Kupujte VOJNE BONDEI	
S55J	Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio jOglasi v tem listu so uspešni
ST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDE1
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
Volume xxvi.—leto xxvi.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDJ^ (SREDA), JUNE 23, 1943.
LEWIS JE PREKLICAL STAVKO
hemogarji bodo — in sicer Pod starimi pogoji—zopet Pričeli z delom; premirje bo trajalo do 31. oktobra opolnoči.
OdličnaJkariera Anice Erštetove
ŠTEVILKA (NUMBER) 145
Washington, 22. junija.
j °«n L. Lewis je nocoj ukazal . «1.000 premogarjem, naj gre-nazaj na delo. Premogarji "odo zopet pričeli s .produkcijo Premoga do 31. oktobra opolno-]!'m sicer pod Haroldom L. c*esom, tajnikom notranjih Pdey, ki je bil imenovan za u-Javitelja premogovnikov pod V1adnim obratom.
' Lewis ni hotel ničesar reči, ai se bo zgodilo po 31. okto-I ^ Premogarji pa bodo delali toliko časa, dokler bo ada obratovala premogovnike.
JDeIp se bo nadaljevalo pod /»stoječimi mezdami in razmeji, toda unijski uradniki ima-v° Pravico, uvesti tožbe ali ,pod-v2eti kakršne koli druge korake Prizadevanju, da dosežejo pla-
0	za čas, ki ga izgube premo-pji s hojo pod zemljo. S tem
utrta pot intervencije od ani Bele hiše.
: t Lewis, ki ni nikoli priznal av-; °ritete Vojnega delavskega od-, r*> je dal nocoj razumeti, da , še nadalje ignoriral ta od-r in njegove odločbe.
pričakovati je, da bodo v če; tek vsi rovi zopet v obratu.
Slovanski kongres obsoja stavko
New York Times poroča iz 'ttsburgha v poročilu z dne 20. *Ja, da je Ameriški slovan-
1	kongres, ki je zboroval v ta-snjem Kennywood parku, so-
^sno odobril resolucijo, s ka-0 se ostro obsoja delavske iz-i 6 ^	v premogovni in-
riJl.
. v resoluciji, katero je predlo-^ sodnik Blair Gunther, pred-^nik kongresa, je rečeno Slo-te : "Ako se vaši sinovi po vojni ne bodo vrnili domov, ste morali to dejstvo spraviti 8°glasje s svojo vestjo."
Resolucija izraža svoje sim-. "je s prizadevanji premogar-. v> da bi izvojevali višje mez-„e' ki jih zaslužijo, ter obsoja Pomanjkanje uvidevnosti" od rani Vojnega delavskega od-ra>" toda dostavlja, da se za-. °J dela ob tem času ne more ne sme tolerirati. Kakor znano, je velik odsto-* ameriških premogarjev slo-^nskega porekla.
"The Cleveland Press" je objavil dolg članek o gdč. Anne Eršte, znani bančni uradnici v Clevelandu, izpod peresa Clintie Winfrey, urednice ženske strani v časopisu. Med drugim je rečeno o tej naši vzorni jSloven-ki:
Važna pozicija
"Anne Erste pozna po vsej priliki več bankirjev kakor katera koli mladenka v deželi. Po uspešni invaziji finančnega sveta, ki je bil smatran za nesporno moško polje, se je Anne po-zpela do čina asistentinje federalnega rezervnega agenta, kar je vsekakor kompliciran naslov, čigar dolžnosti pomenijo, da i-ma ona v oskrbi rekorde vsega denarja, ki je bil izdan ali zopet nazaj dobljen v tem federalnem dištriktu.
Edina ženska v tem položaju
Miss Erste je edina ženska v Zedinjenih-državah, ki ima takšno mesto. Sicer pa je samo 12 takšnih pozicij v vsej deželi, zato ni čudno, če so uprte oči bančnega sveta vanjo, pri čemer antifeministi budno pazijo, če bo ona v svojem poslu opravičila svoj spol. Toda vsa znamenja kažejo, da je Miss Erste izborna bankirka.
Ogromne vsote gredo skozi njene roke
Gdč. Erste pravi, da je vsa neumna za svoje delo, katero je pričela pred desetimi leti kot u-radnica Federalne rezervne banke. Danes pa gre skozi njene roke vsak teden okoli 25 milijonov dolarjev. Ona je ena izmed samo dveh oseb, ki imata dostop do posebne varnostne shrambe, ki je zaprta s 100-ton-skimi jeklenimi vrati in se nahaja pod trdnjavo, ki se ji pravi Federalna rezervna banka.
Dolžnost Anice je, da gre financiranje vojne gladko izpod rok.
Miss Erste je prišla pravkar nazaj z vojne konference A. I. B. institucije, kjer je bila izvoljena za načelnico publicitete.
Zavedna Slovenka
Anica, ki' je hčerka znanih Slovencev, Mr. in Mrs. Louis in Ančke Eršte, ki imata vinsko trgovino na E. 69. cesti in St. Clair Ave., je zelo zainteresirana v kulturno dedščino svojega rodu ter se zanima za vse slovenske prireditve in javno življenje. Ona je članica organizacije Cleveland Council for American Unity ter Yugoslav University kluba, in je dalje tajnica Junior Advisory Council of Federal Reserve Bank.
Razsajanje Italijanov na Primorskem
^dajalec bo moral umreti
Cincinnati, 22. junija. —
^elatno sodišče Zedinjenih dr-je danes, in sicer že drugič, grdilo obsodbo nižjega sodijo ki je obsodilo Maxa Štefana, lastnika restavracije v etroitu, v smrt na vešalih. Stephen je bil spoznan za kri-da je dal zatočišče in de-^r nemškemu nadporočniku |»ansu Petru Krugu, ki je polnil iz ujetniškega taborišča ^Kanadi ter prišel v Detroit, ter ga je Stehan skrival ter Vlagal
z denarjem, končno pa N je pomagal pobegniti v Me-hiko.
, Stephan bo obešen dne 2. ju-
BERN. —,V Švico prihajajo vesti, da Italijani odvajajo vse odraslo moško prebivalstvo iz goriškega okraja v notranjost Italije.
Začetkom leta je mestna komanda fašistične mladinske organizacije nekje v Istri poslala svoji središčni upravi v Rimu dokument, katerega imamo V rokah. Iz lahko razumljivih vzrokov tega dokumenta ne moremo citirati v celoti — pač pa moremo navesti naslednji zelo značilni izvleček:
"Danes je vojna oblast začela zbirati vse moške letnike 1925 do 1942, ki bodo pozneje odposlani v določena koncentracijska taborišča. S tem bo preprečeno, da ne bodo partizanske bande odvedle teh ljudi ponoči iz njihovih domov, kakor se je to zgodilo ponovno v zadnjem času. Partizanov je vedno več, vedno bolj predrzni so in že ogrožajo ves okraj, kjer sejejo grozo in smrt."
preskrbite se s premogom takoj!
WASHINGTON, 22. junija. — Urad za vojne informacije je posvaril civilno prebivalstvo, da bo letošnjo zimo pomanjkanje kuriva tako v tovarnah kakor v privatnih domovih, ako se sedaj, dokler je ugodno vreme, tozadevne ne podvzamejo potrebni koraki.
Omenjeni urad poziva vse hišne lastnike in stanovalce, naj si nemudoma naroče premog in naj tudi opremijo svoje hiše z napravami, ki branijo dostop mrazu v stanovanja. Predvsem pa naj si vsi nabavijo dovoljne zaloge premoga.
Ameriška odlikovanja za ruske vojake in mornarje
Vlada Zedinjenih držav je —prvikrat v zgodovini— odlikovala šestdeset ruskih vojakov in mornarjev.
MOSKVA uradno naznanja, da so ruski letalci zadali težke udarce Nemcem v njihovem zaledju ter da so sestrelili 17 nemških letal.
Polnočni ruski komunike naznanja, da je fronta primeroma mirna. Velike formacije ruskih bombnikov so včeraj zjutraj pred dnevno zoro napadle nemške naprave in skladišča za fronto, ne da bi ruska letalska sila izgubila pri tem napadu eno samo letalo.
MOSKVA, 22. junija. — Ruskim vojakom in mornarjem je bilo podeljenih, in sicer prvikrat v zgodovini, šestdeset visokih ameriških vojaških in mornariških odlikovanj. Odlikovanja je predal ob velikih ceremonijah v Kremlju ameriški poslanik William H. Standley ruskemu komisarju za zunanje zadeve Molotovu, ki jijh je sprejel v imenu odlikovancejv.
Med odlikovanci j so možje vseh činov; od narednika do generala, od preprostega mornarja do admirala.
Dekoracije so bile dane v priznanje posebnih ;, zaslug in hrabrosti, ki so jo izkazali odlikovanci v boju proti skupnemu sovražniku. Poslanik Standley je izjavil, da žele Zedinjene države potom teh odlikovanj dati1 priznanje vsej ruski armadi in mornarici.
Perverzni morilec Edward Ralph obsojen na smrt
Tri ure po obsodbi je sodišče ločilo zakon njegove devetnajst let stare žene.
Odbit japonski napad na Novi Gvineji
Usoda Edwarda J. Ralpha, 32 let starega bivšega kaznjenca in seksualnega morilca, ki je kriminalno napadel in umoril 5 let staro Mary Jane Brady, je bila položena včeraj v roke treh sodnikov clevelandskega kriminalnega sodišča.
Ti sodniki so: Stanley L. Orr, Frank S. Day in Samuel H. Sil-bert.
Ralph, ki je perverznež, je obtožen kriminalnega napada in umora male deklice, katero je napadel in umoril dne 3. junija v nekem apartmentu poslopja št. 757 E. 82nd St. Ralph je'.o-ženjen ter ima 9 mesecev staroj hčerko, toda je kljub temu živel v omenjenem departmentu z neko drugo poročeno žensko, ženo nekega vojaka.
Na Ralpha v jetnišnici budno pazijo, ker se boje, da bo nare-redil poizkus samomora, ako ne bi bil opazovan.
"Vsak, ki zakrivi tak strašen zločin, ne zasluži nobenega u-smiljenja," kriči ves zmeden in obupan v ječi ter prisega, da kadar pije popolnoma ponori in ne ve, kaj dela. "Spravite me na električni stol, in sicer čim prej, tem bolje!" pravi morilec.
Kakor naznanjajo današnje vesti, je bil Edward J. Ralph včeraj popoldne obsojen v smrt na električnem stolu, na katerem bo moral umreti dne 4. oktobra. — Tri ure po njegovi obsodbi pa je sodišče ločilo zakon njegove devetnajst let stare žene.
BOMBE ZAVEZNIKOV POVZRO ' < CAJO TEROR V NEMČIJI
Nekatera nemška mesta so domala izbrisana z zemeljske površine
bombardiranje se vrši dan in noč
Strašna sila eksplozij
Japonci so pustili na bojišču nad 100 mrtvih in mnogo ranjenih.—Napad so odbili Avstralci.
kralj george na malti
VALETTA, Malta, 21. junija. — Včeraj je prispel v to mesto, ki je bilo tekom vojne tako silno bombardirano, angleški kralj George, katerega je množica z navdušenjem sprejela. — Kralj je bil oblečen v uniformi angle škega admirala.
Zavezniški glavni stan v Av-. straliji, sreda, 23. junija. — Velika japonska sila, ki je bila vržena proti zaveznikom v ponedeljek na Novi Gvineji, je bila vržena nazaj po Avstralcih, podpiranih po ameriškem letalstvu. Japonci so pustili na bojišču nad 100 mrtvih in več ranjenih.
ČUNKING, Kitajska, 22. junija. — Kitajske čete, ki stiskajo svoj obroč okoli važnega mesta Ovčikova, so v nedeljo zavzele pet stratežkih točk v se-vernozapadni obrambni črti mesta, kjer je bilo v bojih ubitih nad 200 Japoncev.
Z imenovanjem generala Wa-vella za indijskega podkralja, se pričakuje velike akcije v Burmi, kjer bodo zavezniki izči-stili deželo Japoncev ter zopet odprli znano Burma cesto, po kateri bo dobivala Kitajska v povečani količini svoje vojne zaloge.
tujerodci v kanadi podpirajo posojila za zmago
OTTAWA. — Tujerodne skupine v prairijskih provincah Kanade prispevajo ogromno k četrtemu posojilu za zmago. V Edmontonu so našli nabiralci, ko so prispeli v okraj kitajskih prebivalcev, denar in čeke pripravljene za oddajo. V Saskat-chewanu, kjer tvorijo tujerodne- skupine precejšen del prebivalstva, je sestavljen lokalen komite iz Poljakov, Ukrajincev, Nemcev, Rusov, Rumuncev, Madžarov in drugih narodnosti.
LONDON, sreda, 23. junija. — Formacija težkih angleških bombnikov je danes zjutraj grmela preko Kanala proti kontinentu, kjer so ameriški bombniki pravkar opravili svoje uničevalno delo v Hulu, kjer so bombardirali tovarne, kjer izdelujejo Nemci umetni kavčuk.
Mesta Krefelda ni več
Ameriški napad je prišel tik za napadom Angležev, ki so bombardirali jeklarsko mesto Krefeld v Porurju, na katero so vrgli nad dva tisoč ton bomb. Nemški radio poroča, da je bombardiranje teroristično in da je mesto Krefeld skoraj izbrisano z zemeljske površine.
Napad na Rotterdam
Včeraj so angleški in ameriški bombniki razbijali tudi po Rotterdamu na Holandskem in drugih krajih, kakor tudi po Neaplju v Italiji.
Mesto Krefeld je v ponedeljek ponoči napadlo nad 700 težkih angleških bombnikov.
Ogromne izgube zaveznikov
Kako ogromnega obsega je to bombardiranje in kako močna je angleška in ameriška zračna sila, da si mora dovoliti tolikšne izgube, je razvidno iz dejstva, da so izgubili Angleži v ponedeljek ponoči pri napadu na Krefeld 44 bombnikov.
BERN. Švica, 22. junija. — ! Napad angleških bombnikov i na kraj Friedrichshaven, kate-! rega so napadli v soboto pono-j či, je bil tako silen, da je bila | neka oseba, ki je stala ob oknu | v svoji sobi v kraju, ki je bil i oddaljen 10 milj od Friedrichs-1 havena, vržena po pritisku o-zračja tri čevlje daleč od okna nazaj v sobo.
Razdejanje v Berlinu
STOCKHOLM, švedska, 22. junija. — Potniki, ki so prispeli iz Berlina, poročajo, da so gotovi deli mesta tako porušeni in poškodovani, da jih ni več prepoznati.
LONDON, 22. junija. — Ve-! lika sila ameriških štirimotor-nih bombnikov je danes z vso silo napadla razne tarče v neiii-|škem Porurju in v okupirani Belgiji, in sicer samo nekaj ur zatem, ko so bili Angleži gotovi s svojim zračnim razbijanjem po nemškem produkcijskem centru Krefeldu, na katerega so vrgli nad 2000 ton bomb.
Zavezniški bombniki so snoči napadi tudi Neapelj, glavno pristanišče Italije za Sicilijo in Sardinijo.
Pri napadu na Krefeld je bilo izgubljenih 44 angleških bombnikov, iz Česar je razvidna strašna sila tga napada.
boji v jugoslaviji
Zuericher Zeitung z dne 17. mja prinaša naslednje poročilo iz Budimpešte:
Madžarsko časopisje prinaša različne vesti, iz katerih je razvidno, da se je v zadnjem času upornost naroda in število partizanskih borcev v Sremu in celo v Slavoniji zelo zvišalo. Svoje baze imajo v Daruvarskem, Orahovičkem in Našičkem sre-zu, največ pa jih je v Papuk planini.
Iz Novega sada poročajo, da je mnogo upornikov tudi v gozdovih okoli Kokočaka.
Največ trpi pod napadi partizanov v Slavoniji tamošnje madžarsko prebivalstvo. Preko 257 madžarskih rodbin je pobegnilo iz teh krajev.
očetje ne bodo vpoklicani
COLUMBUS, 22. junija. — Paul V. McNutt, načelnik War Manpower komisije, je izjavil, da očetje ne bodo vpoklicani v j armado, dokler ne bodo izrčpani j vsi drugi viri razpoložljivega i moštva.
župan na važni seji
Župan Frank J. Lausche se bo sestal danes z reprezentanti mesne industrije, da se dogovore o nastopu proti raketirjem črne borze, katero dolže prodajalci mesa, da je kriva pomanjkanju mesa, ki grozi, da bo moralo 650 mesnic zapreti svoja vrata.	#
Župan se je odločil sklicati sejo, ko je v ponedeljek zvečer organizacija prodajalcev mesa na svoji seji sklenila, da bo zaprla več mesnic, ako ne dobe dovolj mesa za prodajo na drobno.
POGREB MORNARJA
Pogreb mladega mornarja Rudolpha Franz, ki je po nesreči utonil, se bo vršil v soboto zjutraj ob 9. uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
VLOM V TRGOVINO
V grocerijsko in konfekcijsko trgovino, ki jo lastuje Mr. Steve Pirnat na 7403 St. Clair Ave., je vdrl tekom noči neki ropar, ' ki je izrezal šipo v oknu, da je
| prišel v prodajalno. Mr. Pirnat, JAPONSKE ZASTAVE poki stanuje za trgovino, pa je krite z vsakovrstnimi izreki o 'slišal ropot in prižgal luč, te-[dobri sreči, katere so imeli Ja-'daj pa je ropar pobegnil. Pri ( ponci s seboj na bojni fronti, tem je razbil še drugo okno v .niso prinesle zaželjene sreče 1 trgovini.	I njih lastnikom. Zastave je zajel
Courtesy of the "Plain Dealer"
slovenski vojak, Pvt. John J. Horvat, iz Clevelanda, čigar sliko vidite zgoraj. Zastave držita njegov očim in sestra, John J. Gornick in Miss Josephine E. Gornick, 509 E. 120 St.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
23. junija, 1943.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) _________________________________________________$6.50
Por Half Year — (Za pol leta)................................................. 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ___________________________________________________________ 2.00
----—---♦- —
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)_____________________$7.50
Por Half Year — (Za pol leta)_____________________________4.00
Por 3 Months — (Za 3 mesece)______________________2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: 'Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske drla ve):
F<x' One Year — (Za celo leto)____________
Por Half Year — (Za pol leta) ................................................
...$8.00 ._ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
ADAMIČEVA JASNOVIDNOST
Sledeči članek smo prevedli iz Adamičeve knjige "The Native's Return," ki jo je napisal leta 1933, po svojem povratku iz Jugoslavije, izdal pa v februarju leta 1934. članek je danes morda še značilnejši kakor je bil pred desetimi leti, ker svedoči o izrednih opazovalnih zmožnosti našega pisatelja kakor tudi o njegovem bistrem pogledu v bodočnost. Ta članek se glasi:
Tekom svojega deset-mesečnega bivanja v Jugoslaviji sem dobil jasen vpogled v evropsko situacijo izza prve svetovne vojne. Zdaj uvidevam, zakaj je bila ruska revolucija potrebna ne samo s stališča zaostalega ruskega kmeta, temveč tudi s stališča sveta. Zdaj tudi uvidevam, zakaj mora ruska revolucija uspeti. Ta revolucija je rešila Rusijo, da ni postala plen evropskih imperialistov. S strmoglavljenjem carja in Kerenskega je Rusija izbegni-la usodi Jugoslavije, da molčim o Rumuniji, Poljski, Bolgariji ter o drugih balkanskih in vzhodnoevropskih državah, ki se zdaj zvijajo v krempljih internacionalnega finančnega kapitala... Zdaj vidim, da je rešitev jugoslovanskega naroda kakor tudi ostalih malih zaostalih narodov v tem delu sveta neizbežno v smeri Rusije. Ti narodi bodo morali strmoglaviti svoje sedanje raketirske gospodarje, ustvariti balkansko ali Vzhodnoevropsko federacijo kolektivnih narodnih republik ter se na ta ali oni zadovoljiv način spojiti z Rusijo. Milijone ljudi v Jugoslaviji in — seveda — tudi v diugih deželah, spoznava to. Oni uvidevajo, da bi se dalo mnogo njihovih socialnih, ekonomskih,. nacionalnih, kulturnih in verskih problemov rešili samo na "ruski način," to je drastično, z agresivno likvidacijo zaostalosti, osebnega pohlepa in onega ljudskega razreda, ki je obogatel na račun preprostega ljudstva. Ta realizacija od strani vedno naraščajočega števila ljudi v Jugoslaviji kakor tudi v drugih državah je edina svetla točka v sedanji mrkosti in degenera-ciji Evrope.
Name je napravila globok vtis ogromna telesna in duševna vitalnost preprostega jugoslovanskega ljudstva, katera vitalnost ni zgolj jugoslovanska, temveč splošno slovanska — elementarna, surova, neizlikana, kreativna, dolga stoletja tlačena in zatirana. Ta vitalnost je dolgo čakala, preden je pričela funkcionirati, uničevati in ustvarjati. Ona je uničila turško in avstrijsko cesarstvo in ruski carizem. Ustvarila je neodvisne države: Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo; ojačila je Bolgarijo, kar vse skupaj pomeni dober začetek v smeri proti samo-rea-lizaciji Slovanov. Kar je najvažnejše, pa je ta vitalnost ustvarila Novo Rusijo, ki je, z vsemi svojimi nedostatki, danes najsolidnejša država na svetu, trdno zasidrana k bodočnosti; ona je edino upanje množic izven njenih mej; trdnjava socialno-ekonomske moralnosti, temelječe na principih produkcije za blagor producirajočih mas, ne pa za profit s^mo majhnega števila individualcev.
Izvzemši tu in tam, kjer so bile bolezni, siromaščina in teror najhujši v preteklih stoletjih, slovanska vitalnost ni perverzna, se ni obrnila sama proti sebi ter ni samo sebe uničujoča, kakor je to v slučaju večine zapadnih držav. Slovanska vitalnost grozi uničiti samo to, kar je socialno nezdravo, duhovno koruptno, nemoralno. Slovani, individualno in kot masa, so miroljubno ljudstvo, prizadevajoče si, usmeriti svoje energije konstruktivnim svr-ham in pokretom. V Jugoslaviji je ta vitalnost začasno zatrta po beograjskem režimu, kakor je bila nekdaj zatirana po Carigradu, Benetkah in Dunaju. Beograjski režim sestoja iz najbolj nezdravih elementov v državi ter je podpiran po dekadenci zapadne Evrope, ostrašeni po zdravem slovanskem podvigu v zadnjih desetletjih. Toda napočil bo dan, ko bo ta vitalnost pretrgala svoje vezi. Medtem pa bo ta vitalnost pripomogla, da bodo ljudstva pretrpela in prenesla vse zlo in nesrečo, ki jim preti v neposredni bodočnosti. To ne velja samo o Jugoslaviji, tem-
več o vseh slovanskih državah na Balkanu in v vzhodni znejše boljše razmere javnosti petrolejska polia bi bila tako Evropi.	| dO impresionistov je bil zago- blizu, kakoi; je iz zavezniških
Nova evropska vojna se zdi gotova stvar... Kontra- vor nove umetnosti P° Ivanu letališč v severni Afriki do Tu-dikcija sistema, pod katerim svet funkcionira, bo povzro-1	^t^t^C^^^TlŠl^
cila neizogibnost nove vojne. Seveda, strašno je, premiš- naju in T Beogradu. odtlej se Z™nSTe taduštr™'predT
Ijevatl O tej vojni. Milijone ljudi bo pobitih; toda, kakor je splošna nenaklonjenost spre- ničen jem. Invazija Balkana in stvari sedaj stoje, umira že zdaj v Evropi počasne smrti minjala v občudovanje in umet-1 srednje Evrope bi bila mnogo milijone gladnih, zbeganih in nefunkcirajočih ljudi, mož, nostna poročila so čedalje bolj j cenejša, ako bi dobili kontrolo žena in otrok... Zelo zaželjivo bi bilo, da bi takšna Voj-joznačevaJa JakoPiča k°t velike- nad Jadranskim morjem na privedla do podviga mas vsepovsod. Celo kaos, ki bi utegnil slediti vojni in takemu ustanku, preden bi bilo mogoče organizirati sile resničnega socialnega napredka, bi bil boljši kakor pa sedanje stanje "miru" in sedanja
gangsterska diplomacija ter raketirske vladne metode.
* * *
To je pisal Adamič pred desetimi leti. Primerjajte razdobje, ki je medtem poteklo in današnje stanje stvari, pa boste ugotovili, kako jasno je gledal v bodočnost.
Smrt slikarja Jakopiča
New York, 11. junija. (JIC). — Te dni smo prinesli vest, da je dne 21. aprila t. 1. umrl v Ljubljani največji sodobni slovenski slikar, Rihard Jakopič. Iz Slovenskega Bijografskega Leksikon'-a navajamo naslednje podatke iz življenja tega znamenitega slovenskega umetnika:
Rihard Jakopič je bil rojen dne 12. aprila leta 1869 v Ljubljani: njegov oče je bil premožen trgovec z deželnimi pridelki. Rihard, najmlajši izmed o-smih otrok, je obiskoval ljudsko šolo na Grabnu in ljubljansko realko, iz katere je izstopil kot šestošolec.
Jeseni 1887 se je po uspeš-
trg 2). Tu je z M. Sternomom 1907 ustanovil risarsko in slikarsko šolo, ki jo je, tudi po
Sternenovem odstopu, vodil do leta 1914.
S težkimi gmotnimi žrtvami je, ko se javne oblasti niso hotele odzvati njegovi želji, sezidal razstavni paviljon ("Jakopičev paviljon" v Tivoliju), ga odprl 1909 s III. slovensko u-metniško razstavo, a ga prodal 1923 mestni občini,v katero i-menu ga sedaj upravlja Narodna galerija. Živi v Ljubljani.
Jakopič se je kot otrok po lastnem nagibu mnogo ukvarjal z risanjem, a v 1. in 2. razredu realke pod prof. Czerkovskim ni dosegel šolskih uspehov; ko je v 3. razredu prevzel vodstvo risarskega pouka Fr. Globoč-nik, ki ga je spodbujal k delu in mu ostal učitelj do konca srednješolskih študij, je bil Ja-
ga mojstra impresionizma in vodnika tedenje umetnižke generacije.
Jakopič je razven z lastnim umetniškim delom tudi drugače bistveno posegel v slovensko u-metnostno kulturo. Z lastnim u-metnostnim paviljonom je ustanovil prvo središče naše umetnosti, utemeljil kontinuiteto javnih razstav in ustvaril prvo stalno vez med slovenskim občinstvom in umetnostjo. Jakopič je priredil leta 1910 prvo zgodovinsko razstavo slovenskega slikarstva. S polno zavestjo o nacionalni važnosti svojega prizadevanja, je sodeloval pri oblikovanju slovenskega značaja moderne umetnosti:
"Za nas je samo ena pot — otresimo se tujega vpliva . . . Ne bodimo oskrbniki, hlapci tu? jega bogastva, ampak postani-mo gospodarji svojega, četudi skromnega posestva."
ŠKRAT
nem sprejemnem izpitu vpisal kopič kmalu med "odličnimi" ri-
na dunajsko akademijo, a je i-sto leto nevarno zbolel in se vrnil domov. Jeseni 1888 je nanovo vstopil v dunajsko akademijo, prestal po 2 semestrih teoretične izpite in nato odšel je-
sarji. Tedaj je poskušal že samostojno slikati, tudi krajine (Mestni log, Krim).
V Ažbetovi delavnici je bolj
kot učiteljev pouk vplivala na
mladega slikarja prostost pri
„ , , , .. .T - . i delu, množina modelov in druž-nakovsko akademijo. L. 1890 ie I, v	. . ___x____ ,,,______, jba soucencev. Ze izza srednje-
seni 1889 za 2 semestra na mo- j
vstopil v Ažbetovo slikarsko
i šolskih poskusov v njen latent-
šolo, ki se je tedaj ustanovila v, , ^ ^^ g0jgkjm re(j •
Monakovem, jo redno obiskoval j___. f, . , . , ^
nekako 2 leti, nato pa do 1900
! som in ateljerskim konvenci-
večinoma pozimi, medtem ko je	ki V naravi b!Ie ute"
v poletnih mesecih slikal doma	ga	^ *a * v
na deželi	' Monakovem slikal s F. Vesolom
Od 1900 je živel v Ljubljani, sodeloval tu (1900) pri ustanovitvi Slovenskega umetniškega društva, kateremu je bil nekaj časa tudi tajnik, in pri organizaciji I. Slovenske umetniške razstave. Medtem je z M. Jamom slikal v Stranski vasi pri Dobrovi in odšel z njim- spomladi 1901 za več mesecev slikat v
zlasti barvne in svetlobne študije na prostem z namenom, da upodobi naravo tako, kakršna se vidi. Tako se je, še preden je bil impresijonizem kot slikarski program znan, vnemal za impresionistične smotre, in ko je pozneje na neki monakovski razstavi videl dela Moneta, Sis-leya in Pissarra, so se mu zdeli sorodni lastnim težnjam, že pri Cemahovce na Hrv., se nato vr- j prvih svojih slikah iz monakov-nil v Ljubljano in sodeloval tu ske dobe je skušal izraziti mno-j pri II. Slovenski umetniški raz- goličnost v barvnosti pojavov stavi (1902). Po njej se je 1902 ob raznih obsvetljavah ter izlo-preselil v Škof jo Loko (kjer je čil absolutno črno in belo barvo stanoval najprej v Puštalskem kot (v naravi) nemogočo, kar gradu, potem v mestu), odšel je monakovska ocena pri ondot-jeseni 1903 v Prago nadaljevat,-ni razstavi njegovih del 1892 študije in stopil v Hynaisovo (v Kunstvereinu; Portret last-šolo, v kateri je ostal en seme- ne matere, Stara žena, Kraji-ster. Spomladi 1904 se je odšel na) označila kot novost v mo-na Dunaj dogovarjat z Mieth- dernem slikarstvu, kejem o razstavi slovenskih im- Jakopičevo slikarsko delo je presionistov, ki jo je nato tam- zelo obširno, a težko pregled-
vprasanju invazije Balkana
V svoji številki od 8. junija prinaša Christian Science Monitor članek Roberta Werthei-merja, v katerem govori o Italiji kot vazalski državi nacistov. Članek obravhava tudi vprašanje invazije evropske trdnjave preko Balkana:
"Najvažnejša pot v osrčje Nemčije je Jadransko morje, toda dokler sta obe njegovi o-hali, italijanska in jugoslovanska, v rokah sovražnika, te poti ni mogoče izkoristiti. Ko pa bodo zavezniki imeli nadzorstvo nad vzhodno obalo italijanskega škornja in svoboden dostop v Jadransko morje, bodo držali v rokah ključ do vse centralne Evrope. Ko bodo imeli trdna oporišča v Apuliji, jim bo pot skozi Otrantsko ožino odprta, in ako okupirajo Krf, bodo mogli pošiljati tudi velike pomorske konvoje v severno Italijo.
Krf je otok, ki je prehajal iz roke v roko, katerega so Benečani vzeli Bizantincem, a Turki Benečanom, je največji otok v Jonskem morju. Ravno tako važen je za kontrolo Jadranskega morja kot Malta za srednji del Sredozemskega morja.
Jadransko morje je podobno jezeru s površino jezer Huron in Michigan skupaj. Dolgo je 500 milj, a široko 100 milj. V Otranski ožini se zožuje na 44 milj. Italijanska obala je ,ravna, precej nedostopna in nima dobrih pristanišč, razven Baria, Brindisi in Ankone.
Jugoslovanska obala pa je bogata izvrstnih luk — na stotine je krajev, pripravnih za iz
kaj z Bernekerjem, Grohar-j no, ker je mnogo svojih slik' krcavanja' na otokih in na ce-jem in Zmitkom priredil (1904) preslikal in je večina od njih lini. Otoki Vis in Lastovo ter potem ko je ustanovil slovenski raztresena pri raznih lastnikih, pristanišče Split, Zadar, Šibenik umetniški klub "Sava" (prim. V njegovem umetniškem razvo- in Sllgflk
Slavonska in madžarska ravnina sta oddaljeni od Jadranskih pristanišč le s 50 do 80 milj širokim pasom kraškega masiva. Od tam se razprostira nepretrgana ravnina prav do dunajske kotline; vzdolž Odre pa se odpira pot v Šlezijo.
Zavezniki bi našli vojaško in gospodarsko premoč v krajih, kjer žive zatirani Slovenci, Hrvati, Srbi in Albanci ob obali in v njenem zaledju. Jadransko morje je idealna pomorska pot za prevoz bencina iz Bližnjega Vzhoda. Iz Trsta do Tripolisa in Haife, kamor vodijo- petro lejske cevi iz Mezopotanskih vrelcev, je komaj 1,700 milj, polovico manj nego iz New Yorka do Gibraltarja. To so o-gromne ugodnosti, ki bi odtehtale vse težave te operacije.
V začetku leta 1918 je Nemčija je ustavila britanske in francoske vojaške sile v severni Franciji. Rusija in Italija sta bili premagani, Srbija, Rumuni-ja! in Bolgarska pa so bile zasedene. In vendar so se komaj par mesecev po porazu Bolgarije zamajale vse fronte v srednji Evropi in končni poraz je prišel skoro čez noč.
Iste možnosti hitrega poraza Nemčije bi se moglo pojaviti, ako zavezniki temeljito izkoristijo vse one ugodnosti, katere bn jim nudila invazija Italije.
kupi in
Boji v Jugoslaviji
Nemiri ob madžarski meji
"ŽANE IZ LJUBLJANE"
Kaj bo, kaj bo, samo od tov se govori? Če greš šta<^ no, ne veš kaj je najbolj P0^ trebno — order, denar ali p0® ti. Za en funt steaka ti P 0 ' trgajo 24. človek z veliko ar' žino stori najboljše če Si kamero, ki slika v farbah, naj kupi funt steaka, ter ga DjjJ_ fotografira na podendeker kokrat ima glav pri skledi, P tem naj enostavno izreže ^ mesene slike, in naj vrže eno vsak talar. Ali si bomo pa " taknili rdeče špegle in kadar mo jedli "raji", ga boffio ^ li rdečega in mislili bomo, d* F mo hamburger. Ravno tako ribniški konj, ki je jedel ub'a. ce z zelenimi špeglami, Pa mislu, da je trava.
Še o pointah na rakiji'
in žena sta vsak dobila _
viške. Ona jo je kmalu uduŠU*
ne da bi ta stari kaj vedel ^
tem. On jo je počasi predi*1*
vsak dan malo, kar ga žena
ki dan pobara: "Ta stari,
si pa taku stinži s tvojo y ,
da mi ne daš niti en SlaZ®,gaj
On jo pogleda in pravi- ^
imaš tudi ti legitimacijo ^
kvart na mesec. Pojdi P^ya
jo po ji j." Ona ga milo p0^5.
in pravi: "Saj sem šla že P° -e
ko prvega junija, pa sem-3°
spila." >i -
nemškemu osvojevalcu Kadar potrebujejo Par

večje količine hrane, je ne
BOSTON, 15. junija (Christian Science Monitor) — V
članku, ki daje pregled vojnih do konfiscirat, temveč jo dogodkov, prinaša omenjeni J° od kmeta P° primerni ■ list naslednje poročilo.	Nedavno so v bližini r ^
Napadi jugoslovanskih parti-<ne ipartizani odgnali živine^ zanov na kraje ob stari madžar-! keSa slovenskega kmeta.
ski meji, so se močno razvili v nakupne cene so mu
takoj P1
po-
teku zadnjih treh tednov; po-lčali in mu obljubili, da se ^ sledica je ukinjenje železniške- vrnejo še isto noč z ostal«11 ga prometa na važni progi Bu- narjem. dimpešta Beograd. ■	Kmet Jim Je povedal,
Ravno v teh krajih so se par- j ra stvar brez odloka fc^L te* /tizani v teku zadnjih šest mese- 3anski oblasti in dodal «K cev držali v zatišju, zdaj pa so Sa ne storim, me obesijo - gi. kar naenkrat prekinili želez-! Partizanski vodja mu 3 ^ niško progo na več krajih. Ta govoril: "Ne bodo te obesi ,di
proga je za naciste najvažnejša i TakoJ P° našem odhodu \0d» v pogledu prevoza vojakov na na italijansko komando ^ Balkan. Partizani niso le poru- mi se bomo vseeno vrnili S šili proge, temveč celo napadli Jim denarjem.	^
vlake in povzročili precejšnje1 ItaliJani s0 seveda takojj izgube življenj.-	kolili kmetijo in na vse s ^
Ob obali Jadranskega morja naPerili svoje strojnice . • • rj.
poročajo, da so Nemci ponekod da kmalu Je slovenski kme>
ukazali, da prebivalstvo evakui- šel k italijanskemu koma" v.
ra vse kraje do globine 20 milj. |tu in mu Pokazal šop J3^,,
cev: "Vseeno so mi,plačan- g
Napad na Železna Vrata
Italijanski komandant 3e
11	• stv^'
NEW YORK, 17. junija (PM). besen začeI Preiskovati > j,
Eden najtežjih udarcev, kar Pokazal° se je, da so pa^ e, cnslnvanoH	__: oblečeni v italiianske unit , .
po jih jugoslovanski partizani obl9čeni v italijanske u- pl zadali nacistom, je bilo dinami- Prinesli kmetu denar, stra ^ tiranje Železnih vrat na Dona- P°vedali, da so prispeli 1 0d
sta z natančnimi navodi'
ta Suša* itemed najugod-	f
umetniški klub "Sava" (prim
dl. Grohar). Z Dunaja je prišel ju ni ostrih zarez, vendar pa je 1 nejše" kraje'za" izkrcanje? Jugo-! ti./eb lJlumc" "a uonaV1'	o
zopet v škof jo Loko, še istega mogoče njegovo delo razčleniti slovanska obala je gorata, ka-^.™ S° lmeh Pa*lzani usPeh>	voiimavtomobilom zopet
kor tudi vse njeno zaledje, ki se kajtl ^ v™ak Sevanja	avtomobilom zoPe
spenja proti severu do alpske S° P0^1 70	Itelijanske skrbi '
po-
leta odpotoval v Beograd kot	v tri stilne periode:
prireditelj slovenskega oddelka	a) stil naturalističnega im
I jugoslovanske umetniške raz-	presionizma.	(prepone, ter do dunajskega ko-'Epizoda iz partizanska	vojne v| Casniška agentura Reute«1
t T Zn? P° VrmtV1 V Šk0fj°	b) Stil realistiČne^a imPresi"	tla- a na vzhodu do velike mad-!	Sloveniji	roža iz Zuerifha ,i
Lolo (1904) poročil z Ana Crez-	onizma	žarske ravnine. V severnem de- v, ,	, . ^ ,	i tahiansko časonisie
ny ter slikal (kakor ob istem i c) stil barvnega impresioni-	lu Jadranskega morja sta naj- Londonski Daily Telegraph ■	m casoP^e S a p''
času Sternen in Grohar) V loški	zma	holi.ši Inki iJLi<*J polotoka ' P"naŠa	1Zp0d pereSa	svo^a - -. ?-NemC1J-!' U1"
_ _. .	boljši luki istrskega polotoka """""T"	še n MiHJnrcki p,.m,miii i0'','
dolini. Leta 1905 je odpotovali O početkih Jakopičevega sli- Puli in Trst	.posebnega dopisnika "nekje v ° MJfzarskl' Rumif,J1v,v#
kot delegat "Save" na avstrij- karskega dela, je bilo v sloven- Zračna oporišča v Istri in se- ™?1'' člane,k z naslovom ~ klf sk beh radi Tvoth^O sko razstavo v London, a se ski javnosti malo umevanja za verni Italiji bi bila ogromne ?VIjaCe Jug°sl°vansk,h patrio- ** ki se nahaLin na Bal^' potoma v Koelnu ponesrečil in njegove težnje, kritika je delo- važnosti, ker bi ogrožala vsa t0V:	J'	"atiaJaJo na » „
nahajajo in so v nevarnosti, da jir(l ^
se iz ondotne bolnišnice vrnil ma ostro obsodila njegovo "mon-	srednje in vzhodno evropska in- "Ravnokar sem dobil podatke vezniška mornarica »rek «e
preko Pariza, kjer je ostal ne-	strozno modernost". Na drugi	dustrijska središča >od Gradca o mali epizodi iz bojev v Slove- zo z Ital S Zko
kako teden dni, v škofjo Loko,	razstavi v Ljubljani leta 1902	do Dunaja, Budimpešto, Brno niji. ki osvetljuje hrabrost in morja italijanske čete na ^
kjer je živel do 1906 ko se je	se ni prodala niti ena slika več,	in vso oblast poljske "Ruhr-e", iznajdljivost jugoslovanskih pa- kanu bi bile v tem slučaju ^
za stalno naselil v Ljubljani. E-	in ocene so bile splošno neugod-	iz slične daljave kot je iz An- triotov v njihovih gerilskih no ogrožene od partii1^'11
monska cesta 2, sedaj Turjaški	ne. Odločilnega pomena za po-	glije do Hamburga. Rumunska .podjetjih proti italijanskemu in sil.
(//O Hoy- / HEbR^ t JojJ T^t-h'^o h Tf4 >)
1*1 7►>£ H*,*.*.: ; ^xc? yo*j St)i o T.V-^r \ i 5 -BowE -Helped root. r~
■I --—- —^--—^
» o-w yes / f/o sv&v 1 ~TH*}T- "B>UT I ) -r^iHX i
AiySCiF
ItK you wH-t- 'PERMIT ----------
MLADA BREDA
POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ
I'll i
Berlin skuša ustvariti prepri- "narodni križarji", čanje, da so obiski administratorjev različnih evropskih dežel v fuehrerjevem glavnem stanu, vzbudili v svetovni javnosti merike prepričanje, da je vojaška premoč osišča še vedno velika.
Nemci se j vilo častnikov, ki so na ta na-grenko pritožujejo nad popu- čin izgubili svoja mesta, pridru-ščanjem Madžarske in pripisu- (žilo partizanom, jejo njeno onemoglost vplivu A-
"France" navaja članek nekega madžarskega časnikarja, ki je pred kratkim opisal razmere v jugovzhodni Evropi kot nezadovoljive. Trdil je celo, da "nered in nemiri na Balkanu stalno naraščajo, ter da se položaj tam neprestano slabša".
V Rumuniji je splošna mobilizacija doživela popolen in splošen neuspeh. Eden izmed časopisov, ki izhajajo v Bukarešti, se z ogorčenjem pritožuje radi malodušnosti rumunskega ljud-1 stva in zaključuje, da se sedanji položaj tak, da je le en sam izhod mogoč, in sicer zmaga
HOME IN THE JUNGLE.—U. S. soldiers, somewhere in Australia, take time out from fighting to listen to one of their fav-
orite American radio programs. These shortwave programs are priliko, .da se upro."
nad Sovjetsko Rusijo.
Dalje citira list borbenih! Na Bolgarskem pa se množe Francozov članek znanega švi- politični umori in sabotažna de-carskega tednika "Die Welt- j^nja, in to kljub neštevilnim woche", ki poroča o upornem aretacijam v vseh bolgarskih duhu balkanskih narodov. Ta mestih. Eden izmed oddelkov švicarski list piše: "Nedvomno sofijske garnizije velja za nesi-Nemci pošiljajo mnogo mladih gurnega in ne sme zapustiti ka-ljudi iz Balkana na sever, toda sarne. Tretjino moštva so sploh tam jih je še vedno na stotiso- raz0rožili. Častniki, osumljeni če, ki le čakajo na prvo ugodno protinemškega razpoloženja, se
morajo umakniti mlajšim ofi-
made possible through the efforts of the American Red Cross J Na Madžarskem si Kallay in cirjem, ki so se vrnili iz Nem-the Office of War Information and the Special Services Branch drugi člani njegove vlade, na čije. Baje se je precejšnje šte-
Throughout Norway the "Jos-sings" know who will be shot next by the Nazi firing squads. They do not know why they will be shot but they know that names of all loyal Norwegians, or "Jossings," are contained in lists of future victims compiled by the Nazi terrorists and their quisling jackals.
All of them know that the day of liberation is not for them. They
of the Army.	vso moč prizadevajo zatretij
;	:-~-;————:--——:——— "politične fronte": toda zastonj
groznega, nekaj takega, kar bi predsedniki in podpredsedniki1	• . v . .	, .
j i	..	.,.„., ,..,... ,. apelirajo na sloznost in	obsoja-
jo pretreslo, napravilo njenemu različnih sekcij, med njimi tudi ■	1
mišljenju in življenju drugo šef naše delegacije, dr. Branko
know that quisling and his storm troopers will shoot every man and every woman on the list when the United Nations invade Norway.
Compare the deeds of these Norwegian patriots with your own war efforts and see if you can afford not to buy more War Bonds. WSS 741A	V. S. Treasury Dept.
pot, zaobrnilo njene misli v gotovo smer. Samo te negotovosti in mlačnosti ne, samo tega hiranja in umiranja ne. Kdo ve, ali ni njen mož čutil istega? Ni li morda ravno radi tega izosta-jal po cele dneve z doma in včasih celo pil, da ga je drugi dan bolela glava in je kašljal po noči? Sivorjavo oko nad posteljo Aničino je gledalo zagonetno in žalostno v somrak, in Anica, ki je včasih dvignila k njemu oko, je čutila, da ji je celo ta slika nekam tuja, malomarna.
(Dalje prihodnjič)
čubrilovič, podpredsednik druge komisije.
Konferenca zaključuje danes svoja dela. V teku svojega poslovanja v nedeljo, je odobrila1 konferenca mnogo koristnih j predlogov in adoptirala nekatere resolucije, ki so-velikega pomena tudi za našo državo.
Sovjetska delegacija, katere načelnik je Krutikov, je priredila sprejem za člane jugoslovanske delegacije.
jo tako delovanje -političnih front je jasno začrtana, in katero je ustvarila
- ena teh j že precej sicer ona, j madžarska
Pregled položaja na Balkanu
socialistična stranka s svojim pozivom delavcem, kmetom in i intelektualcem. Horthy in nje-' govi ljudje vedo, da so ogroženi, ter so začeli ustanavljati i gardo svojega režima — ustanovili so nove oborožene organizacije, ki bodo nosile ime
R OLD PAPERS
(.ALL THE
SALVATION ARMY
HENDERSON 53S7
One Bright Spot in The World
ZAKLJUČEK KONFERENCE V HOT SPRINGS-U
HOT SPRINGS, Virginij, 5. junija (JIC). — Včerajšnji dan je bil za konferenco zedinjenih narodov za prehrano in poljedelstvo, dan izredno velike aktivnosti. Konferenca je imela plenarno zasedanje, katerega so set udeležile vse komisije.
Za predsednikovo mizo so bili ob strani predsednika konference, Judge Marvin Jone-a vsi
Londonski list borbenih Francozov "France" prinaša, uvodnik, v katerem obravnava v vseh podrobnostih razmere v centralni in južni Evropi. Francoski časopis našteva, kako so se v nemškem glavnem stanu vrstili vazali, katerih obiski so i se zaključili vedno z suhimi mehaničnimi izjavami — kar dokazuje, da so bili rezultati več ali manj nepovoljni.
Ako pa nameravate sami mešati, potem si dobite DUTCH WHITE LEAD in OLJE.! ^i imamo še prve vrste DUTCH OLJE v zalogi, ko ta po-*®če se ne bode več dobilo pristnega? olja, bo ponarejen. Če Mislite barvati to ali drugo leto. kupite sedaj, kajti za drugo) teto ne bo dobrega olja.
DUTCH BOY WHITE LEAD Je boljše če več časa stoji.
Cene so še lanskega leta
Zadnji praznik je nam zmanjkalo zastav. V ponedeljek, dne in 5. julija je zopet praznik 2a razviti zastavo. Če je hima-sedaj jih imamo zopet v za-logi. 3x5 za $1.25, to lahko operete.
trgovina bo zaprta celi dan v ponedeljek, 5. julija.
Grdina Hardware
6127 St. Clair Ave.
ENdicott 9559
Tedaj je Jerica utihnila; opazila je, da je Anica ne posluša. Anica je mislila vse nekaj drugega in šele po dolgem se je zavedla in vprašala Jerico:
"O smrti si govorila? Ali ti ne živiš rada?"
"živim rada, da trpim!" je dejala deklica. Anica se je presenečena ozrla na njo. Kako more to dete govoriti o smrti? Kaj sploh ona ve, kaj je smrt?
"Kaj drugega misli, Jerica,'' jo je karala Anica, "potem se ti bo pa sanjalo o smrti!"
"Meni se sanja samo o smrti in trpljenju. Samo včasih se mi sanja, da bom velika gre-šnica in se šele po dolgih letih »pokorim,' 'je zopet pripovedovala Jerica, "in tedaj me je strah in se zbudim in ne morem več zaspati!" Dekletove oči so žarele tako čudno v somrak, in Anica je potegnila deklico k sebi in jo poljubila.
Vtis tega večera je ostal skozi cele tedne v spominu Anici. Vedno in vedno na novo ji je prišlo vprašanje: Kaj je smrt ,ali je smrt res nekaj groznega, ali ni samo strah v nas in je smrt sama na sebi nekaj lepega? In nekega dne si je odgovorila Anica: "Jerica se ne boji smrti, zakaj v nji je ljubezen velika in velika vera. Jaz pa, mi pa, mi veliki otroci umiramo strahu, ker ne. ljubimo in smo brez vere."
In dan je minil za dnevom, ali pravega razpoloženja ni bilo za Jerico. Čutila je, da ni najmanjšega razločka mej njo in umirajočo naravo, in skoro želela si je- nekaj posebnega,
ENAKOPRAVNOST	STKXH S,
"RK- MwiNlHG-
V. S. Treasury Depi
OUR BONDS FREE THEIR BONDS
JČE EOGFXiATE Squirming Out Of a Tight Place
Sni
fO 'I
(MR JCW£5 l/n 7V'.
you woijlo ). t)t UGL v HC*>J)t!< ;
Tam doli pa je našla moža v prijateljem pomenku z Li-petom. Ali ona ni pristopila k njima, temveč se je vrnila v kuhinjo k Marjanici in delal in pomagala dekli in poslušala njeno glasilo govorico in se ji nasmihala, ko je Marjanica hvalila njeno marljivost; ali nasmihala se je tako žalostno, da je končno še Marjanica izgubila dobro voljo in umolknila, srečna Marjanica vpričo nesrečne neveste na Peči.
6. In šivati noče.
Deževno jesensko vreme je sedlo z veliko trdovratnostjo nad dolino. Bilo je zelo mrzlo m onstran nad vasjo je bilo videti že s snegom pokrite gore, tu doli v nižavi pa je kuhala mrzla megla, da niso ljudje sami vedeti, kdaj si nabavijo drva za zimo, ki je bila očivi-dno letos prihitela prezgodaj. Dan za dnevom je lezel enakomerno v megli, ginili so tedni, da človek res ni vedel, čemu gi-ttejo. In vendar se je zdelo ljudem, da bi že bilo dobro, da se enkrat vreme preobrne ali tako ali tako. Kakor dih umiranja in dolgega časa je bilo vsepovsod, prav kakor te-
<_An American Home is Worth Defending
dutch
PURE WHITE
PAINT
Gori omenjena barva je že 2niešana in kar za barvati, narejena od Dutch Boy Lead Co., m se dobi v dveh različnih mešanih za prvi pot barvati in za zadnji ali FINISH COAT, čisto bela.
(OGLEJTE SI PLAKAT PRILOŽEN V LISTU)
daj, ko je ,bil kovač prikoval smrt na hruško in je prišla v deželo žalost in skrb in dolgčas. Popolnoma tako je bilo sedaj, samo da ni bilo slavnega kovača nikjer, in je smrt kaj vljudno obiskovala ljudi, in so mrli starci in naduhi in otroci na davici.
Ni bilo preteklo dvoje mesecev, in Anica je čutila, da je trudna. Trudna Peči in dela, trudna zbadanja od strani tašče, trudna od tega čudnega, nenaravnega življenja na Peči. Zdelo se je, da so ji lica upadla in obledela. A to je bilo samo včasih, ko sta jo morile žalost in zapuščenost. Pač pa je smeh docela izginil z njenega obraza. Zamišljene njene oči so bile podobne solncu, ki vse bolj slabi jeseni. In zdaj so bile povrhu še megle pokrile to solnce. In tudi Anici so legle megle na srce. Brezčutna bi bila hotela biti Anica, ali ni mogla, in tolažbe, nekake vzpodbujajoče moči ni našla.
Ali naj bi jo bila iskala pri možu? O Bog, prav v dno duše mu je videla, da je trudnejši od nje in da je ni reči, ki bi ga vzdramila. Če je ona hirala duševno, je mož umiral, in ona je vedela to in mu ni mogla pomagati. Zato je bilo treba ne-botične moči, ona pa in njena dobra volja je krvavela dnevno pod bičem taščine nadvlade. V teh dneh se je bila sprijate-ljila z malo Jerico, vzela jo s seboj na vseh svetih dan na grob rajne mamice in tete. Razjokala se je in zvečer se je vrnila z molčečo Jerico. Nehote ji je bilo dete prirasti o k srcu. Izraz tope brezčutnosti na Je-ričinem obrazu je izginil, ko je zaslišala prijazno besedo iz Aničinih ust, in oči so ji v sveti navdušenosti zažarele.
"Smrt! to je najlepše, kar si morem želeti," je modrovalo mlado dekle, "umreti je lepo, umreti za Boga." In za hip je pristavila: "O srečni ljudje, ki jih trpinčijo in morejo preliti kri za Kristusa."
STRAN <L
ENAKOPRAVNOST
23. junija, 1943.
I
<§>
I
m i
PUSTOLOVŠČINE
DOBREGA VOJAKA
I
ŠVEJKA
V SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK
i
#
I
(Nadaljevanje)	(kretnja vojsk urna in bistra,
Švejk je skuhal imenitenj morajo biti tudi maše urne in grog, ki je nadkriljeval groge,bistre- Ta Je trajala natančno starih mornarjev. Vojni kurat je deset miiiut- Blizu stoječi pa so
bil navdušen.
"Švejk, po takem grogu bom lahko sijajno maševal in pridigal!" je modroval kurat. "Zakaj vojna maša ni tak špas, kakor maša v garnizijski ječi in pridiga tistim lumpom. Človek mora imeti vseh pet čutil skupaj. Zložljiv oltar žepne izdaje imamo . . . Jezus Marija!" se je zgrabil za glavo, "midva sva vola. Veste, kam sem bil spra-
se jako čudili, zakaj si vojni kurat požvižgava.
Švejk je inteligentno razumel signale. Hodil je na desno in zopet na levo ter ni odgovarjal nič drugega, nego: "Et cum spritu tuo." Bilo je videti kakor indijanski ples okoli žrtve-nika, a delalo je dober vtisk in odganjalo dolgčas na prašnem, tožnem vežbališču z drevoredom češpelj in latrin v o-
vil oltar? Pod divan, ki sva ga(Zadju, odkoder se je smrad pri-prodala!"
"Ja, to je nesreča, gospod feldkurat," je rekel Švejk. "Najin divan ima že neki učitelj v Vršovicah. Maša brez oltarja! To bi bil škandal. Najbolje bo, da popijeva grog in greva oltar iskat."
Kurat se je zamislil: "Res, manjka nama le oltar. Kelih, recimo, sem izgubil, a nadporoč-nič Witinger mi posodi svojo športno čašo. Pred leti je tekel v tekmi in jo prejel za svojo zmago. Dogovoril sem se že včeraj z njim . . ."
Končno, ko sta popila ves grog, sta odšla. Pri starinarjevi ženi sta zvedela naslov učitelja v Vršovicah. Toda pri starem pobožnem gospodu ju je čakalo nemilo presenečenje. Ko je našel oltar pod divanom, je mislil stari gospod, da je to božja volja, in je podaril oltar vršovicki cerkvi za zakristijo; na zadnjo stran oltarja pa je dal napisati: Daroval na čast in hvalo božjo gospod Kolarik, učitelj v p., v Gospodovem letu 1914.
Oltar je bila roba židovske tvrdke Moritza Mahlerja na Dunaju, ki izdeluje vse možne predmete za cerkve, oltarje in sploh nabožne svrhe, molke, podobice svetnic in svetnikov itd. Končno sta kurat in Švejk oltar dobila, ga naložila v kočijo, Švejk je zlezel na kozla, kurat za oltar, in odpeljali so se.
Na vežbališču so medtem že nestrpno čakale stotnije. A kurat je bil pozabil na ministranta. Ministriral mu je doslej vedno isti pešec, ki pa se je dal rajši prestaviti k telefonistom in je odšel na fronto.
"To nič ne de, gospod felku-rat," je rekel Švejk, "jaz vam že ministriram."
"Pa znate?"
"Nikoli še niseui, a poizkusim. Danes je vojska, in ljudje
mešaval vonju mističnega kadila gotskih cerkev. Vsi so se imenitno zabavali. Častniki okoli polkovnika so pripavedovali anekdote, a med moštvom je bilo slišati tu pa tam: "Daj mi no požirek!" In kakor žgalni dar so se dvigali nad četami k nebu modri oblački tobakovega dima. Pušili so vsi šarži, ko so videli, da si je prižgal gospod polkovnik.
Končno se je oglasilo: Zum Gebet! — dvignil se je prah in sivi pravokotnik uniform je sklonil svoja kolena pred sport -nom kelihom nadporočnika Wi-tingerja, ki ga je pridobil v tekmovalnem teku na progi Dunaj—Modling. Kelih je bil poln in Jpratove manipulacije so izzvale vseobčno sodbo: "Dobro si ga je privoščil!" Potem še enkrat: "K molitvi!" — nato je godba zaradi lepšega zasvi-rala "Bog ohrani, Bog obvari," sestop in odhod.
Na povratku ju niso pustili z zložljivim oltarjem na voz električne železnice. Švejk je zmerjal sprevodnika jn mu grozil, da mu vrže oltar v glavo, a brez uspeha. Ko sta končno dospela domov, sta dognala, da sta nekje izgubila tabernaculum.
"To nič ne škodi," je dejal Švejk; "prvi kristjani so imeli službo božjo tudi brez taber-naklja. Ako bi to kje razglasila, bi hotel pošteni najditelj od nas
I •J <s
Isce se
žensko, staro nad 50 let za delo v kuhinji. — Zglasiti se je v VICTORY TOWER, 513 East 152nd St.
Dve opremljeni
Želim kupiti
dobro ohranjene nemške harmonike, Mervarjevega izdelka. Kdor ima naprodaj, naj sporoči naslov v uradu Enakopravnosti.
sobi se odda v najem; pripravno za pečlarja. — Nahaja se v collinwoodski naselbini. Vpraša delajo reči, o katerih se jim | se na 744 E. 232 St. včasih niti sanjalo ni. Kakšen neumen et cum špiritu tuo že spranim skupaj na vaš domi-nus vobiscum. In potem mislim, da ni nič težkega, hoditi okoli vas kakor mačka okoli vrele kaše. In umiti vam roke, nalivati vam vina . . ."
"Dobro! Le vode rajši ne! Nalijte tudi v drugo kanglico vina. Sicer vam pa zmerom povem, kdaj morate na desno ali! na levo. Ako tiho zažvižgam enkrat, pomeni to na desno, ako zažvižgam dvakrat, na levo. Masne knjige ni treba preveč prenašati. V ostalem je vse skupaj igrača. Nimate strahu?"
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladanski!) zastorov in "draperies."
PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih
"Jaz se ne bojim ničesar, niti ministiranja," je o d g o voril Švejk.
In resnično, vse je šlo jako gladko. Tudi pridiga je bila izredno jedrnata.
"Vojaki! Sešli smo se tu, da pred odhodom na bojišče obrnemo svoje srce k Bogu, da nam podeli zmago in nas ohrani zdrave. Ne bom vas zadrževal in vam želim vse najboljše."
Pri moderni taktiki, ko so
NEW! "BACTERIOSTATIC"
FEMININE HYGIENE
Gaining Great Favor With Women!
Many doctors urge the regular use of douches for women who want to be refreshingly clean - for women troubled by offending odor, itching or discharge.
Some products may be harmful germicides which burn, harden and damage sensitive tissues. But NOT Lydia E. Pinkham's Sanative Wash! Instead-Pinkham's Sanative Wash is an effective "bacteriostatic" (the modem trend).
It not only discourages bacterial growth and infection but cleanses, deodorizes, relieves minor irritations and discharge. Has beneficial effect on delicate membranes Inexpensive!
nagrado. Denarja bi gotovo nihče ne vrnil, čeprav so tudi taki ljudje. Pri nas v Budjejevicah je bil pri regimentu vojak, dobrodušen teliček. Našel je na ulici šest kron in jih oddal na policiji, in v novinah so o njem pisali, a imel je od tega le škodo in sramoto. Nihče ni maral več govoriti z njim; vsak mu je rekel: Ti tepec, kakšno bedarijo si storil! Saj te mora mrzeti do smrti, ako imaš le količkaj časti v sebi. Imel je punco, in prenehala je z njim hoditi. Ko je prišel domov na dopust, so ga na plesu zaradi tega fantje vrgli iz krčme. Začel je hirati, povešal je glavo in nazadnje se je vrgel pod vlak. Enkrat je neki krojač- našel na ulici zlat prstan. Ljudje so ga svarili, naj ga ne nosi na policijo, a si ni dal dopovedati. Sprejeli so ga nenavadno prijazno, češ, da je že oglašeno, da je izgubljen zlat prstan, potem pa so si ogledali kamen in rekli: Ali, človek, to je vendar steklo, ne pa briljant! Koliko so vam pa dali za briljant? Take poštenjake mi že poznamo. Naposled se je pojasnilo da je še nekdo izgubil prstan s ponarejenim briljan-
tom, toda krojač je vendarle presedel tri dni, ker si je v razburjenosti dovolil redarje raz-žaliti. Prejel je zakonito odmerjeno nagrado 10 odstotkov, t. j. 1 krono 20 vinarjev, ker je bil prstan vreden 12 kron. Krojač je to zakonito nagrado treščil posetniku prstana v o-braz in ta ga je tožil zaradi raz-žaljenja, in krojač je dobil še 10 kron globe. Potem so govorili povsod, da jih zasluži vsak pošten najditelj petindvajset, da bi ga bilo treba pretepsti, da bi bil ves moder, ga našeškati javno, da bi si ljudje zapomnili in se ravnali po tem . . . Mislim, da nam našega tabernaklja nihče ne prinese nazaj, čeprav je zadaj značka regimentova, kajti z vojaškimi rečmi ne mara imeti nihče opravka. Rajši ga vrže v vodo, da bi ne imel se sitnosti. Včeraj sem govoril 'Pri zlatem vencu' z nekim kmetom, ki ima že šestinpetdeset let; šel je vprašat na okrajno glavarstvo v Novi Paki, zakaj so mu rekvirirali zapravljivček. Na povratku, ko so ga na okrajnem glavarstvu zapodili, je ogledoval tren, ki je pravkar dospel in stal na trgu. Mlad mož ga
je prosil, naj mu za trenotek pazi na konja, s katerima vozi za vojsko konserve. In ni ga bilo več nazaj. Ko so odhajali, je moral tudi kmet z njimi in je dospel prav na Ogrsko. Tam je zopet on naprosil nekoga, naj ga počaka pri vozu, in se je le tako rešil, da ga niso gnali s seboj na Srbsko. Vrnil se je ves preplašen in noče imeti nikoli več opraviti z vojaškimi rečmi."
XI.
Švejk sluga nadporočnika Lukaša.
Švejkova sreča pa ni trajala ! dolgo. Neusmiljena usoda je na-I gloma raztrgala prijateljsko razmerje med njim in vojnim kuratom.
Kurat je namreč Švejka prodal ali, lepše povedano, zaigral na kartah nadporočniku Luka-šu. Tako so nekdaj na Ruskem prodajali nevoljnike. Prišlo je čisto nenadejano. Pri nadporočniku je bila lepa družba in igrali so "enaindvajset."
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.
RAZPRODAJA KONCEM MESECA
Dekliški čevlji
STRAPS, PUMPS, OXFORDS; vse lakaste;
tan ali črno usnjo; razne kombinacije; mere	_
4 do 9; preje 3.95 do 5.50 ............................................................................3.79
PUMPS, OXFORDS, STRAPS; črno ali tan
usnjo; razne kombinacije; mere 4 do 8; preje	_ ^
3.95 do 4.95 .....................................................................................................2.98
Imamo vse mere v tej skupini, toda ne v vsakem stilu.
Prinesite racijsko knjižico št. 1 z znamko št. 18
THE MAY COMPANY . . . DRUGO NADSTROPJE
Dekliška oprava
DEKLIŠKE COTTON OBLEKE; velika izbera stilov v različnih merah;'7 do 12; preje $4 ....
DEKLIŠKE COTTON OBLEKE; pique, sheers, chambrays; mere 7 do 12; preje $3
DEKLIŠKE COTTON OBLEKE; stili v enem ali dveh komadih; v raznih merah; 7 do 12; preje 2.25 ....................................................................
SUKNJE za deklice in visoko-šolska dekleta; mere 7 do 14; 10 do 16; preje 14.95 ........
2.95 2.25
1.85 10.95
Stationery
HOSTESS SETI IZ STEKLA, vsebujoč ciga-retne škatljice in 2 posodic za pepel.................... /.DC
RAZLIČNI KOMADI USNJENIH PREDMETOV, scrap books, dnevnikov, CGflO albumi za slike, itd.; znižani za ............ "
DARILA, NOVELTIES, kombinacije kristala in kovine, posodice za slaščice, skupine posodic za pepel, cigaretne CSflG škatljice, itd.................................................
VELIKA IZBERA PIKNISKIH PO- _	, _
TREBSCIN, skodelic, krožnikov, prtov 3 ZQ 63C
THE MAY COMPANY . . . PRVO NADSTROPJE
Costume predmeti
SI PREDMETI; zaponke, zapestnice, uhani, .. ovratnice; iz kovine in plastike; sedaj ............:. ^r/C
59c PREDMETI; velika izbera predmetov za obleke; zaponke, zapestnice, uhani ...................... l-lC,
THE MAY COMPANY . . . PRVO NADSTROPJE
Moški in deški čevlji
SUITS za deklice in visoko-šolska dekleta; . . __ mere 7 lo 14; 10 do 16; preje 17.95 do 21.95 | 4.95
THE MAY COMPANY . . . DRUGO NADSTROPJE
MOŠKI 5.85 do 7.85 ČEVLJI, za vsakdanjo, praznično in športno nošo; tan, rjavi, črni, beli in dvo-barvni; razni vzorci ..........................
Artgoods
BUCILLA CARPET WARP, za kvačkanje pr-tičev za posodo, preprog, itd. 600 jardov na _ _ klopčičku; preje 59c, sedaj ...................................... 39C
VEČJA IZBERA NATISNJENIH KOMADOV; znižane v ceni za , _ . razprodajo, od .................................. | Qc GO /5C
PREKINJENI ROČNO DELANI VZORCI; preje $1 do	.
$21, znižane na ............................ 50C OO 10.50
THE MAY COMPANY . . . ČETRTO NADSTROPJE
4.69
DESKI 3.85 do 4.85 ČEVLJI, tan, rjavi, črni, - . Q
beli in dvo-barvni; razni,vzorci .......................... Z.O/
Prinesite racijsko knjižico št. 1 z znamko št. 18 THE MAY COMPAN Y. . . DRUGO NADSTDOPJE
Knjige
RAZNE NE-FIKCIJSKE, biografije, potovanja, pustolovščine, zabavne, in mnogo drugih knjig, večinoma le ena knjiga ene vrste; preje $1 do 3.50; sedaj ...................................................................... 28C
NELOLIKO POŠKODOVANE KNJIGE,
besednjaki, knjige za referenco, itd.; C@|"|0 preje $1 do $10; znižane na...................... ' ^
STARE, IZREDNE IN KNJIGE IZVEN TISKA, vključivši mnogo titelnov in predmetov; .. drastično znižane; vsaka ........................................ ZOC
THE MAY COMPANY . . . ČETRTO NADSTROPJE
Fancy Linens
% do manj
Scarfe in prti, ki jih ne bomo več prodajali, po zelo znižanih cenah. Izbera stilov in mer. Imamo tudi nekaj ročno izdelanih majhnih brisač, luncheon prtičev, bridge setov in čipkaste namizne prte, ki so nekoliko zamazani.
ČETRTO NADSTROPJE"
Zavese in drapes
Znižane za razprodajo
l/2 manj
Nekatere drapes in zavese se lahko uporabi v parih. V tej skupini so vključeni ostanki blaga za tapetiranje in pre-vlake za stole, itd.
ČETRTO NADSTROPJE
Ženske bluze
Preje 3.50 in 3.95
2.69
S dolgimi in kratkimi rokavi; floral-print rayon blago; ray-on-twill stripe; cotton seersucker; različne mere.
BLUZE . . . PRVO NADSTROPJE
Mali oglasi
IŠČE SE
MOČNE ŽENSKE
ki ne varajo same sebe, toda resno želijo delo, ker so u-verjene, da bo njih PRIZADEVANJE PRIDOBILO to VOJNO.
ZANIMIVO DELO
DOBRE DELAVSKE RAZMERE
GORKI OBEDI V NOVI RESTAVRACIJI
ZAVAROVALNINA,
HOSPITALIZACIJA
IN MNOGO DRUGIH PODPOR
Vsaka mora tehtati najmanj 135 funtov, ter biti v starosti od 18. do 40. leta.
PRIDITE V TOVARNO PRI VHODU
Ferro Machine & Foundry Co.
3155 E. 66 ST. od Bessemer Ave.
Odprto od 8. z j. do 4:30 pop. od PONEDELJKA do PETKA
PRILETEN
ZAKONSKI PAR išče stanovanje s 2 ali 3 sobami. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
V SLOVENSKI NASELBINI
v Collinwoodu je naprodaj hiša za dve družini, po štiri soke za vsako družino. — Cena samo $5,800.
MATT PETROVICH 595 E. 140 St. KE. 2641 ali GL. 0422
Išče se
stanovanje s 4 ali 5 sobami, od E. 185 St. v Euclid Village. — Kdor ima za oddati, naj pokliče IV. 7765. Samo en otrok v družini.
Farmers Poultry Market
Vogal SUPERIOR in E. 43rd St i KOKOŠI, RACE, GOSKE, » PURMANI IN JAJCA
Prodajamo na debelo za ohcete I'	in priredbe.
V najem
se odda stanovanje s 4 sobami, za majhno odraslo družino. Garaža. — Vpraša se na 1027 E. 72 St.
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Mali oglasi
Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji
Layout Man Machine Shop
Strojni assemblerji
> Inšpektor za Machine Shop, na večjih delih
Crane operatorji
Radial Drill
operatorji
• _
Barvarji
Stavbinski delavci
Plača na uro
Če ste sedaj zaposleni pri __ rambnem delu, morate predlo* žiti spričevalo, da lahko spreJ' mete drugo delo.
THE WELLMAN ENGINEERING CO.
7000 CENTRAL AVE-
ob-
NEDRŽAVLJANKE Ali mislite na bodočnost-
hO
Ali bi rade imele delo, ki se u nadaljevalo po vojni? Potem delajte za
HOTEL STATLER
Mirna, čista, lepa, ne nevarna
ob-
lica, udobni prostori za delavke in r _ stavracija. Počitnice s plačo—pros'* 28 varovalnina.
Na delo sprejmemo: HIŠNE
Plača — obleko preskrbimo DELAVKE ZA PRALNICO Plača
POMOČNICE ZA PEKO Plača—poleg obedov—P0^ obleke ČISTILKE PONOČI Plača — obed Nobene izkušnje se ne potreb*1* je za gornja dela KUHARICE Plača — poleg obedov —
oblek	d
Starost ni važna—vam ni treba o* govoriti angleščine. Zglasite se v PEIY SONNEL uradu, soba št. 335, med in 9. uro.
HOTEL STATLER
E. 12th & Euclid Ave.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokliČei te vsak čas, podnevi ali P0'II noči. Delo garantirana in tra postrežba. Obrnite se z|l vstm zaupanjem na vašega| starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730
TOVARNIŠKO DELO
100% obrambna tovarna Izkušnja ni potrebna ,, Plača na uro, poleg "overtifl1® če ste sedaj zaposleni pri 0 rambnem delu, morate Pr0(^ žiti izjavo, da lahko sprejifle drugo delo.
The Draper Mfg. Co.
E. 91 St. in Crane 1 blok južno od Union Ave-
Naprodaj
je enonadstropno poslopje, 21 dano; 5 trgovin. — Nahaja na vogalu, z loto 50x100, na stranski ulici. — Glede podrob' nosti se obrnite na Mrs. Potted 10318 Marlowe Ave.
OGLAŠAJTE V- ,
"ENAKOPRAVNOSTI