» ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds a 3 1 inillDintlllllltinillllllllllinillllllllllltailirillltllinillllllMMiriirrnimil Vol. XXXVIII.—leto xxxviii. NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKI DELAVCE ¥ AMERIKB ^iiimmuciniiiiuHiiniiiHWttiinimmiHiiaiiiiiiniiiiniiiniiiiiiiDiiniinniiDj I OGLAŠAJTE V I NAJBOLJŠEM •SLOVENSKEM ČASOPISU i * I IzvrSuJemo vsakovTstn« I tiskovine EniiiiiuiiiiaiiuiiimiiuiiuiiiuiiiniitiiiminHiiniiiniiic McCarthy in davki Senator Joe McCarthy je bil p P^^iskavi radi prijave davkov, we za njegove davčne prijkve v letih 1946-1952. Davčna oblast našla kakih davčnih utajb in Je celo odredila, da se McCarthyu Vrne nekaj nad en tisoč dolarjev preveč vplačanih davkov. McCarthy je imel še drugo senzacijo. V Las Vegas se je mo-pred sodiščem zagovarjati •Иапк Greenspun, ker da je po-®vljal na umor senatorja Joe cCarthya. Greenspun izdaja 1st Las Vegas Sun" in je v tem "stu prinesel pred 15 meseci oster članek zoper senatorja °ea McCarthya. Porota se je posvetovala skoraj tri ure, pa je končno odločila, da Hank Green-spun ni kriv. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 20, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 77 Kaab in Moskva Avstrijski kancler Julius Raab ® sklenil z Moskvo dogovor o naj bo do konca leta , samostojna in brez tujih je prava M ^^"clerja Raaba? januarja se je kancler ^ nahajal na uradnem obisku meriki. Takrat se je o Rusih Rjavil takole; 2apadni svet mora postati Če bo tak, bodo Rusi po- strani. Eno vpra-j avstrijska neodvisnost. PJ^epričan, da bodo po-jj f.. slede bodoče Zapadne Ril ^'odo sprejete, dale stitl'^'^ morajo popu- ske zapadnoevrop- pogajanje if- . lažje. Ruse bomo lah-^isilili na gotove koncesije." v W je dal Julius,Raab iggg^® dne 7. januarja Se ip -R ^ Sovjeti popuščali, ko tem • pogajal v Moskvi, pokov v ^(^en redkih politi-' ' je prav napovedal. ^IVLJENJE V '^^KLONIŠČIH družine se pripravke b' jen je v zakloniščih, Zrak ^0 bombardiranja iz Sa n - ^a se prvi dan te-zapora in raznih da i . drugi dan pa ^feba Toda vzdržati je DAVKI SE BODO V LETU 1956 GOTOVO ZNI2ALI! . Davčno vprašanje ni samo zadeva javnih oblasti, ampak enako tistih, ki jih plačujejo. Sedanji federalni proračuni so v bistvu še vedno vojni proračuni. Za leto 1956 finančni strokovnjaki napovedujejo, da se bodo davki gotovo znižali, posebno dohodninski davki. Če se zniža dohodninski davek, potem imajo od tega znižanja največ koristi navadno povprečni ljudje. Napoved, da se prihodnje leto davki res znižajo, ima svojo razlago v tem, da bo spričo dobrega gospodarskega stanja drugih dohodkov dovolj. . Federalno proračunsko leto, kif ' se konča s koncem junija 1955, se bo končalo s primanjkljajem 500 milijonov dolarjev. Bo za skoraj dve milijardi dolarjev boljše, kot se je pričakovalo. Leto 1956 pa bo boljše za poldrugo milijardo dolarjev, kot bi pričakovali, če ne bi upoštevali gospo darskih razmeV, ki so tudi za leto 1956 napovedane kot dobre. Vse seveda pod pogojem, da ne nastopijo izrednosti doma, ali kje drugod, recimo vojna. Vojni proračuni so se dvigali od leta 1938 dalje. Rastoči davki so nastopili za osebne dohodke, kakor tudi za dobičke pridobitnih družb. Kakor znano, je v sedanjem federalnem proračunu določeno, da zaseže davčni vijak 52 odstotkov dobička kapitalističnih družb. Ko pa se izračunava ta dobiček, se seveda daje kapitalu vsa ugodnost, da odšteje kar je izdal, investiral, da končno izkazuje čhn manjši dobiček. I * Davčno vprašanje je vđžno tudi za evropske države. Primerjali smo obdavčenje osebnih , dohodkov pri nas v Združenih državah, v Kanadi in v Veliki Britaniji. Ta primerjava izkazuje, da Angleži plačujejo največ dohodninskega davka. Angleži stojijo pred volitvami. Danes se je začela v britanskem parlamentu debata o predlogu britanskega finančnega ministra Butlerja, da se zniža dohodninski davek. Volitve v Veliki Britaniji so razpisane na 26. maj; pa so bili britanski socialisti v škripcih. Ne morejo glasovati proti znižanju osebnega dohodninskega davka. Če pa ga pred- ZA AVSTRIJO, GRE ZA NEMČIJO aprila— di ^ ^ mudi. Povabila je tu-PreH ^^^^gton, da se sestanejo astavniki Sovjetske zveze, »lije držav. Velike Brita-Se t ^^ancije na Dunaju, da Hi Porazgovorijo o mirov-ko ^ avstrijsko republi- odmev tega tonu?' ^ ^ Prestolici v Washing- soki ^^^^tiven. Ozadje pa preko d ^ ^^^avnem tajništvu ta-čela ^ Sovjetska zveza za-Pq interesirati' za Evro- inicT ° imenuje Evropa, se 1 na Nemčijo. priljubljena Avst ■ .r^^t^alnost med Nemci v ftai ^ Avstrijska republika nasloni na noben poli-ske ^^j nima svoje voj- nih t • "^Ј ne dovoli nobe- vojaških oporišč. dnpii je v današnjih ska n ^'^^^^ačna beseda. Avtrij-ined bo vplivala tudi V7V, J v Reichu. Najprvo v Nemčiji. Ne naenkrat postopoma. Sovjeti računajo s tem, da tudi v Zapadni Nemčiji že sedaj ni prevelikega navdušenja za novo oboroževanje, kakor tudi ne za Zapadno Nemčijo v kakem vojnem bloku, kot je na primer Severno atlantska zveza. Tudi v Zapadni Nemčiji se propagira ideja nevtralnosti. Če bo ideja o nevtralnosti'v Nemčiji kolikor toliko zajela tal, bodo nato Sovjeti prišli z močnejšim propagandnim sredstvom, to je, da se potom nevtralnosti pride lahko tudi do združene Nemčije. Sovjeti da računajo na Nemce same brez ozira na to, kakšna politiko uganjajo do njih druge države, tudi Amerika. (Ali bo Avstrija tak velik vzgled Nemčiji, je veliko vprašanje. Četudi gre za Nemce po jeziku, gre pa za različne Nemce, Avstrijce in "rajhovce." Odkar so Nemci v "rajhu" postali združeni po letu 1870, so na Avstrijo gledali bolj s pomilovanjem, kakor na državo sonarodnjakov. Ta misel se ne da izkoreniniti čez noč.) lagajo ravno konservativci, bo ta gesta dobro volilno geslo ravno za konservativno stranko. * V Zapadni Nemčiji so pomembni rudarji, ki delajo v pre-mogokopih. Dobili so povišanje plač. Navadno sledi, da družbe v takem slučaju nato povišajo ceno premogu. Če se to dogaja tudi v drugih panogah, se poveča obtok denarja, ki pa je manj vreden, z drugimi besedami—nastopi inflacija. Nemška vlada je noče. Da< bodo lastniki rudnikov lahko utrpeli povišanje rudarjem, ne da bi povišali cene premogu, je vlada v Bonnu zmanjšala davek tem družbam. S finančnega stališča vzeto, zopet dokaz kakšne finančne transakcije ali ukrepe si lahko privošči zapadnonemška vlada. * Inflacije se otepajo povsod. Na Švedskem so dobili delavci zvišanje plač, vlada pa pripravlja zakonski načrt, ki bo delavcem naložil dolžnost, da naloži gotove odstotke svoje plače v denarni, zavod kot prihranek. Na Nizozemskem se enako ba-vijo z vprašanjem znižanja osebne dohodnine. Ideja je ta, da delavstvo, ki bo imelo dovolj denarja za trg, ne bo zahtevalo nadaljnega zvišanja plač. Republika Švica je znana kot dežela, kjer so nalagali denar tujci, ker so se v lastnih državah bali za njega. Švica je ta denar sprejela, določila zelo nizko obrestno mero, oziroma včasih celo določila za tujce, da plačajo, ko nalagajo. En preokret se je izvršil v zadnjem času, Švicarji namreč iščejo kraje, kjer naj se ta denar naloži izven Švice, pa bo dobro donašal. Manj davka za Angleže Britanski parlament je znižal osebne davke-dohodnino za dva in pol odstotka. Ta zakon stčpi v veljavo že 1. julija. Nekaj milijonov Angležev spričo te davčne olajšave sploh ne bo več plačevalo dohodnine. \ Kdo je bolj obdavčen? PREVEČ PRAZNIKOV, PREMALO DELA V Združenih di-žavah imamo splošno vzeto sedem praznikov, posamezne države pa lahko proglasijo za svoje območje posebne praznike. V ostalih dneh se dela. Kako pa je v Južni Ameriki, ki jo imenujemo tudi Latinsko Ameriko? V Združenih državah je cerkev ločena od države in države njeni verski prazniki kot taki ne brigajo. Obratno je v Latinski Ameriki. Tam se obhajajo splošni državni, pa tudi cerkveni prazniki. Kdor pozna recimo Italijo, mu je znano, da je praznikov na koše. Republika Peru ima na leto 23 praznikov. So republike v Južni Ameriki, ki teden pred Veliko nočjo sploh ne delajo in zaprejo tudi trgovine. Republika Panama m republika Peru trikrat proslavljate dan Neodvisnosti. Smrt kakega pomembnega državnika se proslavlja kot državni praznik. V Ameriki se spomnimo dneva 12. oktobra kc/t datuma, ko je Krištof Columb odkril Ameriko. Po vsej Južni Ameriki je ta dan pravi praznik. Italijanski pregovor pravi, da je "sladko biti brez dela." Menda se tega zavedajo tudi bančni uradniki tam doli na jugu. Mnogo bank dne 24. decembra kratkomalo zaklene vrata in jih odpre šele 3. januarja; mnogo pa je takih, ki ta vrata zaprejo že 20. decembra, pa jih odprejo šele naslednje leto 10. januarja. Če umre kaka vidna osebnost, se ta dogodek proslavi z delaprostim dnevom. Vzrok za praznik se torej hitro najde. Združene države so z Južno Ameriko gospodarsko zelo povezane. Pa mora ameriški poslovni človek, ki gre med južnjake, če naj dobro izkoristi čas, imeti koledar pri sebi, da ve, če bo v času svojega obiska sploh mogel poslovno razgovarjati. Morda bo sicer prišel tja v dnevih pustnega tedna, pa bo našel vse zaprto, kajti tudi pustni dnevi se praznujejo. POZIV EISENHOWERJU, DA SE TOČNO IZJAVI, KAl JE Z OBRAMBO OTOKOV MATSU IN QUEMOY SILNI NAPADI NA POLITIKO KOMUNIZMA V BANDUNGU WASHINGTON, 19. aprila—Središče političnega zanimanja so dogodki v svetu 47. vidnih demokratskih javnih delavcev, tudi onih iz organizacije "Demokratska akcija," je poslalo predsedniku Eisenhower]u brzojavni poziv, naj se Amerika ne vtika v obrambo obalnih otokov, če bi jih napadli Kitajci, tudi ne v obrambo otočja Matsu in Qiiemoy, marveč le v obrambo Formoze in Pescadores. Med podpisniki tega telegrama je tudi vdova Eleanor Roosevelt. Ta telegram že sam na sebi znači, da se okrog Formoze in ob kitajski obali nekaj pripravlja. Državni tajnik John Foster^ Ko smo plačali davke za leto 1954, nas bo v vprašanju, kdo je bolj obdavčen, ali mi Amerikan-ci, ali Kanadčani, ali Angleži, zanimal naslednji pregled: V USA; letni dohodek $5,000, davek samca $818, poročenega $660, z dvema otrokoma $420. V Kanadi: isti dohodek, samec plača $620, poročen $480, z dvema otrokoma $399. V Veliki Britaniji: isti dohodek, samec plača $1,382, poročen $1,268, z dvema otrokoma $1,054. Angleži so torej najbolj obdavčeni. WARREN OSTANE SODNIK Predsednik ameriškega vrhovnega sodišča Earl Warren je odklonil vsako misel na predsedniško kandidaturo v letu 1956 kot republikanski kandidat, če bi se Eisenhower umaknil. Kot bivši governer Californije dobiva na leto $10,000 pokojnine, kot vrhovni sodnik $35,500, dovolj torej za udobno življenje. Dospele iz domovine Iz Cerknice pri Rakeku sti zadnjo sredo dospeli na parniku Li-berte, Cecilija in Mihaela Ošaben k materi Mrs. Mary Ošaben na 1144 E.! 63 St. Potovali sti s posredovanjem Kollandrove agencije. Dobrodošli! Direktorij A.J.C. Redna seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra se vrši v četrtek večer namesto nocoj, in sicer v navadqih prostorih. Pričetek ob 7.30 uri. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeleže. Dulles je bil danes zaslišan pred senatnim odborom za zunanje zadeve. Pred ta odbor je bil pozvan radi uradnega komunikeja o sestanku med njim in Eisenhow-erjem v mestu Augusta, Georgia; to uradno poročilo o sestanku je trdilo, da gradijo Kitajci vzdolž obale velika letaftšča, kar vse kaže, da se pripravljajo na vojaške akcije, ne samo zoper otoke in otočja, ki so blizu obale, marveč tudi zoper Formo-zo samo. V zadnjem slučaju je Amerika obvezana, da pomaga in se bojev udeležuje. Popre je so bile podane še druge izjave prav iz Bele hiše, da je predsednik Eisenhower opomnil generala Ciang Kajšeka, da je prva njegova dolžnost, da se brani sam. Kako torej spraviti v sklad različno vsebino uradnih poročil? Pričevanje John Foster Dul-lesa pred senatnim odborom za zunanje zadeve je bilo seveda tajno. Republikanski senator Know-land je najavil, da bo silil v državnega tajnika Dullesa, naj ne baranta z mirom v Aziji. Know-land je za to, da mora Amerika pomagati braniti ne samo Formoze in Pescadores, marveč tudi otoka Matsu in Quemoy. Mo-nakovo glede Azije naj se ne ponovi. Združene države niso zrasle iz politike "strahu." Amerika ne sme dopustiti, da pada njen ugled v Aziji še nadalje. Know-land je za politiko močne roke. Kakor znano, se je k vprašanju Formoze in Kitajske oglasil tudi Adlai Stevenson, ki je zagovarjal politiko, naj Združene države ne grozijo preveč s svojim lastnim orožjem, na drugi strani, naj skušajo kitajsko vprašanje rešiti sporazumno z ameriškimi zavezniki. Stališče Eisenhowerja Iz Bele hiše privatno poročajo, da je predsednik Eisenhower v prvi vrsti za premirje med For-mozo in Kitajsko. Eisenhower je prepričan, da se Kitajci ne morejo zanesti na pomoč Sovjetske zveze. V vprašanju Kitajske imata torej glavno besedo Združene države in Sovjetska zveza, obe pa sta zoper vojno. Napovedano je bilo, da bodo Kitajci udarili okrog 15. aprila To se ni zgodilo. Dne 18. aprila se je otvorila konferenca azijskih in afriških držav v Bandungu. Konferenca bo trajala cel teden. Morda čakajo Kitajci na izid te konferen ce, da bi dobili za svoje akcije zaslombo pri azijskih in afriški# narodih. Ko pa gre za Sovjetsko zvezo in Združene države. jujejo v Beli hiši, da tako Moskva, kakor Washington želita razgovorov, da se prepreči vojna. Eisenhower je razgovorom naklonjen. Cilji komunistične Kitajske V Washingtonu tudi trdijo, da ima komunistična Kitajska svojo lastno predvsem azijsko politiko, kako komunizirati države, ki so južno, severno in vzhodno od nje. Ko gre za Indijo, ima daljšo dobo pred seboj. Sedanji predsednik indijske vlade Nehru je izrazit nasprotnik komunizma. Ko pa bo Nehru odšel iz politike, bo stališče Kitajske veliko lažje. Kitajska ne mara direktne vojne z Indijo in računa s tem, da bo Indija zapadla komunizmu samsj od sebe. Cilj kitajske je nadalje, da postanejo komunistične južna Koreja, Japonska, enako tudi Filipini. Da postanejo komunistične južnoazijske države, vsa Indoki-na, angleška kolonija Malajski polotok, državi Burma in Thailand, o tem ni več debate, tako trdijo v Pekingu. Ostri nastopi v Bandungu Po poročilih iz Bandvmga se zdi, da so nekomunistične države, katerim hoče Kitajska vsiliti svoj komunizem, popolnoma v svesti si kitajskih načrtov. Ki' tajska delegacija sicer govori o miru kot glavnem propagandnem sredstvu, misli pa na svoj "komunistični mir." Zastopnik Filipinov Carlos Romulo je označil komunizem kot "super tiranijo," kot "super hegemonijo," kot "super kolonialno gospodstvo." Romulo je z izredno ostrimi besedami napadal sedanjo politiko komunistične Kitajske. Kakor da se je zavedal, da ima Kitajska tudi Filipine v seznamu tistih držav, ki naj ji kot komunistične v bodoče pripadajo v njenem bloku. Enako je napadel kitajski komunizem predsednik Mohamed Ali, ki Nastopa državo Pakistan; enako predsednik države Burma. Država Irak na Srednjem vzhodu ima prijateljsko pogodbo s Turčijo in Veliko Britanijo. Če bi ta država sprejela kitajsko politiko, bi se to reklo, da' je šla iz dežja pod kap. Na konferenci je zastopana tudi Japonska. Gospodarski minister sedanje japonske vlade Ta-kasaki, ki vodi japonsko delegacijo, je označil komunizem kot novo vrsto kolonialnega gospod-stva, ki ima cilj, da si osvoji druge države in jih nadvlada. Kako torej priti do besedila, ki bo skupno vsem, nosilo pa bo ime "mirovna deklaracija iz Bandunga." Bitka za Azijo Ravno ko gre za konferenco danes predsednik Eisenhower predložil kongresu naj odobri dve milijardi dolarjev kot ameriško pomoč 15 nekomunističnim državam. Pomoč bo šla v obliki orožja in naturnih dajatev. Vsem drugim državam pa bi Amerika pomagala s pomočjo pol druge milijarde dolarjev. Ruski vojni minister maršal Žukov je poslal klubu zastopnikov tujega tiska v New Yorku brzojavko, v kateri tudi pravi, da želi Eisenhowierju mnogo uspeha ko se trudi za mir. Vsekakor značilna brzojavka ko zborujejo azijski in afriški narodi. Na konferenci sami je bil dnevni dogodek ko ^e Indija nastopila za posredovanje, pač najvažnejši. Glede Formoze je indijski delegat Mennon skušal posredovati s posebno komisijo, ki naj se postavi, pa je propadel. Obstoja vtis, da vprašanje Formoze na konferenci sami ne bo prišlo v poštev. Tudi predsednik indijske vlade Nehru je posredoval, da naj namreč Kitajci dajo svobodo 11 zaprtim ameriškim pilotom, pa bo napravljen korak za zbližan je med obema taboroma. ni nobenega dvoma, tako zatr- azijskih in afriških narodov, je Zadnje vesti "♦•ЗабЕо г najvišjo temperature 76 stopinj, najnižjo 52 stopinj se napoveduje za danes. Popoldne in na večer lahko nastopijo nevihte. Pred 54 leti je država Ohio bila na ta dan močno zasnežena. Vremenska zanimivost je ta, da imajo danes v Texasu 100 stopinj \Točine. Ohijska spodnja zbornica je odobrila znesek $216,372,000 za zboljšanje cestnega omrežja. Cleveland sam bo iz te vsote deležen z zneskom $33,050,000. Zakon nioni odobriti še ohijski senat. Na univerzi Južna Californija so študirali vprašanje kaj povzroča raka na pljučih in so prišli do zaključka, da je eden glavnih vzrokov težka megla, pomešana z dimom iz tovarniških dimnikov v ameriških mestih. Profesor Jonas Salk pa je danes v Pitteburghu dejal, da ne mara niti centa od denarja, ki mu ga pošiljajo za osebne potrebe, kakor tudi za potreba svoje družine. Ves denar bo šel v posebni fond. Konf^enca štirih velesil, ki naj podpišejo mirovno pogodbo z Avstrijo, se bo vršila na Dunaju že meseca maja. Družina Gelin, ki stanuje na 2956 Washington Bd., Cleveland Heights, ima sina 15-letnega Paula, ki je bil udarjen po poliju. Za njega so napravili posebno dvigalo, da je voziček lahko z njim vred šel iz pritličja v prvo nadstropje. Tega dvigala se je v odsotnosti Paula, katerega ni doma, marveč se nahaja v Warm Springs, Ga., poslužil njegov sedMnletni bratec Joseph, ko je nesel materi košaro s perilom in olikami. Menda je Joseph opazoval kako dvigalo. funkcicmira, je imel glavo nagnjeno preveč ven in dvigalo ga je иШо. r STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Cievelandu in izven mestaj: For One Year-r-(Za eno leto)_____ For Six Months—(Za še§t mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) __$10.00 __6 00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: iZa Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)___ Kor Six Months—(Za žest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) _$12.0C _ 7.0C - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. KOLO ČASA NAJ TEČE NAZAJ? Ameriške delavske unije so si nadele čisto naravno in časovno nalogo, da organizirajo delavstvo tam, kjer še ni organizirano. V poštev pride ameriški jug. V podjetju Spartan Aircraft Co., Alabama, je šlo za akcijo, da se delavstvo unijsko organizira. Krajevna trgovska zbornica, krajevni župan, krajevna radijska postaja, krajevni občinski svet—vsi so se združili s časopisjem vred v boju zoper delavsko unijo. Propaganda na vseh straneh je bila bistveno ista; V tem kraju ni bilo do sedaj industrije. Sedaj se industrija seli tudi k nam. Če bodo delavci unijsko organizirani, se bo mlada industrija zopet izselila. Delavska unija bo postavila na glavo naše gospodarstvo. Tisti, ki so za unijo, so vaši največji nasprotniki, propagator j i za unijo pa hočejo le vaš denar. Združite se in glasujte proti uniji! In končni rezultat? DELAVSTVO JE GLASOVALO ZA UNIJO! En vzgled, da se kolo časa ne da obrniti nazaj. Ali vzemimo osebo Petra Karadjordjeviča. Kot jugoslovanskega kralja je mladeniča dohitela zadnja svetovna vojna. Ce pomislimo, da je bil Peter rojen dne 6. septembra 1926, kaj naj tak mladenič ve o politiki, o sodobnih potrebah in valovih? Za te nam gre! Omenili smo že, da je prva svetovna vojna pometla z evropskimi stebri carjev, cesarjev in kraljev, na Dunaju v Berlinu in v Petrogradu, da pa je druga svetovna vojna precej pometla g_j?stanki v ostalih državah Evrope. Ce je priljubljena brit^iska dinastija, to dejstvo ne gre v njen račun. Gre za zgodovino britanske države, ki se je razvila v ogromni svetovni imperij. Četudi okrnjen, ta imperij obstoja še danes. Za sebe rabi nek simbol. To je za Britance in britanski imperij ravno dinastija. Zato naj obstoja. V Belgiji je dinastija komaj ušla smrti. Nekaj podobnega, kakor z Veliko Britanijo, je tudi slučaj z Nizozemsko, ki je bila velika kolonialna država, pa je tudi rabila nek simbol. Nizozemska dinastija je ostala. Ostale so še dinastije na severu Evrope; po interesih zapadnega sveta pa tudi ona v Grčiji. Sicer so z njimi pometli. Mi smo omenili prvo svetovno vojno, kako je tok časa zahteval tudi to družabno spremembo. Slovenci v Ameriki so bili sami val v tem valovju. Začelo se je z "repub-ličanskim gibanjem. To gibanje je za bodočo narodno državo Jugoslovanov, ki se je porajala na razvalinah bivše avstroogrske monarhije, hotelo za to državo PREZI-DENTA. Cisto naravno, .ne da bi ameriški Slovenci poznali srbsko dinastijo in velikanske razlike med balkanskimi narodi. Toda parola časa je bila—republika! Srbske dinastije, pa naj je šlo za Obrenoviče ali Ka-radjordjeviče, so bile simbol srbstva, tuje pa Hrvatom in Slovencem. Hrvatje in Slovenci so ob polomu avstroogrske monarhije imeli občutek, da je dovolj zgodbe o cesarjih in kraljih. Doma v Sloveniji sta bili socialno demokratska in komunistična stranka itak za republiko. Značilno za narodno razpoloženje je bilo dejstvo, da so v krogih večinske politične stranke Slovenske ljudske stranke na prvem občnem zboru v Celju bili močni glasovi za republiko. Na Hrvaškem je postala kmetska stranka Stjepa-na Radiča nesporno večinska stranka. V svojem programu je zahtevala republiko, v svojem naslovu pa je imela tudi besedo "republikanska." Ko je pokojni Stepan Radič stopil v beograjsko vlado kot minister, je na zahtevo dvora besedo "republikanska" opustil. S tem pa ni bilo rečeno, da so se Hrvatje odpovedali republikanizmu. In med Srbi? Dvor v Beogradu je imel silno razpredeno špijonažo v notranjosti države. Ni pa mogel priti na jasno, da je bilo ravno v beograjskih krogih in med tistimi ljudmi, na katere je dvor najbolj računal, polno republikancev, celo komunistov. Med nami Jugoslovani v Združenih državah so še nekateri, ki se igračkajo s srbsko dinastijo Karadjordje-vičev. Enako v Kanadi. Menda ja ne upajo, da bo njihova peščica zaukazala uri časa, da pomakne kazalec nazaj za desetletja in desetletja! V ta namen naše vrstice, ko nas sicer Peter Karadjordjevič ne interesira in mu privoščimo užitek, če se še danes predstavlja kot kralj Jugoslavije. L. C. UREDNIKOVA POŠTA Pridite na koncert zborov Slovan in Adrija EUCLID, Ohio — V nedeljo, dne 24. aprila se bo vršil v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. običajni pomladanski koncert. To pot bosta podala skupni koncert tukajšnja zbora Slovan in Adrija. Ker imamo v Cievelandu in okolici skoro vsako nedeljo pevski koncert, sta gori omenjena zbora sklenila nastopiti skupno, mesto posamezno. Program bo zato toliko bolj obširen in zanimiv. Skupno bodo pevci in pevke zapeli več domačih in narodnih popevk. Poleg tega pa tudi dve težki skladbi, in sicer "Vodnikov venec" y celoti in "Dalmatinski šajkaš." Samo te dve pesmi predstavljati že cel koncert. Moški zbor zapoje med drugimi tudi dve popolnoma novi pesmi, katere so nam lani prinesli iz domovine. Eno nam je prinesel Mr. Matt Petrovič, drugo pa Mr. Joško Jferkič. Oba sta poznana rojaka, sta navdušena ljubitelja slovenske pesmi in redno pohajata na naše pevske prireditve. Obema se zbor Slovan najlepše zahvaljuje. Kdor bi rad slišal kaj sta nam prinesla iz Slovenije, naj se gotovo udeleži koncerta v nedeljo, 24. aprila v A.JiC. na Recher Ave. Poleg omenjenih pesmi boste čuli • tudi kvartet in soliste iz vrst naših mlajših pevcev in pevk. Po koncertu se kakor po navadi razvije domača zabava. Za vse bo dobro preskrbljeno. Prepričan sem, da boste imeli prav dobar užitek. Torej, na svidenje v jaedeljo, 24. aprila v Euclidu. Joseph Durjava. RAZVOJ JEZIKA OD NAJSTAREJŠIH ČASOV DomaČa zabava Belokranjskega kluba CLEVELAND, Ohio — Belokranjski klub priredi domaČQ zabavo v soboto zvečer, 23. aprila v dvoranah št. 1 in 2, novo poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prijazno je vabljeno vse članstvo in občinstvo, da se udeleži te prijetne zabave, na kateri bo prav luštno, kot je še vedno bilo na priredbah Belokranjskega kluba. Odbor bo preskrbel za vsa okusna okrepčila, tako da sfe bo sleherni gost poslovil v popolnem zadovoljstvu. Za plesaželjne bo na razpolago vesela godba John Grabnarja. Na^ svidenje torej, v soboto zvečer pri Belokranjcih v S.N.D. John Smuk, tajnik. ŽE V SKEDNJEM VEKU SO ZAČELI UPOKABIJATI SMODNIK V RUDARSTVU V rudarstvu je bil dosežen znaten napredek, ko so začeli uporabljati smodnik za raztrelje-vanje skal in premogovih plasti. Prvi smodnik so začeli uporabljati v rudniku Ščavnica na Slovaškem že v srednjem veku. Kasneje se je uporaba smodnika razširila po vsej Evropi. Nekaj sto let kasneje so zamenjali črni smodnik z dinamitom. Jeziki narodov so se razvili iz jezikov manjših skupin pra-Ijudi in plemena O nastanku jezika imamo več različnih teorij. Zanesljivo pa lahko trdimo, da je imel prvotni jezik v pradavnih časih posebno vlogo. Pračlovek je izražal svoje vtise in občutke samo z različnimi glasovi, o pravi govorici, o jeziku v našem pomenu besede, takrat seveda še ni bilo ne duha ne sluha. Še preden je postal človek . . • Pri nastanku jezika je imela važno vlogo pračlovekova pokončna hoja. človek ni več potreboval rok za premikanje in lahko jih je začel uporabljati za spora zumevanje. Razen tega se je po-: vesil njegov sapnik, ki je pri opici svarila pred grozečo nevarnostjo. Sporazumevanje z bobnanjem Razen klicev in signalov je uporabljal pračlovek pozneje za sporazumevanje tudi boben. Boben je bil celo zelo važen, saj je slišati njegov glas v krogu do 30 km. Bobni so bili najbrž leseni in šele pozneje sb jih prevlekli s strojeno kožo. Iz zgodnje kamene dobe so se ohranile vrčem podobne glinaste posode, ki so jih uporabljali kot bobne. Tudi dvojne glinaste posode iz te dobe kažejo, da so nadomestovale človeku bobne pri verskih obredih. Mnoge glinaste posode imajo dve vrste luknjic, da je lahko človek napel nanje kožo. V afriški kulturi stepnih lovcev ima boben poleg signalne piščalke in sporazumevanja z žvižganjem važno vlogo. Enake pripomočke za sporazumevanje so uporabljali tudi prebivalci Melanezije, severozahodne Brazilije in Surina-ma (Nizozemske Gvijane). Ko je odkril pračlovek ogenj, je uporabil tudi dim za obveščanje. Praprebivalci Avstralije ga uporabljajo še zdaj. Človeški jezik se je razvijal polagoma. Pra-jezika, iz katerega se je razvilo vseh sedanjih 2000 jezikov in narečij, najbrž sploh ni bilo. Iz*jezikov manjših skupin praljudi so se razvili jeziki plemen, iz njih pa v tisočletjih jeziki narodov. —Ljudska Pravica 'MERJENJE ČASA DO TISOČINKE NOVO BRDO JE BILO V 14 STOL. NAJVEČJE RUDARSKO NASE WE NA SVETU Od sredine 14. do prve polovice 15. stoletja je imelo Novo Brdo največ prebivalcev ne le v srednjeveški srbski državi, marveč na vsem Balkanskem polotoku. Obenem je bilo eno največjih rudarskih središč na svetu. Novo Brdo je imelo tedaj približno 40,000 prebivalcev — rudarjev. V Novem Br ^u je bila tudi največja kovnica srbskega denarja, kjer so kovali denar skoraj 600 let. skoraj v ravni črti podaljšek ustne votline. Tako so bili dani pogoji za izražanje vtisov in občutkov z mimiko in glasovi. Pra-Ijudje so živeli v majhnih skupinah, borečih se s sovražnim okoljem. Zato so se morali medsebojno sporazumevati. Ker niso imeli stalnih bivališč, je bilo sporazumevanje potrebno, zlasti če je pretila nevarnost, če se je bUo treba braniti ali iskati hrano. Z mimiko so ^e lahko sporazumevali samo podnevi, ponoči pa je bilo neogibno potrebno sporazumevanje z glasovi. Govorna sposobnost je V zvezi z obliko čeljusti in brade. Ne-andertalec še ni imel brade in zato še ni mogel govoriti, kakor govori človek zdaj, ko ima ustrezno izobhkovano brado. Z razvojem brade je namreč razvoj čeljustne in jezične muskulature tesno povezan. Pri neanderstalcu tudi tisti del možganov, kjer je sedež motornega govornega središča, še ni bil tako razvit kakor pri človeku naših dni. Od človeške opice se razlikuje oblika ust pračloveka v tsm, da pri njem čeljustni lok ni tako ozek kakor pri opici. Zato jezik ni bil tako stisnjen in za govorjenje potrebne mišice so se lahko nemoteno razvijale. Pri človeških opicah pa ni moglo nastati artikulirano govorjenje. Pri njih se je razvil samo nekakšen signalni jezik, ki je izražal občutke ugodja in neugodja in posredoval najprej svarila. Približno takšen je bil tudi prajezik ljudi, samo s to razliko, da so ljudje polagoma laže razhkovali samoglasnike in soglasnike, da 3o jih laže izgovarjali in sestavljali v rasumljivo sporočilo. Prastare jezikovne oblike Tudi v jeziku človeka naših dni so še kratki svarilni in spo-razumevalni klici, ki nadomestu-jejo stavek in ki jih človek takoj razume. Tako na pr. človek poganja živino s kratkimi, ostro izgovorjenimi zlogi. Konje poganja tudi s cmokanjem. Tudi jezik Bušmanov ponekod v Južni Afriki pozna podobno cmokanje. Ker so ostah ti in podobni narodi v pragozdovih v svojem kulturnem razvoju strogo ločeni od ostalih, so pač ohranili najstarejše jezikovne oblike. Domnevati moramo torej, da je tudi prajezik poznal cmokalne zvoke. torej, da je tudi prajezik poznal cmokalne zvoke. Zelo star jezikovni zaklad se je ohranil v Viktoriji v Jugo-/zhodni Avstraliji in Tasmaniji. Tam je zelo razvit jezik znakov. Jezik praprebivalcev Avstralije je po sestavi nekoliko podoben jeziku Hotentotov. Le-ti poznajo samo tri številke, štejejo lah-co tudi samo do tri ali sestav-jajo vse številčne pojme iz teh številk. Jumbri v Zadnji Indiji, živeči v težko dostopnih bambusovih gozdovih v severnem Siamu, poznajo mnoge vzklike, torej signalni jezik, ki mora biti podoben jeziku pračloveka. V pragozdovih, kjer žive, jih ogrožajo ljudje in tigri. Njihov signalni jezik je zelo prikladen za Ali ste kdaj pomishh, od kod imamo natančen čas? Najbrž porečete: od kod neki, saj nam ga radio. sporoči vsak dan ne samo enkrat, ampak večkrat. Imamo tudi nekaj javnih ur, ki sicer niso zmeraj povsem zanesljive, v glavnem pa ustrezajo. Tudi večina ljudi ima ure. Toda s tem še nismo odgovorili na vprašanje, od kod imamo natančen čas. Zvezdoslovcu ne bije ura Kdor je že kdaj pogledal skozi daljnogled oziroma teleskop v zvezdami, je pač opazil, da zvezde ne stoje mirno, marveč da se dokaj hitro pomikajo mimo teleskopa. V resnici pa se suče Zemlja in stalnice ostanejo zmeraj na svojem mestu. Zve-zdoslovec, ki torej hoče ugotoviti čas, usmeri poseben daljnogled na stalnico. Brž ko se pomika tista stalnica drugič mimo, je minilo 23 ur, 56 minut in 4 sekunde, ali tako imenovani zvezdni dan. Razlika med tako imenovanim sončnim časom, ob katerem se mora stalnica prikazati natanko v križcu daljnogle-" da in dejansko odčitanim časom na uri, nam da podatke za korekture na uri. Pri ugotovitvi razlike v dveh takšnih opazovanjih zvezd, ki tančni ugotovitvi časa. Nasprotno pa je kroženje Zemlje okrog Sonca, torej pot, ki jo napravi Zemlja v vesoljstvu v enem letu, docela zanesljiv časomer. V tej zvezi lahko tudi rečemo, da eksplozija atomskih bomb na kroženje Zemlje sploh ne vpliva. Atomska bomba, je rekel neki astrofizik, nima večjega vpliva na kroženje naše Zemlje, kakor muha, ki hče premakniti nogometno žogo. Tekmovanje za čas Ena sama zevzdarna ne more ugotoviti tako neznatnih razlik v času, ki nastanejo zaradi kroženja Zemlje. Za to so potrebne zelo natančne časovne primerjave z drugimi zvezdarnami. In tako se 25 zvezdam po radiu medsebojno obvešča o ugotovljenem času na podlagi opazovanja zvezd. To so znanstveni radijski signali, ki jih oddajajo po mednarodno ugotovljenem časovnem ključu navadno večkrat na dan. Ameriške zvezdarne oddajajo časovna poročila ob 6 zjutraj z dveh radijskih postaj na dolge in iz štirih na kratke valove. Angleške jih oddajajo ob 11.19 po 11 minut z dveh postaj na dolge in treh na kratke valove. Te radijske znake, sestavljene večidel iz 300 sekundnih udarcev, lahko jo imenujemo tudi "astronom- sprejemamo na vsakem ustrez- ska ugotovitev časa" in pri čemer mora biti teleskop obrnjen naravnost proti jugu, gre za ti-sočinke sekunde. Da bi tako kratke časovne presledke sploh lahko merili, uporabljamo posebne električne registrirne aparate. Tako n. pr. je znašal pri 15 kremenčevih urah zvezdarne v Greenwichu 1. marca 1954 odklon petnajst milisekund, 30. marca pa 45. Vzrok teh za človeške čute komaj zaznavnih časovnih razlik v enem mesecu so tudi malenkostne razlike v su-kanju Zemlje okrog osi. Zvezdoslovci so namreč v dolgih stoletjih z opazovanji dognali, da sukanje Zemlje okrog njene osi, ki je za našo ugotovitev časa odločilno, ni tako enakomerno, kakor so strokovnjaki prvotno domnevali. Razlike so seveda malenkostne, saj znašajo komaj nekaj delcev sekunde, na-stangjo pa zaradi phme in oseke morij, padavin v zvezi z letnim đasom in še ne ugotovljenega nihanja zemeljske osi. Plime in oseke morij so V zadnjih 3000 letih zadržale sukanje Zemlje okrog njene osi za celi dve uri. Ta naravni pojav so strokovnjaki ugotovili, ko so matematično preverili sončne mrke v zadnjih 3000 letih. Tudi padavine vplivajo na sukanje Zemlje. V ziraskih mesecih se suče Zemlja do dvaj-setinke sekunde hitreje, ])oleti ob istem času pa počasneje. Tretja nepravilnost je v nihajih zemeljske osi, ki se ponavljajo, kolikor je znano, v ciklusu od 80 do 100 let. To je vzrok, da kaže Zemlja —če jo gledamo kot uro—zdaj približno za 30 sekund netočen čas v primerjavi s "srednjim" časom v zadnjih sto letih. Drugače povedano, Zemlja se je sukala prej nekoliko hitreje. nem sprejemnem aparatu. Oddane signale so prej usmerjali z nihalom zelo natančnih ur. Nihalo ima elektromagnetične kontakte, ki sproste pri vsakem nihanju impulze, le-te pa prenese posebna naprava na oddajni aparat. Zdaj opravijo to kremenčeve ure. Prve časovne napovedi po radiu je oddajala leta 1904 angleška Admiraliteta. Ladje so takrat vozile čedalje hitreje in zato je nastala potreba, da bi jih obveščali o natančnem času. Šele pozneje so se začele s tem ukvarjati tudi zvezdarne. Zdaj je postala časovna služba sama posebi razumljiva in imajo jo vsi kulturni narodi. Niti svetovna vojna je ni mogla prekiniti. Vtem ko je takoj po izbruhu druge svetovne vojne mednarodna vremenska služba prenehala delovati, so zvezdarne nemoteno oddajale časovne signale. Natančen čas namreč v vojaškem ozi-ru ni bil tako važen kakor vreme. Pred nekaj desetletji so vpeljali v Parizu astronomsko časovno službo, katere naloga je bila zbrati in objaviti v četrtletnem presledku korekture radijskih časovnih signalov, kakor jih je ugotovilo 25 najvažnejših zvezdam. Na podlagi teh podatkov so lahko zvezdoslovci ugotovili več zanimivih pojavov v kroženju Zemlje, razen tega pa jih uporabljajo, da ugotove tako imenovani "dokončni čas." To je izračunana sredina časovnih korektur v 25 zvezdarnah in najnatančnejši čas, kar ga sploh poznamo. Za preprostega človeka je poslušanje časovnih znakov .te ali one zvezdarne skoraj brez pomena, ker zvezdarne ne napovedujejo minut. Za vsakdanje življe- Vse te sile delujejo proti na- nje pa nam zadostujejo minute. da naravnamo ure. Zvezdarnam pa gre za delce sekund. Dunajskim inženirjem pa niti najboljše ure z nihalom niso bile dovolj natančne. Zato so sami izdelali kremenčevo uro, ki meri čas zelo natančno. Ta ura kaže uradm "avstrijski normalni čas," ki J® istoveten s srednjeevropski® časom. Kremenčeve ure kazejo mnogo natančnejši čas, kakor vsi drugi urni sistemi. V štiriindvajsetih urah znaša razlika pri njih kvečjemu tri stotinke sekunde. Najvažnejši del taksne ure, tako rekoč srce, je droben kremenčev kristal, ki omogoča nihanje v zmeraj enakem ritmu-Število nihajev pa je podlaga za merjenje časa. Vzlic temu pa se ne zanašajo v celoti na kremenec, marveč petkrat dnevno primerjajo ca sovne signale zvezdam v Parizii; Londonu in Hambgurgu s sign®'} kremenčeve ure. S posebni®' aparati ugotove razlike v času do tisočinke sekunde. To je n®' verjetno kratek časovni dek, s katerim preprosti ne vedo kaj početi. Toda na svetu je mnogo ljudi, ki žive od natančnega časa. V mishh imaffl" predvsem urarje in urarsko in* dustrijo, pa tudi geometre ^ pilote, da jih omenimo sarno kaj. Ko so po prvi svetovni vojni preverjaU teorijo graškeg^ profesorja Wegener ja o kan ju kontinentov, so tudi rabili radijske časovne signale in ugotovili, da ta teorija drži. Naše vsakadnje življenje na sreC še ni razdeljeno na sekunde. UVOZ METULJEV Londonsko predmestje Ca® berwell bo v kratkem uvozi'" 500 metuljev znanih z imeno® "camberwelska lepotica." Sp"" mladi jih bodo spustih in tako bo to londonsko predmestje sp® imelo metulje, po katerem je bilo ime. To eksotično vrsto tuljev pošljejo v London ^ Schwarzwalda v Nemčiji, jih uspešno go je. Pošljejo ko so še ličinke. Teh metulje^ je tudi na evropskem kontinf^^^^ čedalje manj. ZANIMIVI POSKUSI Z DIVJIMI ZAJCI Na Bisernem otoku, na kat® rem je Zveza lovcev Vojvodi®® lani upostavila poskusno P^ stajo za znanstveno proučevanj® divjadi, tudi letos proučujejo ce. Lani so jih ujeli na tem ot°^ ku 374, in jih biološko, parazit" loško pregledali. Zajce, ki p'®"-ustrezali, so pobili, izpustili so samo največje in najbolj ve, težke nad 3.8 kg. Na te^, otoku je kakih 2000 zajcev. jih bodo v mreže in jih pregledali. Po končanem deli^ ostalo na otoku približno i J težkih nad 4 kg, in sicer več zajkelj kakor zajcev. bodo prepeljali drugam. Zaje®' ^ bodo ostali na otoku, bodo kirali, da bi lahko kontroli' ^ njihovo starost, gibanje, in težo. Strokovnjaki upajo-bodo s takšno selekcijo nad 5 kg težke zajce, ki bi J pozneje prenesli še v druge JACK LONDON MED PREBIVALCI POLARNIH PODROČIJ se- Leta 1896 so na skrajnem veru Kanade našli bogata ŽiC r šča dragocenih kovin. Z mno: delavcev in iskalcev zlata se napotil na polarno področje ^ Jack London. V puščave daU'^^ ga Severa, kamor jemljejo ci samo najpotrebnejše za z 1 jen je, je Jack London sel Marxov "Kapital" in vo "Prokqlo vrste." On seVC ^ zlata ni našel. Toda preden ^ vrnil v London je vse knjige P ^ daril neki naselbini iskalcev z ta. Vrnil se je z bogatim lite' nim gradivom in začel pisati je vtise iz daljnega Severa- ^ ,, pisal je knjigo "Glas divji"*^' ki mu je prinesla veliko ENAKOPRAVNOST STRAN 3 MRTVA USTA NE GOVORIJO (Nadaljevanje) Imela sta srečo. V hiši številka 55 sta našla mizarsko delavnico Makedonca Radivoja Soti-roviča. Mizar si je skrbno ogledal koščke obleke, ki mu jih je preiskovalec pokazal. Da, to je v resnici obleka Wojega brata Spira," je odločno 6jal, nato pa preplašeno vpra- QQ1. ((ТУ • ^ »«11. Kaj se mu je zgodilo?" Preiskovalec je v trenutku po-^abil^ da je truden. Na prvo vprašanje je našel odgovor. J. ^entiteto ubitega so ugotovi- V ^^Giskava se je nadaljevala in je pojavil nov problem; KDO JE MORILEC?" Brat ubitega je pripovedoval, da Spira ni ničesar delal in da po več dni ni prihajal do-ov. čestokrat je spal pri svoji 3ubici Marici V., prodajalki pri Kasmi." Kdaj ste videli brata zadnji-vprašal preiskovalec, islim, da nekje v polovici Pnia, ko je prišel domov pre-preplašen. Dejal mi je, da je pri botru "Pavocu" v Novem eogradu. Menda je imel z njim ^ akšen nesporazum zaradi ne-® priznanice. Kmalu je odšel. da^K- Donavo, ■ v ^ tam poiskal nekega koči- neSrv?^°' odpeljal k tovarišem zaradi te pri-^ice. Vrnil se ni Več." . ''®^a preiskave se je razpe-na Donavi so iska-iP Žiko. Spirin brat jim :. "01 povedal, da je bil v Zre-aninu z ubitim neki človek, ki je f^t^koj sumljiv, ker se kai času nahajal ne- « ®to kilometrov iz Beograda. in so pripeljali "Pacova" novanji^° ™ preiskali njuni sta- Pacovu" niso našli niče- orp-a ° krimmalističnega <'Q odkrilo na zadnji strani fočifo- venca" napisano spo- I^raga Cica! Ti veš samo to, sem stvari kupil. 'Pacov' me prijavil. Reci, da ne veš ni-cesar \n Л Ј.ЦЛ. " cia ne poznaš nikogar, Braco^^^® "e. Poljubljam te! Vo^^°^ J® bil na zaslišanju ner-^onfuzen. Preiskovalec je posla z moralno padlo osebo. go ? poznam. Spira. Dol- nisem videli. Bil je črno-sei '^^Gc. Nekoč mi je prinese e ^^a^nico moško blago in obleko ter pisalni stroj, p 1 me je, naj mu shranim." ga je gledal na- «Л. ^ oči. «pje so zdaj te stvari?" PogTedlm.^' razrešeno begal v dan, ko me ni bilo Vlom^Pira spet prišel, Sel ^ ^rata in te stvari odne- ga nisi prijavil?" bi hotel, dokler Spire ne Sel." ni ničesar odne- << T v , tebi?" potem še kaj pri bofti .fagrozil sem mu, da ga 2g^ Rjavil milici in ga zgrabil gal se m-odpeljal. Iztr-ki ip ' se pognal v taksi, ^^vnice^"^ takrat vozil mimo de- Kdaj je bilo to?" ,-A-prila." .ijjaterega dne?" G spominjam se." Povfvi jo "Pacov" pri- to g- kako je izgledal av-Pisa/ Preiskovalec nekaj za-Poslal"^ košček papirja in ga wganov te Gdc" nekai Л "stek sprejel m po Vsaki "Minutah je že bil na kri taksi postaji po en organ io ^^i"^!'®tičnega oddelka. Iskal ki je aprila vozil Spi-,'.^Novega Beograda, o kaj vse veš nadaljeval preiskovalec zasliševanje. "Nekega večera sem sedel njim pri "Miki Alasu." Rekel mi je, naj ga počakam in nekam odšel. Skozi okno sem ga videl, kako je vstopil v kavarno "Kremna" in takoj spet prišel ven skupaj z nekim človekom, ki ga ne poznam. Iz radovednosti sem šel za njima. Zasledoval sem ju po ulici Carja Uroša. Krenila sta v ulico Visokog Stevana in vstopila v neko hišo." "katera številka?" "Ne vem." "Bi poznal hišo?" "Bi." Preiskovalec ni več vedel, koliko časa že traja zaslišanje. Končno je dobil skozi vrata vrnjen listek z obvestilom, da je najden šofer, ki je nekega podobnega Spiro vozil od delavnice "Pacova" do beograjske železniške postaje. To je bilo 17. aprila, ker je šofer prav tega dne plačal račun za lakiranje voza. "Pacov ni vedel, da je Spira napisal v "Gorskem vencu" pismo Marici, v katerem ga obtožuje za izdajo milici," je prišel preiskovalec do zaključka. Zakaj je Pacov Spiri lagal? Kakšni računi so bili med njima? Preiskovalec se je odločil za napad. "Zakaj si ubil Spira?" je nenadoma vprašal. Pacov je ostal miren, hladnokrven. "Ne verjamem, da je Spk-a ubit, in če je, o tem ničesar ne vem." Zakaj se razburja in laže, če pade beseda o pisalnem stroju in blagu, na obtožbo za uboj pa ostane miren? Morda so stvari ukradene, pa je Pacov preplašil Spira z namenom, da bi si jih prisvojil. Mar to ne dokazuje tudi pismo pri Marici? "Kam si skril tiste ukradene stvari?" "P-acov" je mencal, hotel vstati, branil se je. Navskrižna živahna močna vprašanja so padala drugo za drugim. "Pacov" se je zapletal. Preiskovalec ve vse! "Priznam. Stvari so bile ukradene in jaz sem jih hotel ukrasti Spiri." Pozor, hišni gospodarji! Sedaj je čas, da daste vaše hiše prebarvati zunaj in znatoraj. Zč dobro, zadovoljivo dejo, se obrnite na Victor Kovacic 1253 NORWOOD ROAD ali pokličite po 5. uri popoldne EN 1-2549 CENE ZMERNE Dva pogrebna xavoda { Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo po CENAH, KI ЈШ VI DOLOČITE pokliči*# /ijClPJDIhj/VizrSKZHSR) FUNERAL DIRECTORS "Kje so te stvari?" "Pri natakarju. Mirčetu pri "Obiliču." Primer Pacova je bil jasen. Morilec ni. ^ Preiskovalec je poklical organa, starega terenca. "Odvedi ga," je dejal Pacovu, "do tiste hiše v ulici Visokog Stevana, v katero je tisti večer odšel Spira." Drugi organ je dobil nalogo, naj preišče stanovanje natakarja Mirčeta in ugotovi izvor ukradenih stvari, PREISKAVA ŠE VEDNO NA MRTVI TOČKI "Katera je najbližja Spirina družba?" "Pacov" je bil samo preprodajalec ukradenih stvari. Poznal je samo Spiro. Mizar ni vedel dati nikakršnega pametnega pojasnila. Preostane samo še Marica. Marica je pokazala vso dobro voljo, da bi pomagala razsvetliti ves primer. Do potankosti je pripovedovala o svojem poznanstvu in o življenju s Spirom. Preiskovalec je spoznal, da ona niti ne ve za v knjigi najdeno pismo, sicer bi ga bila verjetno uničila. Maričina povest je trajala brezkončno dolgo. Preiskovalec jo je potrpežljivo poslušal in čakal, če morda ne bo omenila nekaj, kar bo razgibalo preiskavo. Evidenca ukradenih strojev je javila, da je stroj najden pri natakarju, ukraden ob priliki vloma v "Ribiško gospodarstvo." Blago in obleka sta izginila iz delavnice krojača Stevana Traj-koviča v uUci 29. novembra 34. Neznani vlomilci so spodkopali zunanji zid delavnice in nakra dli blaga v vrednosti več kakor 1000,000 dinarjev. Tudi nekaj drugih težkih in neraziskanih vlomov gre verjetno na račun Spire Sotiroviča. Preiskovalec je poslušal Marico in si ustvarjal novo verjetnost: Spira je bil ubit zato, da bi se prikrili vlomi, za katere je on vedel. Organ, ki mu je Pacov pokazal hišo v ulici Visokega Stevana, je javil, da stanuje v njej že obsojeni težki vlomilec Miodrag Veljkovič "Krie," bivši ribič in sedanji kočijaž. Marica je omenila najboljše Spirove znance. Vendar ti za preiskovalca niso bili zanimivi. Spira se je zibal po Dorčolu, 'tam so bili vlomi, na Donavi je bil ubit. Preiskovalca zanimajo prijatelji z Dorčola. "Nekako aprila sta iskala Spira v "Kasini" dva človeka. Mislim, da sta bila kočijaža nekje z Donave. Rekla sta mi, da ga rabita zaradi prodaje neke gradnje." Marica je natanko opisala ta dva neznanca. Organi kriminalističnega oddelka so iskali po Dorčolu kočijaže, ki bi ustrezali opisu. Preiskovalcu se je javil tere-nec in sporočil, da je opravil svojo nalogo in našel kočijaža m njegovi družbi," je V ^fžCtniH OB PETI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA NEPOZABNA SOPROGA, DRAGA MAMA IN STARA MAMA Žiko, o katerem je Spira govoril svojemu bratu, ko ga je ta zadnjikrat videl. "Žika je pijanec in kriminalec. Brez "nadaljnjega je priznal, da je nekega aprilskega večera videl Spira svojega starega znanca iz kaznilniškega doma, na tovorni železniški postaji Do-nji Grad." "Iskal je "Krieta" in "Mazala," zaradi katerih je Imel neke neprilike v Novem Beogradu," je Žika dodal. "Se spominjaš datuma?" "Ne, ne morem se ga spomniti." "Kako je bil Spira oblečen?" "Nekako čudno, kakor da bi imel na sebi dvoje oblek ..." Preiskovalec je naročil, naj takoj privedejo kočijaže Miodraga Veljkoviča "Krla" in Stevana Jo-vanoviča "Mazala," vendar tako, da drug za drugega ne bosta vedela. Marica je iz skrivališča takoj prepoznala v obeh tista dva, ki sta iskala Spira v "Kasini." S posredovanjem na terenu je preiskovalec ugotovil, da je "Krle" slab in nevaren človek, pijanec in razbijač, bivši ribič, ki je na Donavi kakor doma. Oba z "Mazalom" trošita v pijančevanju ogromne vsote denarja, za katerega nihče ne ve, od kje jima je. OBROČ SE JE ZAČEL OŽITI Preiskovalci so skovali načrt zaslišanja. Med morilci je gotovo krepak dogovor. Najprej so zaslišali "Mazala," ker še ni bil obsojen. Zmeden je in bo dal manj odpora. Rekli mu bodo, da je "Krle" povedal ves potek uboja. "Krletu" pri zasliševanju ne bodo omenili "Mazala," ker obstoja možnost, da ga je on sam ubil, pa bi omemba "Mazala" kot priče lahko "Krieta" prepričala, da preiskava ne razpolaga z nikakršnimi dokazi... Pripeljali so "Mazala." Nervozno se je oziral in se pod hladnim pogledom preiskovalca ves zgrbil. Preiskovalci so začeli postavljati vprašanja, izmenoma. "Poznaš Spira Sotiroviča?" "Ne poznam." "Kakšne zveze si imel z njim?" "Jaz ga ne ..." "Kje si ga zadnjič videl?" "Jaz ne." "Poznaš to sliko?" Vprašanja so padala z vseh strani, pričel je drhteti, vendar je vztrajno jecljal. "Ne poznam ga.-" Nato je sledil napad s podrobnejšim vprašanjem: "Si v 'Kasini' iskal Spira?" "Nisem." "Obrni se." "Mazalo" se je obrnil in trznil. Pred njim je stala Marica. V oči mu j^ našula resnice. , q "Ne spominjam se." "Maza-lov" glas je postal hripav< "Povej, kako je bil Spira ubit? "Krle je vse priznal." "Mazalo" se je pognal s stola in zakričal: "Nisem kriv, nisem!" Odpeljali so ga iz sobe in privedli "Krieta." Ta je bil zbran, hladen, predrzen in je izjavljal Marici v oči, da je nikoli ni videl. Skozi vrata je nekdo pomolil glavo. Preiskovalci so prekinili zasUšanje, ker so se medtem vr-niU organi s preiskave stanovanj osumljenih kočijažev. (Dalje prmcycmjlO SVOJE MILE OČI JE ZATISNILA ZA VEDNO DNE 20. APRILA 1950. Globoko pod zemljo, V naših srcih cveto rože kjer šum sveta se več Tjubavi ne sliši, ^ spočete v ljubezni pravi, zdaj truplo Tvoje trudno spi, cveto iz srčnih globočin rešena si vseh skrbi. Tebi, draga v blag spomin. Leto za letom se v večnost zliva s prahom pozabe pokriva stvari, ljubav do Tebe pa še vedno je živa, v srcih še naših kot lučka gori. Žalujoči: JOHN, soprog CECILIA, hči JOHN in ANTHONY, sinova i %ef, sinahf in vnuki Cleveland, Ohio, dne 20. aprila 1955. 2 SPALNI SOBI se odda v najem. Si lahko tudi kuhate. Vpraša se v trgovini na 4504 ST. CLAIR AVENUE ZA ZDRAVJE KUPITE SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ samo SI.00 za škatljico Tivoli Import;« 6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Pokličite HEnderson 1-5296 Pošiljamo tudi po pošti Govorimo slovensko HISE NAPRODAJ SEVEKNO OD BULEVAKJA Na izbero imate 50 krasnih lotov, na katerih se prične graditi hiše še to pomlad. Dajte, da vam zgradimo bungalow hišo po vašemu okusu. Za nadaljna pojasnila še obrnite na KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 Kadar nameravate kupiti ali prodati HIŠO . . . TRGOVINO pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO: JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče, sin in brat 1924 1955 Milan Modic Zatisnil je svoje mile oči po šest tedenski bolezni dne 27. marca 1955 v najlepši moški dobi, star 30 let. Pogreb se je vršil dne 30. marca iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagppokojnik je bil rojen dne 8. septembra 1924 leta v Clevelandu. V drugi svetovni vojni je služil tri leta in pol pri ^račni sili Amerike. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega pokojnika. Ta izraz vaše ljubezni do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti. Toplo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Prisrčna hvala vsem, ki so darovali v gotovini. Zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslu-go za spremstvo pri pogrebu. * Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Lepa hvala tudi nosilcem krste. Našo zahvalo naj sprejme Rev. Summers za opravljeno sv. mašo, cerkvene obiede in molitve kakor tudi pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Hvala sosedom na Mohican Ave. in Shawnee Ave. za vse, kar ste storili dobrega za nas. To storijo ljudje, ki imajo res blaga srca. Težak je udarec, ki nas je zadel, ko smo izgubili. Tebe ljubljeni. Prišlo je vse tako nenadno, da ne moremo tega doumeti. Za Teboj žaluje soproga, kateri si bil dober, zvest tovariš. Pogrešala Te bosta sinčka, ki sta izgubila skrbnega očeta. Bridko Te objokujeta Tvoja roditelja, vsaj si jima bil tako ljub, ter brat in sestra, ki sta izgubila dragega brata. Odšel si tja, odkoder ni vrnitve, tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo vedno spominjali v molitvi dokler se ne snidemo enkrat na kraju večnega miru in blaženstva—nad zvezdami! Spavaj mirno—snivaj sladko! Žalujoči: MARY, rojena SHEENY, soproga BOBBY in BILLY, sinova JOHN in FRANCES, oče in mati RAYMOND, brat MRS. JEAN SOMRAK, sestra in sorodniki Cleveland, Ohio, dne 20. aprila 1955. STRAN 4 lENAKOPRAVNOST MICHEL 2EVACO IRALJEyi yilEZ ZGODOVINSKI ROMAN '4>iDmniiniaunmniiinimiiuniiDiiiiuiiHunuiiiuiniiaiimiiniiiniufflimiiDifflmiifflE]iiiiiiiiuuaiiiimiiuic]uiumiMiantiiii,S (Nadaljevanje) "Belfegor, v moji hiši na Me-njalskem mostu je skrinja. Pod streho je. Pojdi pod streho, odpri zadnja vrata, in videl jo boš. V nji je spravljenih desettisoč liver v zlatu, istotoliko v srebru in ra-zentega za dvestotisoč liver draguljev. Vse to je tvoje. Vse! Več ko dovolj, da si kupiš žensko, ki sanjaš o nji. Česa hočem od tebe? Ne mnogo. Pusti me, da uidem iz Louvra, in reci gospe, da si me izgubil v gneči. A niti te ga ni potreba: nikamor ne poj-dem. Napišem ti dve vrstici— glej, na tale papir, ki ga poneseš v Meudon, k 'Tatinski sraki,' ter ga izročiš Gizeli Angoulemski. To mi storiš, kaj ne? Usmili se vendar ubogega dekleta! Saj nisi slab človek, Belfegor; tvoje srce je dobro. In razentega boš bo-gat..." Leonora Galigai ni slišala več, ker ni utegnila počakati Nubijče-ve besede. V tej strašni minuti, ko je šlo za njegovo usodo, v tem hipu, ki je zahteval vse njegove odločnosti, se je bil zgrudil Con-cini kakor mrtev; radost ga je podrla na tla . . . Leonora je zaklela, stresla ga in ga udarila po licu, trepetaje od divjega gneva; I CHICAGO. ILL. 1 FOR BEST 1 RESULTS IN 1 )| 1 1 ADVERTISING 1 1' i 1 CALL 1 1 # 1 DEarborn 2-3179 -m-штттт-шштттттттт^ 1 FARM LANDS FOR SALE YOUR OPPORTUNITY— Owing to other business must sacrifice our Lake county 40 acre estate, 7 room modern home. Drilled well. Over 34 acres under cultivation, balance virgin timber. School adjacent to farm. Less than 10 minute drive to Skokie Highway and hunt club. Including farm equipment and feed. $23,000 with $8,000 cash, balance inviting terms owing to its location and many improvements. Should appeal to the most critical purchaser. — Write Box 527 or phone OI