Štev. 15.
V Ljubljani, v četrtek, M19. januarja 1905.
Leto mm.
Velja po pošti
za	celo leto naprej K
za	pol leta ,, „
za	četrt leta „ „
za	en mesec „ „
V upravništvu
za celo leto naprej K za pol leta „ „ za četrt leta „ „ za en mesec „ ,,
26-— 13-— 6-50 220
20--10--5 — 1-70
J
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i« w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo j nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.

PolitičeiUist za slovenski narod
Inserati:
Enostop, petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vtč ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemšl nedtlje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188.
Preobrat lavnega mnenja u Rusiji.
Iz Moskve, 1. (13) jan.
A Dvakrat sem letos praznoval božič: V Krakovu s katoličani, a odtod sem šel v Moskvo, kjer so imeli Rusi božič čez trinajst dni. Sporočim Vam pod Triglavom glavni vtisk tega obiska, in ta je — duševni preobrat v stari Rusiji.
Pred vojsko so misli tlele kakor žerjavica pod pepelom, a stroga cenzura je pazila, da niso prišle na dan. Le šepetajoč je smel Rm Rusu namežikovati, da ni vse prav in da bi moglo marsikaj biti bolje. Žalostne izkušnje v sedanji vojski so pa pokazale veliko resnico, katere prej nihče ni smel povedati —: Da je carstvo brez ljudstva le senca, da je birokracija brez zdrave ljudske sile le mrtev stroj, in da vsa velika bodočnost Rusije ni v zastarelih mrtvih oblikah, ampak v svežem razvoju celega ljudstva.
Ko prodr6 te misli, je seveda konec absolutizma, katerega so doslej smatrali kot edino mogočo vladno obliko v ruskem carstvu. Z velikim presenečenjem smo či-tali tukaj v matuški Moskvi novoletni članek, katerega je objavilo „Novoje Vremja", list, kateri je poloficiozen in je zagovarjal doslej vedno rusko »starino" proti novo-tarskim mislim. Tu nekaj odstavkov iz tega prostodušnega članka!
»Sreča, katero si želimo ob novem letu, nam mora priti v novem redu, v novih ljudeh, v novih talentih . . . Bolj nego kdaj prej, je sedaj potrebno, da se ne vlada le s krmilom, ampak z razumom, in manj, nego kdaj prej, so zdaj koristne stare oblike; nujno potrebno je krmilarjem ruske ladje, da se privadijo novih, popolnejših oblik življenja. Brezstrasten mir vladajočih in zaupanje v svobodno odgovornost podanikov — to je podlaga nove sreče, katere želimo od novega leta."
Ruski list popisuje na to tehnični napredek novega časa, kateri je povzročil velike iz^remembe v načinu življenja, ter na daljuje: „Od tod izvira, da nam ni več fizično mogoče, živeti tako, kakor smo živeli včeraj. Stare breze in pravljice naših babic za nas več nimajo pomena . . . . Tudi niso več mogoči vseobsežni univerzalni ženiji, ki bi vse vedeli in mogli sami skrbeti za ves javni blagor. Preveč mnogo-stranska je postala človeška delavnost, preveč pestro je to blago. Ni drugega sredstva, da izvršujemo svojo naloge, kakor da se oklenemo čisto nasprotnega delovanja ; doslej smo zaupali samo v previdnost in skrbnost „očetov vladajočih in blagih" ; a odslej moramo zaupati človeku, ki najbolje sam ve, kaj mu je koristno in kaj škodljivo, ,n ve dajati tudi odgovor za vse, kar ukrene v korist ali v škodo sodržavljanov. Treba je dati svobodo vsakomu, da deluje po meri svojih talentov, svoje vzgoje in svojih potreb. Vse, kar ni prepovedano, mora biti prosto in se sme častno priznavati za dovoljeno; kajti nesmiselno je prositi dovoljenja za to, kar je dovoljeno. Slednjič je pa potrebno, da se otresemo bojazni pred katerimikoli besedami. Beseda ni dejanje, in brez dejanja ostane prazen zvok ....
„Nevaren je človek, kateri ne pozna strahu božjega, ker tak človek, če postane svoboden, je tiran, uničitelj svojih sodržavljanov. A strah božji se ne vzgaja s policijskimi sredstvi. To je stvar vesti, katera zahteva, kakor vsaka koristna stvar, široke svobode. Dati moramo carju, kar je carjevega, in Bogu, kar je božjega . . .
„Naj zavlada svobodno zaupanje do odraslega državljana in naj mirno same sebe vladajo osebe, ki so odgovorne za usodo naroda! Luči, pravice, javnosti, odkritega, poštenega sodelovanja pri vladanju države — tega si želimo ob novem letu".
Seveda se privrženci starega zistema prijemljejo za glavo in tarnajo, kam pride sveta Rusija, če se bo tako delalo. In ne-
kdaj vsemogočni prokuror Pobjedonoscev mora zreti na take članke, kakor na razvaline vsega velikega poslopja, katero je zidal celo svoje življenje. Doslej je veljalo načelo, da je edina na Ruskem opravičena vera carska crška ortodoksija in da je edina oblast, ki sme misliti in vladati, le carska birokracija s policijo. In zdaj prihajajo v odločilnih ruskih listih naenkrat na dan članki, ki žare same zapadne svobodoljubnosti! Seveda ti entuziasti svobode pretiravajo. Od parlamentarizma pričakujejo neskončnih dobrot in upajo, da bo ruski duh, ako se osvobodi, mislil in sklepal edino le to, kar je dobro in koristno. Pogled na zapad jih lahko pouči, da sama svoboda še ni zdravilo za vse bolezni, ampak da potrebujejo narodi dolge šole za vzgojo prave svobode.
Seveda tudi v Rusiji ne bo še tako hitro vzšlo solnce svobode, kajti reakcija je tudi močna in zavira carja, kateri ima jako dobro voljo, a ne ve, kaj bi naredil. Vse javno mnenje ga sili k velikim reformam, a njegovi svetovavci ga plašijo, daje nevarno dati iz rok absolutistično vsemogočnost, kajti enkrat oddana se ne da nikoli več pridobiti.
Doslej je bil vsakdo nihilist ali revolucionar, kateri je dvomil nad edino zveli-čavnostjo ruskega birokraškega zistema. A zdaj vse premišljuje, vse se razgovarja, in ravno v tem svobodnejšem izražanju misli je velik vzgojen moment, kateri pripravlja širje sloje ruskega naroda, da postanejo sčasoma zreli za ustavno življenje.
Tako si zdaj vošimo novo leto na Ruskem. Padec Port Arturja nam je zagrenil božično veselje. Vedeli smo, da bo padel, a ravno za praznike — to je prehudo ! Zato si pa sladimo življenje z nadami v slovansko bodočnost in s sanjami o veliki, zlati svobodi .... Politični koledniki hodijo po Rusiji s svetlo zvezdo in pevajo pesem o mladi sreči in o svetlem solncu, ki vzhaja na obzorju. Iz države »Vzhajajočega solnca" pa grome topovi na sinove ruskega na-
roda .... Nada in strah vladata hkrati in vsi si žele, da bi novo leto bilo srečnejše od prošlega, krvavega, temnega.
Tudi Vam tam pod Triglavom, sicer zakasnelo, a po našem koledarju čisto pravilno, želimo „novago sčastja na novyj god ! Vpered bez straha v novuju eru, v novoje, prekrasnoje, nevosporimoje i ne-frazistoje sčastje !"
Rusko-japonska vojska.
Pred bitko.
Pariz, 18. januarja. „Echo de Pariš" javlja iz Peterburga: Ruska ofenziva se kmalu prične. Kuropatkin hoče izrabiti premoč svojega topništva in konjičem
Ruska kavalerija za hrbtom Japoncem.
Giidke piše : Že ob prvi Kuropatkinovi ofenzivi dospeli so oddelki ruske kavale-rije na japonske dovozne ceste in povzročile so v glavnem stanu Ojame velik strah. Ze nekoliko časa sem bilo je opažati celo iz japonskih poročil, da izkušajo kazaki obkoliti obe krili japonske vojske vzlic hudemu mrazu in vzlic vsem težkočam glede dovažanja hrane. Po zadnjih poročilih ni ni-kakega dvoma, da se jim je to posrečilo v veliki meri Ruski oddelki kavalerije so se pokazali na južnem bregu gornjega Tajceho, kjer hočejo pretrgati japonsko zvezo s Korejo, in pa zlasti za levim krilom sovražnika, na železnici Ljaojan-Port Artur in Ta-šičao Inkav, kjer so mnogo razdejali. Celo do Inkava so prišli, kjer so uničili mnogo japonskih zalog. A to so le vbodci z iglo.
Ce so ti napadi kazakov v zvezi z ofenzivnim pomikanjem ruskim, imelo bo to delovanje kazakov večji vpliv na razvijajoče se dogodke. Ker bo 4. ruski kor še-le sredi marca na bojišču, utegnil bi Kuropatkin pričeti z ofenzivo še-le mesca aprila. Ako bo čakal Kuropatkin z ofenzivo do aprila, vrgli bodo Japonci te oddelke kazakov proti severju. Ako se pa to ne zgodi, je to znamenje, da se je Kuropatkinova ofenziva pričela.
Vjeti Rusi na Japonsko.
Reuterjev urad poroča, da so priprave za dohod 35.000 ruskih ujetnikov iz Port Arturja in drugih krajev že gotove. 5000 ujetnikov bodo spravili v Tenakaja in 20 000
LISTEK.
Testament.
(Konec.)
Ivan se je zelo prestrašil. Ko pa se je povrnil v sobo, presenetila ga je slabost prijateljeva in mu je dejal:
„Kaj .misliš, bratec Petr»vič, ali bi ne bilo čas, da narediš oporoko?"
Mrko je pogledal bolnik svojega prijatelja:
»Ali je z menoj že tako pri koncu?"
Potem pa se je malo nasmejal in rekel s slabotnim glasom:
„Ne, bratec, moje sanje se še niso uresničile!"
Nekaj časa je bilo tiho, nato pa reče Ivan:
»No, potem bi bilo pač že vse storjeno."
»Morebiti imaš prav!" je menil bolnik •n zatisnil oči.
Po kratkem presledku pa je vprašal:
»Ali si še tu, Ivan?"
»Da, da."
»Oglej si moje stanovanje, posteljo, omaro . . .«
»Ni potreba, poznam vse!" mu je presegel mizar besedo.
»Mojo obleko, praznični kožuh in gosli . . ."
»Nikar se ne trudi, saj poznam vse!"
»Tudi majoliko in steklenico za vodko ?"
»Vse, bratec, vse!"
Zopet molk; po močnem kašlju pravi zopet Serpej:
»Ali bi bilo vse to vredno dobre krste in dostojnega pogreba?"
j,Med brati!"
»Tedaj je od danes vse to tvoje v slučaju, da umrjem; vse — razun pločevinaste škatljice pod blazino, vse ti dam; zato pa mi preskrbi krsto in pogreb."
»Z najboljšo vestjo, bratec," pravi Ivan ginjeno.
»Sedaj pa pokliči iz prodajalne za priči Lazareva in krojača Pompeja.
Ivan je pripeljal priči, trgovec je vse napisal, potem pa je izročil Sergej lastnoročno podpisano oporoko svojemu staremu prijatelju, se obrnil izmučen k steni in zaspal.
A spanje je bilo nemirno; prevračal se je semintje, silno težko dihal, tresla ga je mrzlica, tako da je bil Ivan vedno bolj v skrbeh in z neodoljivim hrepenenjem pričakoval dneva. Končno ni imel *eč miru; sklonil se je čez Sergeja in dejal:
»Ali naj grem po zdravnika ? Tako nemirno spiš."
»Saj niti ne spim!" se je smejal bolnik, »mislim samo na svoj dobitek, na sorodnike, na svoje sanje."
»Aha, ta fantazira," mislil si je Ivan in glasno dejal: „Ej, za svoje sorodnike se nikar ne brigaj, bratec, saj se tudi oni niso celo življenje zmenili zate!"
»Imaš že prav, ampak jaz bi jih vendar rad imel tu, saj veš, loterijska srečka, oporoka."
„Jeli prišla srečka?"
Mesto odgovora ga je pogledal bolnik s svojim svetlim pogledom.
»Skliči še danes vse: mojo sestro, Katarino Poniševo, Dimitrija, Petra in Gogola Čenkina ..."
»Poznam vse tvoje sorodnike, toda — kaj hočejo ti tukaj ?"
„V navzočnosti vseh hočem narediti testament, in pripeljejo naj tudi takoj sabo notarja."
»Ali je popolnoma jasno v tvoji glavi, bratec Petrovič?"
»Ej, kako moreš to vprašati; srečka ima št. 376; ali ti to zadostuje?"
Ivan je široko odprl usta. Ali je prišla njegova srečka? Bi mu li Sergej to zakri-
val? Ali bi potem dobil nov kožuh, poln voz desk in sod »vodke"? Vse je plesalo pred njegovimi očmi.
„z,e grem," je dejal, „in za ta čas pošlji po mojo ženo!"
„Ne!" se je branil bolnik, „pusti me
samega, hočem spati."
* $
#
Takoj so se zbrali pri njem vsi sorodniki in pripeljali s seboj notarja; vsi so kazali ginljivo skrb za bolnika in vsak je kaj prinesel svojemu »ljubemu bratcu": vina, blinija, sakuskija, sujatkija in drugih deli-kates. Katarina je prinesla celo pirog, eno najljubših finih paštet, in bolnik se je zadovoljno in hvaležno smejal pazljivim obiskovalcem, ki so prvič prišli v njegovo ubožno podstrešno sobico.
Ti pa so se še bolj čudili posebnežu, ki je stradal celo svoje življenje in sedaj hoče napravili pred notarjem testament v njihovo korist.
Ivan je stal zunaj in poslušal pri slabo zaprtih vratih; saj se ni moglo vedeti, če bolnika zopet ne napade kašelj in bi ga ta ne klical!
Sergej je narekoval počasi, polglasno in pretrgano vsled težkega dihanja:
»Zapuščam svoji sestri Katarini in svo-
pa v Hamaturo pri Ozahi. Ostale bodo poslali v različna mesta v oddelkih od 3500 do 4000 mož. Ruski poročnik Mireskij, ki se sedaj nahaja v Necujani, bo ostal v ujetništvu najbrže celo življenje, ker je že večkrat poizkušal uiti. — „Lokalanzeiger" poroča iz Tokia: Stesljeva soproga je prišla s 4 častniškimi sirotami, deklicami v starosti od 6—13 let, v Nagasaki. Ujeti Rusi prihajajo z ladjami in železnico. Zbrana množica je pozdravila ujetnike z banzaj-klici. Japonske dame so prinesle ujetnikom vsakovrstna darila.
Razgovor z generalom Stesljem.
„DaiIy Express" prinaša razgovor z generalom Stesljem. Pred odhodom z ladje je imel ganljiv govor na vojake. Potem piše dopisnik: Steselj je popolnoma odložil skrbi za Port Artur. Največjo svojo pozornost obrača sedaj šestim sirotam, ki ga spremljajo. Steselj je dejal: Po zimi. ki sem jo preživel na poluotoku Kvantun, se mi zdi Japonska kakor poletni vrt Globoko sem ganjen vsled japonske skrbnosti Predno ne bom osebno poročal carju, nimam svojim besedam ničesar pristaviti. Armada me pred sklepom miru ne bo videla; kajti vsi častniki, ki so dali častno besedo, so se zavezali, da ne bodo ničesar storili proti Japonski. Vsakemu častniku je bilo na prosto voljo dano, dati častno besedo ali ne. Ker je imel pri tem vsak svoje vzroke, nisem hotel skupne akcije Največ častnikov ostane pri svojih četah. Pomorski častniki so bili pri svojem sklepu v skrbeh zaradi obsodbe vojnega sodišča. Vsak mesec, ki so ga preživeli v Port Arturju, se jim bo pri vpo-kojitvi štel kakor celo leto. To je bil tudi eden najnebistvenejših vzrokov dolge brambe; glavni vzrok je bila seveda zvestoba do carja in upanje na pomoč. Do oktobra smo res upali na baltiško brodovje. Potem nam je bilo pa jasno, da nimamo ničesar več pričakovati. Bil je le slučaj, da se je predaja izvršila na novega leta dan. Bila je pač neizogibna, ko so Japonci vzeli .203 m. grič" in kmalu nato Erlunšan. Vojni svet je soglasno sklenil predajo. Ni res, da sem zastopal drugačno mnenje. Japonci so bili izjemno uljudni zmagalci in Nogi najbolj vi-težki med njimi. Dejal sem mu: „General, na mojem mestu bi morali Vi po japonskem običaju izvršiti samoumor." Nato se je Nogi prisrčno nasmejal.
General Steselj je molčal o Kuropatkinu in o needinosti med generali in admirali v Port Arturju, bil je pa zelo radoveden slišati novice iz Rusije Med pogajanji o predaji so pričele čete postajati divje. Plenile so shrambe za opojne pijače. Zelo opijanjeni so povzročali največje izgrede Slednjič so bili častniki v nevarnosti za lastno življenje. Ako bi Japonci vhoda iz previdnosti ne bili odložili za nekaj dni, bi bilo klanje neizogibno. Častniki so spametovali moštvo šele, ko so jim vzeli jedi. Poprej se ni imel nihče pritoževati nad pomanjkanjem hrane. Častniki so opetovano izjavljali, da je še dovolj streliva, vendar pa manjka za gotove kalibre krogelj že od septembra. Mlajši častniki so ogorčeni in razjarjeni nad vlado in nad lahkomišljenostjo, s katero se je pričela vojska. Neki podčastnik je odkrito dejal vpričo Steslja:
„Vsi možje, ki se bodo vrnili v Rusijo, so v duhu že prekucuhi." Steselj je nato le odgovoril: „Pustite ljudi govoriti, pridobili so si pravico misliti kakor hočejo,
kajti neštetokrat so stavili za domovino življenje v nevarnost."
Steselj je odklonil odgovor glede needinosti med njim in generaloma Fockom in Smirnovom. Njegovi častniki so govorili bolj prostodušno. Popolnoma odkrito so imenovali Aleksejeva — strahopetca. Isto so dejali o admiralu Uhtomskemu, ki je z ostankom brodovja zopet bežal nazaj v Port Artur, namestu da bi napravil Japoncem, kolikor mogoče, veliko škodo.
Za baltiško brodovje.
Iz Perima se poroča 18. t. m.: Danes okrog 6. ure zjutraj sta pluli tu mimo dve veliki ruski vojni ladji, dve torpedovki in dve ladji prostovoljnega brodovja v smeri proti Džibuti.
Zajet parnik.
Iz Tokia se poroča 18. t. m.: Japonci so zajeli včeraj v cušinski ožini angleški parnik „Ba\vtre". Parnik je nosil živila in gradivo za zgradbo ladij ter je bil namenjen v Vladivostok. Prepeljali so ga v Saseho. Pomorsko razsodišče še ni izreklo razsodbe.
Sibirska železnica.
Giidke pravi, da sibirska železnica več prevaža, nego mislijo evropski vojaški pisatelji. Vse grozote ob potovanju v zimskem času čez bajkalsko jezero so izmišljene. Tudi podpora, katero je dobila ruska vojska v Mandžuriji na živini in žitu, bila je velika, mnogo večja nego si je mislil Gadke. Ruski intendaturi ni bilo treba rabiti več nego 20 železničnih voz na dan, ki so dovažali iz Rusije hrano, ker zraven vsega tega je pri-hrajala ista še od juga.
Tretje rusko brodovje.
Peterburg, 17. jan. Del tretjega ruskega brodovja odplove 28. t. m. Poveljeval mu bo N e b o g a t o v.
Bajkalska železnica.
I r k u t s k , 18. jan. V soboto se je začela redna vožnja okoli Bajkalskega jezera.
Sovraštvo ruskih revolucionarjev.
Kako daleč so zašli ruski revolucionarji v sovraštvu do domovine, se vidi iz sledečega dogodka: Japonski vojni minister je dobil od Rusa, živečega v Švici, zaboj knjig, s prošnjo, naj jih razdeli med ruske jetnike. Ta pa je dal knjige pregledati japonskim častnikom, in ti so našli, da so bile te knjige polne napadov na rusko vlado z revolucionarno tendenco. Japonski minister je poslal knjige nazaj z opazko, da so se Japonci ž; Rusi odkrito borili in od trenutka, ko so ti vjeti, spoštujejo v njih lojalne podložnike ruskega carja, in jim torej ne morejo dati knjig, ki so naperjene proti ruski vladi.
Kaj pravijo o predaji Port Arturja Japonci in Angleži?
Iz Tokia poročajo 17. t. m. : Na-tačna preiskava stanja Port Arturja je dognala, da so skoraj vsi vzeti topovi porabni za japonsko topništvo ter da niso bili vsi forti napadeni od Japoncev, torej je nekaj popolnoma nepoškodovanih, kar kaže, da so Rusi natančno držali kapitulacij ske pogoje. Japonci so dobili tudi nekaj še porabnih lokomotiv.
Iz Londona poročajo : Vsi angleški dopisniki v Port Arturju trdijo, da sedajo popolnoma drugače sodijo o predaji trd njave, ko prej, odkar so videli položaj trdnjave in so občevali z ruskimi častniki. Vsi
jima bratoma Dimitriju in Aleksandru vsakemu deset tisoč rubljev . .
Njegovi sorodniki bi padli kmalu v nezavest."
»Svojima stričnikoma Petru in Gogolu Čenkinu vsakemu pet tisoč rubljev . . ."
Stričniki so se stresnili--
„In ostalih 400 rubljev za svoj mavzolej."
„In moje deske?" je mrmral Ivan presenečen.
„Ker mi bode preskrbel moj prijatelj Ivan Pinov, mizar tu doli na dvorišču, krsto in pogreb, zakar sem mu dal vse svoje blago, preostaja mi še ena prošnja do svojih ljubih sorodnikov, namreč, da poravnajo notarske stroške. In tako je vse gotovo, prosim, gospod notar, pero."
Ko je bolnik podpisal s tresočo roko svoje ime, objemali so ga sorodniki; vsak je hotel prvi podati roko plemenitemu možu in nekoliko se jim je vzbujala tudi vest. Le modra Katarina je vprašala malo neverjetno:
„Kje pa vendar tiči ves ta denar, Sergej, moje bratsko srce?"
Tu se je usedel bolnik z veliko težavo, privlekel izpod blazine pločevinasto škat-ljico, tako da so zaropotali inozemski novci, a padel je izmučen na blazino in zaspal.
Sergej Petrovič je živel še celih sedem dni in zaradi skrbnosti, ki se je hipoma vzbudila v njegovih sorodnikih, živel celo dobro. Izvrstno je užival slaščice in fina vina, četudi mu je bil prepovedal zdravnik, in čutil se je na mehki blazini Katarine boljše, nego kdaj v življenju. Ko ga je nekoč vprašal Ivan in ga pogledal žalostno in predbacivajoče: „Na moje deske pač nisi več mislil, bratec?" tedaj se je smejal skoro hudobno: „Le čakaj, Ivan, pločevinasta škat-Ijica ti bo dokazala; zate sem najbolj skrbel!"
Ej, tudi zanj je še nekaj spravljenega in zadovolji se je.
V viharni pomladni noči je zaspal Sergej Petrovič. Ivan je naredil močno krsto in sorodniki so jo okrasili z venci. Potem pa so dejali Ivanu, ki je pokazal izkaz, naj vzame vse blago, le pločevinasto škatljico so odprli pred notarjem.
Notri ni bilo drugega, kakor krstni list, pest inozemskih bakrenih novcev in ham-burška srečka, ki je že pred več leti izšla.
„Da, da bratec Petrovič je bil čudak," rekel je Ivan Pinov, smehljaje se, »in imel je tudi humor. Za njegove gosli sem dobil tri rublje, no, napravim mu še križ in zapišem nanj številko 376; morebiti ima gori več sreče in dobi dobitek."
so presenečeni nad tolikim številom mož, ki lahko še marširajo, ki niso ne shujšani ne utrujeni ter so lahko marširali nad d vaj • set kilometrov. Tudi se je pokazalo, da je še dovolj živeža za nekaj mesecev in morda, ne glede na najtežje topove, tudi za nekaj časa streliva. Pod temi okolnostmi je zelo čudno, da je iz Port Arturja odšlo 30.000 mož, ko je bilo poprej vedno govorjeno o peščici moštva, vštevši celo lahko ranjene in skorbutne
Rusija in Kitajska.
»Morningpost" poroča iz Šangaja dne 17. t. m.: Kitajska vlada se pritožuje, ker so Rusi zasedli kitajsko ozemlje Ili. Tudi so prišli Rusi v Kašgar. Posadka v Kaš-garu je prosila zunanji urad, naj prične pogajanja, da se Rusi umaknejo.
Pri napadu na )}Sebastopol'( dne 14. decembra je padlo, kakor naznanja japonska pomorska uprava, 17 japonskih častnikov in mornarjev.
Admiral Dubasov.
Poročali smo, da se je izrazil admiral Dubasov napram pariškemu dopisniku ruskega brzojavnega urada, naj se za sedaj sklene mir. Sedaj izjavlja admiral Dubasov, kakor se poroča iz Peterburga, da je imel njegov razgovor z dopisn:kom popolnoma privaten značaj ter bi se njegova izvajanja ne bila smela priobčiti. Povdarjal je, da mora Rusija imeti močno brodovje, iz česar je dopisnik sklepal, da bo Rusija začela z Japonsko novo vojsko, ker more tako brodovje bobiti le v miru. Admiral je slednjič izjavil najodločnejše, da je mir po njegovem mnenju mogoč le po ruski zmagi ter da je bil del njegovega razgovora napačno objavljen.
Notranjepolitični položaj.
Včeraj je bilo razdeljeno tiskano poročilo dr. Derschatte, ki je bil izvoljen za poročevalca proračunskega odseka o podporah po uimah oškodovanim. Poročilo priporoča, naj zbornica dovoli vladi 15,500.000 kron za podpore. Tudi o predlogu manjšine, naj se vladi dovoli vseh zahtevanih 69 milijonov kron, bo odločevala zbornica. Komisija gosposke zbornice bo te dni pričela posvetovanja o izpremembi poslovnika. Izvrše-valni odbor čeških agrarcev bo imel v nedeljo posvetovanje. Poroča se, da žele, naj bi bilo omogočeno delovanje v državnem zboru. Ministrski predsednik baron Gautsch je povabil nemški odbor četvorice v soboto na posvetovanje. O razgovoru z Gautschem bo odbor najbrže poročal nemškemu izvrše-valnemu odboru v ponedeljek. Klubi nemških strank se bodo zbrali najbrže šele v torek.
Volitve na Ogrskem.
Grof Apponvije imel 17. t. m v Jasz-berenyju shod. Po shodu je bil banket, na katerem sta govorila Apponyi in Košut — Apponyi je napil kralju in obžaloval, da je preprečila vlada pri kralju zaslišanje politikov in tako zgradila med kraljem in narodom zid. Košut je govoril za personalno zvezo. Rekel je, da se morajo osvoboditi oni zatirani avstrijski narodi, ki imajo pravico do lastnih držav. S to federativno narodnostno zvezo naj bi Ogrska sklenila osebno zvezo. V marostordderskem okraju so se v več krajih stepli opozicionalci in liberalci. Streljali se tudi s puškami.
v
Škandal francoskega poslanika v Carigradu.
»Berliner Tageblatt" poroča: Francoskemu poslaniku Constansu očitajo nelepe kupčije. Predlagal je turški vladi, da bo preprečil nabavo topov v francoskih tovarnah za Bolgarijo, ako mu Turčija izroči nabavo raznih potrebščin in mu poveri nalogo, da ji preskrbi posojilo.
Stavke v Peterburgu.
Ravnatelj Putilovih tovarn je izjavil, da ne bo zaradi stavke odpustil delavcev in jih tudi ne v denarju kaznoval. Dovolil je tudi preiskavo o zadevi odpuščenih delavcev. Stavkati so pričeli tudi delavci v tovarnah francosko-ruske družbe. Stavili so iste zahteve, kakor delavci v Putilovih tovarnah. Tudi delavci nevskih ladjedelnic in v Stieglitzevi tovarni stavkajo.
Nemški državni zbor.
V včerajšnji seji nemškega drž. zbora je predložil veliki generalni štab spomenico o vstaji v tužno zahodni Afriki. Dosedaj je padlo v boju s Hereri 39 častnikov in 286 mož, za vročinsko bolezen je umrlo 15 častnikov in 247 mož Na bojišču je približno 10 400 mož. Bolnih in ranjenih je 1700 vojakov. Na bojišče je odpotovalo, ozir. bo še odpotovalo 2730 mož.
Razpuščeni kongregacijski zavodi na Francoskem.
Vladni list priobčuje odlok kateri za-ukazuje zatvoritev 466 kongregacijskih zavodov z ozirom na določila zakona z dne 16 julija 1904. To je zadnji junaški čin Combovih nasilnostij.
Combov padec.
Combes je včeraj naznanil predsedniku Leubetu, da odstopi s svojim ministrstve m. V pismu navaja Čombes, da obžaluje, ker ni mogel popolnoma izvesti svojega načrta o izpremembah, katere je odobrila zbornična večina. Tekom 18 mesecev se je posrečilo razdrobiti večine. Combes bi nadaljeval boj, ako bi ne bil vsak trenotek v nevarnosti, da ostane s kakim predlogom v manjšini. Combes upa, da bode zveza levice nadaljevala boj duševne osvoboditve, socialnega napredka in zbbžanja narodov. Loubet je sprejel ostavko Combovo.
Dogodki na Ruskem.
Napad na Trepova je izvršil učenec trgovske šole Poltografski. Njegov brat dijak je izgnan iz Moskve. Trdijo, da so bile krogi je zastrupljene. V Nižjem Novgorodu je bila 16. t. m. veselica, na kateri so tudi peli prekucijske pesmi. Policija je nato vdrla v prostor in z golimi sabljami razgnala udeležence. Več oseb je bilo ranjenih. V Kievu so razpustili shod kriminalistov, ker so prekoračili dovoljen jim delokrog
Pravosodni minister Muravjev je imel razgovor s poročevalcem „Matina". Izjavil je, da je napačno mnenje evropskega časopisja, da ne soglaša z izpremembami. A iz-premembe se morajo izvršiti stopnjevaje. Delo se je pričelo in se bo tudi nadaljevalo. Po natančnem proučevanju odloka o izpremembah bo sklicano posvetovanje o potrebnih izpremembah, h kateremu bodo povabljeni zastopniki zemstev in mest. Preos-nove bodo dolgotrajne, a uspešne. Minister za notranje zadeve je izdal okrožnico na one guvernerje, v katerih okrožju so bila posvetovanja o izpremembi zakonodaje za kmete. Minister poziva guvernerje, naj nadaljujejo z vso energijo posvetovanja, katera naj bodo popolnoma svobodna, da se bo spoznalo pravo mnenje mož, katerim so znane težnje kmečkega stanu. Seratovskemu zem-stvu so vročili adreso z 10.000 podpisi, v kateri izjavljajo, da soglašajo s sklepi zastopnikov zemstev v Peterburgu. Peterbur-ški občinski svetniki so se pritožili proti mestnemu stotniku Fullonu, ker je pozval hišnike na pomoč policiji pri cestnih nemirih 11. decembra. S tožbo se bo pečal senat 28. januarja. Iz Moskve poročajo, da je bil v Kremenčugu napaden 18. t. mes. policijski mojster. Nekdo mu je vrgel steklenico z razjedljivo tekočino v obraz in ga težko ranil. „Naprzod" poroča iz Lodza, da so priredili socialni demokratje velike poulične demonstracije. Vojaštvo je streljalo in je bilo veliko oseb ubitih in ranjenih.
Stavka ob Ruhri.
E s s e n , 18. januarja. Danes je stavkalo zjutraj 175 523 mož v 203 rudnikih. —-Jutri se bo morebiti odločilo o rudarski stavki. Komisija višjega rudarskega urada v Dortmundu je sklenila, da se vrši danes skupno posvetovanje z rudarskim društvom v Essenu, kateremu bodo prisostvovali tudi zastopniki vlade. Vršila se bo tudi jutri seja zastopnikov podjetnikov, delavcev in vlade. Podjetniki upajo, da se doseže sporazum-ljenje pri tej seji.
Frankobrod, 18. januarja. Deželni svetnik je izjavil, da ne nastanejo nemiri, dokler ne nastopi vojaštvo, ki bi razburilo stavkujoče delavstvo. Sploh pa je vojaštvo v dveh urah lahko povsod, kjer bi je potrebovali. Danes je pričelo na novo stavkati 60000 rudarjev v 63 rudnikih. Skupno sedaj stavka 200.000 mož.
K o b 1 e n c , 18. januarja. „Kobl. Ztg." poroča, da smatrajo upravne oblasti položaj za resen. Ker pa niso kršili miru in reda, ne bodo politične oblasti poklicale na pomoč vojaštva.
Ruski židovski naseljenci zavrnjeni.
N e w Y o r k , 18. jan Od 1. jan. t. 1. je bilo 1100 naseljencev, večinoma ruskih Židov, zavrnjenih. To je S% vseh prišlecev, dočim se jih je prej zavrnilo le poldrugi odstotek.
Štajerske novice.
š Linhart gre. Štajerski deželni šolski nadzornik Viljem Linhart je pred tremi meseci vložil prošnjo za umirov-Ijenje. Tako bo zapustil službo, za katero se nima zahvaliti svojemu znanju, ampak le politiki. Slovencem je bil vedno sovražen, kot šolnik je bil starokopiten. Na Linhartovo mesto stopi ravnatelj učiteljišča v Gradcu g. Karol J a u c k e r.
š Makole. Takšne zime, kakršna je letos pri nas stari ljudje ne pomnijo. Že od novega leta sem brije z malimi prenehljaji ojster „zimšček" in grize ko stekli pes v nos in v ušesa tako silno, da so že mnoga ušesa ozebla. Vsled te strahovite zime trpimo škodo. Ljudje le malo gredo izza peč-kov. Šolski otroci pa še celo ne. — Obisk šole je zelo slab. Pa kdo bi še šel na cesto, če je ponoči 12° R, v jutro do 11 ure kar 18° R in popoldne 10° R mraza. Vreme je čisto. Pri vsem tem pa ne sedimo križem
rok. Na Svečnico praznujemo v cerkvi spomin v čast brezmadežni Devici Mariji in nastopimo prvikrat z deklamatorji in pevci. Veselja polni že komaj pričakujemo tega veselega dne. Ljudje močno bolehajo na in-fluenci. Nekaj jih je že tudi umrlo radi te bolezni.
š Prestavljen je davčni praktikant g. Maks M e r č u n iz Celja v Maribor.
š Prememba posesti. Hotel »Nadvojvoda Ivan" v Mariboru je kupil g. Leopold Zwetti.
š Radi uboja je bil pred graškimi porotniki obsojen 301etni hlapec Janez Vo-dušek iz ptujskega okraja na tri in pol letno ječo.
š Šolske vesti. Za nadučitelja v Lembergu je imenovan učitelj v Novi cerkvi g. Franc Zidar. Za učitelja in šolskega voditelja na ljudski šoli v Št Vidu nad Val-dekom, okraj Slovenji Gradec, je imenovan učitelj iz Št. Vida pri Zatičini na Kranjskem g Martin J u d n i č ; za učitelja na šoli v Št. Vidu pri Ponikvi je imenovan suplent g Ivan K r a m e r ; za učiteljico pri Sv. Martinu pri Slovenjem Gradcu je imenovana prva učiteljica gospodična Marijana Vrečko.
Dnevne novice.
Prečudna zahteva prikritih liberalcev. Novoustanovljeni „Naš list", tiskan v Kamniku in pisan v Ljubljani, v polemiki proti »Slovencu" piše o položaju v dež. zboru kranjskem:
To pa rečemo zopet, da oni, ki je ta nesrečni položaj zakrivil, kriv je i z -d a j s t v a na ubogem slovenskem ljudstvu, pa bodi Peter ali Pavel! Ali nas Slovencev ne tare že dovolj drugih nesreč, da bi za kaprice v svojo osebo zaljubljenih morali žrtvovati gmoten obstanek naroda?! —Gospodom v deželni hiši je pač dobro znano, v kaki nevarnosti se nahajamo napram tujcu. Ali ne čutijo torej več toliko zaupanja v svoje slovensko poštenje in toliko prepričanja o svoji ljubezni za narod, da bi tem dragim svetinjam na ljubo — kapitulirali drug pred drugim ter se zjedinili v svrho složnega dela za narod in s tem odvzeli nasprotniku priliko, še nadalje ro-gati se naši politični nesposobnosti ?
»Naš list" torej priznava, da je oni kriv izdajstva, ki je sedanji položaj povzročil. Kdo pa je oni? Ali niso to tisti, ki so se res izdajsko zvezali s sovražniki zastopnikov slovenskega ljudstva ? Ti so zaljubljeni sami vase, ker s 1 u-žijo sovražniku zato, da se ohranijo njihove osebe na površju — Četrto leto vodi zdaj katoliško-narodna stranka boj proti tem ljudem, in zdaj zahteva »Naš list" kar kratko, da naj ti nevstrašeni zagovorniki pravic našega ljudstva in pa izdajalci
-	»kapitulirajo drug pred drugim"! To bi se reklo, da se naj oni, ki so doslej brez madeža ohranili slovenski prapor, udeleže' onega izdajstva, katero so doslej pobijali. Zakaj »Naš list" noče tistega izdajalca imenovati? — S takim ribarjenjem v kalni vodi ne bo „Naš list" nikogar vjel Kdor se ne upa naravnost povedati, da je slovenskonemška liberalna zveza izdajska in da jo mora vsak pošten Slovenec pobijati, ta spada sam v njeno družbo, če drugače še tako sladko piše in hoče stati v sredi, da bi od obeh strani vjel kaj kalinov. j
Vojno ministrstvo za domače izdelke. »Zaveza avstrijskih trgovcev s šivalnimi stroji" se je pritožila pri trgov, ministrstvu, da vse vojaške krojaške delavnice rabijo šivalne stroje inozemskega (ameriškega) izdelka, vkjlub temu da avstrijska industrija v tem nikakor ne zaostaja za tujo. — Nato je vojno ministrstvo z odlokom odd. 13, št. 2873 ex 1904. vsem vojaškim oddelkom ukazalo, da se morajo bodisi pri nabavi šivalnih strojev, pa tudi pri kupovanju vseh drugih potrebščin, ozirati izključno le na domačo industrijo in kupovati domače pridelke. — Kupovati tuje pridelke in predmete tuje industrije dovoljuje vojno ministrstvo le takrat, če jih v Avstriji sploh
—	ali pa vsaj v predpisani kvaliteti ni dohiti. Priporočamo trgovcem in obrtnikom, naj si zapomnijo to vest.
Tržaški namestnik in ire-denta. Namestnik knez Hohenlohe je zopet razveljavil odredbi tržaškega policijskega ravnateljstva, ki je hotelo zaradi iredentistiške agitacije izgnati trgovca Stic-cottija in slikarja Maglieratto.
— Domačine odrivajo, tujce varujejo. Iz Podbrda nam pišejo: Delo
pri predoru gre h koncu, vendar pa bode še trajalo zunaj predora, tje do poletja. — Umestno bi bilo, da sedaj odslove v prvi vrsti tujce in obdrže v delu do zadnjega domačine. A zdi se, da je podjetništvo popolnoma pozabilo na pogodbo z vlado, po kateri imajo prednost domači delavci. Začeli so pošiljati z dela kar po vrsti domačine, dočim ostanejo Italijani in raznovrstni drugi tujci. Pretečeno soboto so zopet izplačali več tukajšnjih domačinov, družinskih očetov, kateri so ostali zdaj sredi najhujše zime z družinami vred brez zaslužka. Imamo dosti povoda za pritožbo. Pri vseh teh velikih delih domačini nismo imeli druzega, ko lopato in kramp, a zdaj hočejo še v tem prikrajšati domačine na korist Italijanov. — T e g a j e ž e d o s t i ! Poživljamo tem potom podjetništvo, da krivico nemudoma popravi ter odpuščene Podbrdčane, kateri niso ničesar zakrivili, nemudoma vzame zopet v delo. Ako se to ne zgodi, poskrbeli bo-demo, da bode marsikateremu donelo po ušesih To je vendar škandal, da z avstrijskim denarjem pasejo tujce, dočim domačini stradajo v hudi zimi.
—	Nesreča. V kamniški cerkvi je padla Helena Zabavnik in si zlomila nogo.
—	Iz Smartna pri Litiji se nam poroča: Štiri mrliče naenkrat imamo te dni. Umrl je klobučar P o r e n t a , nagle smrti je umrl Janez Golobar, M. Božič in neka štiriletna deklica iz Zavrstnika.
—	Polk št. 16 pojde iz Zagreba za časa volitev v Budimpešto.
—	Tridneven tečaj o molži in o oskrbovanju molzne živine priredi kmetijska družba meseca marca v Ljubljani, in sicer v družbeni gospodinjski šoli, ki je v zvezi s kmetijo Marijanišča. Pouk bo teoretičen in predvsem praktičen. Podrobnosti objavimo pozneje.
—	Pomnoženje vojaških čet ob italijanski meji. Z Dunaja poro čaje: Vojaška uprava bo premestila 10 lovskih bataljonov in sicer: Iz Ruske Rave bo premeščen 1. bataljon v L;berce, iz Kraljevega Gradca 2 bataljon v Pustersko dolino, 5 iz Bjelica v Trbiž. 7. iz Bruka ob Muri in 8. iz Trbiža v kraje ob južnem delu Soče, 17. iz Dunajskega Novega mesta v Judenburg, 20. iz Judenburga v Trst, 21. z Dunaja v Bruk ob Muri, 25. iz Velikega Mostu na Dunaj in 29 iz Zaleszcykov v Oglej Vojaška uprava je prisiljena skrbeti za varnost ob italijanski meji, ker italijanska vojna uprava dela razne priprave zlasti v okolici Verone. Iz Rima poročajo da so razširjene govorice o avstrijskih vojaških odredbah na južnem Tirolskem, na južni koroški meji in na Primorskem. „L: esercito italiano" zahteva, naj Italija sledi zgledu Avstrije in naj pomnoži svoje čete na avstrijski meji. Iz Gorice poročajo, da bosta v Gorico premeščena 2 eskadrona 6 huzar-skega polka in sicer 4 iz Bjeline in 5. iz Št. Vida.
—	Plinarno v Beljaku kupi občina za 115 000 K.
—	Novo izobraževalno društvo. V Kamnjah na Goriškem se je osnovalo »K atol. slovensko izobraževalno društv o".
—	Newyorški Slovenci so na polju narodne organizacije napravili zopet važen korak. Ustanovilo se je novo pevsko glasbeno in dramatično društvo: »Klub Ilirija", katerega namen je v prvi vrsti povzdigniti društveno in družabno življenje tukajšnjih Slovencev Prirejati hoče koncerte, društvene večere in drugo ter bode skrbelo zato, da se Slovenci bolje spoznavamo med seboj. Dosedaj imajo sicer že tri društva, a ta so izključno le podporna. Novo društvo si je omislilo tudi tamburice, katere je naročilo naravnost iz Zagreba.
—	Novih mlekarskih zadrug na Kranjskem so osnovali v 1. 1904. šest, in sicer v Landolu, Naklem, Mošnjah, Prestranku, na Skaručini in na Vrhniki.
—	Glavna zaloga tobaka v Ribnici se podeli potom javnega pogajanja.
—	Za dekanijo kamniško bo
konferenca sodalitatis ss. Cordis J. v č e -trtek, dne 2 6. j a n u a r i j a t. 1. v Kamniku. Pričetek ob pol 10. uri dopoldne s sv. mašo.
—	Omejitev ženskega dela po rudnikih. Poljedelsko ministrstvo poizveduje, koliko žensk dela po rudnikih in kako delo izvršujejo. Nadalje poizveduje ministrstvo, kako bi vplivalo na industrijo in na delavstvo, če bi se prepovedalo ženskam po rudnikih nočno delo. Poizvedbe so se vršile 22. novembra 1904, in sicer o razmerah mladoletnih delavcev in deklic, ki delajo po rudnikih.
—	Policijska ura za gostilne in kavarne. Upravno sodišče je dne 14. t. m. razsodilo, da imajo pravico, določati policijsko uro za gostilne in kavarne politične oblasti in občine. Doslej se je sicer priznavala ta pravica tudi političnim oblastem; a vprašanje je bilo, smejo li ob- '
čine izjemoma podaljšati policijsko uro, nadzorovati in prestopke kaznovati. To so doslej vršile izključno le občine, ki so pobirale tudi dotične kazni, kar jim je veliko koristilo. Pred kratkim pa je politična oblast neki občini na Češkem poslala dopis, da bo odslej vse to ona sama prevzela v oskrbo. Občina je proti temu vložila rekurz, ki ga pa je odbilo namestništvo in ministrstvo. A občina se je pritožila. Upravno sodišče je prisodilo pravico politični oblasti, ki to pravico lahko izjemoma tudi prepusti občini. — Vsled te razsodbe občine pri policijskih urah nimajo nikakega samostojnega vpliva več.
—	Led na Soci. V ponedeljek je stala na mostu čez Sočo v Pevmo pogo-stoma množica ljudij, ki je gledala radovedno nenavaden prizor, da je Soča zamrznjena ter se trgajo pod mostom veliki kosi ledu in pj vajo naprej. Tudi višje gori je bila Soča na več krajih zamrznjena
—	Umrl je pri Sv. Luciji g. Peter S k e r t, trgovec in gostilničar. — V Ra-kovcu na Tolminskem je umrl veleposestnik g. J o s i p Bizjak, 51 let star. — Umrla je v Breginju gdč Ema Stresova, ki je preteklo poletje dovršila učiteljišče v Gorici. — Umrl je zidarski mojster g. Anton S k e r b e v Žužemberku. — V Kočevju je umrl vpokojeni nadsodnijski svetnik g G. B r u n e r.
—	Na kmetijski šoli na Grmu pri Rudolfovem leži bolnih na influenci 15 učencev, g. pristav in njegova hčerka, torej skupno 17 oseb To je nasledek jako hudega mraza zadnje dni. Včeraj je snežilo, zato je mraz nekoliko odnehal.
—	V ljubljanski dekaniji bode mesečni sestanek sodal. Ssmi. C prihodnji četrtek, dne 26. januarja.
—	Za 40letno zvesto službovanje sta dobila častni svetinji dekla Terezija Bajželj in skladiščni delavec Jodok Trebar v Stražišču.
—	Napolnjena bolnišnica. Goriška bolnišnica usmiljenih bratov je tako napolnjena, da morajo odklanjati bolnike, ki se naznanjajo.
—	Sneg. — Viharji. V zadnjih 48 urah se je po tritedenskem jasnem vremenu in severo-vzhodnem vetru docela pooblačilo, temperatura je zrasla od —12° R na —5°R in včeraj v jutro je pričelo snežiti ob jugo-vzhodniku. Padlo je do zdaj blizu 14 cm snega na visoko. Notranjska in Goranjska sta ga dobili precej več. Divjačina se je jela pomikati iz gozdov v ni-žave, tiči pa v obližje človeških stanovališč. V Ljubljani so včeraj in danes začeli delavci kidati in odvažati sneg. — Sneg je pri Inomostu dva metra visok. Na Ogrskem je sneženi vihar na cesti presenetil hlapca Mocsoyja, njegovo ženo in tri otroke. Drugi dan so jih našli na cesti zmrznjene. Dne 17. t. m. je bil okolu Ino-mosta tak vihar, da je odkrival strehe in ruval drevesa. V Genovi je padel tako visok sneg, da je morala cestna železnica prenehati z vožnjo. 40.000 dreves je vihar p o 1 o m i 1 okolu Osoj na Koroškem.
Ljubljanske novice.
lj Poročil se bo gosp. Alojzij D z i m s k i , adjunkt »Kranjske hranilnice" z vdovo gospo Viktorijo Zaschel rojeno Sok. — G Ljud. D o 11 e n z , trgovski potnik, se bo poročil z gdč. K a r o-1 i n o L e n č e.
lj Grošljeva učenost, ali: Kaj nastane, če se opice pretepajo. V »Slov. Narodu" zabavlja mladi Pavel Grošelj čez »Slovenčevo* učenost in zmagujoče kliče: »Iz mrtve snovi in slepih sil sem v svojih predavanjih izpeljal vse vesoljstvo, saj nam ti faktorji zadostujejo, da se je potom njih razvilo vse, kar biva in živi okrog nas." To je ravno, česar Grošelj ni dokazal, ampak le trdil, in ravno to je »Slovenec" pribil. Dokazano je pa, da iz mrtve snovi ne more nastati življenje, ampak da življenje pride edino samo od življenja. Rastlina ne more iz prsti, ako ni v njej semena, in to je živo. »Praploditev" je samo hipoteza, kateri pa nasprotuje vse vesoljstvo in za katero ni najti niti enega doka z a. Če ga ima Grošelj, na dan ž njim! Iz slepega slučaja se ne da razlagati čudoviti red v vesoljstvu. Zato je brezmiselna trditev, da se da »vesoljstvo izpeljati iz slepih sil". »Pithecanthropus erectus" je p o s t u 1 a t onih, ki imajo predsodek, da morajo na vsak način najti zvezni član med opico in med človekom. Zato iščejo v vsaki črepinji dokaza, a niti enega še niso našli. Kar je Grošel govoril o tisti javanski lobanji in o krapin-skih čepinjah, je prazno, brez dokazila in kaže le kako neznanstveno je postopanje onih, kateri hočejo svoiim predsodkom prikrojiti dejstva, da potem ž njimi »dokazujejo". Opozarjamo čitatelje na »Kat. Obzornik", ki je o tem že mnogo pisal in prinaša tudi v zadnji številki stvaren članek o darvinizmu in o descendenčni teoriji. Pavel Grošelj je proslavljal tisti trenotek,
ko je ena opica drugo po glavi udarila, da se ji je naredil tisti oredel v možganih, v katerem tiči pamet. Če mladi Grošelj tako verjame v to, naj gre še on v Afriko, da tudi njega kaka opica udari po glavi; morda se mu potem zabliska, da trdi-tvebrez dokaza niso znanost!
lj Dar gasilnemu društvu. V Slomškovih ulicah umrli zasebnik Fr. Pir-ker je zapustil gasilnemu društvu 200 K. Gasilno društvo ima mnogo onemoglih članov, ki so v svojih mladih letih žrtvovali se za bližnjega, zato je želeti, da bi gasilnemu društvu med občinstvom naraščalo število podpornikov.
lj Brezplačna vožnja. Včeraj se je pripeljala Marija Volkova iz Suhorja v postojnskem okraju iz Istre do Ljubljane zastonj. Ker jo je pa sprevodnik »pogrun-tal", jo je izročil na ljubljanskem kolodvoru policijskemu stražniku. Peljala se je potem »zastonj" k c. kr. okrajnemu sodišču, kjer se bode zagovarjala radi goljufije.
lj Za kruhom. Z Westfalskega je prišlo 25 Črnogorcev, na Hrušico je odpotovalo 20 Makedoncev.
lj Dober prijatelj. Policija je aretirala radi tatvine že kaznovanega delavca Martina Berlota, ki je na sumu, da je ukradel delavcu Jakobu Jerinu, ko ga je vinjenega spremljal domov uro, vredno 54 K.
lj Umrla je gospa Berta Mix-n e r, davkarjeva soproga, sestra gospe Marije Ecker.
lj Koncert gojencev „Glas-bene Matice" v nedeljo, dne 22. januarja 1905. ob pol 8. uri zvečer v zgornji veliki dvorani „Narodnega doma". Spored:
1.	Chopin: R o n d o , op. 1. Na klavir svira gosp. Anton Trost 2. Bčriot: Sečne de b a 11 e t. Na gosli svira g. Miroslav Dežela. 3. a) R. Wagner: Arija Elizabete iz opere »Tannhiiuser". b) E Hildach: »Pomlad je tu". Pesem. Poje gdč. Ivanka Knific. 4. L van Beethoven: Andante in Finale iz sonate op.
2.	Na klavir svira g. Niko Stritof. 5. Svend-sen: Romanca Na gosli svira g. Ivan Karlin. 6. a) Verdi: Arija iz opere »T r a v i a t a ". b) Goldmarck: S t u d e n-č e k. Pesem. Poje gdč Ema Povše 7. V. Novdk: M a n f r e d. Balada, op. 2. Na klavir svira gospica Bojana Rozman. 8. We-ber: Dvospev iz opere „ C a r o -strelec". Pojeta gospici Ivanka Knific in Ema Povše. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Da se veliki troški prireditve vsaj deloma pokrijejo, se je določila posameznim prostorom mala vstopnina: sedeži po 40 in 20 kr., stojišča po 20 kr. Dobivajo se v trgovini gospoda J. L o z a r-j a in na večer koncerta pri blagajni.
lj Ura mu je ugajala. Dne
16 t. m. je prišel neki kupec k urarju Zajcu na Starem trgu kupovat uro. Izbiral je toliko časa, da si je izbral eno, ki pa ni bila namenjena njemu. Ura je srebrna, „an-ker-remontvar", na krovu je pa imela vrezane razne cvetke, na kazalniku je pa imela napis »The Dandy". Vredna je 25 kron.
Društva.
(Občni zbor .Sokola" v Šiški) volil je dne 15. t. m. sledeče brate v odbor: starosta Zakotnik Ivan, podstarosta Burgar Franc, načelnik Kostnapfel Aleksander, tajnik Mohar Dragotin, blagajnik H u m e r F r a n j o, odborniki: B r i n š e k Bogomil, Z e 1 e z n i k Franc in K o v i č Pavel; pregledovalca računov: Klobučar Dragotin in B r i n š e k Gabrijel. Društvo ima lastno telovadnico, ki je z zapuščino pokojnega g. bkerj anca poplačana.
Razne stvari.
Najnovejše.
C e človek slabo sliši. V pariški komični operi je pel pevec v operi »Manon" arijo »Au jeu, au jeu", neki poslušalec pa je razumel „au feu" ter je pričel kričati „au feu", misleč, da gori. Nastala je strahovita panika.
Telefonska in brzojavna poročila.
Budimpešta, 19. januarja. V neki občini je bil velik pretep med liberalnimi in opozicionalnimi volivci. 28 liberalnih volivcev je ranjenih. 15 liberalnih volivcev je z noži zabodenih. Nekaterim liberalcem so Košutovci odtrgali ušesa. Volivci obeh strank so se zagrizli drug v druzega. Več oseb je hudo ogrizenih. Dve osebi imata take rane, da bodeta skoro gotovo umrli.
Lvov, 19. januarja. Poljski listi pravijo, da atentat v Varšavi ni bil namenjen generalu Trepovu, ampak velikemu knezu Sergiju, na katerega je napadalec meril.
Pulj, 19. jan. Pri obč. volitvah agiti-rajo predstojniki arsenalskih uradov za ire-dentovce.
Rim, 19. jan. Steselj se izkrca v Na-polju in pride za nekaj dni v Rim.
Budimpešta, 19. jan. Po noči je min. predsednika napadel neki mlad mož. Udaril je Tiszo s palico ter nato pobegnil.
Dunaj, 19. jan. Dr. Š u s t e r š i č sklicuje za ponedeljek ob 3. uri sejo »Slovanske zveze". Istočasno bo zborovala tudi parlamentarna komisija češkega kluba.
Dunaj, 19. januarja. Tista avstrijska politika, ki je naperjena proti slovanskim državam na Balkanu, danes žanje žalostne sadove. Iz Belgrada je došla brzojavka, ki naznanja, da je novo srbsko posojilo v znesku 70 milijonov frankov že perfektno. Udeleženi so francoski in nemški denarni zavodi in otomanska banka. Avstrijski kapital je popolnoma izključen ; 20 milijonov se porabi za armado, 30 milijonov za železnice, 16 milijonov za dolg itd. Potovanje srbskega finančnega ministra ne premeni nič na dejstvu, da tudi avstrijske tovarne ne bodo dobile pri tem nič dela in da dobe vse delo tovarne v Nemčiji in na Francoskem.
Belgrad, 19. jan. Kralj je sprejel predsednika skupščine, ministrskega predsednika in vojnega ministra. — Ministri so kralju naznanili sklep ministrskega sveta, da se 20 milijonov frankov novega posojila porabi v vojne namene, ostalo pa za železnice. Vojni minister se te seje ni ^eč udeležil. Kralj hoče, da se celo posojilo porabi za vojne namene. Radi tega je nastopila ministrska kriza.
Belgrad, 19. januarja. »Pravda", glasilo ministrskega predsednika, pravi, da se iz dvornih krogov vpliva, naj bi se naročila dela v Skodovi tovarni v Plznu. List protestira proti takemu vplivanju, kije le osebno, ne pa na korist deželi.
Peterburg, 19. jan. Vesti, da je minister za notranje zadeve Mirski podal de-misijo, so neresnične.
Peterburg, 19 jan. (K. ur.) Odposlanstvo ruskega kluba, ki ima namen širiti narodno zavest, je izročilo carju adreso proti vsaki reformi. Car se je zahvalil ter dejal, da nima adresi nič pristaviti.
London, 19. jan. Baron Sujemacu se je izrazil, da je skrajno neverjetno, da bi do srede ali do konca marca prišlo ob Šahu do resnih bojev. Sedaj vlada v Mandžuriji ledena zima in klima, ki izključuje velika gibanja čet. Boji se bodo pač vedno vršili, a pred spomladjo ni pričakovati, da bi armadi pričeli z ofenzivo. V Port Arturju vse hitro spravljajo v red. Japonska okupacija se vrši točno po načrtih.
Tokio, 19. jan. Japonski častniki zatrjujejo, da so redne kitajske čete spremljale ruske oddelke, ki so šli na pohode.
London, 19. jan. Ladja, s katero je odpotoval Steselj iz Nagasakija, je bila francoska. Odšla je ponoči iz luke zato, da niso ruski častniki videli pristaniških japonskih utrdb in pozicij.
Opava, 19. jan. Obč. svet je ustanovil za mestne delavce starostno zavarovanje
Carigrad, 19. jan. Pot ta naznanja poslanikom, da je dobila informacije, da se bolgarski vstaši pripravljajo za veliko akcijo spomladi.
Kaj vprašujete? Kje se bo-dete v soboto, dne 21. t. m. dobro zabavali?
CDGDGDGD
Kdor se želi dobro zabavati, naj ■■■prideprihodnjo soboto■■■
na staro jtrelisče
ooooooo kjer se vrli ooooooo
predpustna zabava delavstva c. Kr. tobačne tovarne.
Začetek ob v2 8. uri zvečer.
Globoko užaljeni javljamo podpisani v svojem in drugih sorodnikov imenu vsem prijateljem in znancem, da je naš srčnoljubljeni oče, gospod	m
Jakob Rekar
danes zjutraj 'ob 1. uri, po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 79. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega pokojnika se bo v petek, 20 januarja 1905. ob 4. uri popoldne slovesno blagoslovilo in preneslo na pokopališče v Begunjah pri Lescah k zadnjemu počitku.
V Begunjah pri Lescah, dne 19. januarja 1905.
Fran Rekar, c. kr. okr. sodnik, sin. Ernestina Rekarjeva, učiteljica. Antonija Rekarjeva. po-
sestnica, hčeri. Brez posebnega naznanila.
Trs. »Mik
specerijec, zmožen slov. in nem. jezika, želi takoj nastopiti ? mestn ali na deželi.	110 3_4
Javornik, poste resf. A. B., 2.
jrjovske prostore s sfelažami za trjovino z mešanim blagom vzamem takoj za več let v najem.
Proslav Fugina, trgovec, Domžale.
98 3-2
■ v v
Isce se
harmonij,
ki Je še rabi j i v. Kdor ga želi prodati, naj se oglasi pri uprav-
nlSfVU.	107 3-2
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogadarjev trg.
—\TS-
Razstavljeno od 20. do 26. jan.
naravni posnetki
z rusko-japonskega bojišča Velezanimiv poset
Port Arturja
in zložno potovanje po
Koreji. ■
Mednarodna panorama na Pogačarjevem trgu d vnaša ta teden svojim velecenjenim obiskovalcem naravnih posnetkov iz Port Arturja, za katerega je v tej vojni divjal ljut boj in ker se je v obeh armadah prelilo neizmerno mnogo krvi. Oči vsega sveta so brezdvomno uprte v hrabrega generala Steslja, ki je toli pogumno branil Port Artur.
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer
109 3-1
Stanovanje
na ,Zelenem hribu',
na Dolenjski cesti št. 23, obstoječe iz 5 sob se s 1. februarjem 1.1. odda.
Več se izve v pisarni
„G. Auerjevih dedičev"
VVolfove ulice št. 12
-0
Sani :
tH rH
in vozovi na izbiro
se dobe fino izdelani in po prav nizki ceni
v zalogi P. KERŠIČ,
tovarna vozov Šiška, Ljubljana.
106 3-1
Hl$g s sadnim vrtom gjj
K3	na Dobravi ob državni cesti, 8
frj	Hm od Ljubljane, pripravna za
gg	rokodelce, kateri izdelujejo za
rh	v Ljubljano, se proda za gl. 1400. m Naslov pove upr. tega listaj
Kovačn ica
s potrebno kovaško opravo in prijetnim stanovanjem se da pod zelo ugodnimi pogoji spretnemu oženjenemu kovaču, kateri ima koncesijo za kovaški obrt takoj ali pa po dogovoru	69 6—4
0(3(0) v najem.
Ponudbe sprejema Karol Lenče, po-se-stnik in vin, trgovec na Laverci p. Ljublj.
f?ff??fffmmfffffffff??mffffff?f?m^f
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina 2088 26-13
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
Ernest Hammerschmidta nasledniki
Hladile Wufscher * K
trgovina železnin in kovin,
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
poljedelskih strojev in orodja.
Velika zaloga
Nizke cene!
^jtftlJ".....—'».r.—^.
Vedno najnovejši 1
gramofoni
kakor tudi plofče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe 30 gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v JL/ubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne ,.Evropa", v hiši gospoda Jfribarja.
Prodaja se na obroke. — Stare ploile se samenjajo.
Patent	^Hatschek
krit j-gternif
(zakonito zajamčeno oznamenilo za asfrestni cementni škrilf.)	1268 26_26
StSJSJSSf Eternit tovarne LUDWIG HATSCHEK poroštvo.
»sem vremenskim vplivom, ne potrebuje Vocklabruck	Dunaj	Budimpešta Nyerges-Uyfalu Spr,l58vala pn,B vrste'
poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. ix/i, Berggasse 11. Andrassystrasse 33. Ogrsko. Zahtevajte vzorce in prospekte.
Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa VODJE v Trstu, via Genpa
Žitnik.	----——--——--
Tisk „Katoliške tiskarne" v Ljubljani.