Poštnina plačan« v rofovrn! Cena 1 Din Leto I. (Vlil.), štev. 64 Maribor, sreda, 20. Julija 1927 » JUTRA C« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.4-09 Vel]* mesečno, prejeman v uprav! ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din TeSsfon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglasi po tarifu Oglas« »prejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani, Prešernova ufic* St. 4- Kralj Ferdinand rumunski umrl Podlegel re po dolgem boSehanju zavratni bolezni BUKAREST, 20. julija. Zdravstveno stanje rumunskega kralja Ferdinanda I., se je sinoči nenadoma tako poslabšalo, da so zdravniki izgubili vsako upanje in napovedali katastrofo v najbližjih urah. Razen kraljice Marijo so bili navzoči ob bolniški postelji vsi člani kraljeve hiše in jugoslovanska kraljica Marija- Danes, ob 2. ponoči, je kralj Ferdinand po daljšem bolehanju umrl. Kralj Ferdinand ]. je bil rojen 24. avg. 1865 v Sigmaringenu kot sin kneza Leopolda Hohenzollerna- L. 1889 je bil proglašen za rumunskega prestolonaslednika, po smrti kralja Karola pa je bil dne 10. oktobra 1914 kronan za kralja. Poročen je bil s princezinjo Marijo, hčerko kneza Alfreda Sachsen-Hoburg-Gotha in je imel ž njo več otrok. Najstarejši sin Karol se je moral preteklo leto odpovedati prestolu, nakar je bil njegov mladoletni sin Mihael proglašen za prestolonaslednika- Najstarejša hčerka pokojnega kralja, je naša kraljica Marija, princesa Helena pa se je poročila z zadnjim grškim kraljem Jurijem. Pogreb žrtev dunajske revo> lucfje Vsa trupla sežgali v krematoriju in spravili pepel v skupno žaro — Razpust republikanskega Schuizbunda in Zveze frontnih bojevnikov — Oba uporna dunajska polka pre meščena DUNAJ, 20. julija. Danes, ob pol dveh popoldne se je vršil na centralnem pokopališču pogreb žrtev zadnjih nemirov na Dunaju. Policija je odredila obširne varnostne odredbe, da prepreči ^ak nov izgred. Pogreba so se udeležili svojci žrtev, zastopniki socijali-etične stranke, strokovnih organizacij ln vlade. Trupla, 85 po številu, so sež-£ali v krematoriju in položili pepel po-teni v Žaro, ki bo spravljena kasneje v monumentalnem spomeniku, katerega namerava postaviti sociialisti. Strokovne organ;zacij0 so odredile za časa pogreba dveurni počitek v vseh obratih. Ves Promet, cestna železnica, pošta in telegraf, so v. znak žalosti počivali četrt ure. Nagrobne govore sta imela župan Karel Seitz in poslanec EUenbo-gen. DUNAJ, 20. julija- Vlada namerava razpustiti tako republikanski Schutz-bund (40.000 mož) kakor tudi Zvezo frontnih bojevnikov (2.000). Oba dunaj- ska polka, ki sta pri nemirih odpoveda- I tovljena, la pokorščino, bosta premeščena vi provinco, bataljoni graških, solnograških in inomoških polkov pa pridejo na Dunaj. Za zaščito avstro-ogrske meje je od poslala dalje vlada v Burgenland več oddelkov čet v smeri proti Schatten-drofu- Parlament se sestane prihodnji ponde-ljek ob 35. uri in bo razpravljal o dogod kih zadnjih dni. Skupna škoda, ki jo je povzročila ponesrečena boljševiška re volucija, se ceni na 30 milijonov šilin gov (240 milijonov dinarjev). Škoda, ki so jo povzročili zadnji nemiri na Dunaju, je posebno na gospo darskem polju silno občutna- Samo Zvezne avstrijske železnice so izgubile nad 5 milijonov šilingov (40 milijonov dinarjev) na dohodkih, pošta, brzojav in telefon 0.7, cestna železnica 0-4, privatni obrati pa nad milijon šilingov-Skupna gospodarska škoda se ceni na približno 7 milijonov šilingov, materi jalna, ki jo mnogo večja, pa še ni ugo Kačaki na poslu. Koncem preteklega tedna je neka ar-navtska razbojniška tolpa prijela na potu nedaleč Peci uglednega trgovca Miloša Popadiča in sporočila njegovemu bratu, da ga ne izpusti prej, dokler ihn nB pošlje 20.000 Din odškodnine. ahtevano vsoto so banditi res prejeli, j^kar so izpustili Popadiča ter jo odkrili z lepim novcem v arnavtske šu-[t,e- Vse zasledovanje marljivih orožnikov je bilo brezuspešno. Žrtve potresa v Palestini. S°daj je bila objavljena uradna statistika žrtev, ki jih je zahteval potres v Palestini. Ubitih je bilo 278, težko ranjenih 468, lahko ranjenih pa 375. Mate rij alna škoda pa znaša več milijonov Juntovv Strela «blla 10 oseb. Pri nevihtah v zadnjih dneh je ubila strela v Krkomovih nič manj kakor 10 ljudi. foominiajte te CMD W. sela mariborske oblastne skupščine Novi proračun — Službena pragmatika zavod Oblastni denarni Nenavaden pustolovec. O mladem pustolovcu Rogeru Schlechtelu, ki je bil znan po svojih akrobatskih komadih, se je pred enim letom mnogo govorilo in pisalo Schlechtel je skočil takrat iz drveče ga vlaka pri Asnieresu v Seino in se peljal za avtomobilom navzdol po stop njicah vzhodnega kolodvora v Parizu. Policija ga je samo prijazno posvarila. ker je hotel mladi simpatični mož s svojimi senzacionalnimi poizkusi le delati reklamo za svoje akrobatske sposobnosti. Te dni pa sc je izkazalo, da zasleduje zanimivi mladenič tudi se druge namene: pariška policija ga je namreč aretirala kot vodjo tolpe mednarodnih tatov, ki izvira iz Rumunije in je izvršila v okolici Pariza cclo vrsto drznih ropov in vlomov. BORZA. LJUBLJANA, 20. Zaključni tečaji): Berlin 13.525, Curih 10.95, Dimaj 8.0075, Pariz 223.50, Prag* 168-60. m.B0 Newyork 56.80 Maribor, 20. julija. Za danes je predsednik oblastnega odbora sklical 5. sejo oblastne skupščine dvorano kazinskega poslopja. Na dnevnem redu je predvsem novi proračun, ki ga je oblastni odbor sestavil, ker je prvotnega finančni minister zavrnil. dalje je predložen načrt uredbo glede slisžbene pragmatike mariborskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi; končno je na dnevnem redu tudi razprava o oblastnem denarnem zavodu. Oblastni odbor je s posebno okrožnico obvestil poslance, da je finančni minister zavrnil prejšnji proračun, ker je vseboval samo izkaz potrebščin, ne pa tudi pokritja, kakor to zahtevajo določila zakonske uredbe o oblastnih in srezkih samoupravah. Zasnovanje pokritja potrebščin na čl. 320 fin.' zakona za 1. 1927-28 je neosnovano, ker mora oblastna skupščina donesti proračun s potrebščinami in pokritjem, s katerim lahko ona sedaj razpolaga, dolžnost min. sveta pa je vsi e d pooblastila čl. 320 fin. zak., da pri prenosu poslov na oblasti prenese tudi odgovarja’ joče svote iz državnega proračuna. Fin. minister torej ni usvojil načela večine obl. skupščine, na podlagi koje ga je sklenila prvi proračun, namreč, da naj država najprej odstopi obl.^ samoupravi delokrog in nanj odpadajoče finančne vire, ampak zahteva, da obl skupščina sestavi svoj lastni proračun in šele potem bodo posamezni resorni ministri prenašali na samoupravno oblast po svoji uvidevnosti posle, ki so jih dozdaj vršile državne oblasti. Finančni minister hoče torej imeti jamstvo, da so se oblasti konstituirale s svojimi lastnimi sredstvi in da lahko potem prevzamejo oni del državnih agend, glede katerega smatrajo resorni ministri, da se lahko prenese na oblastno samoupravo. Na podlagi tega jo sestavil oblastni odbor novi proračun. Pri njegovi sestavi se je postavil na stališče, da rnoira oblastna samouprava kriti redne izdatke, predvsem za oblastni osrednji urad, s svojimi sredstvi. Ker pa je vsled vremenskih nezgod pretečenega leta potrebna nujna pomoč prebivalstvu, je dodal še izredni proračun, ki so ima kriti z desetmUUonskim posojilom. Tudi kritje potrebščin za javne bolnice, ki so v. obupnem stanju, je predvideno s posojilom. V kritje rednih potrebščin ne bo obh samouprava segla po takih davkih, ki jih radi izčrpanosti prebivalstvo ne bi moglo prenesti, ampak po takih, ki jih davkoplačevalec plačuje prostovoljno. Oblastni odbor predlaga davek na nočni obisk gostiln, kavarn itd. po 10. uri, kar bi dalo 500.000 Din, dalje 100%no doklado na državne pristojbine na lovske karto, kar bi dalo 50.000 Din, kon-čn 100% no doklado na državni davek od tantijem upravnih svetnikov, raznih delniških družb, kar bi dalo 150.000 Din. Novi proračun izkazuje sledeče redne potrebščine: za oblastno skupščino 381.000 Din, za oblastni odbor 250.000 Din, za oblastni osrednji urad, 470.500 l>in, za oblastni šolski odbor 41.000 Din, Iskuonrk tivai-Mi sološno oblasAttOdUttEs*- vo 1,142.500 Din; dalje za oblastno imo-vino (zdravilišča Rog. Slatina in Dobrna) 14,625.590 Din; za zdravstvo in soc. skrbstvo 14,000 Din, za oblastni dolg (obresti in amortizacija posojila 10.000.000 Din) 318.725.70 Din, skupno rednih potrebščin 16,100.815.70 Din Za kritje rednih potrebščin predlaga novi proračun: državni predujem 700.000 Din, ki jih je obl. odbor že pre* jel; davek na nočni obisk gostiln, kavarn itd. 500.000 Din, 100% na doklada drž. pristojbini na lovske karte Din 50.000, 100% na doklada k davku na tan-tijeme 150.000 Din, dohodki zdravilišč Rog. Slatina in Dobrna 14,686.845.70 Din ter obresti in redni dohodki ubožnega zaklada 14.000 Din, skupaj 16,100.815.70 Din. Proračun izrednih potrebščin izkazuje: za nakup in adaptacijo oblastnega poslopja 1,700.000 Din; za Javna dela (gradbeni urad, podpore za ceste in mostove) 1,971.500 Din, za kmetijstvo iti vode 3,760.000 Din, za zdravstvo in soc. skrbstvo 1,600.000 Din ter za nepredvidene potrebščine 768.500 Din, skupaj 10.000.000 Din, Za kritje izrednih potrebščin je predvideno najetje posojila: v iznosu 10,000.000 Din. Potek današn e se’e Finančni referent je prebral obširno razlago in utemeljevanje novega proračuna vseh izdatkov, ki jih ne krije država, ampak oblast sama. Deželne doklade, ki so dajale kritje stroškov: javnih del, pobira država, med tem, kajr država pobere, in tem, k»r daje za javna dela, je pa tekom let nastala velikanska diferenca. Oblast mora pomagati okrajnim odborom in drugim, ki sami ne zmorejo ogromnega dela in stroškov. V posebno slabem stanju so ceste Mežiške doline. Za ceste na Koroškem je poprej skrbel neposredno koroški deželni odbor in so vse koroške ceste od prevrata sem navezane edino le na državne doklade. S temi so pa komaj 4 cestarji plačani- Za splavne reke je poprej dajala država 40, dežela 40, občine in interesenti pa po 20 odstotkov kritja stroškov, večina odpade sedaj na oblast. Od države je sedaj določeno za Dravo 5, za Muro 2, za Savinjo pa pol milijona. Oblast predvideva za prvo delo za vsako reko 200.000 Din, da se obdržijo stare regulacijske naprave ter da se zlasti pri Savinji prepreči nevarnost poplave. Državni krediti za bolnišnice krijejo komaj polovico neobhodnih potreb in bo pomoč oblasti namenjena za plače o-sobja in najpotrebnejše materijalne nabave. Podporo dobi tudi bolnica Rdečega križa v Konjicah in Viteškega reda v Ormožu- Najmo se 10 milijonsko posojilo z lOiotno amortizacijo. Obresti ne smejo prekoračiti 10%. — Posojilo služi sicer indirektni investiciji, zvišalo bo pa v izdatni meri davčno moč oblasti. Za člane odbora je predvidena mesečna nagrada 4000 Din, poslanci, ki morajo na sejo odpotovati že prejšnji dan dobe dnevnico 150 Din, drugi pa 100 Din. Poročilo referenta in številni predlogi se oddajo odsekom, ki delujejo popoldne, skupščinsko zasedanje se pa »dloži .rlo iufcc> ob AarmLtlnp Sfrtu 2. Marffiorstt VF^FPVfff Tnfr*. v VsTf^oru, čine 20. vii. &&*/ DeSka ferljalna kolonija v šolnini Dalmaciji Prvi glasovi varovancev mariborskega Pomladka Rdečega Križa — Med štorkljami — Morje — V brezdeževni pokrajini Kaštel Luksi6, 17. julija. Vožnja do Zagreba je bila zelo prijetna in kratkočasna. Deca je bila ve-čjidel pri oknih in opazovala pestro naravo. Stavljala je na sto in sto vpra šanj: kako se imenuje ta reka? Pa oni hrib tam-le? In tiste razvaline na strmem griču? Kaj pa izdelujejo v tej tovarni? Kazali so vsestransko zanimanje in si s tem nazorno utrjevali zemljepisni in zgodovinski pouk. Med nami je tudi učenec V. razreda, Vinko, ki se je prvič vozil z vlakom (sin železničarja!). Nepremično je zrl skozi okno zdaj na tej, zdaj na oni strani. Bil je presrečen in hvaležnost mu je odsevala iz oči. Razume se, da deca ni pozabila na prazne želodčke in kot na ukaz, so bile vse klopi obložene z vsemi mogočimi jestvinami. V Zagrebu nas je pogostil Oblastni odbor P.R.K. s sadjem, žemljami, kifelci in klobasami, kar je deča z zadovoljstvom zaužila. Izjavila je. da bo tudi ona pogostila zagrebške Pomladkarje, kadar nas pridejo obiskat v Maribor. Vročina je pritiskala od minute do minute in deca je odložila jopiče, srajce in majce. V Karlovcu so bile že vse steklenice prazne (vsakdo je imel s seboj veliko steklenico slatinske vode) in treba jih je bilo napolniti. Kak-Ino vpitje je nastalo, ko so dečki zagledali štorklje! Po travnikih so se Sprehajale in celo gnezdo so iztaknili na nekem dimniku. Neki malček se je z zadovoljstvom izrazil: »Aha, sedaj šele vem, kam hodi moja mamica po otroke! Prihodnjič me bo morala vzeti s seboj, da bom videl, kako bo štorklja nesla otroka v dolgem kljunu!« V Ogulinu'je bilo treba zopet napolniti steklenice z vodo; tamkajšnji postajenačelnik je bil tako ljubeznjiv in nam je dal cisterno na razpolago. Vodo morajo voziti iz 18 km oddaljene postaje Plaški. Po polurnem odmoru nas je velika gorska lokomotiva vlekla proti Liki. Krasne pokrajinske slike so se menjavale in zdelo se je kot da bi bili v kinu. Solnce se je že nagibalo k zatonu, ki je nas vseh očaral. Dečki so kazali že precejšnjo atrujenost in si pripravljali ležišča. Ddeje in vzglavniki so jim pripomogli, la so kolikortoliko udobno prespali noč. V Perkoviču je bilo že vse na logah. Pričelo sc je s pospravljanjem prtljage, kajti cilj ni bil več daleč. Po-crajina sama živa skala, tupatam ka-ili v morju Izbrali smo si lepo mesto, kamor sp ne more prikrasti noben morski pes" Na dnu je fin pesek in deca raja v vodi da jc vfcselje. Mnogo dečkov se je v teh dneh že naučilo plavati. Vsak dan vidimo kako zanimivost. Vežbe naše vojne mornarice, velike parobrode, Jiidroplane itd. Pokrajina je zares krasna in Kaštclani so ponosni na svojo riviero, ki je po njihovem zatrdilu za Dalmacijo to, kar ie za nas v Slovenili Blejski kot. Tujcev kar mrgoli, sliši se poleg češčine, nemščine, italijanščine tudi angleško govorico. Fer. Savez ima tudi svojo kolonijo 300 dijakov in dijakinj. Skavti so postavili svoje šotore v občinskem gaju tik morja. Idealna pozicija! Ob morju je nekaj luksurijoznih vil z bujnimi parki, ki dajejo pokrajini poseben čar. Ogledali smo si tudi vilo. kjer jc lansko leto bival naš prestolonaslednik Peterček. Škoda, da ga ni letos tukaj, ker dečki bi se mu bili radi poklonili. Kolonija se počuti prav dobro, je srečna in zadovoljna, da more nekaj tednov uživati čisti zrak in se valjati v morski vodi, ki ima zelo prijetno temperaturo. S prehrano je tudi prav zadovoljna in tek je vsak dan večji. Zrak, solnce in voda delujejo roka v roki na naše malčke, (imamo seveda tudi velike vmes — celo sedmošolca) utrudi jih tako. da jih ni možno zbuditi. Prve dni smo imeli tudi nekaj »bolnikov«. Izprememba podnebja, vode, kopanje itd. upliva dražljivo na prebavne organe, ali ricinovo olje je že vse bolnike izborno izlečilo. Dežja še nismo imeli. Ljudje pripovedujejo. da ga že ni bilo mesec in pol in neki Kaštelan je izjavil, da je pripravljen dati 1000 Din koloniji, ako bi do našega odhoda deževalo. Ob opoldanskih urah solnce silno žge; kdor le more si poišče hladne sence. Nekega dne sem bil po opravkih na postajališču. Vlak. prihajajoč iz Splita, je sikal iskre in na mah je bilo ob progi vse v ognju. Gorela jc trava, grmičevje in drugo, toda o kakem požaru gozdnega kompleksa 1 kms, kakor je poročal nek ljubljanski dnevnik, ni bilo ne duha ne sluha. Zadovoljni smo torej v vsakem oziru — le muhe so velika nadlega. Vsi muholovci (podarila nam jih je mariborska tovarna »Union«) so že »črni«. Prebivalstvo je dobro in nam gre zelo na roko. Občina nam je odstopila sejno dvorano, kjer deca obeduje. Danes, nedelja, je bila kolonija korporativno pri službi božji. Sedaj se pa hladi v moriu in kmalu bo treba nasititi prazne želodčke. OOnDDDCJaDCjnjI Q pnnrnnnn vn-ry. Bvimo Danes Grel Ln&snigiEirg Po Ldharjevi opeieti. — Najlepša igra kar sl jo moramo misliti — Krasna oprema innnnannonan a a Ubiti Jugoslovani na Dunaju V bojih prod justično palačo na Dunaju je bil ubit me raku na Pobreški cesti so odnesli 0^ znani tatovi iz shrambe na dvorišču?®, komadovi voznih ležajev vrednih Din. — »Učiteljica« y Sp. Polskavi. Spodnje-Polskavski dijaki vprizorij0 ^ nedeljo, dne 24. julija ob 16. uri v dv^ rani g. Sicherl v Sp. Polskavi zanirrli Niccodemdjevo komedijo »Učitelj** na Tovorni vlak v ognju* .. V nedeljo popoldne je izbruh®^. _ tovornem vlaku blizu Krušeč® ki je povzročil nad pol mi1'^ ... / jev škode. Ogenj se je ra*širIJ ... 8 Jo, da ga na dveh vagonih m ° »oče pogasiti in so se ®oraU želleznk čarji zadovoljiti z omeiitvi.l° požar ta dva voza. Prizadeta vagona s o pobioma zgorela s svojo V8®11? Naložena sta bila s steklom te tovarno letal v Kralje*1* it, 'lnllMU**—' Posebno izkoriščanje ian*o- vernosti Sveta molitev — Evidenca lahkovernežev — Zakopan zaklad — Sleparska veriga Marsikdo je že prejel od neznane roke čudno pismo. V njem je daljša ali krajša prav fantastična molitev s pripombo, da jo je prvič zmolil pred tolikim in tolikim časom mlad ameri-kanski oficir in da tvori ta molitev »sveto verigo«, ki mora iti sedemkrat (včasi tudi devetkrat) okrog sveta po sedmih potih, kar se doseže na ta način, da jo vsak prejemnik sedemkrat prepiše in pošlje na 7 poljubnih naslovov. Nazadnje se svečano zatrjuje in roti, da je treba molitev prepisati v sedmih dneh v dosego velike sreče v toliko in tolikokrat sedmih dneh, ali pa silne nesreče, če se to ne stori ter se »sveta veriga« prekine. Naroča se še navadno, naj se naslove, ki dobijo sveto molitev, tje in tje javi. Gd mnogih, ki taka in podobna pisma dobijo, vržejo eni vse v koš kot neumnost, drugi se dajo na delo za sveto svetovno verigo, le malokateri pa razmišliajo, kaj je pomen in namen vsega tega. Namen vsega tega je sleparija in kriminalistika celega sveta posveča veliko pozornost začetnikom raznovrstnih svetih verig, božjih pisem, srečnih napovedi itd. Vse to so namreč sredstva sleparjev za pridobitev naslovov lahkovernih ljudi. Svete verige in pisma ustvarjajo sleparjem najobsežnejšo kartoteko lahkovernežev. da potem kot dobri psihologi — kakoršni so — vržejo sem in tja svoje mreže in zanke. Poseben trik so pisma o zakopanem zakladu. Ta sleparija je znana še iz predvojnih časov, pojavlja se pa tudi dandanes in so bili nedavno razkrinkani sleparji, ki so vešče organizirani .hkrati delali v Madridu in v Berlinu. Postopali so tako-le: Bogat, čudaško in romantično navdahnjen človek v Berlinu dobi pismo iz Španije, v katerem mu neki bivši tujski legijonar razvija dolgo romantično storijo. Prido- bil si je velik zaklad in ga je zakopal v alžirski pustinji. Mesto puščave se uporabljajo tudi druga kolikor mogoče romantična mesta. Sedaj je pa lastnik ogromnega zaklada zaprt in zaklad je v nevarnosti, da ga kdo ne odkrije, če hitro ne pride iz ječe. Ima pa podkupljenega in dogovorjenega paznika in še enega pomočnika za dosego svobode in dviganje zaklada. Manjka pa tretji in to bi bil lahko berlinski gospod, če pošlje tja in tja to liko denarja, da se lahko začne ekspedicija in da si potem bratsko razdelijo ogromno bogastvo. Sicer izgleda neverjetno, a je vendar res. da mnogi nasedejo taki slepariji. Policijska in sodnijska kronika beleži celo par slučajev, da se je lahko vernež iz Nemčije, podal z denarjem v Španijo in tam ta denar lepo oddal sleparju, preoblečenem v jetniškega paznika ali kaj podobnega. Verižnega sistema se posh^ ljejo tudi razni sleparski trgovci. V list dajo oglas: »Izrabi srečo!« Za manjši znesek se dobi tri kupone, te je treba razpečati, odposlati za nje denar ter javiti naslove onih. ki so jih kupili, da se tudi njim pošljejo kuponi za nadaljnje razpečavanje. Ko bo kolo ali veriga strnjena, bodo pa vsi po vrsti, ki so kupone prodajali in plačali, dobili lepe nagrade. Nekateri res to ali ono dobijo, drugi se pa za svoj denar obrišejo, ker se je veriga bogzna kje — pretrgala. Po verižnem sistemu se prodaja tudi razno blago n. pr. ure. Čevlji itd. in se končno veriga nekje pretrga, četudi se je vsem plačnikom zatrjevalo, da so ravno oni začetniki dobička-nosne kupčije in verige. Pred desetletji so bile vse te in podobne sleparije veliko bolj fantastične in celo prav nerodno zasnovane, lahkovernežev pa menda ni bilo veliko več kot danes. Primer amerikanskega razvoja . *^e dni je izdala tvrdka Mandel-Brot ners & Comp., eno od največjih trgovinskih podjetij Chikaga, nove akcije. Rodovina tega podjetja je tesno zve-w^aiLrazv°iem mesta. Iz Porenja je ieia lip. reven kot cerkvena miš prišel ustanovili tvrdke Leon Mandel v uncago, ki je štelo tedaj okrog 65 tisoč prebiva]^, a je danes drug®naj-,veci!? ar?e,ri,1kansko mesto. Ko je tvrdka Mandel leta 1871 od stotakov prišla že na tisočake, je pa večji del Chicaga pogorel in z njim vred tudi Mandlovo podjetje. Drugi dan po požaru je Mandel že provizorično trgoval v predmestju, ki je ostalo nepoškodovano..Čez par let je pa tudi to Pred,Te?rie uPePelil ogenj. Po teh ne-srečmi je pa za mesto in podjetje napočila doba silnega razvoja. Podjetje ima danes letnega prometa preko 28 milijonov dolarjev in preko pol drugi milijon dobička. Mesto, kjer podjetje stoji, je v Ameriki splošno znano pod imenom »Najpodjetnejši kot sveta«. 300 letnica Sorbone .Stara Sorbonna, znanstveno sredice Francije — praznuje sedaj 3001et-Jrico svojega obstoja. Njen pravi začetek je pa zvezan celo z letom 1257., ko je sloviti dvorni pridigar kralja Ludovika Svetega, Robert de Sorbon, da|lašnje znanstvene cen-teolotriip 7 revnih učencev teb£ dnv?£radb,a scdanic univerze je bila dovršena leta 1627. Slavna stavba je edino med revolucijo znano sti zaprla za nekaj časa svoja vrata' umetnosti je pa ostala zvesta tudi te daj, ker je pod njeno streho bival in delal pesnik Bernardin de St. Pierre •uutor znanega idiličnega romana »Pa’ vel in Virginija«. Sorbonna je znamenita tudi po svoji dragoceni zbirki u-oietniu. Avtobus v trafiki .V Berlin sta ponoči na nekem ogalu trčila skupaj manjši avtobus in navadni prevozni avto. Šofer avtobusa je v zadnjem hipu hotel obrniti, a to je bilo še slabse. Avtobus se je zaletel do drugega ogla in tu v pravem pomenu besede zaril v neko trafiko. Poslopje, v katerem je bila trafika, so ravno popravljali in jc bilo spredaj vse polno stebrov z zidarskimi odri- Avtobus je stebrovje podrl udaril v vrata prodajalne teT obtičal sredi nje. Policisti, ki so ob silnem rušenju pritekli od vseh strani, so dejali, oa še niso doživeli podobnega slučaja v svoji dolgoletni službi' v velemestu. Na, pomoč so morali priti gasilci, da so najprej odstranili križem razmetane i ,?.’ lamove in deske ter potem izvlekli avtobus in trafike, kjer je bilo seveda tudi vse drobno. Šofer avtobusa^ ki je bil k sreči brez potnikov, je ožje ranJen, težje in lažje poškodbe so c o bile pa tudj osebe na avtomobilu, ki se je ob trčenju prevrnil. Izgred pred porotnim sodiščem P°rottiim sodiščem v centru-mu Berlina je prišlo te dni do divjih izgredov. I recj porot^j je Sjaj Sjar tat in slepar, Waltcr Rasch. ki je bil radi raznih pregreškov že neštetokrat kaznovan. Bil je obsojen zopet i a va meseca zapora in za pet let na 'zbubo državljanskih pravic. Rasch ki se je obnašal med razpravo skrajno nedostojno, tako da ga je moral predsednik ponovno poklicati k redu in kaznovati celo s tridnevnim zaporom, je pričel takoj po obsodbi psovati sodnike z najgršfrni psovkami. Dobil jc zato nadaljne tri dni zapora. To pa ga je tako razkačilo, da je pričel tolči okrog sebe, kakor blazen. Prihiteti so morali štirje Jetniški pazniki, ki so divjaka, potem ko je pobil že več šip, ukrotili s pendreki in ga odvedi« potem v zapor. ^Kntmost prerokinje Tudi na Angleškem, ki velja za domovino hladnokrvnih in mirno pre-vdarnih ljudi, je bilo že dovolj fantastov, ki so si pridobili neverjetno velik krog privržencev. O eni od teh za angleški svet res prav čudnih osebnosti se še danes mnogo govori. To je »prerokinja« Joana Southcott, ki je umrla 1814 in zapustila skrbno zapečateno Skrinjico z naročilom, naj se odpre tedaj, kadar bo Anglija v velikih težavah, ker ;e v njej prava rešitev. Zapustila je uidi načrt cele ceremonije pri otvarjanju skrivnostne skri njice s posebnim povdarkom, da mora biti navzočih 24 škofov. Prerokinja Joanna je imela nekdaj mnogo pristašev in tudi po smrti je obdržala tolikb vpliva, da je njeno skrinjico shranjeval najprej muzej, pozneje pa zavod za psihična raziskovanja. Kdo je smatra! za vredno in potrebno, odpreti skrinjico, bo težko dognati. Če je kdo mislil, da bo testament prerokinje pomagal angleški vla di obdržati recimo koncesije na Kitajskem, ali pri prekinjenih zvezah z Rusijo, obdržati dobičkanosno rusko trgovino, tega gotovo ne bo priznal. Dejstvo pa je. da so skrivnostno skrinjico nedavno odprli. Celo 24 škofov so povabili, pa se je povabilu odzval samo eden. In kaj so našli? — Starinsko pištolo, francoski dvorski koledar iz leta 1793., 1 uhan, knjigo z naslovom »Iznenadenja ljubezni«, nekaj kovanega denarja, loterijsko srečko iz leta 1796., otročjo nočno čepico in še nekaj podobne robe. To so res čudni rešilni predmeti! Človek bi si mislil, da so pristaši prerokinje — če jih je sploh še kaj — s tem testamentom temeljito ozdraveli, a kaj še! V javnosti in celo po nekaterih listih se razvija debata, če ta skrinjica s to vsebino ni mogoče zamenjana s pravo, ki vsebuje morda res čudodelna ali vsaj upoštevanja vredne stvari. Lahkoverneži so pač povsod enaki. Težke letalske nesreče Iz Bordeauxa poročajo o težki letalski nesreči, ki je zahtevala dvoje človeških življenj. Nedaleč mesta se je nekemu vojaškemu letalu med poletom pokvaril motor in je bil pilot prisiljen pristati na najbližjem, vsaj deloma primernem mestu. Pri pristajanju je aeroplan oplazil skupino štirih otrok, od katerih sta bila dva takoj mrtva. V nedeljo so zaznamovali tudi v Italiji nesrečo aeroplana in njegovega vodnika. Blizu Tarenta je padel na Kopno vojaški vodni aeroplan in se popolnoma raztreščil. Letalec je bil pri priči mrtev. Atentat s kačo. V Madrasu v Indiji se je zgodila te dni nenavadna nesreča. Pred neko banko je stal avto bogataša Khngsforda. Na dosedaj še nepojasnjen način se je splazila v avto nevarna strupena kača. Nič hudega sluteč, se je bogataš vsedel s svojo ženo in dvema otrokoma v avtomobil.^ Čim pa se jo ta začel premikati, je kača nenadoma skočila iz svojega skrivališča in pičila Klingsforda in njegovo ženo- Na njihovo obupno klicanje na pomoč je šofetr ustavil avto. Oba so kasneje prepeljali v bolnico, kjer je Klingsford kmalu izdihnil, njegova žena Pa je podlegla strupu dan kasneje. Policija je uvedla strogo preiskavo, ker sumi, da je eden izmed Klingsfordovih sovražnikov namenoma položil kačo v avto. Ubil očeta, da maščuje sestre. Pred sodiščem v Montpellioru je bil nedavno pred sodiščem 21 letni Pierre Dolmas, ki je ubil svojega očeta- Za časa svojega bivanja v Parizu, kjer je obiskoval mehaničarsko šolo, jc zvedel za zverinski zločin svojega očeta, ki je prisilil svojo dve hčerki, stari 13 in 19 let, da sta živeli skupno ž njim. — Starejša hčerka je kmalu zanosila, j>o-begnila v Pariz in prosila svojega brata za pomoč. Nato se je mladenič vrnil v Montpellier in s sekiro ubil svojega očeta. Pierre Deltnas jo bil, upoštevaje posebne olajševalne okolnostj, obsojen samo tu eoo leto aaoora. ' Šport ISSI< Maribor. Nogometni odsek. V četrtek 21. jul. na igrišču ob 6. uri važen trening za prvo moštvo in rezervo. Trening obvezen predvsem radi igre na dva gola. Ti treningi so nekake poskusne tekme za bodočo sestavo prvega moštva in rezerve. V petek, 22. julija ob pol 9. uri »Pri zamorcu« sestanek nogometne sekcije. Dolžnost prvega moštva, rezerve, kakor tudi naraščaja je, da se sestanka sigurno in v polnem številu udeleži. Neupravičeno izostali bodo kaznovani. — Načelstvo. — * MOLNP (službeno). V nedeljo 24. tm. s pričetkom ob pol 18. uri se vrši na igrišču ISSK »Maribor« reprez. medmestna nogom. tekma Ljubljana:Mari-bor. V naš team se odreja; Geuer (ISSKM), Koren (ISSKM) — Kurzman (SVR), Baumgartner (SVR) — Frangež (SVR) — Kirbiš (ISSKM), Polak (SVR) — Paulin (SVR) — Hreščak (ISSKM) — Vodeb (ISSKM) — Brfonclj (ISSKM). Kapetan moštva je g. Vodeb. Kot rezerve moTajo biti pripravljeni: Mernik (Svoboda), Barlovič (Rap.), Stauber. (ISSKM) in Wenko (Rap). K tekmi morajo vsi mariborski klubi jx>staviti po 3 reditelje. Srajce dostavi ISSK »Maribor«, ostalo opremo da vsak klub svojemu igralcu. Službujoči odbornik gosp. Nerat in Mandil. v MOLNP (službeno). V nedeljo 24. tm. se vrši ob 11. v hotelu »Pri zamorcu« izreden občni zbor M. O. z dnevnim redom: Volitve novega odbora. K občnemu zboru imata dostop po dva delegata vsakega kluba. Iz pooblastil mora razvidno biti, kateri izmed delegatov, ima glasovalno pTavico. * Praška Sparta v Romuniji. Praško profesijonalno moštvo S. K. Sparte odpotuje te dni na 14dnevno turnejo po Romuniji. Določeni so nastopi v Temešvarju, Aradu in še v nekaterih drugih manjših mestih. Osveta užalenega razbojnika Kriminalna policija v Breslau je prijela na tamošnjem kolodvoru znanega berlinskega hudodelca Riharda Hellin-ga, ki ima odsedeti še štiri mesece ječe. V družbi berlinskih lopovov je bil Helling znan pod imenom Črni Vili in je bil član kluba zločincev severnega Berlina. Viliju jc pred nedavnim umrla mati, radi_ česar je dobil od ravnateljstva kaznilnice šestdnevni dopust, da se udeleži pogreba. Dopust je sicer potekel, Vilija pa ni bilo v zapore. Ko so ga sedaj našli v Bratislavi, je priznal, da je organiziran član berlinskega razbojniškega kluba in je zaupal oblastvu, da se mudi v Breslau še več zločincev iz Berlina. Vsi skupaj so dva dni Pred njegovo aretacijo vdrli v neko veletrgovino v hiši, kjer stanuje sam gospod Poveljnik celokupne policije v Breslau in tam oropali polno blagajno. Policiji se je zdelo čudno, da je Vili tako zgo-voiren in da izdaja svoje »sotrudnike«. To pa je razbojnik sam pojasnil, češ da se hoče maščevati nad berlinskimi tovariši, ki so ga iz neznanih mzlogov izključili iz kluba roparjev. Vili je celo natančno opisal, kje se mudijo ti zločinski tipi, tako da so mogli stražniki šc isto uro aretirati peterico lopovov. — SWar sicer ni šla gladko od rok, ker so •se tiči branili na vse načine, dokler ni prišlo 20 policistov, ki so jih z naperje nimi samokresi ukrotili in zvezali. V njihovem skrivališču so našli celo zalogo najrazličnejšega manufakturnega in galanterijskega blaga. Nesreča na odprtem morju. Štiri milje vzhodno od Nautukeb skih otokov je trčil te dni parnik »Veendam« z norveškim parnikom »Sagalandom«, ki se je takoj potopil Vse potnike so k sreči pravočasne rešili. Parnik »Veendam« je dobil 1< lahke poškodbe in je mogel neovirano nadaljevati svojo vožnjo v New« york. ITO 19 M 19 • *i mje in ogta-reklamnoga Sfrafl %' MarffiorsM V C C P .P N 1K fufra. T M ar!*o rti, Črn* ?n VTT m. - — j...—■. rii.n~»n. .......................... —mi i .. iii i ------------------------------------- -----------------------------—---------------------------------------- G. O. Brat: Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 64 »O, vi blazni zaljubljenci!« se je jezil striček smehljaje. »Mož in žena sta . . . na, na, — pa se vedeš, kakor bi bila nestrpna nevesta.« »Saj ti tega ne razumeš, striček!« je dejala Polly. »V srečnem zakonu narašča ljubezen vsak dan . . . pomlaja se, kakor gospa luna vsak mesec .. . žari vedno enako toplo, kakor solnce!« »Na, na, na . . .,« se je rogal stric. »Bog daj, da bi vajina ljubezen nikoli ne mrknila!« »Nemogoče! Nikdar!« je ugovarjala. » — in da bi vajino solnce sreče in harmonije stalo vedno na poletnem zenitu!« In nato se je zatopil v brzojavko. »Zdajle se pokaže, če si slutila prav ali napak! Miruj — in molči — torej: br-hr-hre-hrepe-hrepeneče . . .« »Vidiš?!« je zaplesala. »Hrepeneče me pričakuje! O, Jack!« »Ali ne boš precej tiho, ti nesrečnica! Pomisli: Marta — policija!« se je razrepenčil svetnik in šepetajoč je zlogoval: »Hrepeneče te pri-pričakuje vsako minuto, hotel Imperial. Berlin, sobe 100— 140. Lehman.« »Zdaj vidiš: vse sem uganila!« »Res, čudovito,« je priznal svetnik. »Oči ljubezni vidijo skozi betonske stene in jeklene oklepe. Bila sta vesela in srečna. Sklenila sta, da vstaneta naslednjega jutra uro preje in da naročita zajtrk že za pol osmih. Kmalu po osmih pa pride izvošček po PolIy in prtljago. Nato je svetnik brzojavko raztrgal na drobne kosce ter jih vrgel med papir v koš. PolIy se je takoj lotila svoje obleke in perila ter je vse zlagala v kovčega. Tekom vožnje se ji je nabralo mnogo robe, a vse nepotrebno je pustila stricu. Pozno sta šla počivat, a še dolgo nista mogla zaspati. Tistih par ur pa sta usnula tako, da je bilo Marti zjutraj lahko priti po koš s papirji. 2e nekaj časa ga je izpraznjevala in preiskovala vsako jutro. To pot ni našla v njem nič drugega, nego nebroj koščkov raztrganega in zmečkanega telegrama. A prav teh se je razveselila. Gotovo najde prijazni gospod Dodd v koščih zopet kaj važnega! Morda izve iz njih, zakaj in kam odpotuje zoprna Amerikanka. In potem ji že zagode! Vsako jutro je zahajala Marta k prvi maši v cerkev sv. Petra in Pavla, ter se je vračala domov dovolj zgodaj, da je skuhala pravočasno zajtrk. Tistega jutra je torej Marta prišla pol ure preje v sprejemnico po koš ter je takoj nato tekla v hotel »Zlatega jelena«. Dodd je še spal. Ko so mu povedali, da želi govoriti ž njim služkinja, je bil hitro oblečen. »Naša Amerikanka odpotuje že danes zjutraj,« je povedala Marta. »Kar naenkrat?« se je začudil .detektiv. »Potem grem za njo.« »Sinoči je dobila tole brzojavko.« In položila je v papir zavite koščke na mizo. »O, izvrstno!« se je razveselil Dodd. »Vi ste zlata vredna ženska, gospodična! Takoj se lotim razrešitve teh številk. Tu — vzemite! Če se mi posreči, kar želim, vam pošljem po pošti še sijajno nagrado. Vi Pa recite, da vam je umrl stric v Ameriki!« Marta je presrečna odšla v cerkev, kjer je molila goreče, da bi ljubi Bog obvaroval vsakršne nezgode predobrega gospoda Dodda in da bi se mu vse posrečilo. Dodd je medtem že odgonetil Jackovo brzojavko. Sicer sta mu manjkala dva koščka, vendar je čita!: »Imperial Berlin 100—«. To mu je zadoščalo. Opravil se je, zajtrkoval, poravnal račun, razdal kavalirske napitnine ter oddal kovčeg. Nato se je umaknil v sobo ter se ob &. odpeljal na kolodvor. Vratar hotela pri »Zlatem jelenu« se je zelo začudil, ko je videl lezti na voz starega gospoda sivih las in brk ter z velikim nanosnikom, čegar svilena vrvica se mu je vila okoli ušesa ter mu padala na prsi. »Aha, detektiv!« si je mislil ter se vrnil v svojo ložo. kjer je stal že ves zbor razburjenih hotelskih duhov: plačilni natakar, sobarica, snažilec obleke in čevljev in nosač prtljage. »Ali ste ga videli? Mladi gospod se je v par minutah izpremenil v simpatičnega starčka! Ko-losalno! — Ampak kavalirja se je pokazal! Ame-rikanski detektiv. Naša policija je pač za nič. Vsak čas jim kdo uide iz ječe.« Dodd si je kupil vozni listek do Berlina ter je odšel na peron. Ni čakal dolgo, ko sta dospela tja tudi svetnik in Polly. Njene oči so gorele od nestrpnosti in veselo se je smejala. Vsak čas se je ozrla na pe-ronsko uro. »Oj te ženske!« se je ljutil Dodd.« Kako je zaljubljena! In v takega potepina!« Pridrvel je brzovlak ter stal jedva minuto. Polly se je objela s stricem ter skočila v vagon. In še ko je vlak dirjal s kolodvora, sta vihrala po zraku dva robca — Pollyn in stričkov. Vso pot ni videl Dodd lepe sopotnice. Niti v jedilni voz ni prišla. »Kakopak! Zaljubljenci niti lakote ne občutijo!« se je jezil. Šele v Berlinu, na Friderikovem kolodvoru na Friderikovi cesti jo je zagledal. Dala si je prenesti kovčga na hotelski avtomobil ter se je odpeljala. Doddu se ni mudilo. Izročil je postreščku prtljažni listek ter mu naročil, naj pelje njegov kovčeg v hotel »Imperial«, kamor pojde peš. Nato se je odpeljal s tramvajem na policijsko ravnateljstvo, kjer se je legitimiral in prosil uradne pomoči. Pol ure nato je prišel v družbi detektiva v civilu v hotel »Imperial«. Polly je medtem že dobila sobo št. 117. Šla se je preobleč in umit. Franc Ks. Seeliger, reete Jack Bell, je ni videl, ko je dospela. Bil je pravkar z liftom v III. nadstropju. Ko pa se je vrnil, je zagledal njena kovčga. Spoznal ju je, saj je bil na vsakem tudi listek z imenom Strenovo. Razburjen je znosil kopo kovčkov in košar na lift, raznosil vse po sobah, končno zgrabil njena dva ter se zaletel na št. 117. Baš je prišel iz sobe natakar s policijsko popis-nico. Jack je počakal samo še toliko, da je natakar izginil v nasproti ležečo sobo, potem je vdrl, ne da bi potrkal, v Pollyno stanovanje. Pravkar je sedla pred zrcalo ter si razpustila bujne rdečkasto zlate lase, da se počeše. »Ali, ali!« je vzkliknila ogorčena. »Čemu ne potrkate?« »Ne!« se je zarežal Fr. Ks. Seeliger, ne da bi vzel čepico z glave ter je postavil kovčga na stojalci. Potem je skočil k durim in porinil zapah. »Pri nas delamo to takole —!« Že je hotela zaklicati na pomoč, ko ga je spoznala. »Jack!« je zavzdihnila, mu padla v objem In se mu pustila poljubljati. Dolgo je trajalo, preden je skočil Jack zopet k durim, odtegnil zapah ter se s čepico v desnici, z durino kljuko v levici — poklonil: »Drugega za sedaj ne želite, milostiva?« »Torej za hlapca si šel semkaj?« (Dalje prihodnjič.) I0PET D0ŠL0 novo blago, vseh vrst manufakture. Cene nizke, brez konkurence. Sukno že od 25'— Din naprej se do b i le pri I. TRPIN. MARIBOR « GLAVNI TRO ŠTEV. 17. $> Brez posebnega obvestila. Globoko užaloščena naznanjam v svojem in imenu svojih otrok, da je naš nad vse ljubljeni mož, atek, »trie in svak, gospod Štefan Dobnik blvli poslana«, peaastnlk In mlinar dne 19. julija ob 20. uri po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi, v Bogu zaspal. Zemski ostanki predragega se bodo položili k večnemu počitku dne 21. julija ob 3. (15.) uri na domače pokopališče v St. Janžu na Drav. polju. Zlatoličje, dne 20. julija 1927. Žalujoče rodbine: Dobnik, Jarc, Macun. Mali oglasi ki služijo v posredovalna in socijalne namene občinstva: vsaka beseda 30 p, najmanjši znesek Din 5'— Mali o a lasi s e; n« Ženitve, ei trgovskega ali značaja: vsaka beseda SO najmanjši znesek Din Vajenca s potrebno šolsko izobrazbo zdravega iti čvrstega, sprejme Vatra akumulator, Strossmajerova ul, 3, 555 Iščem prazno sobo. Ponudbe z ceno na Maribor poštni predal 4. 570 Lepa vila s pohištvom hi gospodarskim poslopjem, vinogradom, sadnim vrtom skupaj 17 o-ralov zemlje. Za letoviščarje jako prikladno. Natačna pojasnila daje: Schwei-ger, Bistrica št. 22 pri Limbušu. 567 Odda se lokal s stanovanjem Naslov v upravi 557 Vafeljne za sladoled, vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovita domače tvornice keksov V. Bizjak in. drug, Rog. Slatina. 369 Okvirje za slike najnovejših vrst dobiš le pri špecijal-nem strokovnem zavodu Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ulica 24 in 37. 427 * Zaboje proda Drago Rosina, Vetrinjska ul 26, Maribor. 549 NajfSnejSe čajno maslo iz sladke pastellzirane smetane od Prve piekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Frane Kurinčif Aleksandrova cesta 31. 370 Pranktnhauien (Nem