113. številka. Trst, v sredo dne 20. maja 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izdaja enkrat na dan. ruun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna1 a: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priLjfene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobskarnah v Trstu »e prodajajo posamične tevilke po 6 M-ot <3utč.I; izven Trsta pa po 8 st. Telefon Številka. 870. glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč I Oglasf se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi 3e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »prejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo St. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. TJrednUtvo In tiskarna ; ulica Carintia štev. 12 laiMacijski iavni M radi do-' fltOT na MM Dr- K y b i. r je zaključil svoj govor tako le : borila poreče kda. tla ni bilo prav, d« so ti. sicer mirni iju iie tako razsajali; a po-m:«t»» trebj, v ktrkecr «ianju 8« nahajat te oarci, v kako stanje jqa je pripravil tiau: k: fetoji na če.'r uprave, tist?, ki je — lahko se reče — najl»olj obsovraiijen Slovet v -sej Hrvatfrki in luavcnij i. Vse, kar -se .grdi na H r valčke«, je njegova sasluša. Niso Krivi pelitif'Di a£ taioij ! Kriv je »soa m rpa taisti protektorj1! v 'f udimpešti. Ok so «111 skuhali to jtiku, »katero naj zdaj ob sr.m fl>oić ! v J M< riia>i tu C povedati jaso« i n -gktsno, kako prihajamo -d do tega, da bavhro s tem vprašanjem. Da so aaše simpatije na strani Hrvai v, na straai reve-že^, ki se prisiljeni, ciat z oračjem v roki branijo svoje pravice, da -stojimo na njihovi strani, 'to ve ves svet ia ne treba shoda. Sklicali pa smo da »nvemo sveta, da tega, kakor ae sedaj od streic nase vte^e, ne morena odobravat". Zalo ^nano prišli nta shod, da opoaOTtBO fiaktoij« tea Biratju, -b* ne pomagajo ljudem ki :ega «e z»«iužijo,! ljudem, ki marveč sat^jžijo, da «e jffc rej kc mogoče odbacne. kVidaaec Biankiui: ste-vil v rfTžavnein zboiu ia(flft)«kieijo na BDasistosakegci predsednika iC ^erberta, da bi ime del, kaj oe poreče k d^ućkomuria Hrvatskem, da poac. ali se mu ne arii, ti žai/jeha; dogodki mečejo nekaks eeaco tudi t* £ta«w dpfcftvno , polovico in <£a ae nejilejo zločincev; in onž. katere so iskali, eo že na varnem. Sedaj pač ice m ;re več reći ciin stereki predsednik, da vse to uič nič ne briga in da nimamo ptavire umešavati fce v dogodke oa Hrvst-dKa. To fo ntsi ljudje, ketere se pošilja na Hrvatsko, da naj Uns. branijo z;st9m, prot' kateremu se mora borci.; -sleherni pošteni Človek- to pa, ker »r vl-ida hoče brigati *:a razmere oa Hrv^kem, imamo tudi mi pravico, da se b. gamo zanje in da zafcli-Čttuo vladi na Duiiaju : stoj ! *Gosj ocia moja! Ko viamo vee t® — vsaj meni je pr š a ta misel —, ko vidimo raz«aere, kako se lazvijajo na Hrvatabem, ko e;*azujemo, kakšen poročila pešilja vlada v' wet o dcgodki^ na Hrvatskem — vlada, o kateri s^ more reči, tla ni nič posodila in ae aičcear nauč:U — spominjam se dogodkov ic rpolupreteklegr časa, na dogwike v Lombfit-1 diji in Venec ji. Kar hočect reči Sjedaj, to zgodovinska dejstva. In zgedovjpska deje5:-*ra se menda «rre navajati, tn^i Če «flo |n'it: vsle^ tnke^a ne-za-sinznega pnri< oči: -sprevideli #», de so šl* i>reotu, da1i-'3o ukaze. 4a oaj+ire na Lvšteeim r postopa »ett.ko bolj krotk'«, nekako 'bodi »irilo. In kwi -co jim odg^K^rili \krz Italije* Mi -aoČemo, da postane Avstrč^a belj mila z nassi ; mi hdovin- , tki podatki o dogodkih v Lombardiji, je napravil najgloblji ti.t s na vse poslušalstvo. Outatva «0 kar \splaaatevala in sc je to izražalo v neprestanih vibara h mej klicih. Ob! svršetku je aplavz in vab likanje trajalo ne- I koliko minut. Gospod dr. T r e s i 6 - P a v i s i c (v imenu Hrvatov) je spregovoril v glavnem tako-le : V tugi spoznavamo pra\?v druga. Narod na Hrvatskem goieva sedaj po ja^tiih ulicu h in ječah. Ne vesuo vs?ga, kar ae dogaja tam deli. Ls iualpriprav^3ni, da nam priskočite v pomoč. [iVlcarno prtrjevanje.) Ko -ec čete Krrola Velikega navalile na naše 4cxaje, se ni vedelo, kdo se je bolj junaška vedse-i. Slovenci so bili levo krilo pod sloc^oastum« vodjecia Četimirom in Gorazdom. Da «mo sc tedaj rešili, na tem se imamo po velikem 'dilu zahvaliti Slovencem. Ko 00 nas »iskočili Madjari, bfle so se bitko ok^lo Ljubljane, kjer je To itKi-sjBv ipotolkel rpada. Tudi ob mongolskih ! &£«^alih «ffO Slovenci zvesto pomagali Hrvatom. V »t«tih grn aih turških bojih Fmo bili ' Htvartje f^.rsa E>Tope. Zgodovina ne pozna j to4«ega fCirelivaaja krvi, kuiikor ga je bilo v j 'bejlt. Ali «T'urki so udirali tudi v slo-1 veseeke Jaežele. £ato ao tudi Slovenci preli-' va^i kri «.* istih bojih. Najsijajoeji primer te j vaa^mnosti je'bil v bitki pri Sisku. Bas ; Betač je-sijajno premagal dednega eovraž u i k«. iPafilo je i-iakih 30.000 Turkov, oziroma :bik* potiaoeoiii -v Kolpo in Savo. Tadi tu !Slovenci livorii* ievo krilo Bakaeeve vojske. Ko «0 i&rvatje jeli omahovati v hadi bitki,, posegk so Slovaaei junaško v boj ia poma-i mag&M lCRTojevati zmago. Hrvatje in Siovenei «0 si sk .nikdar podjarmljeni z orožjem. Madjari s« -bili vsikdar tisti, ki so dobili batine od Hrvatov. Žito se Hrvatje I tudi sedaj ne bojijo. Meč na spomeniku j Jelač ejvtm v Zsgrebii kaže neprestano v {isto smćr. Na ta meč gledamo Hrvati kakor J ca severno zvezdo. Ta bzjCC nam kaže, kam jifcum je u iariti. Zato aa ne bojimo tudi i denes. Ukrali so našemu seijaku proaveto in i ukrali so mu kruh. Madjaii vladajo nad i Hrvati z lopovščino, z nedostojnimi sredstvi, iz lažjo.. Mnogi se čudijo, kako da Hrvatje I sami pomagajo vzdrževali to vladanje! V 1 zborn ci v Budimpešti imajo Hrvatje 40 za stopnikov - madjaronov. Ali to ne odločuje. Kajti v vsakem narodu je možno najti pro palih duš, ki se prodajajo za gotov denar. Dalje se čudijo, kafed da je vse uradništvo na Hrvatskem v madjarjnskem taboru. Ali to je ravno. Vse bi še preboleli, ali tega ne moremo odpustit', da so madjarske vlade zanesle v nas — demoralizacijo. Ni to najhujše, da so noji«eu, tedaj se je raje odločil za to posled-fijo. Bratje! Ne zapustite nas (Viharni klici; Nočemo, nočemo!) Mi ee hoč?mo po-kazati vredne potomce Zvonimira. 311 hočemo pokazati, da znamo junaški umirati, kakor so umirali na&l stari 1 Mi se hočemo rešiti iz e&on barbarstva! (Burna pohvala. Ploskanje. Ovaeija govorniku.) (Zvršetek pride.) PODLISTEK. io.'> i Na rojstni zemlji. epi&al Ksasar-dandor-Gjalski; prerel K. C. XXXII. — Bržkooe radi poaojila? — je začel h«z vračih šev. — Jaz sem grspodu Danijelu že govoril, da od teg t ne bi b.lo nobene koristi. K več.mu da se dr. odi''l ' Ako tudi dobite posojilo, na č^mer 1 pa dvomim — se je obrn 1 iezno do L«va — d* ho rešeno pose> t /o. Čez pol leta pa požene lanka. A da ne boste mislili, da ho čem iztditi Va?o propast — pripravljen sem pogoditi *e z Vami — in odstopam od eksekueije ia kupujem posestvo. Poleg dolga, ki ga im?m uksji*enega n« posestvo — dim rad kakov tisočak pa vrhu. Ali ae, gospod T)»Cček, in V\ milo«!iva ? Da, da — sta odgovorila oba. — Ali jaz &pjt) nasprotna temu J —• je poskočila Vera. — Vi ? Gospa in gospoda brata ne podpišejo vaša pogodbe — pride torej do dražbe. Za me bolje ! — Ah — in Vera se ie opustila na stolico brez moči. Zastonj sta Blinjev'01 nagovarjala in rotila Al ban de, naj najmejo po=ojilo — že v njiju navzočnosti ao se pogodili z Mikolašei-i, d* mu prodajo posestvo za svoto uknjiženega dolga in tri tisoče goldinarjev zraven. In Vera — je izgubila svojo ljubljeno roditeljsko h:šo — svojo sveto rojstno grudo. * * *. Bilje zadnji dan februvarje. Vera je klečala na grobu svojih milih. Pršla jim ie reči z Bogom — ker jutri pride v Dragance Mikolaš in njej ee bo seliti v mesto k Otaiji. Vzdub je postajal že topel, zemlja se je prikazavala iz pod snega 'n je vzpuhtevala od mrčne sveže vlažnosti. Vera je ostala na grob j u do mraka. Tako težko jej je bilo za- ! pustiti to mesto — sedaj jedico, ki pripada ' njej in njenim, in katero jcd>no predstavlja nekdanji dom Ni jokala — bilo je kakor da 60 jej solze usahnile. Bilo jej je, kakor da f ec šele sedaj v resnici ločuje od svojih. Na Blanšinfm grobu je klečala najdalje. Še vedno se jej je dozdevalo, du se svojo ljubeznijo d> Leva nekaj jemlje Blanši. A v svojih molitvah je vro5e prosila sestro, naj jej odpusti. In po molitvi jej je bilo, kakor da ču-i, da jej Blanša odpušča — in pred dušo jej je zaplavala slika, da vidi Blanši, kako prihaja in jo vodi k Levu. Sramožljivo se je vzdramila iz Bvojega fintaziranja in zagledala ptičico, ki je bila sela na Blanšin križ — Navstal je bil že mrak, ko je prišla domov. Na dvorišču je videla Mikolaševe ljudi. Bilo jej je, kakor da jo je nekaj v srce zbodlo. V sobi so bili že pripravljeni kovčeki in košare, da spravi vanje svoje srvari. Služabn'štvo je že odšlo, ostal je le mali šepa\i dečko. Vera ie začela takoj pospravljati, no, notri sredi dela je morala jk-nehati: potemnelo jej je pred očmi od bleidenHohafLslose B=harrliehkeite, brezHrastna vztrajnost, ki mora po mnenju našega državnega šefa dovesti do cilja. Naš klic naj ne iaziaga le naše lastne nezadovoljnosti, ampak tudi nezadovoljnost v našem narodu, v katerem je ideja ža čisto ukoreninjena. Ta nezadovoljnost bo rastla bolj in bolj. In naj je naš narod tudi pohleven ; če sa ga preveč pritiska, pokaže tudi hudo odporao silo. In- slavna gospoda, da pokažem, kam privaja vztrajno f rana politika, fei konsekventno hoče naredu vzeti vero v samega eehe, ki ignorira njegove najopraviČenejže želje, zato imamo drastičen primer mej našimi najbližjimi brati- Oni so tudi nali vladi v svarilo. Zato tudi danes zopet kličemo: Le naglo ven s slovensKo univerzo v Ljubljani. (Dolgotrajno odobravanje.) Kakor drugi govornik govoril je cand. phil. G rafenauer približno takole : Slovenci smo pohleven narod in biti mora važna stvar, da se vrbu limo k odločnost'. Taka za na? življenska stvar je slovensko vseučilišče. Zanjo ae je vzdignil ves narod, naveličal se je nemškim mestom pošiljati vsako leto tribut, — blizu pol milijona kron —, ki ga e as prota; ki zopet porabljajo proti i Dam. Po vs*m narodu odmeva klic po vseučilišču : kranjski deželni zbor in občina ljubljanska frta dvignila Bvoj glas, za njima 242 kranjskih 20 koroških, 170 štajar*k;h in 56 primorsk'h občin, skupaj 488 obč n ! Tudi ehvtn-ka delegacija je nastopila za vseučilišče. VeČina Je sicer pravico preglasila, a m ( ral no smo mi iZŠii iz L 1 rj j r liki apeluje zbrano dijžšLvo na jugoslovanske poslance, da naj ne odnehajo do zmige, naj nikar re izpuste iz očij vseučili^aetja vprašanja. Danes nas podpirajo tudi \sl slovanski akaJem;ki. Upamo, da etorć enako tud. vsi poslanci slovanski ! In ko bomo imeli v Ljubljani svoje »Alma mater«, ne bom^ n č govorili o »čas; h, ki se bodo zjuaili«, am>ak Slovenci bomo zares trdna oredsfaža Slovan tvu in bomo lahko klicali narod n ra nasprotnikom : »Grom in peklo, prazne vale pr- ti nam so steKe«. Treiii je govor l cand. phil. Fran K o b a 1 : Vnr š?nje o ustanovitvi s^ven&kfga vseučilišča se pojavlja paralelno z vprašanjem italijanskega vseučilišča že izza devetega de-setlet a prešlega stoletja. Med tm namreč, ko nimamo mi razun : označenih obc-tanj ničesar, iz česar bi mogli; sklepat", da ima vlada resno voljo, da ugodi j nas m toliko p:Hnrt9 ne spravlja ob duini inr ; kajti etaia&e, katero zavzemajo mi, in stališče ne-voščijivosti, š jvin stžkega veselja nad tem, da se more preprečiti komur-koli, da doseže svoje dArj! — Naaprotno, mi stojimo na že večkrat označenem s:&l ftču : vsakemu svoje, vsem <1 »iiro, vsem enakopravnost ! Toda mtd tem, ko vlada v Jepi obliki obeta našim uci-j verriteta m sopetentorn ure?n.čenje njihovih itl ii, nima nas niti drobtinice, a dejali smo: oba univerzitetni vprašanji sta tekli do-i sedaj sp iredao, da, še več! Italijanska pre-( davanja, oz n ma italijanska pravna fakulla naj se j relcži — tsko gre glas po deželi — j v Gori« o ali Tr-t t rej na slovenslio zemljo! ; Žrtvuje nt j slovenski narod pangerman- ; skemu šovinizmi. Jasno nam je, kacega kulturnega in pv j litičnega pomen* je univerza sploh, ja^no, ka-, oega nac jonalnega pomena še nacijonalna uni - j verzi posebej ! In ona talijanska univerza je nacijonaina v osnovi, in taka nscijonalna »Zw ngburgc naj bi se ustanovila na slo-' venskem ozemlju ! ! Trst in Gorica pa so in j — upamo — ostanejo slovenska tla. In v vsi svoji skromnost1 si usejamo opozoriti visoko vlado pravne nase države na to, da bo ves slavenski narod občutil, da je ustanovitev la-j ške pravne akademije na slovenskih tleh na- ; silstvo, atet tat na njegovo narodno S3mo- j stojnost in njegov narodni razvoj, da je italijanska akademija na slovenskem teritoriju j njegov »Zwirgun«, katerega mu je vzgradila , pravna država v njegovi poeesti in nikdar mu ne pade iz tima, da 'ma tudi v pravni, državi »tedstev zoper nasilstvo — in naj si bo tudi samopomoč ! (Zvrsetek pride) : i Politični pregled. V Trstu, 20. maja 1903. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Po&l. D v k je izvajal, da Ml&dcčt?hi slmpat čco slede borbi H-vatov za dosego r>jih pravic in bodo zato glasovali za nujni predlog poeknea Biankinija, ki zahteva n?j se ukrene potrebno, da se pom ri hrvatsko in slovensko prebivalstvo v tostranski državni polovici, katero je razburjeno radi strahovlade na Hrvatskem. Poal. Žitnik je povdarjal, da tudi Slovenci simpatično spremljajo borbo Hrvatov in je izrazil tado, da se dobroti in modrosti vladarjevi posreči pomiriti svobodne Hrvate in njih brate Slovence. Posl. F e r r i je govoril o razmerah na Hrvatskem in je ojstro žigosal madjarizacijo, katero so Madjari pričali na Hrvatskem. Poslanec C h o c je govoril v češkem jeziku. Slednjič &ta govorila še pos!. Vukov e n Biankini, ki sta utemeljevala nujnost Bian-kinijevega predloga. Zbornica je na to vsprejela nujnost in meritum le prvega predloga, namreč onega, ki zahteva od vlade, naj navede uzroke, radi katerih se je tako strogo postopalo proti slovenskim tiskarnam v Ljubljani. Predsednik pa je po glasovanju izjavil, da je bil ves predlog odklonjen,, na kar so Slovenci in Čehi hrupno projektirali ter za-htevali, da se še enkrat konstatira izid volitev, kar se je tudi zgodilo in se je izkazalo, da je bil omenjeni del predloga vsprejet. Zbornica je na to nadaljevala splošno razpravo o zakonu gledć nedeljskega počitka v obrti. Po govoru po>l. dr. Ellenbo-j g eja a bila je razprava prekinjena. Pr.hodnja seja bo dne 22. t. m. Glasovi o ministerski krizi na Ogrskem I i Budimpešte poročajo, da je posebno po dvornem ple=u položaj na Ogr- skem postal zelo kritičen. Zatrjuje ee. da je v kratkem pričakovati padec kabineta Szell, kateremu bo baje sledil sedanji skupni fi- naneoi miui&ter Kallav. Szell da aicer uživa - . ... • popolno zaup. nje krone, nasproti opoziciji pa da je postal obnemogel. Te dni da je neki skupni minister v . pogovoru z nekim ogrskim ministrom izjavil, da se cesar nikakor ne ukloni Ogrom, tem- j več da uporabi, ako bo treba, radikalna j sredstva, da jih ukroti. Te besede so med ( oersk mi voditelji vzbudile silno nevoljo. — Glavno Kosutovo glasilo »Fiisrgetlen Magvar-. orszag« pravi, da se Madjari ničesar ne boje. , Ako pa pomislimo, kako so Madjari ravno sedaj najbolj oosovraženi, ne le od narodov ( v naši državni polovici, marveč tudi od* ne-madjarBkih narodov na OgrBkem, vidimo takoj, kako smešna in neslana je madjarska bahatost. K*j midijo Madjari, da pojdejo; Hrvati, Srbi, Slovaki, Romuni in Ogrski j Nemci za-nje v boj? Morda zato. da jih j bodo potem Madjari v zahvalo Š3 toliko, bolj zitirali?! — Madjari naj U gledajo,! kaj delajo, ktr sicer se jim zna do , goditi, da bo prav hitro pri koncu z njih slavo, ki itak sloni le na privilegijih. Tudi hladno vedenje prestolonaslednika Frana Ferdinanda na dvornem obedu nasproti ogrskim parlamentarnim krogom se! zel6 komentira in tudi to prestolonasledni-j kovo postopanje kaže, da so na dvoru začeli j uvidevati, da Madjsri slabo plačujejo (o, da ' se je njim na ljut o ustanovila samostojna Ogrska, ter tla so se jim na milost in ne- j milost izročili cgrski Slovani, Romuni in Neccc:. Dogodki na Hrvatskem v avstrij-. ski zbornici- V običajnem državnozber-, sktm poročilu poročamo danes tudi o raz-j pravi o Biankimjevecn nujnem predlogu radi dogodkov na Hrvatskem. Poleg tega nam p šejo danes z Dunsja : Biankinijev predle g so podpisali Hr-, vatje, Slovenci in Oehi ; vsega skupaj Gt) poslancev. Točke predloga se glase : 1. C. k. vlada Be poživlja, da takoj ukrene, da se od bana Shuena v L ubijano, odposlani rezni agentje odstranijo in da se onemogoči špijen-ko dtlovanje teh oseK 2. C. k. vlada se poživlja, da objavi j • one vzroke, ki so delovali, da je storila od-i noeno korake, kakorfen je oni, da se je uvela sodna predpre Bkava proti slovenskim tiskar-j n»m v Ljubljani. 3. C. k. vlada se poživlja, da čim prej ukrene potrebne korake v namen, da med slovenskim ljudstvom na jugu monarhije poneha obstoječe opravičeno razburjenje radi samovoljnega vladanja na Hrvatskem in v ! Slavoniji. Odgovor ministerskega predsednika Kcer-berja, in pa način kekor je govoril, je siino i egerčil hrvatske, slovenske in češke poslance, . ki so svojemu ogorčenju dajali izraza oatrimi, za-luženimi mej-klici. Ali posvetili so mu temeljito naslednji govorniki kakor t'idi pred* ; lsgatelj v svoji zaključni besedi. Po želji Poljakov in katoliških Nemcev; se je na predlog Biankinijev glasovalo o vsaki j , točki posebej. Za prvo tr.čko je glasovalo 105 pos'ao-cev, proti pa 81. To je sicer več na, ali ni j dvetretjinska veČina. Za nujnost s:> glasovali : Hrvatje, Slovenci, Cehi, Malorusi, radikalni Poljari, antisenailje, del nemških katolikov, j del Vsenemcev in socijalni demokratje. Proti i nujnosti: nemški veleposestniki, nemški naci-ijonalci, nemški liberalci, del Vsenemcev, italijanski liberalci Bennati, t'o lesini, Antonelli in Verzegnassi, ter prav malo Poljakov. Nujnost druge točke je bila vsprejeta z dvetretjinsko večino. Poleg enih, ki so glasovali že za nujnost prve točke, so glasovali za nujnost druge: Poljaki, vsi nemški j katoličani, Romuni. Proti so glasovali vsi Veenemci. Nujnost tretje točke je b la odklonjena iz vzroka, češ, da bi to pomenjalo u meša vanje v stvari druge polovice monarhije. Druga točka je bila vsprejeta tudi me-ritorično. Zabeležiti treba, da je bilo zanimanje na razpravi precej veliko in da je bila razprava na nekaterih mestih jako burna in da bo povodom glasovanja o drugi točki naši poslatci dokazali nasproti predsedniku Kaiserju, da morejo tudi kaj doseči. Dalje treba zabeležili, da so se liberalci — nemški in italijanski — tudi to pot pokazali prave laži-liberalce. In sosebno glasno treba pov-darjati, da so to storili Koerberju na ljubo ^ter da se je pokazalo, da so ioni njegovi in on njihov! Naj se imajo ! Dogodki na Balkanu. » P r a e - s e n t e ca dave re«! Pod tem naslovom žigosa s.fijska »Večerna pešta« uprav grozno vb o Evropo radi nje vedenja nasproti dogodkom v Macedoniji. Začetek revolucionarnega terorizma v Solunu dokazuje, da je era legalne borbe davno minula. Nemški Častniki sestavljajo Turkom načrte za napade, Nemci j vodijo klanje v Solunu. Proti zakonit m zah-i tevam Macedoncev stoji vis A, vis podkup-| ljena nemška vest. Prišel je na vr3to terori- j zem. Ako evropska vest dopušča, da se kak ! narod na pečatju XX. stoletja pred cčm: tega sveta iztr^bja, in ako ostajajo vsa j krvava zlodela brez protesta — katera, morala obvezuje M a c e d o n c e, da morajo prizanašati tujemu živ-; jI j e nj u ? !----< »Pred katoliškim internatom je poginil, revolucij »narec B. v Solunu, ko je branil življenje dveh žea. To je živ dokument, ki i bo za vse čase govoril prihodnjim zgodovi-! narjem, da se macedonski obup ni prelevljal j v krvižrjen anarhizem, ampak je dosegel ne-, doživljen heroizem — da se je pojavil v dosedaj nepoznani požrtvovalnosti . . . c »Mi Macedonci ne odnehamo, dokler ne bomo videli vstajenje svoje Blobode, dokler ^ ne bomo videl1', da prihaja človeški in zakonit režim, da zavzame mesto anarhije, ki nas sili, j da te borimo žnjo s sredstvi anarhist:čnimi I ' in nelegalnimi. Mi peremo b krvjo kri. Za poklano nam deco, ženo in sestre vzeli smo ( deseterostroko zadoščenje v bojih na Balkanu . . .. « Macedonec vidi pred seboj pogubo, zato ne gleda, kakim načinom reši ekzisteneijo. Ako bi mogel storiti to legalno, storil bi, ali j ker tega ne more, lotil sa je v obupu vsega, I kar ga more rešiti. Tako se g blje revolucjij . macedonskih uitašev, ki žrtvujejo življenje ! in vse za svobodo svojega doma, da prisilijo i Evropo, da napravi red. Dokler ne dosežejo tega, jim velja deviza: Praesente cadavere ! — vihraj anarhija!« Iz Albanije poročajo, da vojaške odredbe v Albaniji ne bodo imele nikakega vspeha, ker pravi voditelji albanskega g banja so pobegnili, še predno so prišle turške .čete. Albanci b.do sedaj toliko časa mirni, dokler odidejo vojaške čete, in po cdhodu ist h pograbijo zopet za orožje. VBejeJno pa se poroča, da se je pričet-kom minolega tedna vršila med Djakovom in Pečjo med Albanci in Turki huda bitka, v kateri so Albanci izgubili od 200 do 500 mrtvih. Turška uradna poročila javljajo, da se je ustaško gibanje v Macedoniji moČao poleglo. Kar se t ča vesti o vojni med Turčije in Bolgarijo, da Turčija le v skrajnem slučaju i napove B Iga rij i vojno. Turška vlada je dala zapreti bolgarskega škofa Erazma v Strumici in ga tudi na za-htevanje ruskega poslanika noče osvoboditi, ker da je bil škof Erazem v zvezi z ustaši. Novi predsednik bolgarskega minister-, etva, Petrov, je v pogovoru z nekim častni-karjem baje iziavil. da vlada ne bo »zzivala vojne s Turčijo, ali, ako se jej usili, se jej ne bo izogibala. Kar se tiče vnanje politike, izjavil je Petrov, da bo ista skušala vzdrževati prijateljske odnošaje z vsemi državami in posebno še z Rusijo. ! _ Tržaške vestL Radi jntršnjega praznika iz side prihodnje izdanje »Edinosti« v ptt:k popoludne ob navadni uri. Vladni zistein — kakšen je! Dunajski listi prinašajo nastopno brzojavko povodom obiska namestnika grofa G^čiia v Malem Lošinju : » Prebivalstvo Malega Lošinja je priredilo ; danes manifestacijo svojemu obče spoštovanemu župe upravitelju Craglietto, katerega je bil škof nenadoma premestil. Namestnik grof Goe&s, ki je sinoči dospel semkaj na inspekcijo, je priobčil županu, da je na njegovo (name§tmkovo) posredovanje škof nmaknil premeščenje in je tako u-tregcl želji prebivalstva Vsled tega je danes pred-poludnc prebivalstvo priredilo namestniku ovacijo, navdušeno vsklikaje ob zvokih cesarske pesmi najprej cesarju in potem namestniku c. Tako poročajo dunajski listi. S tem je tudi povedano, da se nahaja katoliška cerkev v Primorju v popolni zavisnosti c. k. brez ' konfesijonelne vlade. Tudi je a tem odkrito pred javnostjo, kar so slovenski listi že stokrat trdili, a se je od iz vestne strani vedno zanikavalo — da je cerkev izročena na miloit in nemilost političnim ozirom. Xa Primoiskem se poslužuje avstrijska vlada vseh možnih tredatev, da bi s silo za-prečila napredek Slovencev in Hrvatov. Na volitvah se poslužuje raznih židovsko-irreden-tistiČn:h fetrank, na administrativnem polju je izročila Slovane znanim kamoram in oligar-hičnim signorom ; na cerkvenem polju imamo beležiti obupne razmere v poreški šktfiji, potem najnovejši atentat proti slovanskemu bogoslužju v trž. škofiji, ki je dosegel svoj vrhunec v R cmanjih. Saj je škof Nagi raznim našim deputacijam odkrito povedal, da so mu vezane roke še celo v takih stvareh, ki spadajo strogo na polje cerkvene discipline. S tem je tudi povedano, da c. kr. vlada v Primorju ruši brezobzirno ugled škofjv in disciplino cerkve, samo da škoduje primor-! skim Slovanom. S tega gledišča treba razmo-! trivati dogo lke v Malem Salu in umešavanje ; grofa Goes3a v strogo cerkvene stvari. Tako se postopa z našim narodom, kjer j ga hoče škof pravično jemati v zaščito. — t Kako pa je še le tam, kjer je škof nasprot-I nlk slovanskim težnjam in se v tem pogledu | njegovi nazori vjemajo z vladnimi ? ! Tam je 1 pisana krvava stran zgodovine našega naroda, tam so na delu bodala in najhujša proganja-j nja. Lahko rečemo, da ni nikjer v nobeni i katoliški državi cerkev tako odvisna in njena ; svoboda zat'rana kakor pri nss na Prirnor-i skem. O tem priča iudi malološiojski slučaj. , Rsdovedni smo, ka j ukrenejo na to naši po-| slanci ! ! Dlaše zadušnice po Istri in Dalm.t-; ciji za padle Hrvate v Hrvatski. Javlja nam se iz jako verodostojnega vira, da sn prošli ponedeljek vse hrvatske občine v Dalmaciji in Istri prejele od izvestnega hrvatskega odbora v Gradcu brzojavko, s katero so iste naprošene, da ee po vseh cerkvah v Dalmaciji in Istri čitajo zadušnice za duše in pokoj večni hrvatskih sinov, ki so v borbi za svoja narodna hrvatska prava bili ubiti ; dne 18. t. m. oj smrtonosnega svinca iz-| orožniških in vojaških pušek po raznih krajih Hrvatske. Mi se vzdržujemo vsakega komentarja v teh resnih časih. Ozirom na poročilo o zadnji seji mestnega sveta smo naprošeni od gosp. dr. Rvbafa, da konstatiramo, da je on sicer pri-poznaval opravičenost zahteve po laški uni-, verzi, ni so pa dotaknil vprašanja, kje naj bi bila taka univerza. Skrajno izzivanje ! Pišejo nam : Go-! spod župau iz Dutovelj, občinski redar du-tovljanski Štok in brat tega poslednjega, Mat ja Štck postrešeek na trgu pred veliko vojašnico, sj šli prokle eobot9 v kavarno Fabris. Zsdaji imenovani je zahteval »tri črne kave«. Nst-ikarja, oba slovenska odpadnika, sta odgovorila na izzivajoč nsčin : »La parli italian ! (govorite laški!) Naši možje, posebno pa Matija, so ponovno zahtevali v svojem i slovenskem jszifeu. Natakarja sta začela na-skako\ati slovenske moža in še posebno po-strtščeka, češ: pojdite v vase kraje govorit slovenski, tu emo v Trstu — tu morate govoriti la.jki ! Ker se naši možje niso vdali, je prišel | lastnik ka\arue, g. Kcšančlc, ter je zautazal &v »j m podrejenoem, naj taKoj postrežejo om-a-njenim sle venskim gostom, kar so tudi storili, ' a to Se !e na odločen ukaz gospodarja ! Zra-! ven omenjenih kavarniških uslužbencev se je v izz vanju odlikovalo tudi par gost>v, ki to naše moža poš Ijaii na Kras zato, ker F8 v Trstu — vsaj tako so se izrazili ti l&hon*ki izzivaci — ne sme govoriti slovenski ! Natakarja sta se predrznila očitati naeincem, da so prišli demonstrirat in sta se na sploh vedla tako — kakor ne priatoja kavarniškim uslužbencem ! Ako Matija Stok zna laški, je to njegova ttvar. Ta slučij pa ne opravičuje kakega slovenskega odpaduifta, da žali koga zato, ker je prišel v kak lokal z novci v rok a ti ! Ker so nekateri navzoči lahoni zygroziii omenjenemu potreščeku, da ga ne bodo več najemali, priporočamo naš ncem, da se, kadar kaj potrebujejo, poslužujejo našega »kapota* Matij®. Glede kavirrie pa — ne pišemo komentarja ! Treba mnogo časa. P.šejo nam : Za spoznavanje naših tržaških razmer, ne zadošča, da kdo prihaja k nam zd par dni, par mesecev ali tudi par let. V Trstu sa človek, ki ne pozna razmer prav lahko i a prav gotovo vara, ako sodi iste po prvem utisu. — Naše polit'čne in narodne razmere pozna dobro, le oni, ki je tu vsaj 10 let iu ki se briga za to, da spoznava te razmere. Vsakemu pa tudi ni dano, da bi, niti v 20 letih m<-gel soditi o zamotanih tržaških razmerah ! Mi poznamo ljudi, ki žive med nami že nad četrt st)letja in ki niso še do dane» prišli do pravega poznanja naših razmer! Mi, ki smo mo?li v teku mnogih let precej natančno prouč ti n3se Tržačane obeh narodnosti, moremo z vso gotovostjo izjaviti, da je danes naša slovanska stvar za 50&/o na boljšem, n^g* je bila pred četrtstoletjem. Res je sicer, da se tujcu, ki je prišel v Trst za par dni, vidi, kakor bi tukaj bilo vse lačko ! Res je tudi, da se naša gospoda (vsaj deloma) se sramuje govoriti tudi na ulici svoj slovanski jezik —. ali stvar se boljša tudi v tem pogledu. Ako bi kak tiučajni opfzovaUc naletel na cele gruče 20—30 slovenskih otrok igrajoči se na uiic£.h in to celo v srcu m t sta — bi bila njegova sodba vsa drugačna, nego je ista v slučaju, da je dotičn-k naletel le na skupine laskih rotidanov. Ako pa je mogoče, da imamo v Trs.u na tisi. če slovenski govorečih otr^k, ki v tem jez ku nastopajo tudi na nI cah, je naravno, da mora biti tudi starišev, ic: te otroke tako vzgajajo! Ob cedeljah in praznikih je — recimo v javnem vrtu — zjutraj l^kih šrtal- cev, ker Slovani porabljajo ta s v cerkvah in morda — tudi v gostilnah ! Popoludne pa je v ist* m vrtu stvar vsa drugačna! V popoln da uskih urah je tam nsjmanj 80 °/„ slovanskega Ijndttv*, ki tudi govori v tem jez ku. Kakor v navedenem s'učaju, približno je ta stvar (z malimi izjemam ) povsod po našem mestu. C jstno mesto, me 1 slovensko govorečimi Tižačani pa zavzema (in to moramo pav-darjati s ponosom) naše vrlo delavstvo ! <»0*»t0Tanje elenor ljubljanskega gle d ia Objavili «m » že, rit bodo na Bmko* š'.n> s>bct> v Barkovijth in Binkoštno ac.e; o v gledišču »Fen.ce« gostovali igralci ljubljanskega gledišča in *:cer da gostje upri;ore v sJ>jto :grokaz »Ženski Ote'o«, v nedeljo pa ee bo predstavljala v gledišču narodna igra »Deseti brst«, v kateri bodo sodeiova i ljubljanski gostje in tržaški di-letantjf. Popraviti moramo to vest le v toliko, da rts < der p časti osem in ne (kakor javljenu) sedem členov ljubljanskega gledišča. G. I) a n i 1 o, je v svoji idogi »Dolefac v »De-etcin bratu« zareB originalen in sploh nepresežen. Opetovano se je kritika ljubljanskih časopisov izražala cajlaskavejše v tem Bmislu o omenjenem gospodu Dani'u kakor tudi o gospodu Dobrovolnem v na elovni u log i »Desetega brata«, Martina Spaka. OJveč bi bilo posebej povdarjati vspe-šno ometu ško delovanje slovenske igralke gospe Danilove, kaktr tudi o moj & te rake natt f-e gospe Dobrovolne. — Tudi o nastopih gospice Koće varje ve emo do-sedaj č tali laskave ccen^. — Gospodje X n 5 i 5, M o 1 e k in Rasberger so tudi p:iznani kaaor dobra opora slovenske drame, ki jo svoj.h dosedanjih nastopih obetajo ša m::ogo. Odbor »Dramat čcega društva« si laska,! da s predsiavo omenjen h dveh iger, posebno »Desetfga brata«, ponudi dostojanstven in vreden už tek, timveč, ko bodo glavne kakor tudi manjše bolj vtžne u!oge v rokah sairih boljš h igralcev. t Rojančani pozor! V ponedeljek dne 11. t* m. zbrala so je komisija ta zemlj^ču štev. 32."» v Kj.a.u da podeli djv_l.enje pres Icu g. Zoeol iiU za ustanovitev tovarne za kul au/ at falta in ra pripravljanje povoščenih plaht. Na lice mesta so pr šli tudi zastopitiici vojaške oblasti. Pismenih protestov je bno » kolu ."H). Vojaški zastoj n ki so ener g.čnj protestirali proti u tanovitvi take tovarne n s cer ii zdravstvenih ( rirov in radi nevar^o^ti ognja. IMagistratna komisija ni mogla cič skieuiti, ker ni bil v komi-ji noben obe;nski zdravnik. Sedaj nyz:anja magistrat, da se kornisja zopet jK-da na lice dne I*, jua ja tb UK »iri zjutraj, in čsb ja uloženjc pismenih p otestjv je <1» 2 junija f. 1. Rjjenesni, posebno pa f»osesrniki, ste opozorjen , da do 2. junja vložite z^petno pismeni protrs% da ohranimo še ono malo zdravega zraka, ki ga še uživamo v Roj mu ! (fiHaoje med delaTi-i v Trstu Zidarski dtlavci > predložili gc spotJarjem, oz:-roma stnvb uskim pctjetoikcui ta le sehteve: 1 I. G spoije po za-belež3oo rs daje ledeos'co plsč.lo. IV. Dcf'o na ttkozvan h »caltr^h« sečih odrih) ee ima popolnoma odpra\ iti, : a dokler isti še v rab', je dajati delavcem doklado ~»0"/#t bodi na starih ali novih »Cit raL«. Stopnice r Marlintlli« ne smejo i biti v< č v ra'i : dokler si ne odpravijo, do-i bijo de!a%ci doklado od *O°/0 V. Ponoeco delo s*1 ima nagrajati z j dvojnim vsakdanjim plačilom in nc več na' nro. Ponečni urnik bo delavni dnevi, izvzemši Bož č, Velika noč in < B.nkošt'. Ob dnevih |.ra nje zaslužni pre isednik, gospod poslane c Ivan G o r i u p. Tudi ra tem slučaju morejo videti naei okoličani • gospodarji, kako njihovi vod telji ob vpaki priliki gledajo in se žrtvujejo, da bi pomrgli ljudstvu za povzd'go njegovega gfspodarskega staDja. Na tem shodu se bo gospodu Goriupu nudila prilika, da taznim cdločevalnim fiktorjem pojasni gospodarske razmere po naši okolici in da opozori : kaj in kako bi bilo ukreniti za naša bedao Judstvo. Ali na takem prizadevanju bi mora'i intenzivno sodelovati tuli kmetovalci simi (in " izlusti predsedniki kmetijskih podružnic) s tem, da !»i pridno pristopali ia podpirali to družbo, ki vsa svoje delovanje posveča jedino le njim na korist. Izlet v Milje. Delavsko parobrodno društvo v M.ljab priredi jutri (v nlučaju , lepega vremena) s svojim parniko-n »Eiena« izlet v Milje. Odhod iz Milj ob 1 */» uri popoludne, iz Tr.Hta ob 3. uri in o min. pop. in odhod iz Milj naz»j v Trst ob <>. uri in 45 min. pop. Vožnja samo tja. ali samo nazaj 10 stotin k. \ Doprsni kip pok. Irana Titcza Na bersroja je dovrš 1 ravm kar po fotografiji vrli ntš gosj>od Ferdo G u s t i n č i č v Barkovljah. Kip je iz gipsa in je posnetek po fotog-> fiji jako točen in veren. Kip je na ogled v Gustinčičevi delavnici v Barkovljah hšt. 230 poieg t-amvajske stacije št. 5 in aictr vsaki dan od 9. do 11. are predpo-! ludne in 3. d> 5. ure pop. Popravek. Podpis pod včerajšnjo no tico, priobreno pod zaglavjem »Domačini tujci — ia tujci domačini« ss mora glasiti »Slovenski delavec«, in n« »Slovenski dd-!a**ei«. Ta vfat num je namreč došla ol našega navadnega poročevalca iz delavskih krogov, ce pa od prizadtt h delavcev. Prsiba premičnin. V p tek doe 22. mtja ob 10. eri prsdpoludn« ne bodo vsled ■ai*dVt tnk. c tr. okrajnega aodifča ra ci utvari e *ledač«» dr uli^a Ch:ozzi 3, 2 omari: ulica S jI tiri 19 in ulica Ponzianino 4, kovaška oprema in hišna oprava; ulica Conti 2(>r hšna oprava; ulca Conti hšna oprava; ulica Pieta 13, hišna oprava; ulica B »»chetto 30. kočija ; ulica Pieta 13, m;z)rske klopi, voz in h sna oprava ; ulica doli« Loggia 5, hišna oprava ; Hlica Stadion 33, 2 postelji inzifa; Štorklja 26, hišna oprava; ulica Amalia 1, 3 odprte kočije; vicolo Litco 2, iireu'g, pisarniški predmeti in opren&a sodarske dsdavnice. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 16.1, ob 2. uri popolndne 24 4 C. — Tlakomer ob 7. uri ajutraj 760 1. — Danes plima ob 5.42 predp. in ob 5 37 . pop.; oseka ob 0.11 predpoludne in ob 11*48 I popoludne. Vesti iz ostale Primorska, ; X Občinski stražnik ubil potiranea. V soboto popoiudne so občinski stražarji v Tržiču dobili nt log, da odvedejo s tržiške odgonske postaje v razne občine potirance, katere so do Tržiča prignali tržaški redarji. Tak nalog je dobil tudi občinski redar Co-i lombani ter je spremljal jednega izmed po-tiraneev v njegovo domovinsko občino Ronki. Prišedša v Ronke, podala sta se občinski stražar in potirfnec, neki Josip Colautti, v krčmo Valentičičevo. Tu sta neksj č»sa piia skupaj mirno. Hkratu pa je nastal med njima prepir, ki je končal s tem, da je občinski stražar potegnil sabljo, mahnil ž njo nsjprej Coiautt»ja po glavi ter ga potem tudi skozi in skozi prebodel. Colautti ostal je takoj i mrtev. Občinskega stražarja so zaprli. Brzojavna poročila. Radi dogodkov na Hrvatskem. SPLJJ1.T 20. (P) Spljetski občinski svet je na početku današnje javne seje na pred- j log dr. Dtškovict enoglasno izrazil sočutje in! žalost radi tužnega st.nja na Hrvatskem in je — naglašujč enaka čutstva vseh Hrvatov — dovolil 1000 kron pripomoči za žrtve terorizma. Med svetovalci S2 je nabralo tudi 1000 kron. Sklenilo se je zipričeti akcijo po deželi z\ izražanje sočutja in nabiranje prispevkov. Seja je bila takoj na to zaključena v znak narodue žalosti. Jled Avstrijo in Ogrsko. DUMAJ 20. (B) Carinski in nagodbeni odsek nadaljujeta Bvoja posvetovanja. V na-godbenem odseku je posl. Maštalka predlagal, raj ta odsek preneha z razpravami in sicer to fzirom na o loosaje na Ogrskem, ki ne izključajo Bpremembe zlstema in ker je možno, d i 89 novo r grško ministeretvo ne bi smatralo obvezrnim po sklenjenih dogovor h. Borba za Mandžurijo. WASHINGTON 19. (B.) V zvezi z vprašanjem nadvladarstva v Mandžuriji hočejo Zjedinjene države — kakor se zatrjuje polunrsdno — zahtevati jedmke trgovinske pravice, kakor j h dobe drugi nsrodi, ne' izvz5mii Rusije. Državni dapartement je za- 1 hteval od Rusije jamstvo,, da tudi v slučaju, ako Mandžurija ostane p-d rusko kontrolo, ne bo trpela amerikanska trgovine. Diparts- j ment se namreč drži nazora, da bi ameri-kan?k4 trgovina trpela, ako bi rusko blago ' prihajalo v Mandžurijo prosto carine, dočim bi amerikansko blago moralo plačevati ca- j rino. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 19. (B.) Vesti o tu izvršenih aretovanjih Bolgarov bo pretirane. — . Aietiraa h je bilo 6 bolgarskih pod a sikov ; ' od teh pa ho bili trije zopet izpuščeni na ' svobodo, edea pa je bil izreč >n sodiš5u ; ostala dva se nahajata še v preiskavi. Sum- ] ljivi bolgarski Macedonci so bili nasilnim potom odgnaoi v doaiovino. — V preiskavi , jih je se kakih 40. ; CARIGRAD 20. (B.) Porta in diplo- • matiški krogi so dobili iz Bolgarske pomir- ! Ijive vesti. Bojazni glede izbruha narodovega J razburjenja proti knezu so pretirane in izba- < jajo iz skrivno krožeči h manifestov, kateri , pomen se je precenjeval. Mase in vodilni ' elementi nikakor niso bojevito razpoloženi. ^ Muzej. Jutri, v četrtek, otvori Viljem ' \Vinler iz Temcšvarja na »Fondo Ciroaeo« 1 velik panoptik in anatonaični muzej. Razven ! mnogih gibajočih se p^»dob, je na razpolago tudi panorama, ki predstavlja vojno, nesreče na morju, železnici itd. Anafomični muzej pred-stavlja mnoga kirurgičnih priprav in operacij, kakor tudi učinke nalezljivih bolfznlj. Cena po dneva 40 stot., zvečer 50 st. Vojaki prrstaki in otroci plačajo polovico. V anatomični muzej smej i le cdraščeni. Petek je določen za gosp*. Vstopnina 30 stotink. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija ttsta „Edinost44 v Trata Neutolažljivo žalostni naznttnjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je niisu ljubljena soproga in mati Katarina Tance v Nabrežini, v dobi 40 let dne 10. maja t. 1. ob o. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previđena st* sv. zakramenti za umirajoče v < rospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo dne 21. maja ob 1 Vs uri pop. Na brez i na, dno 19. maja lt)03. Avgust Tance, soprog. Vladislav Leopoldina in ostali sorodniki. gifittanri! Glace rokavice I. vrste, novč. A. HUBMANN trgovina z rokovicami Corso ig Ustanovljena leta 1865. Soba v najem j se odda na Škorklji. Ako se želi, tudi hrano. Več se poizve v ul. Forni 2t>. T. n. [ Svoji k svojim! t ZALOGA | pohištva > dobro poznano \ toTarne mizarske zadruge 7 Gorici (Sol® l vpisane zadruge z omejenim poro§tvoaa : prej ^nton Čcrnigoj ► Trst, Via di Piazza vscchia (Rcsario) I št. 1. hiša Marenzi. I Kajra tovarna poiiištra primorsfe dežele. > Solidnost zajamČeniij kajti las B6 osuM ► v to nalašč pripravljenih prostorih a tem-\ peraturo 60 stopinj. — Naj boi j udobsa, nas-i dernl sestav. Konkurenčne cene. , BV" Alt um pohiitev brazplaSen. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi == ulica Tesa št. 25. A.- (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilaitr>7ii cenik brezplačno in franko. Najveća zaloga obuvala v deželi «•»4»4» čevljarnice v Modling-u Trst, Corso 27 ~ Gorica ul. Caserma 9 črni ložti čevlji od gld. 3.50 do 8.50 _______^ _ žensti čevlji ,'i 3*50 " 8.50 v lml\ nizfci odprti „ „ 2.50 „ 4.75 HapjilM i UUIJ Velik izbor obuvala za V trgovini se govori slovensko, italijansko in nemško. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovTutnej^ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmauj*ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" ====== vzajemna zavarovalna banka v Pragi. ■ Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drugra vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zasiop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljSi aloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Avstrijski patent Registr. znamka št. 4290. Ur\vOOUU št. 750. je najboljši izdelek za onranjenje novih in starih kritij od asfaltiranega in ka-tramovanega papirja, kakor tudi vsakovrstnih kritij od kositrovih plošč. „GROSSOL" je neka vlakoata masa, pripravna za ohranjene etatih in novih krt j v kartonu. Četudi je izp:>e'av!jena vro ee i amaže z »Grossol«. ..GROSSOL"' ee rdi i v mrzlem strnu, ne da bi b 1 > treba ratioiifci peska. ..GROSSOL * Be re laja i a ne lušči. rGROSSOI*" Be ne csiš in ne cepi. Vsjfca raafa 7ire3;o »Groasol« traja pet let t r prihrania novo kritje. Djbro kakovost naše zrmsi pot jujejo spričevala cblastnij in za«tbnik< v. Pripravne sčetke za namazanje kritij pošilja oh jedneni naša tvrdka. Tržiška torama olja. maže za vozove in kemičnih izdelkov Kollar & Breitner, Tržič (Monfalcone) pri Trstu. Karton za kritja, lesni cement, asfalt, katram. naftalin, karbolinej, ogljenčeva kislina, Grossol itd. Paziti je na ponarejanja ter prepričati se po naii znamki. Na najvišje povelje Njegovega ^jp c. in kr. apostolskega Veličanstva XXXV. ces. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, ob- sesa IS dobitkov v trotovi«! v skupnem zuesku 44?.&>0 kron. (rlavni dobitek znaša r gotovini: 200.000 kron Žrebanje iiepr< klie»o dne is. junija 1^03. Jedna SrCČka StailC 4 krOtlC. Srečke dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna u, III.. Vordere Zollamts-strfcsse 7 in v loterijskih kolekturah, v tobakarnah. pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških I uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis,za kupce srečk. Srečke se dopoiljejo pottnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov i oddd-k za državne ioterije. i Odlikovana tovarna na vodno in parno pilo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doljafc ? Solkanu pri Gorici. Samostojna tvnlka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, ie5čimi od najnav adnejših do najfinejših del vaeh slogov, enako z ievrstnim atragarji in reibarji in najbolje izurjenimi tapetaiji, tako, da lahko prevzame ia izvrši ▼ najina s-m ča«u Viia^o delo vseh slogiv ; prevzame tudi mebiiranje vil, prenoč i, undov itd. z n ivadn m in najfinejšim pohištvom. Za mizarje. ====== Velika zbi ka obkla Ik v (rem *ša), s;ruzarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezan ^ga in pooblanegd lesa, v*akovT8ti?h okraskov, gol, kornižev in vsth drugih mizarskih potrebščin. Vsaka Lonkur nm i/k ja eia, ker ^ de a aaoio iz le3a, posu^eje^ra v nalašč z to naprapljemh pečeh, ter »e tvrdka drži gesia : Solidnost in točnost v postrežbi. Vriu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: DolJ&k — Solkan. Prodajalnica obuval G. Mayer Grego. TI!ST. — Riborgro štv. 19. — T1IST. V e 1 i k a 11 s k i dohod za birmo. Qbuvala za pospode črna, angitBKa po gld. 3.20, nmena > po gld. 3.50 Sprijalild* -obuval za d«»tf. Qbuvala za gospe. črni sli rumena, angleška po gld 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Xar«rbe m<»ri. Izbor ol*lek za moške in dečke. fondo Coroneo 2 Jutri, ine 21. t. m. se otvori ulit pnoptit i in j anatomični muzej f I. vrste lliljema tdinfgr. Odprt bo vsak dan od g. predpoludne do 10. zvečer. Ana omični muzej je samo za odraščene in vsak petek otvorjen le za gospe. i Priporočamo svoje škropil- ^S^^^^^f boljše in druge ; gumijeve J trakove zti cepljer je trt, take, kakoršn^e je prodaji« W jala kmetijska in vrtnarska m družba ; orala, mlatilniee, W slaraoreznice, stiskalnice in sploh vse stroje in orodje 7.ii kmetijstvo in oskrbnistvo; pumpe za vsako rabo itd. — Popravljamo tudi vse. najbolje. — Cenike pošljemo radovoljno na zahtevo. ŽIVIC i dr. v trgovinski ulici 2 (pri trgu vojašnice) Urar F- Pertot - TRST — ulica dele Poste 1, vogal ulice Carintia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. I Velikp.nska množina ur za birmo. Izbor stenskih ur, regolatorjev ! i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Podpisani javlja, da je prevzel poznano pekarno g. Tram-puža, Via F o s c o I o štv. 2. Prodaja vsakovrstne moke, kruha, sladčic in drugo. Sprejema tudi kruh v peko. Priporoča se udano Rihard Grom. Delile dohod rudečih in črnih trakov cd gumija za cepljenje trt, dvakrat ratinirino žveplo Romagae iu Ceaene, z 1 modro galico 3 "„ in 5% mešano žveplo, angležka i modra galica, rAgiicol" za ui ičevanje mrčesov na trt^h, cvetljicab, drevju in zelenjadi, žvepljal-nice, cevi od gumija za žveplja niče, tiava BRafiaJ za vezati cvetlj:c3- Ueltka zaloga in izbor „Futterkalk- za nantiti v-«akovratne domače živali, mlete barve v olju ali prahu, nokostij, čopiča v, angleško laneno olje surov * in knhauo in za živali, žeblj', Sipe, mast za vozove. vr?ij, pip, ščetk, par* feina, esenc, vinskega cveta ia snega za ki*, mineralnih voda, vžigalic in voščila družbe sv. Cirila in Me oda, zelišč in medicinalnih olj, voščenih ia stea-rinskih sveč. Hnega in navainega mili. - Cene brez konkurence. — Priporoči ee za bUgohotno jodporo Emil Cumar pok. fridriha v Trstu, ulica Belvedere štv. 37, podružnica: Općina 212. j Albert Brosch TRST - I I. S. Antonio 5. - TRST fcoMar ia izdelovalec čepic. ODLIKOVAN M RAZSTAVI v Trstu 1SS2. »lika zaloga kožuhovino in eepie za civilne in vojaške osebe. Iiršuje vse p prave najhitreje in tkono-miČDC. Shranjuje kužnhovino in miško obleko ter jamči za vaiko škodo proti molcai in ognju. ZOBOZDRAVNIK Mi Med. D.r Mso Brillant v TRSTU ulica S. Giovanni štv. 5, I. nadstr. Izvršuje zadclanja z eniajlem, porcelanom, srebrom iu zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tu