatura: Ljubljana 15.8, 8.0; Ma-r bor 15.4, 8.0; Zgreb 22.0, 9.0; Beograd 28.0, 12.0; Sarajevo 20.0, 10.0; Skoplje 27.0, 6.0. Sonce vzhaja cb 5.35, zahaja ob 18.33. Luna vzhaja ob 5.26, zahaja ob 20.19. Iz Ljubljane u— Narod in vojska. Ljubljanski podod-l»or udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov je začel prirejati za rezervno in aktivno častništvo predavanja, da se dosežejo na eni strani čim tesnejši stiki! med aktivni dn rezervnimi otlki!rj.i, na drugi strani pa, da se tudi tem potom širši javnosti predstavi! naša narodna vojska kot važen činitelj našega naroda v vsa.kem pogledu Serijo predavanj je v ponedeljek zvečer otvoril v kazinski dvorani komandant divizije, g. general Bogoljub 11 i č, k! je v globoko zamišljenem govoru razJožil pomen vojske in vojašnice v pogledu vzgoje in izobrazbe naroda. Predavanja so se udeležili vsi aktivni in v častnem številu tudi rezervni častmlki. Predavatelja je pozdravil predsednik ljubljanskega pododbora UROIR župan dr. Dinko Puc. G. general IIie je dokazal svojo veliko skrb in zanimanje za dobre namene pododbora ne samo s svojim zglednim predavanjem, temveč tudi s tem, da je nastopil tik pred svoji!m službenim potovanjem. u— Dijaški pevski zbor iz Maribora, ki ima ofieljelni naslov Pevski' zbor ferijal-nega saveza v Mariboru, koncertira, kakor že javjeno, v LjubLja.ni v soboto, dne 9 t. m. ob 20. v veliki unionski dvorani Spored I. dela smo že navedli. Sledijo točke II. dela sporeda. Solist zapoje Prelov-čevo j-Ko so fantje proti vasi šli« un blejsko narodno >Ti si urce zamudila« v priredbi g. Pavčiča. Ko je imel v I. delu največ točk mešani zbor. nastopi v II. delu z več točkami! moški zbor in sicer »Hladna jesen že prihaja« v priredbi Deva, zborov dirigent prof. S v a.iger je priredil »Fantje zgodaj gor vstajajte« in »V nedeljo zjutraj vstala bom//. ^Pa ta jutranja zarja« se poje v priredbi Dolinar-ja, medjlmurska *Grpd se beli« pa v priredbi žganca. Znano pesem »Pa moje ženke glas« zapojo v priredbi prof. #»ajgerja. Sklepno besedo koncerta ima zopet, mešan zbor. Pore naslednje narodne: >PoJje, kdo bo tebe ljubil« v pri- u— jadranaši! Drevi ob 20. bo .predaval v draštveni čitatai.ci g. dr. Stojan Bajič >0 sodobni Nemčiji«. Predavatelj je bival daljšo dobo v Nemčiji in je do dobra spoznal tam kajŠTiije razmere. Njegova izvaja^ nja so vses>koz sliko vil ta, zato se tega predavanja udeležite v čim večjem številu! u_ Odbor starešinske družine kluba ju-goslovenskih primorskih akademikov v Ljubljani obvešča vse svoeie čla.ne, da se vrši vsak petek zvečer redno prijateljski sestanek članov v gostilni pri Ražmu na žabjeku. Vljudno vabimo vse cenjene tovariše, tudi one izven Ljubljane, da se teh večerov pridno udeležujejo v sv-rho medsebojnega spoznavanja in pomenkov o skupnih zadevah. u_ Preporodaši! V soboto 9. t. m. ob 15. uri se bo vršilo v društvenem lokalu zopet predavanje. Predaval bo g. dr. Sto-jan Bajič o temi: »Sodobno novinarstvo v Nemčiji«. Udeležite se polnoštevilmo! — V nedeljo 10. t. m. se bo vršni ob 10. do poldne v društvenem lokalu članski sestanek. Obravnavala se bodo važna vprašanja glede ožjega sodelovaija Preporoda s srednješolsko župo. Sestanka se bodo udeležili tudi župn.j delegati. Zaradi! velike važno sti je udeležba strogo obvezna. u— Cenjenemu občinstvu javljamo, da je društvena akademija zaradi tehničnih zaprek preložena na soboto 23. t. m. — SJSU >Preporod«. u— šentjakobsko gospodarsko in kulturno društvo v Ljubljani bo ilmelo v petek 2.2. t. m. ob 8. zvečer svoj redni občni zbor v gostilni F. Kavčiča na Privozu. u— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. Drevi ob 20. redni članski sestanek. Predava g. dr. O. Fellacher o koroških Slovencih. u— V fotopredavafnici Gregoričeve dro-gerije. Ljubljana, Prešernova ulica 5 bo v soboto ob pol 9. zvečer otvoritveno predavanje Vstop brezplačen. Prijava Ln podrobni učni načrt v trgovini. u— TK Skala vabi svoje člane na sestanek v damski sobi! kavarne Emona 8. t. m. ob 20.30. u— ženski pokret ima sejo drevi ob 18. Predavanje odpade. priletel na tla popolnoma nepoškodovan ter ga bodo prepeljali v Ihan, kjer ga bodo spravili v zvonik tamošnje župne cerkve. Na Vič pa pride nov zvon, vlit iz brona. u— Prijet pustolovec. Včeraj dopoldne so pripeljali v Ljubljano na policijo 24 letnega Karla Novakoviča, rojenega nekje na Madžarskem, pristojnega v Novi Sad. Imenovani se je že par let potikal po Avstriji, Nemčiji in Italiji, kjer je zagrešil vec vlomov, tatvin in sleparij. Zadnje čase se je zadrževal v Trstu, kjer se je družil z raznimi sumljivimi elementi in uganja; najrazličnejše pustolovščine. Slednjič so ga !ztaknila italijanska varnostna oblastva, ki so ga prijela in izročila na Rakeku našemu obmejnemu komisari(jatu. Oddal' so ga v zapore deželnega sodišča. u— Z nožem ga je obdelal. Na Brezovici pri Ljubljani je nastal včeraj ponoči prepir med 30 letnim posestnikom Lojzetom šen-kom In posestnikovim sinom Francetom S. Ko se je šenk vračal domov, je nenadoma planil nasprotnik nanj iz zasede in ga z nožem su.nil nekajkrat v roko. Precej poškodovanega mladega moža So naslednji (lun prepeljali v bolnico v Ljubljano. — V splošno bolnico so spravili včeraj tudi par žrtev nesreč. 40 letna postrežnica Marija Kosmačeva :!z šiške je padla pred staro cerkvijo s tramvaja in si poškodovala levo roko. — V Žirovnici na Gorenjskem se je včeraj zjutraj oparil 2 letni sinček tehničnega uradnika 'Ivan Pokorn z vrelim mlekom. Dobil je poškodbe po obrazu in životu. V Martinjvrhu je brat po nesreči dregnil 17 letno hčerko pirogovnega delavca. Ivano Albrohtovo s palico v desno oko in jj ga občutno poškodoval. u— Otroške oblekce. predpasnike in dam-sko perilo kupite najceneje pri Albinu TURKU, Prešernova ulica 43. Pri nakupu se boste prepriča!!, da so prekrasni damski plašči, kostumi in obleke najcenejši pri tvrdki FRAN LUKIč, Ljubljana Stritarjeva ulica štev. 9. da rad šel. zlasti ker je bila Drevenškova sestra njegova ljubica. K.o pa je zvečer zopet hotel iti domov, ga je pri hišnih vratih počakal Matija Drevenšek in ga udaril z motiko trikrat po glavi. Smigoc pa se ie branil, vz^l nož iz žepa in Drevenška zabodel v vrat. Zakaj je Drevenšek šmigoca udaril, razprava ni mogla raziasniti. Na zatožni klopi je sedel tudi Drevenšek J;i-nez. Obravnavo je vodil višji sodni svetnik dr. Lenart, državno tožilstvo pa ie zastopal dr. Zorjan Obtoženca Smiaoea ;e zagovarjal dr. Miihleisen, Janeza D^-ven-ška pa dr. Šalamun iz Ptuja. Leopold .Sfni-goc je bil obsojen na 4 leta robije. Janez Drevenšek pa je bil oproščen. Iz Celja Iz Maribora Čaroben nasmeh je mogoč samo ob lepih in belih zobeh, toda lepi in beli so zobje samo zaradi Chlorodont paste za zobe. Tuba 8 Din. u~ Ker je zgradba in preureditev glavnega kolodvora v Ljubljani zaradi nepredvidenih ovir od-godena, bo od 9. t. m. dalje vsako soboto in nedeljo zvečer koncert peterice »Slogašev« še v sedanjih prostorih kolodvorske restavracije na mestni strani (v steklenem salonu). u— Velik naval v splošno bolnico je te d.ni. Bolniki prihajajo iz vse banovine, prav veliko pa jih je tudi iz Ljubljane. Prehod i7. zime v pomlad je slabejšim ljudem sploh nevaren in zaznamuje statistika ob tem času sploh največ obolenj. Samo v sredo je bilo sprejetih v bolnico 114 novih bolnikov, včeraj pa približno zopet toliko. Skupno število bolnikov je znašalo včeraj čez 850. dočim ima bolnica prostora samo za 700 bolnikov, Letos se je zdravilo v splošni bolnici nad 5360 bolnikov. u— Zvon so vrgli iz zvonika. Na Viču so imeli včeraj dopoldne svojevrstno senzacijo. V visoki zvonik župne cerkve so se dopoldne podali delavci, ki so odpeli veliki 2400 kg težki železni zvon. ki je visel v zvoniku še izza vojne. Po precejšnjem trudu so spravili zvon do roba lin in ga treščili tz višine dobrih 30 metrov na tla poleg župnišča. Zvsoo, kakor je težak, je a— Redek jubilej. V Bohovi pri Maribo ru sta obhajala minulo nedeljo zekonca Štefan lti Marija čiček, roditelja znanega neumornega sokolskega delavca in učitelja v Slivnici, Franja čička, zlato poroko ter 80 letnico življenja oba še čila in kiepka. Vrlemu 6lov«nskemu paru k zlati poroki prisrčne čestitke in še na mnoga leta. a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 8. t. m. ob 20. bo predaval o političnem ozadju kitajsko-japonskega spora docent mednarodnega prava g. dr. Andrassv od zagrebške univerze, ki je predaval o istem predmetu z največjim us va. Loparnik, Grlly £0 kot zastopnik mestnega. gradbenega urada nadsvetnik Inž. černe. za namestnike Bureš, Jurko, dr. St.rmšek, Weixl in dr. Stamol, za preglednike računov pa Boltavza.r in Petrič. a— Smrt neznanca v policijskih zaporih. O tragičnem dogodku, lii se je pripeki v mariborskih policijskih zaporih, smo poročali tudi mi. Vse dosedanje prizadevanje mestne policije, da bi ugotovila identi teto tega mladega moža. ki se ie zastrupil z oetovo kislino v policijskih zaporih preteklo soboto, je ostalo brezuspešno. Vče raj se je zglasil na policiji neki žS'ezničar po imenu B'až Gracer in izpovedal, da pogreša svojega brata že 14 let, vendar pa po sliki nesrečneža, ki si je vzel življenje, ni mogel prepoznati svojega brata. a— Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj 21 letni posestniški 6in Rudolf Gracej iz Tinja na Pohorju. Kakor izhaja iz obtožnice, so na no":ga leta dar tinski tarnbu-raši igrali po gostilnah. Med njimi sta bila tudi obtoženec Gracej in Franjo Šega. Proti večeru so tamburaši prišli v Pristovniko-vo gostilno, kjer je bila uslužbena kot natakarica ml?-Ja Ljudmila Vešihova. Ko so tamburaši odigrali, je šel Šega iz gostdne in zunaj zavriskal. Gracej. ki je bil zeio ljubosumen, je smatral ta vrisk za znamenje dogovorjenega sestanka med Šego m Ve-šihovo. Razburjen je stekel ven in z revolverjem oddal dva strela na Šego, katerega je zadel, in Vešihovo. nato pa si še sam pognal dve krogli v vrat. Oba ranjenca so takoj odpeljali v bolnico, kjer «0 jima zdravniki rešili življenje. Včeraj ,e fcil obsojen na osem let težke j"ee in na povračilo zdravniških stroškov Franju >egi. a— Štiri leta za uboj. Pred malim kazenski m senatom se je moral zagovarjati 19-let ni Leopold Šmigoc 1 z Leskovca zaradi uboja. Obtožnica mu je očitala. d-Sadvite« sadja v čokoladi. Ta jed ga nasiti, redi in krepča. Vrečice sortirane 5 Din. e— Predstojništvo mestne policije v Celju razglasa vsem prijetjem, ki zaposlujejo inozemce, da so že prispeli novi obrazci prošenj za dovoljenje zs^os-litve v kraljevini Jugoslaviji. Lastnik'' podjetij naj v danih primerih poslužuieio teh obrazcev, ki jih predpisuje svoječasna naredba ban-ske uprave. e—- Napad na trgovino Hafe v Cel tu. V* torek zvečer so začuli nekateri pasanti na Glavnem trgu rn v Gosposki ulici žvenke-tanje stekla na tlaku. Ko so prihiteli v bližino, so opazili nekega mlajšega moškega, ki je bc/al proti žurmi cerkvi in izgmil brc^ sledu Na okopih. \*a desnem velikem izložbenem oknu Bat'ove trgovine je zevala velika, v premeru kakih 40 cm široka luknja tik pod stekleno napisno tablo. Za strv. rilcem, ki spada najbrž v konkurenčno vrste, zaenkrat še ni sledu, vendar pa io policija prepričana, da ga b > izsledila v najkrajšem času. e—• Mestni kino bo predvaiil drevi ob pol 21. zvočni film »Cesarica Flizabeta«. (Intrige na habsburškem dvoru). V glavni vlogi Lil Dagover. e— Mestna knjižnica v Celju je izposodila v mesecu marcu skupno 2S50 knjig. e— Sajden prstan. Pred dnevi jc b i najden na križišču Mariborske ccste iu Aškerčeve ulice zlat prstan r monogramom. Lastnik naj se zglasi v celjski podružnici »Jutra«. Iz Zagorfa Z— Ustanovni občni zbor JRKD za Zagorje bo v nedeljo 10. t. m. ob 9. dopoldne v Soko'skem domu. Na zbor so vabljeni vsi, ki se strinjajo z načeli nove vsedr/av-ne organizacije. Na zboru bo poroča! narodni poslanec g. Mravlje. 11 Trkov?*?! t— Ponovne volitve v Rratovsko s-klad-nico se bodo vršile v soboto 9. t. m., ker so bde prve zaradi formalnih pogrešk ovr-žone. Pri volitvah nastopita dve skupini in sicer NSZ in ZRJ Da bi se izognilo ponovnim volitvam, se je poskušalo napraviti med ob ema skupinama kompromis na ta na^in; da hi se upošteval volilni rezultat zadnjih volitev in bi bili zastopani v bra-tovski skladnici obe skupini v razmerju glasov, ki sta jih dobili pri zadnjih volitvah. Do sporazuma ni prišlo, zaradi če-^ar se bodo morale vršiti ponovne volitve. V interesu delavstva je samo obžalovati, da delavstvo tudi v najhujši dobi. v dobi redukcij in znižanja plač. ne more nastopati solidarno. To je znak. da smo še zelo daleč od konsolidacije delavskih razmer, t— Izžrebane so bile naslednje Srečka • loterije, kupljene v naši podruž- nici: 5917, 3929, 19501, 19307, 193l£v 19520. 31142. 31146, 69486. Lastniki teh srečk naj se zglasijo v podružnici v svrho izplačila. Igralcem so na razpolago tudi že nove srečke in bo žrebanje 26. itn 27 aprila. Iz Kranja r— Službeno je premeščen v Trcbinje vodnik 1. voda kranjske orožniške čete. podporočnik g. Mihajlo Mašič. Tekom štiriletnega bivanja v Kranju si je pridob i mnogo prijateljev. Svojim podrejenim je bil iskren tovariš in svetovalec. Na novem službenem mestu mu želimo vse rajboljše. Na njegovo mesto je imenm-an podporočnik g. Bori6lav Rakič, ki je prišel ?z Da-ruvara. r— Občni zbor društva hišnih posestnikov v Kranju se bo vršil danes ob 8. zve- čer v lovski sobi hotela »Stara pošta«. Razen običajnega dnevnega reda bo poročal zvezni predse znatno manjši kakor je bil določen za pno četrtletje, iz česar sledi, da smo v prvem četrtletju precej prekoračili dovoljeni kontingent, ki je znašal 5<(w tonl do-rt, znaš* 7a drugo četrtletie po odbitku one količine, za katero je bil kontingent v prvem četrtletju prekoračen, le l.lft ton. Kontingent za lesne izdelke ni bil v prvem •ctrtletju v taki meri prekoračen kakor kontingent za gradbeni les. zato ic bil novi kontingent za drugo četrtletje znizan le od 2šf' na 242 ton. Tudi drugim državam je bil kontmgent zaradi prekoračenja znižan tako Nemčiji od 37 400 na 1138 ton. Poljski od 22.21/ na 13353. Rumuniji od 11.031 na 4150 itd. Nasprotno pa je nekaterim nordijskim državam dovoljen znatno večji kontingent, ker nordijske države zaradi m niso mogle /koristiti kontingentov za I. četrtletje, la-je b;l Finriki kontingent povišan od >( t 31. Na posa- mezno uvozno dovoljenje se smejo preko iste carin ranice uvažati v teku tromesečja lesne pošiljke, dokler dovoljena količina ni izčrpana. Pošiljke lesa, ki so bile iz inozemstva direktno odpravljene v Francijo pred 5. aprilom bodri izjemoma dopuščeno k uvozu brez uvoznega dovoljenja. Kakor je bilo že napovedano, je Francija z 2. aprilom znatno povišala uvozne carine na rezan les, in sicer v debelini 2 do 35 mm od 4.50 na 12 frankov, v debelini 35—SO mm od 3.50 na 8./5 franka in v debelini preko 80 m.m od 5.25 n.a 7.50 franka. Istočasno je bil prometni davek pri uvozu lesa povišan cd 2 na 4 odstotke fakturne vrednosti. Za zaščito znamke „|užisoštajerski hssaeli" Prejeli smo: Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju je nmd 4 r m. v Celju svoj plenarni sestanek, ki so se ga udeležili delegati vseh v celjskem pododboru včlanjenih društev. Po temeljitem proučevanju gospodarskega polo/aia našega kmetijstva so ob koncu razprave soglasno sprejeli tudi sledečo resolucijo J iimelj-skem vprašanju Savinjske doline Kot bodoči gospodarji Savinjske noline, v kateri je zadnjih 50 let glavna kme;ijsk3 panogi hmeljarstvo, smatramo za svojo dolžnost, da zavzamemo o tem za ras v.iv-Ijeniskovažnem vprašanju jasno stalile. Smo poborniki moderne kmetijsko-tebrič-ne vede in prakse. Smo zato za re;omr<»-nje kmetijske provvodm je in s tem v zvt*zi za prenotrebno standardiziran je vseh onih pridelkov, ki jih izvažamo na svetovni trg. V borbi na svetovnem trgu notrebivemo svoio sCa-snnova«, dela tržaškega slovenskega skladatelja Miroslava Sancina in libretista Alberta Široka. Pri tej operi, ki jo bo dirigiral kapelnik Herzog in jo režira Trbuhovič. sn delujejo Zameji? - Kovičeva. Gorinškova, Udovičeva, Barbičeva. Sancin. Kovič. Go-rinšek in Med ven. Krstni predstavi bo prisostvoval tudi avtor. Pomlad pospešuje v za?čito vaše z zimskimi oblačili omehku-žene kože skrbno nego z Nivea-krema pronikne zaradi tega, ker vsebuje Eucerit, globoko v kožo, hrani in krepi tkivo in pospešuje delovanje staničja. Povzroča torej oni poživljajoči impulz, po Katerem pridobi koža zopet svojo naravno gladkost in napetost in s tem zopet dragocen, nežen, mladostno svež izgled. Nivea-krema: Din 5 — 22. Justin". P. Bciersdorf & Co. d. z o. z. Maribor. 64 ja zaupanje konsumentov in jih prik'cne nase. Da dobi gotovo blago na svetovnem trgu dober glas. pa traja leta in leta. Hmeljarji iz hmeljskega okoliša Celje— Vransko—Gornji grad so v letih 1890—1913 svojemu hmelju v hudem konkurenčnem ftoju in z ogromnimi inaterijainimi žrtvami pridobili pod znamko »južnoštajerski hmelj« naiboj>ši glas. Po vojni pa so v času dobre konjunkture začeli oaditi hntel) tudi po ostalih okoliših in ga. čeprav slabše kakovosti, prodajati pod znamko »južno-štajerca«, s čimer so znamki pravega savinjskega hmelja mnogo škodovali. Razširjenje" znamke »Južnoštajerski hmelj« na hmelj, pridelan izven okoliša Celje-Vran->ko-Gornji grad, bi bilo torej dvakrat krivično: škodovalo bi res dobremu glasu savinjskega hmelja, ki ga le-ta uživa na sv .ovnem trgu, nagradilo bi nezaslu^B-«v> povoine hmeljarje izvensavinjskega območja za njihovo postopanje, ki j.e kvarmu anamki »južnoštajerskega hmelja«, na drugi strani pa bi pomenila nepošteno postopanje tudi nasproti konsumentu. Prepričan, da kupi pod znamko »Južnoštajerce« on« blago, ki ga pozna iz predvojne dobe kot prvovrstno. bi bil k>:pec-pivovarnaf prevaran, ker bi dobil namesto zaželj^nega blago slabše kvalitete. Posledice tega so neizbežne. Iz teh razlogov zahtevamo, da se nnc z zakonom zaščitena znamka »južnoštajerski hmelj» uporabljati samo na hmelj, ki sc pridela v sodnih okrajih Celje—Vransko— Gornji grad. kakor je to z zakonom doio-čeno. Hmeljarjem izven savinjskega hmelj-skega okoliša pa je prosto dano. da priborijo svojemu hmelju na svetovnem, trgu dober glas pod znamko, ki ne srn/; povzročati nobene zmede in nobene zamenjave blaga. — Obrestna mera v Švici. Zaradi silne likvidnosti na švicarskem denarnem trgu in pomanjkanja možnosti za rentabilno naložbo kratkoročnih denarnih sredstev, so švicarske velebanke sklenile, da znižajo obrestno mero za hranilne vloge na kon-tokorentnih računih od 1.5 na 1°/o letno. — Nov obrtniški list. Te dni je izšla prva številka novega obrtniškega glasila »Obrtnik«. ki bo izhajalo štirinajstdnevno. Za konzorcij, ki izdaja list, je podpisan g. Lo-vro Pičman. = Takse na vozila. Z novelo k taksnemu zakonu so spremenjene tudi takse, ki se plačujejo na vozila Za prijavo prevoznih sredstev se plača ne glede na uporabo in porabnost letno: za avtomobile, avtobuse 100 Din. za motocikle brez prikolice ali p prikolico 50 Din. za vozove izvoščkov 25 Din in za biciklje 5 Din. Doslej je znaša- S klen i na je občutljiva . ViM jo varuje: Z Vašimi lepimi posklenjenimi lonci morate previdno ravnati. Malo Vima na vlažni krpi odstrani hitro in temeljito vso nesnago in daje skle-nini krasen sijaj. Vim je dovršeni, čistilni prašek, kateri nesnage ne ostrga, temveč jo razkroji in je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiši in kuhii čisti vse JVJ v'Z'! "'"H' I/, i .t!!n;iiimjti premenjene in notirajo za kg žive teže: vili 1. vrste 5—5.50 Din, II. vrste 4—!.•>'♦ Din, III. vrste 3—4 Din, krave debele 4— 4.50 Din, kiave klobasarice 2—3 Din. teleta 6—7 Din. Prasci so se prodajali po 100 — 120 Din komad. Blagovna tržišča LES 4- Ljubljanska borza (6. t. m.) Tendenca nespremenjeno silaba. Zaključena sta bila dva v a gena jelovili Temeljno v. Ekse-kutivno je bilo prodano 1 vagon sulrh desk (smreka-je.l.ka, ca 20 kub. metrov, deb. 25 mm, od 16 cm navzgor, 4 m dolžine, I. K. III., mo,nteJ franko vagon nakladalna postaja škof j a Loka po 300 Din za kub. meter. Povpraševanje je za bukovo oglje (prima in ca.nelo) in za bukova dirva (suha i.n zdrava, 1 m dolžene). 2ITO Chicago, 6. aprila. Začetni tečaji. Pšenica : za maj 55.50. za julij 58, za sept. 60.875; koruza: za ma j 35.25, za ju H i 38.50, za sept. 40.375: rž: za maj 45.75, za iulij 47. Winnipeg. 6. aprila. Začetni tečaji. P š r>-nica: za maj 61.50. za julij 63.25, za okt. 65.625. 4- Ljubljanska borza (6. t. m.) Danes je prvikrat zopet notirala pšenica. Tendenca živahna. Nudi se pšenica (slovenska postaja. po mlevski voznini, plačilo 30 d,ni): baška ekol. Sombor, 79 kg 1S5—187.50, slavonska. 78 kg po ISO—1S2.50, potiska, 80 kg po 190—192.50; moka: baška »0-franko Ljubljana, plač. 30 dni po 325—330 banatska po 335—340; koruza (slov. postaja piač. 30 dnO: baška pri mlevski voznini po 147.50—150, pri navadni voznini po 1-t2.50—155. -f Novo^adska blaeovna borza (6. t. m.). Tendenca nestalna. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, 79 kg 132.50—135; baška okolica Sombor, 78 kg 130-132.50; sred-njebaška, 79 kg 132.50—135; gornjebaška. 79/S0 kg 135—137.50; baška potiska. 79/80 Jijt 135—137.50; gornjebanatska. 79 ke 132.50—135: banaška. pariteta Vršac, 78 130—132.50. Koruza: baška, sremska in banatska 90—92: baška okolica Sombor 90—92; sremska. okolica Šid 93-95. Oves: baški. sremski. slavonski 130— 135. Ječmen: baški, sremski. 63/64 kg 127.50—132.50. Moka: baška. banatska JOr 245—250- 52 * 225—235: »o« 205—215; 180-185; >7« 150—160; >8k 92.50—97. Otrobi: baški. banatski, sremski 85— 87.50. Fižol: baški, sremski beli 240— 250- . v + Budimpeštanska termmska borza (6. t. m.) Tendenca prijazna, promet omejen. Pšenica: za maj 12.91—12.93. za junij 13.23—13.24: rž: za maj 15.88—15.90; koruza: za maj 15.05—15.10. ŽIVINA Ljubljanski živinski sejem. Na živinski 9ejem 6. t. m., ki je bi! po dogonu in kup čiii razmeroma živahen, je bilo prignanih 306 konj, 122 volov. 84 krav, 28 telet in 437 prascev za rejo. Cene so ostale neia- Turni smučarski tečaj na Staničevi koči Od 15. do 24. aprila. Kdor je že presmučal ogromne predele Julijskih Alp v pomladi na žgočem soncu v idealnih snežnih razmerah, se gotovo vrne vsako leto. Nepozabni so vtisi onih brezskrbnih, smuke in sonca polnih dni. Neznane tajnosti skrivajo globoko zasnežene planine. Koliko užitka in zadoščenja nudijo smučarju ob silnem kontrastu sonca in sence, vročine in bleska na beli snežni odeji in s prekrasnimi pogledi na zasnežene vrhove, v dolinah pa že oživlja zelena pomlad. Sama čuda za začetnika, ki še ni prejel krsta na visokogorski smučarski turi. Noči razsvetljene po luni so čiste in jasne kot dan, rnč mrke. pa vendar tajinstvene in tihe, lesketajoče v ne-broj kristalih in božanske v svoji pravljični barvi. Višek zadoščenja najde smučar tam gori na prostranih, globoko zasneženih planinah, kjer najde za svoje dil-ce idealen prostor in brzino. Sneg je na pomlad v višini nad 1500 m povsod enak, omehčan, tako da nudi naj-idealnejšo smuko. Težko pa najde neznanec pota preko njih, strmine, kotanje in vrhovi, vse brez vidnih znakov in tako zelo slično med seboj, da je orientacija kaj težavna. Udeleženci tega tečaja vežbajo prve tri dni v okolici Staničeve koče, da se priučijo smučarske tehnike v nizki drži (alpska smučarska tehnika). Smer izleta je 4. dan: iz Staničeve koče preko Kredarice okoli Triglava na Aleksandrov dom, za šmar-jetno glavo pod Hribarico na Velo polje v Vodnikovo kočo (ali iz Staničeve koče čez Rež in po Gornji Krmi na sedlo v Konjski planini v Vodnikovo kočo). 5. dan: Vodnikova koča—Jezerska Preval — okoli Ogradov na plan. v Lazu (aH čez sedlo Hribarice okoli Debelega vrha na plan. v Lazu)), planina pri Jezeru, plan. Dedno polje. plan. Ovčariia—koča pri Triglavskih jezerih. 6. dan: Vežbanje v bližnji okolici _ jg-rc — lov na lisico. 7. dan: Izlet po dolini za Kopico na Vratica. povratek na Dedno polje in čez plan. Ovčarijo v kočo. 9. dan: Odhod čez Kal na Lanševico. pod Bogat-"nom čez sedlo pod škrbino na planino Vogel in sestop r.a Bohinjsko jezero. Tura ni prenaporna tudi smer ne vodi no nevarnih pr?delih. Teren je zelo raznolik, dviga se in pada. nainižja tečka je dosežena na planini pri Jezeru 1400 m: najvišji tc*ki sta K-edarica in Kanjavec, t. j. nad 2500 m. Udeleženci vzamejo s seboj na izlet samo perilo, maže, snežna očala, ftekl<=nico. eventualno kože. Za prehrano in orenočišče je preskrbljeno. Za nrenos nrtliage so na razoolaero n^sači. od kg 5 Din —- od Mojstrane do Staničeve koče. Prtliara se ob povratku dostavi na Jesenice, kjer se lastnoročno preda lastnikom ob novratku iz Bohinja. Tečaj vodi učitelj JZSS J. Kveder. Odhod udeležencev tečaia. je 14. t. m. zjutraj iz Mojstrane. oziroma 16. t. m. zvečer. Nosači-vodniki Cakaio v hotelu Triglavu. Ostali, ki se udeležijo samo ture. morajo biti na Stan^evi koči najkasneje do nedelie 17. t. m. Odhod vseh udeležencev iz Staničeve koče je v ponedeljek zju- trai" .... A ^ Celotna oskrba s pmavnmo ie za deset dni 950 Din. za osem dni p? 790 Din. Prijave sprejema ? J. Bitenc. Stgničeva koga—Mojstrana. Slov. plan. društvo v Ljubljani in tvrdka Goreč d. d. Vsi ude^ženci tečaja se naprošajo, da pošliejo obvezne prijave. Oskrba v takem tečaju ie vezana z velikimi stroš>i za priredi tel ia ter bodo oskrbniki oskrbeli in opremili koče c prebrano. Vurinvo in koči šele na podlagi zadostnih prijav. Alnif&t »»mizarski tečaj na koči i>ri Sedmerih jezerih. Kakor je bilo že objavlje- no. se bo vršil pri koči pri Sedmerih jezerih osemdnevni alpinski smučarski tečaj pod vodstvom smučarskega učitelja g. dr. Staneta Kmeta. Oskrba stane 60) Din in 100 Din prijavnine. Okolica doline Zajezeram, Komne itd. je sedaj dobro zasnežena in nudi smučarju največji užitek. Skupen odhod iz hoteia »Zlatoroga« ob Bohinjskem jezeru 11. t. m. zjutraj preko Planine na Kraju. Povratek preko Starčeve koče v Mojstrano. Oprema smučarska, vsaj dvojno j>erilo. Po možnosti je prinesti s seboj kože morskih psov; očala (temna) neobhodno potrebna. Za prtljago so na željo na razpo^go nosači. Prijave sprejemajo: Janez Bitenc. Mojstrana. Staničeva koča m trgovina Goreč, Ljubljana, palača Kreditne banke. Smučarje, ki so namenjeni r.a Starciče^-vo kočo ali na druge ture v Triglavsko pogorje, opozarjamo, naj se zaradi nosa-čev zglasiio pri Gregorju Lahu. zaupniku SPD v Mojstrani. Le za te nosače se prevzame odgovornost. ŽSK H^rmes. Vsi športni klubi se opozarjajo, da naslavlia.jo vso poš'o na novi klubov naslov: poštni predal »Spektrum«. Ljubljana VII. Pošta, ki bi prihajala, v drvee roke. klub v bodoče ne bo pripo-zrnal. — Kolesarska sekcija poriva vse kolesarje in naproša vse ostale člane, da «a od danes naprej redno vsak dar. ob 18. udeležuje "o dela za gradnjo dirkališča. SK Re.ka. Dsnes ob 20. sestanek v Sokolskem domu na Viču, po sestanku seja. Zanesljivo! fp^i^ed^k A trn« v? bi člane in prijatelje tenisa k vpisovanju danes 7. in jutri" 8. t. m. od 16. do 19. v damski sobi kavarne Emone. Zaradi razvrstitve ur naj nihče ne zamudi prijave. Dijaštvu znižana članarina. četrtek. 7. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45-Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Krščanstvo in marksizem — 19: Italijanščina. -19.30: Srbohrvaščina. _ 20: Prenos iz ljubljanske opere. — 22.30: Napoved časa in poročila. Petek. 8. aprila. LJUBLJANA 11.30; Šolska ura: Potovanje v idrijski rudnik. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17..30: Salonski kvintet. — 18.30 Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Narodi zemlje. — 20: Sokolska ura. _ 20.30: Prenos evropskega koncerta iz Varšave. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.05: Radio-orkesler. — 1<: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos tz Varšave — 22.30: Poročila. — Lahka godba. — ZAGREB 12 30: Plošče. —17.02: Ra-dio-orkester. _ 20.30: Prenos iz Varšava. — 22.15: Lahka glasba. — PRAGA 17.05: Klavir. — 19.20: Moravsko - slovaške pe"-nii. — 20: Koncert terceta pihal. — 20.30: Prenos iz Varšave. — 22.30: Plošče. - -BRNO 17.05: Koncert iz Prage. — 20: Mešan program. — 20.30: Prenos iz Varšave. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 12.40: Plošče. — 15.15: Mladinski koncert. — 1": Orkester. _ 19.30: Kmečka glasba. — 20.30: Koncert iz Varšave. — 22.25: Lahka glasba. — BERLIN 20: Literaren program. — 21.15: Opera. — Plesna glasba. — KoNIGSBERG 16.30: Koncert iz Lipskega.. — 20: Operm orkester. _ 21.15: Prenos iz Berlina. — MUHLACKER 17: Popoldanski koncert — 20: Lahka glasba. _ 21: Anekdote. — 21 15: Simfoničen koncert. — 22.45 Ilavdnn-ve klavirske skladbe. _ 23.10:: Plesna alasba. — BUDIMPEŠTA 17: Orkester. - Sposobne zastopnike i za Ljubljano, Maribor in Celje, z referencami, IŠČEMO. Ponudbe na tovarno sira Modlv, Končanica, Savska banov. 4569 f Iz življenja Profesor Ostvvald t Plavajoče trdnjave V svoji vili »Energiji« v Grossbothenu pri Lipskem je umrl 79-letni fizik Viljem Cstwald, znani ustvaritelj »energetičnega svetovnega nazora«. Viljem Ostwald, ki se je rodil kot sin sodarja v Eigi. je z 28. letom bil že redni profesor za fiziko na politehniki v rojstnem mestu, šest let pozneje pa profesor f'zikalne kemije in ravnatelj fizikalno kemičnega instituta na univerzi v Lipskem. 1906 se je odrekel poklicu univerzitetnega profesorja samo zato, da se je mogel z vso intenzivnostjo posvetiti svojim študijam. Temelj njegovega dela je bil Mayerjev zakon, da energija biva, se ohranja in se ne izgublja. Ker ne more nastati iz niča, se tudi ne more izgubiti v nič. Vsota energij v vsemirju je potemtakem vedno enaka. Snovi, iz katerih je naš planet in dragi svetovi, so zgolj relativno trajne oblike energije, ki se pač preobraža. ne pa izgublja, n. pr. kakor voda. ki dere iz gora v dolino. Pri tej spremembi nastane neka toplota, ki se ne da nikoli spremeniti v druge koristne oblike energije. Iz tega spoznanja sledi drugo: če ostane vsemir prepuščen svojemu normalnemu razvoju, se bo toplotna energiia na račun drugih vrst energije pomnožila in po preteku eo-nov bo v vsemirju ostaja samo nekakšna enakomerna temperatura. Kpr ne bo več izžarevala ter se ne bo mogla pretvoriti v druge oblike, bo konec sveta, enakomeren toplo*ni kaos, ki bo izključeval vsak kemičen in fiz;kalen pojav. Spoznanje, da je energija bistvo sveta, je razširil Ostwald tudi v etično pojmovanje življenja. Nadomestil je Kantov kategorični imperativ s svoji"! energetičnim imperativom: Ne trati energije!" Smisel ž vlienja je bil po njegovi sodbi v položaju. ki omogoča vsakemu posamezniku porabiti največjo množino energije za stvari. ki ga veselilo, najmanjšo pa za tiste, ki ga žalosJe Te .deje so imele svoje čase po svetu mnorro pristašev. 1909 je Ostwald prejel Nobelovo nagra- do za svoje življenjsko delo o barvah. Temu vprašanju se je posvečal že od rane mladosti, vendar so postala njegova odkritja epohalna šele pred dobrimi dvajsetimi leti. Ostwaldovi izsledki v tej smeri so omogočili industriji proizvajati barve Prof. Viljem Ostvvald v takšni pestrosti in lepoti, kakor je bilo dotlej nemogoče. (G'ej »Najlepše barve« v tedenski reviji »življenje in svet« št. 10. od 6. marca t. 1.) Kot miselni borec je bil Ostwald pristaš Haecklove filozofije in je tudi privzel ter izpopolnil njegove teorije o monističnem svetovnem nazoru. Bil je predsednik nemške monistične zveze. Brez ptic bi bilo življenje nemogoče Sedem let brez ptic bi zadostovalo za uničenje človeškega rodu, je izračunala neka naravoslovka. To se zdi neverjetno, a razlaga je zelo preprosta, žuželke spadajo med najhujše sovražnike človeškega rodu, vse živijo od rastlinskih in živalskih snovi in se grozovito množijo. Iz enega samega para koloradskega hrošča se n. pr. v teku enega samega poletja izleže 60 milijonov potomcev Edina učinkovita obramba proti temu nezaslišanemu razmnoževanju pa so ptice, ce oi ne bilo ptic, bi žuželke kmalu pokončale ves krompir, vse žito in vse kulturne rastline sploh/od katerih živijo ljudje in niib živina. Sicer pa ne pokončujejo ptice samo žuželk. temveč pobijajo tudi miši in podgane. V gnezdu neke sove so našli 20 mrtvih podgan, v nekem drugem gnezdu trupla 52 miši. Postovka požre v mesecu dni povprečno 100 miši. Naseljenci na Novem Zelandu so pred nedavnim nazorno občutili, kakšne važnosti so ptice. Pobijali so jih nekaj časa na tisoče. Kmalu potem so se pojavile na po)j;h neznanske množine gosenic, ki so uničile letino. Eilo jih je toliko, da so morali ustaviti železniški promet, ker so postale tračnice od njih spolzke in neuporabne. Ljudem ni preostalo drugega, negro da so naročili z Angleškem tisoče in t;soče vrabcev. Ti so se v novi domovini krra'u razmnožili in so pokončali gosenice, človek skrbi torej samo za lastni obstanek, če skrbi za ohrano ptic. Skupina ameriških bojnih ladij v Tihem oceanu pod vodstvom ladje ..-Lexington« Samomorilec - glavni dobitek loterij e Tars5ses3 v Lcndoau Odisejeva palača najdena? Izkopavanja na jonskem otoku Tiaki potrjujejo domneve grškega starinoslovca prof. Kyparissisa. da je ta otok mogoče smatrati za domovino Odiseja, ki jo Homer opeva pod imenom Itaka. Vodja britske arheološke odprave Heart-ki je svojčas raziskoval Tiako. pri-občuje v atenskem listu »Hestia« članek, r katerem piše. da je docela verjetno, da s:a Tiaki in Itaka identična otoka. Na severu otoka, v Pilikati, v iami Polisa in v Pizodetu. na jugu so odkrili arheologi mikenske razvaline. Lončeno posodje, ki se ie našlo ob tei priliki, predstavlja tri s edeče dobe od 1400 do J 000 pr. Kr. Posebno najdbe v Pilikati kažejo, da je bilo to ozemlje za trojanske vojne obljudeno. Nadalje so dani dokazi, da so se nekoč na najvišjih točkah otoka dvigale visoke stavbe, sezidane iz velikih kvadrov. Ni dvoma, da gre za nekdanje ljudske naselbine. če se upošteva dejstvo, da je bilo to ozemlje kakor ustvarjeno za mikensko Akropolo in da smatrajo mnogi raziskovalci za verjetno, da so vladarji otoka tukaj ime!i svojo prestolnico, ni mogoče dvomiti, da so ra.zvaline v Pilikati dejanski ostanki Odisejeve palače. V jami Po-lis so našli nr, dnu vode več mikenskih vaz, ki izvirajo iz dobe 1200 do 1050 pr. Kr. Lahko se domneva, da je bilo tukaj grobišče prebivalcev Itake. _ Zedinjene države imajo novo senzacijo. N" Rochcstru blizu New Yorka so zgradili "'jvi most če/ reko Jennesie. Skupina podjetnih pustolovcev je takoj razpisali v-liko loterijo z nagradami za odgovor na vprašanje: »Kdo se bo kot prvi sami morilec vrgel s tega mosta v vodo.« Udeleženci loterije morajo seveda kupiti srečko in odgovoriti na vprašanje o »starosti, spolu in posebnih znamenjih samomorilca«. Razen tega obstoji še »dodatno vprašanje« o dnevu samomora. Avtor najboljšega odgovora bo dobil prvo nagrado v znesku 25.000 dolarjev. Ostali udeleženci bodo tekmov ili za manjše nagrade v znesku od enega in do 5000 dolarjev. Njih število znaša več sto. Srečke »loterije smrti« stanejo samo 30 centov in ne prodajajo po križiščih. Loterija je zelo razburila oblasti. Državni pravdnik je objavil svoje pomisleke v dnevnem tisku. Izvaja dobesedno: »Prav lahko bomo doživeli, da bo katerikoli pohlepni udeleženec loterije vrgel ponoči z mosta popolnoma nedolžno žrtev.' Loteriia je zelo nedostojno in za splošno varnost neprimerno podjetje, ker naravnost pr>d/i-ga morilce izvršiti zločin. Recimo, da bo morilec prirediteljem vnaprej sporočil starost, spol in osebna znamenja določenega nesrečneža. Ko pride domenjeni dan. bo svojo žrtev pahnil v vodo, uprizoril samomor in na ta način zaslužil 25.000 dolarjev. Kateri poklicni zločinec bo lahko kljuboval slidni skušnjavi? Z mirno vestjo lahko trdim, da se bodo neštevilni <*cntle-mem z veseljem oprijeli te prilike, "da bi pri.š't do lahkega zaslužka. Saj smo doživeli neštevilo napadov in umorov, ki so vrgli samo nekoliko sto dolarjev »dobička«. To pismo jc z^lo razburilo Mestna uprava je poslala na mos stražnikov, ki pazijo podnevi in pon< iln javnost. oddelek A z ameriške razmere je značilno, da se ni s o smatrale oblasti za upravičene prepove-»loterijo smrti«. Raznašalci dnevnih dati listov slej ko prej prodajajo -»srečke« 50 centov po rochesterskih ulicah. Prireditelji so jako zadovoljni s pism >m državnega pravdnika. Povečalo jc zanimanje za loterijo. Kupci srečk so zdaj prepričani, da se bo vršilo »žr-banjc« v popolnem redu. Če je most zastražen, bo treba čakati na prvega resnega samomorilca, ki bo utegnil uiti stražnikom. Izključeno je. da bi fc dogodilo pod temi razmerami na zastraženem mostu katerokoli sleparstvo... Železnica v Vatikanu Od leve proti desni: angleški ministrski predsednik Mac Donald. francoski ministrski predsednik Tardieu in angleški vnanji minister sir J. Simon BrfamJov spomenik v Cocherelu Občinski svet občin Houlbec in Coche-rel je soglasno sklenil postaviti pokojnemu Aristidu Briandu spomenik v občini Cocherel. kier je imel Briand posestvo in kjer ga bodo prihodnje dni poicžili k do-konč n e-m u poč i i Icu. Vatikansko mesto je dobilo svojo železnico. Gradili so jo razmeroma dolgo, ker so se morali ozirati na zgodovinske in umetnostne posebnosti Vatikana. Slika kaže prvo lokomotivo, ki vozi skozi vrata v Vatikansko mesto r>rar;oceiia pr sprega V bolgarskem mestecu Panagjurišču. kjer je sedež bolgarrke industrije za preproga, so nedavno dovršili preprogo, za katero so porabili SCO kg volne, šestnajst parov ženskih rok je delalo dve leti nepretrgoma na tem izdelku. Panagjurišče je tako majhen kraj. da n;so mogli preproge po dovršenem delu nikjer razstaviti, ker nimajo primernih prostorov. Zato so slednjič pospravili pritličje v gledališču in v njem razstavili dragoceni izdelek ženskih rok. Prepro-go je naročil neki Američan. Ki je plačal zanjo 800 000 levov. Ne odlašajte tudi Vi. — čas je za nabavo pomladanske obleke, površnika ali treneh-coata. — Naš atelje Vas obleče elegantno in najceneje. To niso aprilske šaie Kakor vsako leto so se tudi letos 1. aprila novinarji malo pozabavali s svojimi listi in čitatelji. To pot je bilo sicer tem neresnim zadevam po vsem svetu odmerjeno z-elo milo prostora, toda kot spomin na_ lepe nekdanje čase so vendar povsod našle prav hvaležno publiko in vzbudile dovolj veselih komentarjev. Sedaj, ko je kritični datum že dovolj za nami, pa lahko brez nevarnosti za morebitne dvome navedemo nekaj zanimivosti, ki bi jih 1. aprila kar gotovo smatrali za aprilske potegavščine. Vzem tmo I eodora Robertsa iz New Yorka. ki si je z glavobolom služil vsak-danj-i kruh. Vseučiliška klinika v lilionoisu je sprejela moža v služibo z 200 dolarji mesečnih prejemkov in pravico do pokojnine, ker je imel med mnogimi prosilci naj-bo j trdovraten glavobol s katerim se ie zael pač najbolj pripraven kot objekt za znanstvena raziskovanja o migreni. Po polletni »plodonosni« praksi je Robertsa nehala boleti glava in je izgubil službo. °oz-neje ga je seveda še bolela glava toda le sem in tja, kadar se je spomnil kako »prnetno« mu je bdo na svetu, ko je imel dobro službo in pokojnino Prav tako aprilska se zdi zgodba nekdanjega evropskega kralja, ki se zdaj preživlja no Nemčiji kot lastnik maihnega potujočega zverinjaka. Mož je nemški državljan in ima sedaj meščansko ime — Oton \V'tte. Leto dni pred voino je križa-ril po Balkanu, kjer ga je končno zaneslo v Turčijo. Vstopil je v armado in postal kmalu major. Ker je bil nekako preveč podoben takratnemu kandidatu za albanski prestol, turškemu princu Halinu Edd;-nu, ga je zmotilo, da je poskusil 6vojo srečo v njegovem imenu. Sreča mu je bfa naklonjena in dne 15. februarja 1913 je bil res proglašen za albanskega kralja. Kraljevsko vlogo je igral samo pet dni, ker so ga nato razkrinkali in je moral k.ir čez noč pobrati šila m kopita. Razen lepih spominov na svoje gostovanje v Albaniji je« rešil za vsakdanje življenje samo še naziv bivšega albanskega kralja, ki so mu ga v Nemčiji tudi po vojni že parkrat priznala obiastva. Malo verjetna je n. pr. tudi »godba o Američanu, ki je imel sam svoj nagrobni govor. Tega seveda ni dosegel s pomočjo čudeža a H nenaravnih zakonov, temveč z moderno tehniko. James Binitu iz Virgi-nije — ki so ga vsi poznali kot čudaka — se je polagoma spri z vso rodbino m je dal pred smrtjo svojo zadnio volio sprejeti na zvočni trak. Po njegovih navodilih so ga upepelili v temnem krema? ori ju Na platnu izza upepelišča se je pokaza'a slika o njem, ko se v postelji vzravna in prične gov-criti. Pogrebcem je dejal, da je imel s svojo družino malo veselja na svetu, zaradi česar se je odločil da bo svoie orem.oženje zapustil v dobrodelne namene. Sinu je v oporoki namenil cela dva dolarja z dob rim naukom, na i se noboliša preden ne bo prepozno Ostalim sorod-ikom je zapustil po en dolar — brez komentarja .. . Najbolj neverjetne pa se zde med ljudmi težnje za ra^na združenja ki nrav za prav nimajo pravega pomena in zbirajo večino- ma zakrknjen- čudake. Tako imajo v Barceloni klub »N ietove barke«, čigar član lahko postane s.inio oseba, ki ima" im-t po živali. Klub prireja redno vsak mesec bogato pojedino, po jedi ob;ščejo udeleženci korporativno velik zoološki vrt in obdarujejo tamkaj svoje »soimer.jak"« s pn-b oljski. Potem pa v Ameriki! Prav svojevrsten je »klub 7. ure«, kjer so včlanjeni lji.d e. ki stanujejo v Filadelfiji, opravljajo pa poklicni pose! v New Vorku in morajo dnevno 5 ur presedati v železniških vagonih. Manj zani:nainja je za »klub tujih ptic«, v katerega sprejemajo samo osebe, k;'imajo že pred 1016 zasluge v zrakoplovstvu. V Carigradu so pred leti ustanovili »klub debelih«, kjer mora vsak član tehtati najmanj 150 kg. Ta čudaški klub ie hotel nedavno na turnejo v inozemstvo, za kar je po indiskredji zvedela tudi širša javnost. Posledica je bda. da se ie pričela •/ listih živahna kampanja proti nameravan -mu izletu. češ da bi ti debeluhi za desetletja kompromitirali turški narod. Spor dosedaj še ni poravnan. Takšnih in sličivh primerov bi lahko navedli še dolgo vrsto. Malokomu je n. pr. znano, da teče po severni Neb ras k i bon-bonska reka, ki ima sladkasto vodo Še manj vemo za profesorja Kellogga na univerzi Indiani v Chicagu. ki vzgaja opico po človeškem vzorcu, da bi vidf uspehi se dajo doseči. Po vsem r mo priznati, da presega resmica fantazije. Dobrih aprilskih šal je bilo že mnogo: toda dosedaj še nismo slišali nobene. ki bi je morda doma a'i nekje na svetu resnica ne spravila ob učinek. 'I kakšni -•:n more-vs- meje Zastarela postava Angleški sodniki uživajo široko prostost. Njih odloki večkrat nasprotujejo zdaj veljavnim postavam in kažejo nova. času primernejša pota. To velja predvsem za primere, ki imajo širši načelni pomen. Sodnik Mac Cardv v tovarniškem mestu Leedsu je moral sklepati o jsodi več zaradi splava ovadenih zakonskih in nezakonskih mater. Rekel j»m je: »Prišli »te na zatožno klop, ker zahteva tako pred 70 leti razglašen zakon. Naši pravni nazori so se m°d tem temeljito spremenili. Odkrito priznam, da je zakon zastarel m mora biti spremenjen. V sedanji obliki prej škoduje kakor koristi.« Sodnik je oprostil vse obtoženke. Med njimi je bila žena nekega delavca, mati 7 otrok, ki zaradi velike ravščine ni marala imeti še osmega. Sodnik ji je pripomnil: »V slučajih kot vaš bi morai predvideti zakom obvezni splav. Deset odst. vseh na Angleškem rojenih otrok ne dosega povprečne zdravstvene in duševne višine. Qbso;erni so vnaprej na jetiko in blaznost. Zastarela postava ščiti nevednost in n a zadnja štvo. Zahteva vedno nce žrtve. Kot sodnik moram dvigniti glas in posvariti javnost. Zastareli predsodki ogrožajo zdravo bodočnost in po nepotrebnem množijo gorje. Finska je spet mokra Torek, 5. aprila, js bil za finsko republiko praznik posebne vrste. Ta dan je namreč vzela država slovo od »suhega« režima alkoholne prepovedi, proti kateremu se je izreklo ljudstvo v decembrskih volitvah lanskega leta. Ta dogodek so proslavili Finci z velikim veseljem, že nekaj dni pred dejansko uvedbo alkoholnega režima so prispele v finske luke ladje z ogromnimi tovori žganja in vina. Razpe-čevalci so pač računali s tem. da bodo mnogo zaslužili, ker bo povpraševanje po pijači prve dni velikansko. Niso se motili. Finska si je privoščila alkohola kakor drugače le na Silvestrovo. Vsa zabavišča so napovedala za rečeni dan slavnostne predstave. Celo poletni lokali, ki se odpro šele 1. maja. so ponujali gostom svoje usluge in so točili žganje in pivo. Finsko časopisje seveda ni zamudilo prilike, da opomni ljudi na resnosti današnjega časa in jim predeči nesmiselnost potrate denarja in zdravja. Moderen župnik Ves London govori ta čas o procesu proti župniku Davidsonu. ki je vodil kot varuh padlih deklet s svojimi varovankami zeio frivolno življenje Obravnava spravlja zelo zanimive stvari na dan. n. pr. to, da je bil Davidson prej igralec in je igral med drugim v r-Charlevevi teti«. Pred sodniki pa si zna čuvati svoj mir in svoje dostojanstvo ter izjavlja, da je mogel v svojem področju uspešno delovati samo »z modernim živlienierr brez pretirane sramežljivosti«. Zadnjo nedeljo je župnik opravil mašo ir pridigoval v svoji cerkvi, kakor da se nič ne dogaja. Cerkev je bila do zadniega kotička napolnjena in na cesti je stal ce! pavk avtomobilov, ki so se pripeljali deloma od daleč k tej pridigi. Letalska nesreča Rosenheim pri Monakovem je bil prizorišče strašne letalske nesreče. Znani športni letalec in publicist Oton Huber je z lahkim letalom strmoglavil nad rodno hišo. Huber je bil takoj mrtev, prav tako tudi njegov spremljevalec inž. M. Osvvald ANEKDOTA Pravkar umrli prof. Ostwald se je 1SK0 oženil s Heleno v. Reyer. Ostvvald je povedal to profesorju Oettingenu, ki je vzkliknil: »Za božjo voljo! Kaj pa ste storili] Kako hočete z dohodki asistenta vzdrževati ženo?« Ostwald je odvrnil: »Gospod profesor, drugače ni več šlo, kajti dama me je preveč motila pri mojem delu.« la tega zakona se je rodilo Ostvvaldu 5 otrok, trije sinovi in dve hčeri. Najstareiši sin Vsak dan ena Odnrava za rešitev Fawcetta Ameriški raziskovalec La Marche. ki se ie nedavno vrnil z ekspedicije v notranjost Brazilije, pot.riuie vesti, da je angleški polkovnik Fawcet še živ Indijanci ga imajo ujetega ker so uverieni da pomeni njegova navzočnost pri njih srečo, švicarski raziskovalec Ratin je po tem sporočilu takoj sestavil posebno odpravo, ki je že te dni odrinila na pot da reši Favvcetta iz sužnjosti v brazilskem pragozdu. »Ne pozabi mi prinesti prihodnjič semen za moj vrt!« Michel Zevaco: Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Ko ie Bertille stopila na pomol, smo videli Jehana vsega za-maknjenega. Ta zamaknjenost se je Spremenila v bolestno strme-nje kakor hitro je dekle povabilo kralja, naj stopi v hišo. btrmenje se je polagoma umaknilo gnevu, slepemu gnevu, ki je zmozen vsakršnega brezumja. „ . , Neznanec, ki ga je še vedno opazoval, je kar čakal kdaj bo plan,I na pomol in se vrgel na kralja, da ga zadavi ali zakolje. In kdo ve, ali ga ni mikalo, da bi z njim vred ubil tudi dekle! A gotovo se je premislil. Ali pa morda ni več premišljeval in je vodila vse njegovo ravnanje samo blaznost. Besno je porinil mec v nožnico, prekrižal roke na širokih prsih in mahoma udaril v rezek. divji grohot: . . . r »Le noter, sire! Dobro došli pri plemeniti gospodični BertiJji ^augiški; sai slišite, da je bila že obupala nad srečo katero ste ji namenih... Le noter, njena deviška sobica vam je odprta! Zaston so spuščeni! Le noter, sire, gospodična se je slovesno pripravila na žrtev lutbezni!« , , . Henrik se je že ob ><-vih besedah obrnil m osuplo pomislil: Da vidimo, koliko se upa! Bertilja, bleda kakor mrlič, je strmela v razjarjenca s pogledom polnim bolestnega očitanja, ki se je pa kmalu izpremenilo v nežnost in sočutje. A blazjnež je z grmečim glasom nadaljeval: »Hoj, vraga, res smejati se moram tej burki! Tak smejte se tudi vi, gospodična, sineite se, veličanstvo! Smejte se norcu, ki je mislil, da brani čisto in nedolžno dekle, m se ni obotavljal z mečem v roki stopiti kraliu na pot! Smejta se bedaku, ki ni vedel, da neaolzna deklica kar drhti od nestrpnosti, da bi padla kronanemu petelinu v naročje!« .. , Henrik, kakor da ni slišal tega divjega posmeha, se je obrnil K neznancu in vzkliknil s svojo običajno, veselo priljudnostjo: »Pozdravlien, Pardaillan, pozdravljen! Ni moja krivda, da se tako redko srečava. A zato je najino srečanje vselej dogodek »Vaše veličanstvo ve. da sem mu vdan. naj bom blizu au daleč.« »Vem, Pardaillan,« je mehko rekel Henrik. »A vendar me preveč zanemarjate, prijatelj.« Pardaillan — zakaj on je bil — se je naklonil, ne da b. odgovoril. v . , .. . , »Ker je že taka navada, da mi pri vsakem srečanju storite kako uslugo, storite mi jo tudi nocoj.« »Slušam, sire.« Henrik se je vzravnal in z zaničljivlm pogledom pokazal na mladeniča: . »Pazite na tega mladega človeka ... Bogme da sem ga bil ze pozabil, a kakor je videti, mu je samemu do tega, da se to ne zgo- di. Varujte mi ga kakor zrenico v svojem očesu.« Ko je Jehan začul to povelje, se je vzravnal in s iskrečim se pogledom premeril moža, ki mu je kralj toliko zaupal in katerega je imel v takih čislih. Zato so se pa Bertilline oči mahoma napolnile s strahom in prošnjo. . Vitez de Pardaillan je odvrnil s čudovito mirnostjo, kakor da si ne bi mislil ničesar posebnega: »Varujem naj ga, sire? To je lahka reč...« Jehan se je zaničljivo namrdnil. V obupu, ki bi bil ganil vsakega drugega Ijubosumneža, je Bertille sklenila svoje bele roke. »Ali,« je mirno nadaljeval Pardaillan, »do sodnega dne vendarle ne morem paziti nanj. Ali smem vprašati, veličanstvo, kaj naj napravim z njim?« »V Louvre ga pelji in ga predaj kapetann moje straže...« »To ie preprosta reč... In kaj se bo nato zgodilo z njim^« »Ostalo naj vas ne skrbi,« je oblastno rekel Henrik. »I o je krvnikov posel.« Jehan se ie izzivalno vzravnal. Bertille je omahnila. »Krvnikov posel! O, vraga!« je z dozdevno malomarnostjo nadaljeval Pardaillan. »Ubogi mladi človek!« Henrik IV. je gotovo že davno poznal čudnega moža, ki se je upal tako pikro in neprisiljeno govoriti z n.-m, kakor d^ ne bi bil kralj. , , ,. »Nu, Pardaillan,« je vzlkliknil bolj nejevoljno kakor srdito, »alt mislite ubogati ali ne?« _ KAJ BO TEGA DNE* Pričetek žrebanja novega, 24. kola drž. razredne A je tudi mogoče, da napolnite tega dne svojo listnico s tisočaki, ako takoj kupite svojo srečko pri posebno srečni kolekturi iflerntes d & do Jelačičev trg it. 6, Zagreb, Pod zidom 6. Cela Din 200.—, polovica Din 100.—, četrtina Din 50.—. SREČKO lahko naročite z navadno dopisnico, ki jo naslovite na poštni predal 111. Iščite pri Vašem čevljarju PfiliMR-OKlVIA gumi podplate, ker so trpežnejši in cenejši kot usnje. Za črni in rujavi čevelj. PRODAM, 400 kg jelkovega po 12 Din, 200 kg cvetličnega po 15 Din kg, točenega, garantiran pitanec. Franko postaja Dobre-polje — JOŽE MEGLEN, Potiskavec št. 3, pošta Struge na Dolenjskem. Drav. banov. Zadruga »RIBAR« v Splitu daje na licitacijo vse ribe ki sc ulove z I časa od 1. maja do 31. decembra L 1., a za sledeče ribe vseh velikosti: morske lipane (Mugil cephalus, Meerasche), jegulje (Anguilla vuis., Iilankaale). Licitaciia se bo vršila v prostorih uprave zadruge na Pro-s;<: Vranskega jezera dne 24. aprila t. 1. ob 10. uri. Po-oji licitacije se dobe pri Upravi zadruge v Splitu, bum-porna ulica.br. 2, od S. do 12. in od 15. do 17. ure (zveplena ko- 1» : pritličje). Pismene ponudbe naj se naslovijo na upravo zadruge, Fro-f kn, T-ošta Betina, najdalje do 22. aprila t. 1. IUBAR" zadruga uk. s. o. j. v Splitu* nozorilo* Gg. licitanti se opozarjajo, da gre vsak dan pa-• ■ 4 ob " popoldne iz Šibemka v Pirovac, kamor dospe^ob 4 samostojen operater, retušer za negativ in pozitiv, speci-jalist v prekrivanju in urisavanju ozadij na negativ in v izpraskanju negativov, vešč laborantskega posla, kopiranja, povečavanja itd., ki se je izučil na Dunaju in ima od tam spričevalo, IŠČE primerno mesto. Cenjene ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ihca pod »Br. 29914«. Izrežite, izpolnite in nam takoj pošljite —-- NAROČILNICA. Glavni kolekturi državne razredne loterije HERMES D. D., Zagreb, pošt. pret. 111. Za 1. razred 24. kola drž. razredne loterije naročam s tem: . komadov celih srečk po 200 Din. komadov polovic srečk po 100 Din. komadov četrtink srečk po 50 Din. Nakupno ceno teh srečk, skupaj........... Din sem vam nakazal po poštni nakaznici. Izvolite mi po vsakem žrebanju poslati uradno listo o žrebanju. Točen naslov ------------------------------------------------------------------— $f€oristne leffjfge Največja zBirka najlepših ljubavnih Oglasi v „Jiatrn" imajo uri. Vsegamogočni je poklical k sebi med svoje krilatce našega ljubljenčka, sinčka in bratca Telefon 2059 PREMOO suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S pisem.........^in 12 Bon ton ali knjiga o lepem vedenju Dm 10 Nemško - slovenski in slovensko- nemški slovar...... Hitri računar........ Veliki vsevedež....... Voščilna knjižica ....... Velika kuharska knjiga .... Velika sanjska knjiga..... Zahtevajte naš veliki ilustrovani brezplačni katalog »Knjiga«! 4566 Pucka Nakladna Knjižara Zagreb II, Radišina ul. 17. re na Tvrdka Iv. Schumi j Dolenjska cesta, nudi (lepa suha drva in j prvovrsten premog učenca 4« razreda osnovne šole ki je izdihnil sinoči ob 23. uri po težki, dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere ter izročil svojo blago dušo Najvišjemu. Spremimo ga v četrtek ob 16. uri iz hiše žalosti k večnemu počitku na župno pokopališče v šmartnem pri Kranju. Stražišče, dne 6. aprila 1932. Kurja očesa Najboljše sredstvo proE kurjim" »Sestro »Claven >e ma»1 Žalnir^. -odbini SchiSfrer — KniSic. 4559 Dobite » t«ka.rnah. droge njab »U oaravnoft n tvor lice Id davneea *ladiW<. >uv»}t* w t>«o»rwibl If M. Hrniak m lekarnar — Sisak Din 20 Din 20 Din 20 Din 10 Din 35 Din 25 Edina slovenska tedenska revij«, Življenje in svet«. ~ Posamezna tevilka 2.— Din. Izredna pomladanska prodaja. DRUŽBA COMMERCE, Tavčarjeva 2, prvo nadstropje, prodaja: Švicarski etamin enobarven Din 14 Francoska svila perilna . . Din 13 Češki cefirji za moške srajce.......Din 13 Angl. poplin za moške srajce Din 19 Angl. poplin za dam. perilo Din 16 Francoski krepdešin, svilen, barvast......Din 55 Krepdešin, težak, enobarven, v različnih barvah . . . Din Angl. kamgarni za moške obleke od Din 175 do Din in vse drugo blago po znanih najnižjih cenah! 40,2 Pridite in prepričajte se! MICI MIKVš javlja v lastnem kakor tudi v imenu vseh sorodnikov, prijateljev in znLicev žalostno vest, da je njeu angelsko dobri soprog, gospod JOSIP MIKUŠ posestnik in gostilničar v Donački gori dne 5. aprila, v starosti 41 let, po mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 7. aprila ob 3. uri popoldne na domače pokopališče pri sv. Juriju. Dragega pokojnika priporočam v blag spomin, Dona*ka gora, dne 5. aprila 1932. 4rwl > JUTRO* 2£. 80 3 Četrtek, 7. IV. 1M32 Cene malim oglasom Ženitve In dopisovanja vsaka beseda Dm Z.— ter enkratna pristojbina ta Šifro ali » dajanje naslova Dm 5.—\ Oglasi trgovskega te reklamnega značaja: vsaka beseda Dm i.—. Po Din l.— za besedo m zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, mV najem«. »Posest«, »Lokalu, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živalic, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« bt »Zaslužek«, če te z oglasom nudi zaslužek, oziroma^ če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5._ za šifro ali za dajan ie naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseuo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo DO 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10._. pri oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu ohenem g naročilom. Potniki LStanovanje Avto^rnofh Stanovanja Lokali Prodam Sobo odda Glasbila V najem Dopisi Konditorja oziroma veščo kuharico za tople is rnrzib močaalo jedi, sprejme takoj večji -estaurant s celoletnim ob ratom. Naslov pove »g! a«, oddelek »Jutra«. 10247-1 Gospodična z večletno odvetniško pisarniško prakso, va li mesta. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Marljiva«. 10164-2 Mizarji Najcenejše m najboljše KUbolepljen* vezane plošče SperpUtteD) dobit« na sklališču wvarne »Ukini«. Sušak Ljubljana. Dunajska a. 31 ivorišče Pošilja se na IpžhIo v vsak' množi □1. Zatnevajt« e*»naik. 129 6 Enostan. hišico kupim ali vzamem v najem v bližini Ljubljane. Vselitev julija t. 1. Nislov v oglasnem oddelku Jutra 10196-2(' Gostilno na prometnem kraju vzame v najem zakonski par brez otrok. Ponudbe pod šifro »Prometna gostilna« na oglasni oddelek Jutra. 10305-17 Opremljeno sobo s posebnim vbodom m par ketom oddam takoj bolj šemu »talnemu sospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10255-23 Ku;o» išče mesu) potnika. plača za vsako besedo 50 par; za dajanje Dfl«lova »li za šifro 3 Djo. — Kdor sprej-eroa paznike, plača besed« po 1 Din; t« dajanj« naslova ali r\ Šifro p* 5 Drn. (5) i -a k* D-st-da 1 D'n. ta lajanje naslova aH S'fro pa 5 r>:n. (30N Vrtnar i^neen v v s e b panorah vrtnarstva, že nad 35 let pri obrti, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10144-2 Enonadstropno hišo z 2 trisobnimi in en'm dvosob. -'anovanjem. ko- Gospoda Odvetniškega koncipiienta z nekaj prakse, sprejme takoj odvetnik. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »101«. 10134-1 Učenca za trgovino z mešanim b'agom sprejme M:rko Langus. Vurberg. 9860-1 VsaRa OHJ^.U 1 On; w da;«.nj» naslov« ali za 4ifm i« 5 Din. (27; Špecerij. trgovino v centru mesta Celja oddam v na/pm. Cenjene ponudbe na podružnic« Jutra v Celju pod značko »Trgovina«. 10331-17 Slike za legitimacije 1obiš v 10 minutah pri fo'-o Joško Smtic. Marijin trg 8 vogal \Vcwfove ulic* št. 1. Velika šupa z opeko krita in velika baraka sta ugodno naprodaj ob Dunajski cesti, s predpra-vico do nakopa zemljišča Vprašati v Društvu posestnikov, Salendrova 6. 102»4 6 Angl. buldog, upim. Ponudbe na -idelek »Jutra« ».>.1 Trgovski potnik dobrih vpeljan na teritoriju Srbije Macedomje. bi prev-zel zastopstvo kake tovarne, proti proviziji. — ponudbe na oglasni zavod A orna Oompanv. Ljuh.iana pod šifro »Uveden«. 10271-5 Šofer kovač, deloma tudi mehanik z desetmesečno prakso, trezen in kavcije zmoten, išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen«. 9675-2 Gospoda sprejmem v sredini mosta na stanovanje s hrano ali brez. Naslov oove oirlasni oddelek »Jutra«. 10243-23 Franc Euian splošno krovstvo Ljubljana. Galjevica št. 9 se priporoča za vsa v t« stroko spadajoča dela. _. Proračuni in popravilo starih streh. 8S67^0 Hišico z vrtom v Radečah ali v bližini kupim v ceni do 40.000 Din. Naslov pove ogU^ni oddelek »Jutra«. 10:504-20 Pes volčjak z dolgo verigo, se je za tekel. Lastnik naj se zgla. -i pri Bergmanu v Ljubljani. Poljanska cesta S5. Vsaka b«**Vn; za da.j*jij« naslova aH ta šifro pa 6 Din. (31) Posteljo z žimnico nočno omarico, umivalnik in tnalo Ltitzovo peč prodam. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra«. 10179-6 Opremlieno sobo z elektriko in parketom, v sredini mesta takoj od dam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 10:56-23 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme do 15. t. m. salon Dobaj. Maribor, Gosposka ul. 38. Manjšo viio ali stavbno parcelo kupim Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Suho«. Tri sob. stanovanje krasno, s kopalnico in pri-tiklinanvi. v vilj za Bf-ži-gradom oddam z junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 102H6-21 Trg. poslovodja z daljšo prakso, popolnoma vešč v vseh panogah, kavcije jn garancije zmožen. želi prpmeniti si rož bo. Geni. ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožnost«. 10369-2 »saka Dest-la 1 Di.n: za lajanje naslova aH £a šifro r« " D;.n (291 Stružnico vrtalni stroj in vse ključavničarsko orodje po nizki cen; proda;! Edvard Ko-lin, Glince, Tržaška cesta št. 18. 102-S7-6 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, parke*; in elektriko oddam pri Zvez.di. Event. sprejmem sostanovalca. Naslov pove ogla«, oddelek Jutra 10238-23 Parcelo <500 m! veliko, v Zgornji Slšlu proda Mlhela Lom-bar. Zg. Šiška štev. 200. 10318-20 2 kroj. pomočnika za velike kose. kakor tudi vajenca spre'mp F. Sešek. Medvode št. 16. Tirana in stanovanj* v hiš;. Želim osehno predstavitev. 10274-1 Mizarji! Kdor misl; Kupiti priročen id praktičen stroj, naj *bišče le tvTdko Pet« Angelo, Ljubljana. Dvora iova 6 'Gospodarska zv» za). — Zahtevajte ponudbo ili brezplačen obisk tnže njerja 129 29 Šivalni stroj za 1300 Din naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/TII. 10295-29 Enosobno opremljeno stanovanje solnčno. s kuhinjo, v nov: vili. z elektriko, parketom, kopalnico in vsemi priti-klinami ugodno oddam s 1. majem. Naslov v oirlas. oddelku »Jutra«. 10154-21 Gospodična vešča vseh hišn:h d"! in dobra gospodinja. išče službo. Naslov: L. Ror;č, Preloge štev. 23. Kon'->e. 10276-2 Ofroški voziček fši^ortni-! naprodaj na žaški cesti 4.5, pritličje Izurjena šivilja gre po nizki ceni na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »!234«. 1023C-3 Visokopritiična hiša nova. stanovanjska, v hliž nji okolici mesta Celja •naprodaj zaradi bolezni. Pojasnila da :e Crepinšek v Celju. Kralja Petra cp sta št. 37. 10330-20 OnrerrHeno =obo v mestu oddam solidnemi gospo,! u. Naslov v o^Ias oddelku »Jutra«. 10135-2: Izvežbsno moč za prodajo soroime takoj delikatesna trgovina M. Vrtač ič. Dunajska cesta 12 10292-1 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen ugodno prodam. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra« 102S4-6 Strojepiska nrosj usmiljena srca mesta Ponudbe na ojrlas. oddelek »Jutra« pod značko -.R-ez staršev«. 10313-12 Štirisob. stanovanje Opremlieno sobo i vsemi pritiklinami. solnč- veliko in solnčno. s sepa- no. v krasni in mirni legi riranim vhodom, bliru ope- blizn Tiv*>lija in opere, v re o d d a m s 15. aprilom brezhibnem stanju, z o po- stalnemu gospodu. Knaf- rabo vrta oddam s 1. a v. ljeva ulica 13/2. 10124-23 gustom. Pismene ponudbe na os-lasni oddelek Jutra šifro »Mesečno "?200r. Dvost^novanj. vilo po 2 sob', prodam na ne-riferij' Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Nova«. 10334-20 Brivskega Beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali ra šifro 5 Dio. Dijaki, ki iščejo instrukcije, pla-?a>o vsako besed« 50 par; »a šifro ali za da-i»nj» naslova 3 Din. (4) Samostan, s^oonjice nai>rodaj v Ljubljani. Ko-lezija. Kopališka uliea 2. 10:93-6 pomočnika Kot inkasant skladiščnik. slu-23 ^ iC^i o;xi X. >-\ . ,y-\y>7Jy-- ^v/- Mlad 7ele7r??r!a»- delaven, iščp mesto. Nastopi lahko takoi. Gre tudi na deželo, pismene 00-nndbe na oglasni od^ele-k ".Tutra« pod šifro -TVohe'-delavec«. 10338-2 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 77 Šiviljo sprejmem b-ezplačno na stanovanje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 10344-1 Jabolčnih dreves rw večj.ib komadov in sadike od rudečih malin naprodaj v Šiški. Kosovo 148 10316-6 !_ira::e tef.snsKo revijo »ŽIVLJENJE IN SVET^c Dvosob. stanovanje parketirano i;n solnčno. s pritiklinami oddam za maj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10307-21 Učitelja za citre dobrega. iš'-em. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 103OS-4 Opremlieno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam s 15. aprilom. Naslov v ojrlas. oddelku »Jutra«. 10311-23 Stanovanie obstoječo iz 2 več iih in 1 manjše sobe, sobice za služkinjo in souporabe kopalnice ter pritiklin. oddam s 1. majem Pod Rožnikom. poleg vile Zlatice za 1000 Din. Poizve se vsaki dan med 2. in 4. uro rvooldme pri Ttromanu v Stiški ulici 1 (nasproti šole pri sv. Jakobu). 10024-21 V%aka beseda 50 par; za da jen je naslova aH za šifro pa 3 Din. (21 Irg. oglasi po 1 Din beseda; za da;anje na »lova aii za šifro 5 Di' Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova a.li m Kifro 5 D;n. (131 Uglasi trg. rtiačaja t »o 1 Din beseda; ia dajanj« naslova ali u šifro 5 Dio. — Oglasi socialw^ra značaj« vsa ka beseda 50 i«.r; za dajanje na-slova nji 1» šffro pa 3 Din. (7) V«aka tx»eda 1 Dijj; z« dajanj« »aslova ali TA šifro pa 5 Din. (10) P0DPLATITE si CEVLjE z BROCKMAN ■ STAR Opremljeno sobo blizu liceja takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10279-23 Postrežnica išče zaposlenje za par nr dopoldne ali popoldne. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. ^ 10260-2 Ugodna prilika! Radi opustitve obrti naprodaj tovorni Chevrolet avto in odprt luksuzni, oba v najboljšem stanju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10197-10 Opremljeno soho lepo, čisto in zračno, z elekt-iko in posebnim vhodom s stopnjišča oddam ttkoj po nizki ceni v ,lo,n-kovi ulici štev. 13/1. levo. 10385-23 Dekle Nov smoking in frak po ugodni e^ni naprodaj pri hišniku v Prisojni ul. št. 1. K £86-13 Ključavničarji! Nujno rabimo več komadov velikih železnih tovarniških oken. ter damo za iste v protiiračun brezhibno motorno kolo. Dopise na ogl. oddelek Jutra pod značko »Industrija«. 10300-7 1 rgovski pomočnik mlad. verziran v vseh iia-nogah m*šane trgovine, želi namestitve. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek *.Tntra« poti šifro »Prvovrsten prodajale««. 10265-2 Dvosob. stanovanje ' kooalnico. bli".n centra za 1.050 Din odda s 1. maiom Realfte-tna p^^arna Gra.šek. T. 'ljblj.ana. Kolo. dvorska 34. 10317-21 Šestsedežni avto malo rabljeno limuzino kupim. Ponudbe na oglasu oddelek »Jutra« pod šifre »Limuzina«. 10244-H Pomladanske plašče dobro ohranjene. damske in dekliške poceni prodam Naslov v o^lasneun oddelku »Jutra«. 10S41-13 Sobo preprosto opremljeno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam v Rožni dolini, cesta 111/30. 10125--73 Veziljo ▼e?:no delavko na s^>eci-ja:"-em netilnem stroju sistema Jvnger Adler. sprej-mem. Prednost, samo popolnoma izurjene in izborile delavke. Ponudbe jwv elati na. V Radulovič, Za grob. Ilica 37/1. 10123-1 Šofer-mehanik vojaščine prost, želi menja »i službo. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10262-3 Železen štedilnik dober, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Štedilnik«. 10283-7 Stanovanje 2 kuhinie in drugih f-itiklin oddam v nori vrli. Naslov v oilasnom O^HelVlT ».TTTfra-. 10O.-KI .11 Moto Sunbeam 500 cm3 1930 solo, v brezhibnem stanju naprodaj. — Nas! ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10232-10 Dobivajo se v Dravski banovini pri Alojziju Flasaiaškti, Lfisfeffana VVolfova ulica štev. 6. 4570 Oddani zastopstvo za vse kraje v Dravski banovini na fiksni račun. Sprejmem tudi poverjenike s kavcijo. Prazno sobo s centralno kurjavo, na Miklošičevi cesti oddam samski osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10281-23 K Jot Budi prehran« plača u vsako besede 1 Din; kier išče pre hrano pa u beeedo 3(1 par; za dajanje oa »lova ali šifro 3 Din. >zkoma 5 Din. "»Jrc--ki ccia« 1 Šofer in strojnik vodnih turbin, vešč elek-tr;čn;h napeljav, hišniih inštalacij in oopravil. :z-učen ključavničar, zmožen avtom ob; I n i h popravil, išče skalno službo. Po potrebi položi tudi kaveijo. Na-s'ov pove oslasni oddelek »Jutra«. 10268-2 fiospo ali gdč. •orejmem takoj k enoletnemu otroku za čas od 10. dopoldne do S. zvečer. VisIot v oglasnem oddelku »Ju-ra«. 10257-1 Vsaka beseda l l)i,n: »a iajanje naslova al: i» Šifro pa 5 Din (16) 4a besedo. Oglasi »e-(rijalnega irvlčaja po •50 par beseda. Ta da janje naslova ali na šifro S Din, oairoma 5 Din. (111 Opremljeno sobo in kuhinlo ^kifpno alj posamezno oddam v Sp. Šiški. Kamniška ulica 19. lfta26-23 Vsaka be»eda 50 pa.r; «a daja.nje oaslora ali .a iifro 3 Di.n. (21-a) Modistke! Da-m kapital in gr-*m kot drušabuica ali pomočnica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Jamstvo«. 10329-16 Otroke sprejme ta v7.gvjo aii za poletni čas. Kravie in kozje mleko na razpolago. Gorski zrak. Marija Murn. Sv. Križ pri Litiji. 10302-14 Stanovanje od 4—5 soj), komfortno, v contru iščem s 1. avgustom Ponudbe na o?la*. oddelek »Jutra« pod »Moderno«. 9948-21/a Čebelarja Mesto prodajalke žel; mlada in skromna go-spodična, čedne zunanjosti, z znanjem nemščine. ki ima veselje do aralantorij-ske-rnoop.-lnoma samostojno in pe-fi-ktno. veščo nekoliko šiva i :a. išče bo'jša dru-•' r.a brez otrok, na deže l b* :7u 1,'ubliane. Plača od Din. Vešč» dela na vrtu :majo prednost. P"nridhe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Gospod;n"a« 10315-1 Moško kolo dobro ohranjeno po zelo ugodili ceni naprodaj v Podjunski ulici (M. Ljubljana VII. 10258-11 Vsaka beseda 1 Din: m dajanj« naslova aJl u šifro pa 5 Din. (20) Vsaka beseda l Din; za daja.nj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (191 Žagar starejši samec, išče služ^bo ta takoj. Samosto'en je v rezanju in popravilu. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Trbovljah pod šifro -.'»a-gar«. 10239-2 Prodam posestvo z lepo hišo, gospodarskim poslopjem ter obširnim in prvovrstnim poljem. Pojasnila daje I. Kadivnik, Senovo pri Rajbenbursru. 10241-20 Novo kolo za vsako ceno naprodaj na Miklošičevi cesti 7/III. 10296-11 Ima na zalogi vsakovrstne radio aparate proizvodov: Eumig, Kapsch, Radione itd. Izvršuje električne inštalacije za luč in pogon in popravila likalnikov ter drugih električnih aparatov, za kar daje na željo proračune. Zaloga električnih motorjev, števcev, žarnic, svetilnih teles in drugega materijala za električne napeljave, telefonov in zvoncev. Stanovanje eno- ali dvosobno j ? č p dvočlanska mirna in čista stranka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Redno plačilo«. ine99-31/a Kuharja prvovrstne^,«n samosfoj-neja spre!me takoj večli rectavrant s celoletnim ob ra-om. v o^las-iem oddelku »Jutra«. 10248-1 Moško kolo zeki dobro ohranjeno pt> nizki ceni prodam. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 10320-11 Natakarica srednjih let. agilna in poštena. zmožna slovenščine, hrvaščine in nemščine, želi primerno službo v boljšem lokalu, event. tudi izven Slovenije. Poseduje osebno pravico in za odsrovor-no mesto nudi primerno garancijo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fin nastop«. 10254-2 Opremljeno sobo V šiški i i Č e gospod. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Samo Šiška«. 10169-23/a Stanovanje sobe. knhinje hi pritiklin, v okol'>i gl.ivne.ga kolodvora iščem za 3 osebe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10280-?!'» Šiviljo izvežbano v ženskem perilu. r. daljšo prakso, sprej. mem v stalno službo. Na s'oT pove oglasni oddelek »Jutra«. 10345-1 Opremljeno sobo iščem v bližini bolnice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gospa« 10(290-23 a Pekariio s prodajalno in mlekarno j odda v najem ali proda Alešovec v Kranju. 30306-19 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin iščem za maj. Center ima prednost. Plačam 700 do O**) Din mesečno. Ponudbo na oglasni oddelek Jutra po-d »lr?3«. 103)9-211 /a Tarzan, kralf AiumU Dva akademika iščeta za takoj opremljeno sobo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Akademika«. 10337-23 a ta beseda i Dodajanje naslova ali šifro pa 5 Din. (33' Prazno sobo išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »V K.' '/VV, -">;> Vs»ka beseda 50 par; ta Aajanj« iumIovs al« ta iifro 3 Din. (23) Vino belo in črno, prav dobro, ima naprodaj vinogradnik Fran Rus, Dol. Maharovc, Šent Jernej, Dolenjsko. — Kupci, oglasite se tam. 10240-33 Podstrešno sobo veliko, oddam v Jenkovi ulici 13. 10264-23 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je raš nad vse ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Gospodinja naroči t dopisnico taboi za premog, za smeti, vodne klopi. mize. *t-o4-e vtd. pri Alberta Cernetn. mizarja t Zg. Sišk), pri remizi, ki zna gospodinjam najbolj poceni to dobro postreči. 385'6-U Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« ab ta Šifro p» 5 Dio. (26) Lepo sobo s posebnim vhodom, v bližini glavnega kolodvora oddam s 15. aprilom. _ Slomškova ul. 14. pritličie desno. 10259-23 Saksoton Es-A!t Conn) prvovrsten, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10351-26 Vsaka beseda 1 Dm; ta dajanj« Matov* aK za Šifro pa 5 Din. (17) Opremljeno sobo veliko, nrrno. čisto in solnčno. s posebnim vhodom. parketom in elektriko. v centru mesta oddam takoj ali s 13. aprilom samo stalnemu boljšemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9i'l6-33 magistratni viš. oficijal v pokoju danes dne 6. t. m. ob 4. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, v 75. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v petek, dne 8. aprila 1932 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Pred Prulami štev. 15, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. aprila 1932. 4560 Globoko žalujoči ostali. Cevljj na obroke > I empo«. Gledališka olica 4 nasproti sledališča). 114 6 Trgovino z meša.nim blagom, v večjem kraju tik farne cerkve in šole vzamem v najem takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglasivi oddelek »Jutra« pod šifro »I. B.« Otroški voziček ponikljan, na peresih, naprodaj na Rimski cesti 23 pritličje, lev® dvorišče. __!0£4iS-6 Črno prst humus, za vrtove. Vam dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič. Dunajska c. št. 38. — Telefon 33-82. 10289 6 183. Okretno se je zaganjal z drevesa na drevo. Clayton je zapiral oči: v glav j se mu je kar vrtelo, če je pogledal v globino. Zemlja je bila morda sto sežnjev pod njim, Kakor na dnu zelenega brezdna. Kolikanj je občudoval silne mišice svojega rešitelja! Sostanovalca sprejmem v lepo solnčno sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10298-23 Novo hišo z vogalno parcelo, blizu Ljubi'ane prodam za Din 66.000. Potreben kapital 36.000 Din. Realitetna pisarna Grašek. Kolodvorska ulica ?4. 10270-20