77. številka. Ljubljana, v sredo 3. aprila. XXII. leto, 1889 SLOVENSKI MRO D. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za oznanila plaCnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvn naj se Dlagovotijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaj i 30. marca. 1889. Konec.) Poslanec dr. Suess «ovoril je celi dve uri. Vse je bilo seveda radovedno, kaj bode povedal. Že teden dnij prej pravil mi je sorodnik njegov, da se pripravlja Suess za velikansk govor proti konfesionalni šoli. Dobro, mislili smo si, povedal nam bode pač kaj nenavadnega. No zmotili smo se. Zgodovinska fakta brez prave zveze z nalogo go-vornikovo, vzgledi in primerljaji, nabrani po vseh kotih, o katerih se mora reči, da jih je govornik za lase privlekel, ne prouzročujoč pravega utiša in tam zakrit, a veuder umeven zaščit židovstva — to je bilo skoro vse, kar smo slišali. Večkrat je bil Suess prav melanholičen, da se nam je kar smilil. Kdor ve, kake zmožnosti ima ta mož in kako bogastvo vednostno imenuje lahko s ponosom svoje, pričakoval je pač od njega nekaj druzega. Da ae je tudi sicer Slovencev spomnil, si lahko mislimo. Rekel je tudi: „Če bi bil kdo zahteval pred 30 ali 40 leti slovensko gimazijo, ali bi mu ne bili rekli, da je norec ?u To je odgovoril kratki opazki poslanca Nabergoja. Ponos Nemca, pravi govornik, je zvesto bra-nenje načel duševne svobode. Z vsem dolgim govorom svojim pokazal je Suess pač, kako so mu znane razne vede, koliko se je učil, koliko mislil, a naloge svoje, kot govornik proti konfesijonalni šoli, ni nikakor častno rešil. — Ker so galerije z velikim nemirom skazovale svoje priznanje Suessu, pretil jim je predsednik, da jih sprazni, če ne bodo mirne. Potem se vsprejme po predlogu poslanca dr. Pscheiden-a s 124 glasovi proti 100 konec seje. V večerni seji govoril je glavni govornik pro poslanec dr. K a t h r e i n. Govornik zagovarja jako gorko konfesijonalno šolo in očita levici, da je pač poslala v boj najboljše svoje moči, da pa ni nobeden govornikov v resnici pobil stvarne zahteve konfesijonalne šole. LISTEK Troje srečanj. (Ruski spisal J. S. Turgenev, preložil Ivan Gornik.) I. (Dalje.) Zvoka čakala je, živega glasu čakala je ta mirna tišina — a vse je molčalo. Slavci so davno prestali peti — a hipno žužanje mimoletečega žužka, lahko pluskanje male ribe v ribniku za lipami koncem vrta, daljen krik na polji, tako daljen, da ga uho ni moglo razločiti, je-li človek zakričal ali zver, ali tica, kratek, hiter topot po cesti: vsi ti Blabi glasovi, ta šumenja podvajali so le tišino . . . Srce kopernelo je v meni zbok nejasnega čuvstva podobnega ne pričakovanju ne spominu na srečo, nesem se smel ganiti, stal sem mirno pred mirnim vrtom oblitim od luninega svita in rose, in sam ne vem, čemu, gledal sem nepremično na oni okni motno rudeči v mehki polusenci, ko se je naje-denkrat začul v domu akord — začul se je in plul kakor val . . . Razdražilno — zvonki zrak odmeval je . . . nehote sem vzdrhtel. Takoj za akordom začul se je ženski glas . . . Željno sem pričel poslušati — in . . . morem-li iz- Poslanec odgovarja Wurmbrandtu in Suessu. Mi ljubimo, pravi govornik, svoj narod in svojo materinščino, a lastnost Nemcev, da zatirajo druge narode, pač ni hvalevredna. Boj za šolo prouzročili so nemški liberalci. Će hočete liberalci miru, kakor pravi Suess, ravnajte drugače. Vprašanje šolsko se ne more razsojevati po razmerah absolutizma, kakor hoče Wurmbrandt, v 19 stoletji mora se rešiti to vprašanje v svobodnih razmerah. Boj bode vedno huji in kdo bode konečno zmogel, se bode videlo, liberalci nemški sigurno ne. Mi katoličani, pravi poslanec, bojevali se bodemo za svojo stvar brez strasti, a z navdušenjem in srčnostjo, ki nam jo vzbuja naša stvar in ljubezen do otrok. Bojevali se bodemo vztrajno, a z upom v zmago. Poslanec dr. V i t e z i č oglasi se za stvaren popravek. On pobija čvrsto Wurrabrandta, ki je napal škofa Strossmaverja in njegovo ravnanje. Govornik slavi narod hrvatski, njegove Čile lastnosti in pravi, da je brzojav, ki ga je poslal mecen ju goslovanski v Kijev jako umerjen in ne priča nikakor proti patrijotizmu ali katoliškemu mišljenji škofa Strossmaverja, kakor upi jo in so upili liberalci nemškožidovski. Reči moramo, da je g. dr. Vitežić jako umestno ravnal, da je branil slavnega moža, katerega se odsotnega tako ničevno napada. Potem slede še mnogi stvarni popravki in člen „šola narodna" se vsprejme. Ostali oddelki naučnega budgeta vsprejmo se brez debate. Preminole so tako tudi ministru Gauču neprijetne ure dolge razprave njegovega budgeta. Duhovi bili so večkrat razburjeni in ostro borili sta se glavni stranki. Naučni minister ima svoj budget; kako ga bode porabil in koliko pridobimo mi Slovenci, ne vemo še. Ponižnost je sicer tudi čednost, vsaj se tako imenuje, a negovali naj bi jo res in dalje le šiloglavci, ki jo tako radi utepajo topoglavcem. V resnem boji je ne trebamo. Obljube, ki smo jih shranili, čakaj > spolnitve svoje. Obljube so to narodu, ki si je že priboril veljavo svojo. Zlasti v šolski razpravi letošnji se je to videlo, saj so odraziti svoje začujenje . . . pred dvema letoma slišal sem v Italiji v Sorentu isto pesen, isti glas . . . Da, da . . . Veni pensando a mo segretamente . . . To so, spoznal sem jih, to so oni zvoki . . . Tako-le je bilo. Vračal sem se od dolgega sprehoda ob morskem obrežji domov. Brzo sem šel po ulici; davno že je nastala noč — prekrasna noč, južna, ne tiha in žalostno zamišljena, kakor pri nas, ne! vsa svitla, razkošna in krasna, kakor srečna ženska v cvetu let: luna svetila je neverojetno žarno; velike, svitle zvezde migljale so na temnosinjem nebu, ostro ločile so se črne sence od zemlje rumeno osvitljene. Na obeh straneh ulice stale so kamenite vrtne ograje, pomerančna drevesa dvigala so nad njimi svoje krive veje, zlate krogle težkih plodov videle so se zdaj jedva, skrite mej zapletenim listjem, zdaj rdele so jarko ošabno pokazavši se na luno. Na mnogih drevesih je nežno belelo cvetje; vzduh bil je ves napolnjen z blagovonjem, omotno-močnim, ostrim in skoro težkim, dasi ne-izrazno sladkim. Šel sem in, priznavam, ker sem bil že navajen vseh teh čudes, mislil sem samo, kako bi dospel čim preje do svoje gostilne, ko se je hipoma iz malega paviljona postavljenega nad steno ograje, ob koji sem spešil, začul ženski glas. Pel je neko meni neznano pesen in v zvokih nje- govarjali vsak dan in jako pridno glavni zastopniki nasprotnikov poslancem našim in otepali narod slovenski z vso jezo in to uprav zato, ker si je pogumno priboril svojo vrednost. Govor drž. poslanca profesorja Sukljeja v državnem zboru dne 26. marca 1889. I Konec ) Sedaj prehajam k poslednji točki, o katerej se ne strinjam z gospodom poslancem Dumreicherjem. Izrekel je nekaj prav čudnega. Kolikor poznam njegovo govorniško zmožnost, mikajo ga posebno protistavki, segačejo ga zlasti posebnosti, in nagon, ki tiči v njegovi prirodi, ga je silil, da je izgovoril klasično besedo o avstrijskih Slovanih. „Oni so vedno nezadovoljnejsi, če se jih zadovoljuje." Logični sklep je torej : „0ni so naj za dovolj nejši, ce se jim vse odreka." Zlasti kar se tiče Slovencev, obžalujem, da se še le poslednji čas gospod baron Dumreicher bolj zanima za nas, dočim mu je razvijanje političnega našega življenja poslednjih štirideset let še terra incognita. Ko bi znal slovenski, navel bi mu lahko iz naše 20goldinarske literature, kakor jo je blagovoljno označil, interesantno maonografijo z naslovom: „Slovenci in 1848. leto". To je delo na podlagi temeljitega proučevanja virov to vam lahko »pričujem kot strokovnjak — vestno in pridno izdelano. Če pogledam to delo, zdi se mi, da jo prava sreča za gospoda barona Dumreicherja in zdravje njegovo, da ni imel časti, da bi bil v državnem zboru 1848. Sedaj ga že razdraži, če Slovenci hočejo na Koroškem slovenske ljudske šole in par bornih paralelk na spodnji gimnaziji. Kaj bi bil rekel, ko bi bil sedel 1848. in 184SJ. leta v Kro-merižkem državnem zboru, kjer Ljubljančani neso nič manj zahtevali, kakor da se osnuje slovensko vseučilišče v Ljubljani. (Čujte! na desnici.) Peticija se je res predložila. V septembru 1848. leta je bilo, ko je jeden poslancev 8 Kranjskega predlagal, da se vlada pozivlje, da osnuje vseučilišče v Ljubljani in to, gospoda moja, ni bil noben onih divjih fanatikov, onih govih bilo je nekaj tako vabljivega, zdelo se je, kakor bi bil prodihnjen strastnega in radostnega pričakovanja, katero so izražale beBede pesni, da Bem takoj nehote obstal in dvignil glavo. Paviljon imel je dve okni, a na obeh spuščene sta bili oknici in skozi njune ozke deščine je jedva bil mračen svit. Ponovivši dvakrat — vieni, vieni, zamrl je glas, čulo se je lahko zvenenje strun kakor gitare padše na preproge, obleka je zašumela, pod je na lahno zaskripnil. Pasovi svitlobe izginili bo na jed-nem oknu . . . nekdo pristopil je znotraj in se naslonil nanje. Stopil sem dva koraka nazaj. Najetlen-krat zaropotale so oknice in se odprle. Vitka ženska, vsa v beli obleki pomolila je hitro skozi okno svojo prekrasno glavo in poniolivši mi roko spregovorila: „Sei tu?" Mil sem v zadregi, vedel nesem kaj reči, a v istem hipu je že neznanka z lahkim krikom odskočila, oknice so se zaprle in luč v paviljonu pomračila se je še bolj, kakor bi jo bil kdo odnesel v drugo sobo. Ostal sem miren in dolgo se nesem mogel zavedeti. Obraz ženske, ki se mi je tako nepričakovano prikazala, bil je pravilno krasen. Prehitro je izginil izpred mojih očij, da bi mogel takoj zapomniti si vsako potezo, a občni utis bil je nepopisno silen in globok ... Že tedaj sem čutil, da tega obraza na veke ne pozabim. Mesec je obseval baš steno paviljona, ono okno, kjer se mi je zaslepljenih slovanskih šovinistov, kakor nas naravno nazivlje gospod baron Dumreicher. Da mož v tem oziru ni bil prenapetnež, to gospoda moja, posnemate iz tega, da ga je Schmer-ling naredil za deželnega predsednika na Kranjskem. (Čujte! Čujte! na desnici.) Ta predlog stavil je namreč dr. Ulepič. Dnš 5. oktobra 1848 je res tudi dala tedanja vlada, ki je šla tu dalje nego častiti gospod naučni minister, pozitivno obljubo, da hoče lotiti se osnove slovenskega vseučilišča v Ljubljani in pozvala „Slovensko društvo" v Ljubljani, da naj naznani strokovnjake, ki bi mogli takoj začeti s predavanjem o civilnem in kriminalnem pravu. To se je tudi zgodilo in bode morda gospoda poslanca Russa zanimalo, da so zares možje, ki so bili pozneje nemški vseučiliški profesorji — jaz omenjam dr. Skedla in dr. Kranjca v Gradci — imeli taka predavanja. To se je zgodilo, kakor že rečeno, dne 5. oktobra 1848. leta. Pa ne zadosti — prosim v tem oziru pregledati državnozborske obravnave Krome-rižkega državnega zbora zvezek 4. in 5. — ta predlog je dr. Ulepič z interpelacijo v Kromeriži obnovil in na interpelacijo mu je odgovoril grof Stadion, izrecno izjavivši, da osnovo vseučilišča v Ljubljani zmatra za potrebno in koristno in da ta zahteva izvira naravnost iz narodne jednakopravnosti. (Čujte! Čujte! na desnici.) In, gospoda moja, kako daleč, kako strašno daleč smo z možmi 1848/40. leta, kako smo pomanjšali zahteve svoje in to iz dveh kaj jednastav-nih razlogov. Jedenkrat z ozirom na skupni položaj države in težavne razmere, ki silijo k zdržljivosti in zmernosti vsako patrijotično mislečo stranko. (Dobro! Dobro! na desnici.) Potem zaradi tega, ker sme postali realni politiki. Tako so stvari. Zopet prepuščam Vam, da sodite sami, koliko je bil gospod Dumreicher prav in dobro poučen pri poslednjem govoru. Tako bi Vam mogel vse, kar je povedal gospod poslanec Dumreicher o Slovencih v dveh dolgih urah od začetka do konca razkrojiti in zavrniti. Tega pa ne storim. Dolžen sem mu svojo srčno zahvalo za njegove izpeljave. Že obširnost njegovega govora dokazuje, da mora biti to utemeljeno, kar mi zahtevamo. (Poslanec Klun: Res je!) kajti zaradi neutemeljenih stvari se nikdo toliko ne razuname. (Poslanec dr. Forreger: To je pravi dokaz!) Gospodu poslancu Foreggerju sem že poprej povedal, da na klice ne bodem odgovarjal. Imam premalo časa, na drugi strani pa gospod poslanec v mojih očeh toliko ne velja, da bi odgovarjal na klice njegove. (Dobro! Dobro! na desnici.) Sedaj hočem ostaviti gospoda barona Dum-reicherja, mogoče je, da se pozneje snideva še in prehajam k velikemu šolskemu vprašanju. Dovolite mi, da se ob kratkem bavim še z nekim govorom od te (desne) strani, kateri me je napolnil z začudenjem. Priznati moram, da mi je nekaj naredil razumljivo, kar prej nesem razumel, kako da človeška nedovoljnost more iz nič nekaj napraviti. Mislim govor poslanca kmetskih občin Rovdniških. ono pokazala, in, moj Bog! kako kraBno so bliščale v njegovem sevu njene temne očij! v kakem težkem valu so se Bpuščali njeni polurazpuščeni črni lasje na privzdignjeno okroglo ramo! Koliko sramežljive nežnosti je bilo v mehki sklonjeuosti njene postave, koliko ljubezni v njenem giasu, ko me je poklicala — v tem hitrem a vender zvonkem šopotu! Pre-stavši dovolj dolgo na istem kraji odšel sem ko-nečno nekoliko v stran, v senco nasprotne ograje in začel od tu z nekakim neumnim nerazumenjem in pričakovaujem gledati na pavil)on. SluŠal sem . . . slušal z napeto pozornostjo . . . Čudno zdelo se mi je zdaj neko tibo dihanje za potemnevšim oknom, zdaj slišat se je šum in tih smeh. Konečno začuli so se v dalji koraki . . . bližali so se. Mož nekako take rastf, kakor jaz, prikazal ae je koncem ulice, brzo stopil je k vraticam poleg paviljona , katerih jaz preje nesem opazil, potrkal je ne ozrši se, dvakrat z železnim njihovim kladivcem, počakal, ^potrkal zopet in zapel poluglasno „Ecco ridente" . . . vratica so se odprla . . . brez šuma smuknil je skozi nje. Vstrepetal sera, zmajal z glavo, razprostrl roki in jezno potegnivši klobuk na čelo z nejevoljo odšel domov. Drugi dan sem popolnoma zaman in v največji vročini prehodil dve uri po ulicah mimo paviljona in isti večer odpotoval sem iz Sorenta ne posetivši niti Tassovega doma. (Dulje i>• ii Pazno sem pregledal govor in ga analizoval, kaj najdete v njem? Niti sledu globokejših izvirnih mislij, ne glede temeljitega, stvarnega proučavanja in razpravljanja o šolskih vprašanjih, pa tudi ne odsedline zadostnih praktičnih skušenj ; kajti kar je zanimivega opazil na sprehodih ob počitnicah na bodočih kmetih in kmeticah, vender ne more veljati za skušnje. Ves govor ni bil druzega kakor „t8-nendes Erz und klingende Schellen ein vvahres Kokenmodding," same prazne fraze, pa vender je govorniško umetnost tega odličnega govornika dobila nenavaden uspeh pri opoziciji. Jedno se mi je čudno zdelo, ravno tako častiti gospod govornik, kakor častita opozicija, ki mu je tako z veseljem pritrjevala, sta prezrla neko malenkost. Poslanec Gregr je popolnoma pozabil v svojem gorečem zagovoru sedaj obstoječe nove šole, da je bilo podpisano ime njegovo pod predlogom, ki zahteva temeljito premeno nove šole, in častita opozicija je bila pozabila, da je o svojem času časopisje njeno ravno tako hudo obsojalo predlog Mla-dočehov, kakor Liechtensteinov. Še neko odkritosrčno priznanje se je pozabilo, namreč nek dogovor zGreuterjem, v katerem je Gregr storil ponudbo: „Vzemite Tirolsko in pustite nam Češko". Čudil sem se, da opozicija ni prišla s staro molitvijo do sv. Florijana: »Heiliger Florian, Feuerpatron, verschone unsere Hauser, und ziind die anderen an". (Veselost na desnici.) Priložnost je bila tako lepa. To mi je dokaz, kako pogosto se v teh prostorih mej možmi, ki bi vender morali biti resni, igrajo komedije in uganjajo burke. Rekel sem, da zmatram govor gospoda poslanca Gregra stvarno za jako neznaten, če tudi odkritosrčno priznavam govorniško umetnost go-vornikovo. Jaz bi tudi ne bil spregovoril o tem, da me neka opazka ne sili, da odgovarjam. Gospod poslanec je zaklical, če nam vzamete novo šolo, se zakrivite napada na narod češki, s tem podsekate obstanek naroda češkega. Če to velja za Čehe, gospoda moja, velja še v veliko večjo meri za številno, kulturno in gospodarski mnogo slabše Slovence. Vsakdo, ki ima pri nas oči, da vidi, mora si reči: Slovenci smo zgubljeni, če se nam ne posreči z elementi omike pronikniti mase naroda, povzdigniti narodne izobraženosti, pa baš ker tako mislim, moram zavračati zaključke poslanca Rovdniških kmetskih občin, ker so napačni. S tako sveto gorečnostjo je protestoval proti temu, da bi se zopet uvela stara, konkordatska šola. Jaz le opomnim, da se je zaletel v odprta vrata. Kdo neki misli obnoviti staro konkordatsko šolo, ki je odpravljena za vse čase ! Hotel je zagovarjati učitelje. Jaz opomnim, da sam pripadam učiteljskemu stanu s ponosno zavednostjo, da sam presrčno želim, da dobi večjo socijalno veljavo, utrdi nezavisnost svojo, na drugi strani pa mislim, da nezavisnost učiteljstva ne bode nič trpela, socijalno veljavo pa le pridobila, če se preprečijo v bodoče nekatere nerodnosti, o katerih smo slišali nedavno. (Odobravanje na desnici.) če se sklicuje na veliko važnost ljudske omike, visoko vrednost, katero more imeti šola za boreče se narode, sklicujem se le na to, da ravno zato razumeti ne morem, kako se argumentuje vse ono , kar je poslednje desetletje nam skušnja pokazala. To mora torej brez upliva ostati na zakonodajo o avstrijskem ljudskem šolstvu. Ne vem, če je gospod poslanec Gregr nedavno poslušal govor generalnega govornika contra, priporočam, da ta govor ne samo prečita, temveč naj si ga tudi dobro prouči. Izvajanja gospoda barona Dumreicherja so najbolj glasen komentar k onim odobravanjem, s katerimi je pozdravljala opozicija besede češkega poslanca Gregra. (Živahna veselost na desnici.) Če je gospod poslanec Gregr kaj več kakor velik virtuoz retorike, če ima le malo političnega preudarka in previdnosti, odpreti mu mora govor oči na kacih napačnih potih da je, za koga da dela, čegave interese da pospešuje. (Odobravanje na desnici.) Sedaj pridem do glavne stvari, o katerej se je sukala vsa letošnja debata o naučnem budgetu, mislim povedati mnenje svoje o reformi ljudske šole in sicer s stališča praktičnega šolnika, ki se more sklicevati vsekako na večletno delovanje v šoli. Jaz nečem posegati po orožje svoje v naučno statistiko, in inozemske zakonodaje, jaz nesem tako spreten, kakor gospod poslanec Beer, ki ima na razpolaganje ,) mnogo večje znanje in skušnje, a zato bodem raz- mere razložil z večjo odkritosrčnostjo, kajti da le jedno omenim, to, kar je poslanec za Hartberg povedal o številu mešanih šol v Prusiji, namreč 517, imam še vedno za pravo, če tudi je gospod poslanec Beer temu oporekal. Gospod poslanec si je stvar jako olajšal, držal se je črke izvajanj princa Liech-tensteina in zmisla pa ni hotel videti. Stvar je jako jednostavna, jeden sam vzgled bode zadoščal, da vam stvar pojasnim. Vzemimo prusko občino s konfesijonalno šolo. V vsej šoli ni ni jednega otroka druge vere. V občino pride žid in pripelje svojega za šolo godnega otroka s sabo. Sredstev nema, pa tudi ne volje, da bi ga dal za-sobno poučavati. Do bližnje mešane šole je predaleč, ker po zakonu mora poslati otroka v šolo, pošlje ga v konfesijonalno šolo tistega kraja. Šola ostane tako urejena, kakor je bila poprej. Sedaj vprašam, kateri pameten človek bode prišel zaradi tega, da je v to šolo prišel jeden židek, do zaključka: Izbrisati se mora izmej konfesijonalnih šol in uvrstiti mej mešane. Tako in nič drugače je argumentoval poslanec Beer. Držim se številk, vzetih iz dodatnega snopiča 13. nemške državne statistične pisarne. Leta 1882. je bilo v Prusiji 32.523 konfesijonalnih šol. 4678 teh šol pa so pohajali tudi nekateri otroci druge vere in sicer 1811 jednorazrednic ima manj nego 10, 1181 več nego 10, 1084 več-razrednih manj nego 18 in 420 pa več nego 18 učencev druge vere. To, gospoda moja, je le naravna posledica, ki izvira iz tega, da je v več krajih mej prebivalstvo primešanih nekaj drugovernikov. Iz tega sklepati, da podatki kneza Liechtensteina neso pravi in se ne ujemajo z dejanskimi razmerami, je pa odločno napačno. Lahko prav v kratkih besedah vse povem, kar še imam povedati o ljudski šoli in njeni reformi. Jaz zmatram, da je reforma — podrobnosti ne morem naštevati — potrebna in sicer v treh ozirih. Prvič v zmislu deželne avtonomije; državni temeljni zakon prepušča državnemu zboru določitev načel ljudskega šolstva; namesto tega je pa izšel državni šolski zakon z dne 14. maja 1869, kateri ima že na sebi državnopravni madež, organično napako, da je zakon, ki določa najmanjše podrobnosti, jednoličen zakon, kateri ima jednake določbe za vse dežele, ne ozirajoč se na kulturne in narodne razlike ter narodnogospodarske diference. In, gospoda moja, stvar je pomisleka vredna ne le v državnopravnem, temveč v večjej meri tudi v pedagogiškem oziru. Priznali mi bodete, da je šola praktični stvor, služiti ima neposredno življenju, po jednej šabloni se tukaj ne sme postopati. Marsikaj, kar je primerno za šolo v Dunaj-skej okolici ali na Češkem, je naravnost nemogoče in neizvedljivo ter popolnoma neprimerno za gališko huzulsko vas v Karpatih ali pa od Boga zapuščeno dalmatinsko morlaško selo. Zatorej je neobhodno potrebna reforma v tem zmislu, da se razširi deželna avtonomija v Ijudsko-šolskem zakonodaj stvu. Druga stvar, gospoda moja, se tiče razmer ljudske šole k veri. V jako pomenljivem govoru z one strani visoke zbornice, s katerim se je gospod poslanec Lip-pert jako dobro predstavil, opozorilo se je nas na nasprotje mej človeškim razumom in njegovimi izdelki, znanjem in vero. Gospoda moja! To nasprotje je — nečem pre-iskavati, ali je le navidezno ali pa dejansko, to je drugo vprašanje — pri vsakej veri, vznemiruje vsako globokejšo, resnejšo človeško dušo, katera hoče pojmiti najvišje probleme bitnosti. (Tako je! na desnici.) Čemu bi pa to vznemirjenje usiljevali otroku ob času, ko še nema dovolj razuma, da bi mogel s svojimi močmi delovati za poravnanje in spravo teh nasprotij? Znameniti pedagogi nemški — jaz imenujem le Schraderja in Kehra, če tudi bi lahko še več druzih navedel, — so vsled tega, ravno zato, ker naglašajo jednotnost Ijudskošolskega pouka, postavili načelo, da ima biti veronauk središče vsega Ijudskošolskega pouka in sicer ne mislijo pri tem nejasnega, rekel bi v retortu napravljenega šolmo-šterskega krščanskega nauka, temveč pozitivno spoznanje z njega dogmami! Jaz za moj del ne segam tako daleč, a hočem, da se v ljudski šoli vse strogo izogiblje, kar ovira jednotnost pouka, kar bi v mladosti utegnilo ško- $W Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" it 77 3. aprila 1889. dovati pozitivnemu spoznanju in njega služabnikom. Veselilo me je, da je tudi opozicija naglašala to stališče. Dovolil bi si pa vender rad jedno opazko. Mari so gospodje prezrli glavno vprašanje, oni ugovor, ki se vedno lahko stavi, če se je v sedaj obstoječem šolskem zakonu postavila kaka kavtela, da se harmonija mej šolo in cerkvijo, ta toliko na-glašana harmonija Ijudskošolskega nauka tudi zares ohrani in samovoljno ne kali? Gospoda moja, ugovarjali mi bodete. Zato imamo šolske nadzorne organe, šolska oblastva! Da res je, so krajni, okrajni in deželni šolski nadzorniki, ki pač dobro opravljajo službo svojo ! Kako je pa stvar v praksi? V največ slučajih je krajni šolski nadzornik prava ničla, masculus pictus. Deželni šolski nadzornik svete čase jedenkrat ogleda dotično šolo. Zavezan je to storiti v treh letih. Prava duša v šolskem nadzorstvu je okrajni šolski nadzornik, kje pa imamo jamstvo, da ta ne hodi ravno iste poti, kakor učitelj, katerega bi moral po mojem mnenji pozvati na odgovor? Znano mi je o tem mnogo žalostnih vzgledov — opomnim izrecno, da ne iz moje domovine, temveč iz Dolenje Avstrije — o katerih nečem govoriti, ker se načelno izogibam osobnostim, preveč vzgledov, da bi si mcgel misliti, da zakonitega urejenja ni treba. Nazadnje je reforma še v tretjem oziru potrebna, namreč v narodnem oziru. Kdo odločuje danes o naučnem jeziku v Ijudskej šoli? Treba je res že biti precoj spreten v zakonih, da bi odgovoril na to vprašanje. Seveda, kdor je vešč v zakonih, temu je stvar jasna. § 6 državnega šolskega zakona v zvezi s členom 19 osnovnih državnih zakonov daje potrebno navodilo. Pa vzlic temu, gospoda moja, se mnogi deželni šolski sveti na primer štajerski, koroški, isterski itd. prokleto malo brigajo za te določbe. Zatorej trdim, da nov ljudskošolski zakon, s katerim se hoče reformovati šola, bode moral imeti jasno in točno določbo, s katero se bode zagotovila pravica materinščine, pred vsem materinščina proglasila za naučni jezik, da o tem ne bode nobene dvojbe. (Pritrjevanje na desnici.) Naglašam, da Slovenci ne bodemo nikakor pritrdili nobenemu tacemu zakonu, če se ne bode ž njim zadovoljilo tej našej opravi-čenej zahtevi. (Prav res! na desnici.) Gospod poslanec Dumreicher seveda se tukaj z mano ne bode ujemal. Tudi on je govoril o Koroškej. Navadno je gospod poslanec Ghon, ki nas blagovoljno pouči, če malo pogledamo na Koroško. Gospod poslanec Ghon je meni jako ljub tovariš, le o koroških zadevah je težko govoriti ž njim. (Veselost na desnici.) Pa odpustil mi bode, če tudi jako čislam osobo njegovo, vender ga ne morem zmatrati za avtoriteto v šolskih zadevah. Drugače je s poslancem baronom Dumreicherjem, z možem, ki velja v njegovih krogih za avtoriteto v šolskih vprašanjih, po mojem notranjem prepričanji prav po krivici, kateri z neko samozavestjo posega v naučno debato, o katerem mislijo nekateri ljudje, da ga bodo videli na ministerski klopi kot zastopnika šolstva, če nas kedaj Bog blagoslovi z vlado Chlu-mecki-Plenerjevo. (Klici na desnici: Oho!) Tacega poslanca, katerega beseda mnogo več velja, moram vender vprašati, če pozna knjižico, katerej je naslov: „Gesetze und Verordnungen, betreftend die all-gemeinen Volksschulen in Karnten." Iz te se lahko takoj prepriča, da na koroških ljudskih šolali slovenščina niti učni predmet ni. (Čujte, čujte! na desnici.) Tu imate učni načrt, vsi predmeti, od vero-nauka do telovadbe, in ženskih ročnih del so navedeni; nikjer pa ne najdete zaznamovane „sloven-ščine", o pouku v materinščini ni nikjer govora (Čujte ! Čujte! na desnici) in le tako mimogrede je omenjeno pri „nomškem učnem jeziku" sledeče (čita): „Za utrakvističue šole v prvem letu jezikovni in nadzorni nauk ozirajoč se na predmete, ki so otroku v bližini, v slovenščini in pri drugem oddelku se slovenščina v šolah, ki so se na Koroškem osnovale za slovenske otroke in katere pohaja slovenska mladina, slovenščina le toliko uči, kolikor je treba, da so polagoma omogoči pouk v nemščini. Vprašam gospoda barona Dumreicherja, če za njega ni načelnih prav, če ima toliko poguma, da zagovarja sedanje koroške šolske razmere, ali sta popolnoma pozabljena državni šolski zakon in naš šolski in učni red ? če mu že za narod več ni, bi se vsaj še usmilil njegove toli proslavljene nove šole. Tu sta le dve alternativi, izbirati imate le mej dvema stvarima; ali je slovenska mladina na Koroškem toli nadarjena in toliko prekaša nemško da more vzlic težavam izvirajočim iz neznanja učnega jezika doseči učni smoter, in jaz jedva morem verjeti, da bi vi to absolutno in daleč sezajočo prednost priznali mladini naši, ali je pa diugo, učni smoter se ne doseže, šola ne zadošča temu, čemur bi morala in kar smo opravičeni zahtevati od nje. Pa čemu bi se prepiral s poslancem Celovške trgovske zbornice? Ko sem slišal konec govora njegovega, sem se nekaj domislil. Marsikomu seje zgodilo, da je pri proučavanji tega ali onega pisatelja, kako mesto nanj napravilo poseben utis, pose bno se mu utisnilo v spomin, večkrat pokazalo posebno smer, — dalo kako posebno spodbudo za več let. Tako se je zgodilo meni, ko sem čital srednjeveške zgodovinske vire, ko sem bil še vse-učiliščnik, z neprecenljivim zgodovinskim virom starega Widekinda Corveiskega. Tam najdete mesto, ki ni označilno le za deseto stoletje, v katerem je mož živel in katerega zgodovino je pisal, temveč tudi za nasprotja, ki se dandanes ločijo nas Slovane in častito opozicijo, \Videkind Corveiski podaje nasprotje takole (čita): „Transeunt sane dies plurimi, his (i. e. Saxo-dnibus) pro gloria et pro magna latogu imperio, illis (i. e. Sclavoninis) pro libertate ae ultima servitute varie certantibua". Vzemite govoru gospoda Dumreicherja njega oratorično primes, pridete do sklepa, da se \Vide-kindove ideje vlečejo skozi ves njegov govor. Ne more si Avstrije drugače misliti kakor nemško, in sicer nemško gospodstvo, gospodstvo stranke njegove; prednjo pa ponižno uklonjane nemške konservativne soplenienike, pod nogami stranke njegove premagane, pokorjene nenemške narodnosti. V to nikdar ne bomo privolili, vedno se bomo proti temu borili, ravno tako pa tudi nesmo za to, da bi Avstrija dobila slovansko lice, ne mislimo si Avstrije ne nemške ne slovanske, in mislimo, da je država naša velika dovolj, da zadosti svojim lastnim potrebam, da sledi lastnim nagibom, da tira a v str ij s k o p ol i t i ko v najboljšem pomenu besede. (Dobro! na desnici). V tem zmislu je ljudska šola važni instrumentima regni. Jaz želim, da se šolska reforma, ki se je napovedala jasno tudi z vladne klopi, res zvrši, da se šola tako prestroji, da bode mogla dajati državi vrle državljane, da bode varovala vero naših pradelov, poleg tega pa branila naše jezike in našo narodnost in v tem zmislu sklepam. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici. — Govorniku od več stranij častitajo.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 3. aprila. Vlada bi baje ruda, da državni %l»<»r konča zborovanje do velike noči. Zadovoljila se bode, će so le dovoli tačas budget, vsprejme vojni zakon in najpotrebnejše predloge glede železnic. Vlada zaradi te«a ne želi, da bi državni zbor zboroval še po veliiu noč', ker bodo novačenje in volitve za deželne zbore v maji ali juniji. Prav gotovo pa ni, da bi se do velike uoči končalo zborovanje , ker se bud-getna debata le počasi nadaljuje. Skoro pri vsaki postavki hoče govoriti več govornikov, ki se pa ne zadovoljuje s kratkimi stvarnimi opazkami, ampak imajo jako dolge govore; Vsakdo hoče pokazati govorniško zmožnosti svojo. Ogerska zbornica poslancev je vender srečno rešila vojni zakon. Danes bode nekda tretje branje. Dobata o tem so je začela dne 10 januvarja in jo trajala več nego 12 tednov. Drugi teden pride pred loga v gospodski zbornici na vrsto. Vnanjt* države. Predao je bivši kralj «rlu>*kl odpotoval iz Belegagrada, so dijaki napravili protiavstrijako demonstracijo. Keclh dvesto jih je udrlo v nek avstrijski „cafe chantant" in napravilo tak hrup, da se je morala predstava prenehati. Policija je več osol) zaprla. Od oticijalue strani se to oporeka in pred vsem taji, da bi bili v kavarni res avstrijski umetniki dajali predstave, temveč le navadni potujoči pevci, takozvani „Bratelgeiger*. Itul^araki domoljub Cankov se ne vrne v Sofijo, dokler ostane iCobuvžan v Bolgariji. Kakor so je proti BVlgrajskeniu dopisniku „Standarda" izjavil Cankov, je on trdno preverjen, da ae Koburžan ne bode obdržal. Najbolje bi naredil, če se sam odpove. Rusija bode pustila, da si Bolgari sami izvolijo vladarja, jim nikoga no hode usiljevala. Novi knez pa ne sme biti Nemec ali Avstrijec. Na FrancoNkem se javno mnenje dosti bolj zanima za Buulangerja nego za vlado. Će general kaj oboli, se o tem mnogo piše po listih in govori na borzi. Vede se pa tudi že prav kakor kak vladar. Daje avdijence in povsod ga vspreje-majo žo kakor vladarja. Vladi general napravlja mnogo skrbkj. Hotela je že začeti proti njemu preiskavo pa bo je ustavil višji generalni prokurator Boucber, katerega seveda so potem zamonili z drugim. Mnogi uradniki se žo bolj brigajo za Boulau-gerja nego za vlado, ker so preverjeni, da ne bode več dolgo, da general dobi v roke najvišjo državno oblast. — Veliko sitnost je napravil vladi poslanec Lauer, kajti predlagal je, da bi Rotšilda izročili kazenske j Bodniji, zaradi njegovih sleparij pri trgovini 7 bakrom. Vladi, ki je oportunistična in zidom prijazna, tak predlog ni ugajal. Vladni listij so že strašili, da bode sedaj Rotšild ostavi 1 Pariz in se preselil na Nemško, ker so ga tako razžalili. Ker so se vladni listi tako vlekli za tega Žida, imenuje Rochefort v svojem listi Rotšilda kralja francoskega. Narodu s" je vlada močno zamerila, da ni nič sto-rila proti Rotšildu. V Italiji je javno mnenje vedno bolj nasprotno tripelalijanci. Ministerski predsednik le s težavo še vkupo drži večino in volilci se vedno bolj obračajo od vladne stranke. V Bari-ji je bil voljen Imbriani, inedentist, sovražnik Nemcev in Avstrijcev, prijatelj francoske republike. — Tripel-alijanca se torej maja, čas morda ni več daleč, da Ilalija sklene zvezo s kako drugo državo. Sovraštvo do Nemcev posebno pa do Avstrije je preveč ukoreninjeno v narodu italijanskem , da bi taka zveza mogla biti trajna. Angleži ne marajo za nemško prijateljstvo. Skoro vsi angleški listi so proti temu, da bi Anglija pristopila tripelalijanci. Mej drugim se tudi boje, da bi taka zveza napravila državi preveč bremen, namreč trošiti bi morala velike svote za oboroževanje, kakor jih Avstrija, odkar je sklenila zvezo z Nemci. Angleški kramarski duh pa tudi ne dopušča, da bi država branila interese koga dru-zega. Potovanje grofa Herberta Bismarcka v London, bode torej brez vsega uspeha. Dopisi. Iz Kranja 1. aprila. [Izv. dop.] Bridko varali smo se, ko smo pričakovali od naših državnih poslancev, da se bodo z gorko besedo potegovali za nadaljni obstanek Kranjske spodnje gimnazije, kadur v budgetni debati na vrsto pride učne uprave budgetni naslov „srednje šole". Ni se prebudila iz svoje parlamentarične letargije ne knežja Svetlost, koja bi na podlagi našeg a mandata pred vsem zastopati imela naše gorenjske pokrajine in zadeve — niti se ni oglasil kak drug naših sicer jako zgovornih poBlancov, da bi pravični naši stvari privoščil le par dobrih besedic v boljše priporočilo resolucije zarad nadalj-nega obstanka Kranjske gimnuzije. Žalostno je to za nas, in upravičena nevolja polasti se marsikoga nad takim zastopanjem. Za stvar, ki jo vseskozi pravično spozna skoraj cela zbornica z nemškimi levičarji vred, za tako stvar, kateri je po ovinkih v odseku skoro pritrdil minister sam, za tako stvar naši poslanci neso imeli zastaviti niti najmanjše besedice, da bi jo bolj krepko privezali na srce gospodu ministru Resolucija za obstanek naše gimnazije vsprejela se je sicer, — toda ali se bode gosp ministru potrebno zdelo, sploh jemati ozir na to resolucijo, če on uvažuje okolnosti, pod katerimi se je vršila debata o „srednjih šolah" ? Kak neugoden utis napraviti mora vender trdovratno molčanje naših poslancev v tej zadevi na vsacega opazovalca! Učni minister in drugi državni poslanci tolmačili bo si sigurno naših poslancev molčanje tako, da ni nobenemu naših poslancev kaj na tem, se li ohrani še nadalje Kranjska gimnazija ali ne, da jim je ta gimnazija naravnost deveta briga, in da smatraju dotično resolucijo le za „pesek v oči" domačim volilcem. In kaj si hočemo m i misliti o tej nerazum 1 j i vi zamolknosti naših poslancev? Kaj druzega, kakor da so v tem ugodnem slučaji pustili ne le mesto Kranj, ampak sploh narod naš na cedilu, in neso storili tega, kar bi se po njihovih narodnih in poalaniških dolžnostih od njih pričakovati smelo. Če preheramo ministrove besede glede Kranjske gimnazije, ne moremo gojiti skoro nobenega upanja več za nadaljni obstanek našega zavoda in molk naših poslancev bil je smrtna sodba za našo gimnazijo. Slovenci zgubili bodejo torej izobraževalen zavod, ki jim nikakor ni bil odveč, in kojega bodo teško pogrešali. Če odštejemo Kočevsko spodnjo gimnazijo, katera je namenjena le nemškim Kočev-cem, ostali bodeta na Kranjskem po odpravi Kranj- 8ke gimnazije le dve gimnaziji za naš narod: Ljubljanska in Novomeška, in to za 447.000 prebivalcev slovenskega pokolenja. Poljski poslanec Hausncr navajal je statistične podatke, po katerih ima Italija na vsacih 27 , Francoska na vsacih 32 in Angleška na vsacih 38-tisoč prebivalcev Že jedno gimnazijo. Če so ti podatki zanesljivi, razvidi se, kako zelo smo zaostali za zapadnirni kulturnimi dižavami. Še na slabšem srno, kakor prebivale1 ntief drimten in der wilden VVallftchei". Narod naš hrepeni po izobrazbi in napredku, zakaj se mu torej zapirajo pota do izornike! Narod prosi Vas kruha, duševne hrane, ne podajajte mu kamenja! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani dne 2. aprila. Navzočnih 22 občinskih svetnikov, predseduje župan Grassclli, ki overovateljema zapisnika imenuje obe. svetnika Dolenca in Tomšiča, potem pa odgovarja na obe. svetniku Valentin čiča v prejšnjej seji stavljeno vprašanje glede 6. lekainice. V seji dne G. decembra 1887 bilo se je sklenilo, naprositi vlado, da bi uplivala na lekarne, da bi se katera premestila na Poljane ali pa na sv. Petra predmestje. Visoka vlada je to tudi storila, a gremij tukajšiijib lekarničarjev Be je v seji dne 7 aprila 1888 izrekel, da se nihče iz mej Ljubljanskih lekarničarjev preseliti neče. Na obč. svetnika Hribarja predlog izroči se dotični akt policijskemu odseku. Župan Grasselli omenja potem, da je bilo v „Laibaelier Zeitung" v 64. štev. priobčeno poslano »brezimnega" mizarskega konzorcija o razp ravi v občinskem svetu ulede oddaje mizarskih del za novo Solo. Rečeno poslano nedostojno napada nekatere obč. svetnike in mestni zbor v obče, predbacivajoč mu, da z obrtniki komedijo igro. To predbacivanje je uečuveno. Ker bi ne bilo dostojno, odgovarjati in reagirati na take napade in se baviti z brezimnim piscem, zato v imenu mestnega zbora odločno protestuje proti tacemu natolcevanju (Dobro!) Nasproti notici v 72. št. „Slov. Naroda" „Ti-hotapstvo z mesom" opomni g. župan, da mestni organi opravljajo svojo dolžnost, kar se razvidi iz tega, da večkrat koga ujemo ter hvali energijo do-tičnega živinozdravnika, ki se marljivo poganja da bi zlo tihotapstvu zatrl. V vodovodnega odseka imenu poroča obč. svetnik, g. Hribar o podrobnih pogojih za oddajo gradnje reservoarja na hribu Podturnom. InženDr Hanuš prečita obširne podrobne pogoje, ki se po kratki debati, katere se udeležujejo obč. svetniki Gogala,lIrasky, dr. Mosche in Hribar z malo premembo § 30. odobre in potem sklene, da se natečaj za reaervoar, proračunjen na 55.000 gld. razpiše takoj, rok ponudbam določi do 20. t. m., razpis pa objavi v Ljubljanskih dnevnikih in Dunajskem strokovnem listu. V pralnega in personalnega odseka imenu po roča obč. svetnik dr. Mosche o letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski svet Letos i natopijo iz mestnega zbora: v III. razredu gg. Anton Klein, dr. Gregorič; v II. razredu gg. Fr. Po vše, župnik Rozman, dr. Vošnjak, T. Zupan; v I. razredu gg. dr. Mosche, I. Murni k, Miha Pa-kič, Fr. Ravnikar. — Dopolnilne volitve bodo dne 23., 25. in 27. aprila. Načelnikom volilne komisije v III. razredu imenuje se g. V al e n t in či č, ▼ II. razredu g. vitez Zitterer, v I. razreda gospod podžupan Vaso PetričiČ. Sestava volilnih komi-sijonov prepušča Be g. županu. V istih združenih odsekov imenu poroča obč. svetnik dr. Star6* in nasvetuje, da ae v komisijon za odmerjanje vojaške takse izvolita £g. K 1 e i n in Pa kič, v naborni komisijon za letošnje novačenje gg. Vaientiufcič in Velkovrh, v stalni naborni komisijon gg. dr. Vošnjak, vitez Zitterer, Velkovrh, O. Dolenec, dr. G re go ri č in A. Klein. Predlog se vsprejme. O premembi Belilnega reda poroča obč. svetnik dr. Mosche. Podžupan V. PetričiČ sprožil je že v seji 25. junija 1887 misel, da se premeni Be-danji nepraktični selilni red , po katerem jo leto razdeljeno v dve nejednaki polovici po 5 in 7 mesecev, kar prouzročuje mnogo neprilik. Pravni in personalni odsek Bta to vprašanje temeljito proučila in nasvetujeta: Mestni zbor sklene: Magistratu se naroči, da prosi visoko vlado, da razveljavi sedanji selilni red in ga prenaredi tako: da se bode odpovedalo in seli Jo štirikrat na leto: 1. fob ruvarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra. Odpovedati se ima stanovanje tri mesece naprej, in sicer ol 1. do 14. februvarja za rok 1. maja, od 1. do 14. maja za rok 1. avgusta itd. stanovanja se imajo izprazniti v 8 dneh. in sicer polovica tlo večera četrtega dne, ostala polovica do poldneva osmega dne, oziroma, ako bi bil na ta dan praznik, do poludneva prihodnjega delavnika. Mesečna stanovanja se imajo odpovedati 14 duij naprej, izprazniti pa do pidudneva zadnjega dne, oziroma, ako bi bil ta dan praznik, do poludneva prihodnjega delavnika. Ko so glede tega predi ga govorili podžupan PetričiČ, obč svetniki Velkovrh, Zitterer, Ravnikar in poiočevalec, vsprejme pe predlog < dsekov, ki bode izvestno tudi mej prebivalstvom z veg' ljem vsprejet. Zaradi poznega časa pretiva se na g. Hr i b ar j a predlog javna seja in lirične tajna. „Dramatičnoga društva" občni zbor, Preteklo soboto zvečer imelo je „Dramatično društvo" v svoji pisarni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ko je gospod predsednik dr. Tavčar otvoril zbor in gospod tajnik L. Pintar ob kratkem priobčil svoje izvestje, prišla je na vrsto naj-imenitneja točka, poročilo blagajnikovo. Gospod dr. Stare, dolgoletni neumorni društveni blagajnik na-riaal je društveno gmotno stran, kakor sledi: Dohodki bili so naslednji: Doneski ustanov-nikov 30 gld , podpornikov 25G gld. Obresti glavnice 72 gld., skupila za prodane knjige 49 gold. 92 kr., dohodki 32 gledaliških predstav 2994 gld 94 kr., podpora d* želnega zbora kranjskega za leto 1887. 1000 gld., zi 1888 I. 1500 gld., podpora občinskega sveta Ljubljanskega 300 gld., darila 17 gl. vkupe 6220 gld. 26 kr. Društvo ima v vrednostnih papirjih 1792 gld. Troški bili so nastopni: Nedostatek 270 gld. 87 kr., najemdčina za društveno stanovanje 102 gld. stalna plača režiserju 600 gld , nagrade prelagate-teljem 115 gld., nakup knjig in muzikalij 19 gld. 30 kr., nakup in vzdržavanje garderobe 110 gld, 25 kr., prepisavanje iger, nalog in muzikalij 104 gl. 58 kr., troški za 32 gledaliških predstav 1443 gld. 8 kr, nagrade igralcem in igralkam 2180 gld., poštarina 10 gld. 51 kr., kolki in pristojbinski ekvivalent 14 gld. 41 kr., zavarovanje odra proti ognju 7 gld. 5 kr., naprava odra 980 gld. 15 kr., nakup gledališnih potreb 7 gld. 70 kr., razne piaarnične potrebščine 11 gld. 86 kr, stalna plača služabniku 30 gld., trimesečna podpora jedni igralki izven sesoni 45 gld., razni troški 8 gld. 50 kr., vkupe 6290 gl. 2G kr., v primeri z dohodki kaže se 7 0 gold. pri manj kl j a j a. Navedene številke so jako poučne. Pripove dujejo nam, s kako malimi nagradami se morajo zadovoljevati naši igralci in igralke in da res treba rodoljuhja in veselja do dramatične umetnosti, da so možno tako izborne predstavo, kakor smo jih imeli v baš pretekli sezoni. Primankljaj 70 gld. za preteklo leto pač ni velik. Proračun za bodoče leto nam kaže, da se nam je nadejati večjega nedostatka. Proračun kaže nam namreč 6130 gld. dohodkov, troškov pa (mej njimi dolžnih 1033 gld. za oder) 6750 gld., torej 62 0 gld. p r i in a n k Ij a j a. Poročilo blagajnikovo vzelo se je z odobravanjem na znanje, blagajniku gosp. dr. Staretu na predlog g. Ivana II r i ba r j a izrekla zahvala na po-žrtovaluem delovanji. Totem se je vršila volitev. Izvoljeni so bili: predsednikom dr. Tavčar, odborniki: dr. vitez BI eivveis Trsteniški, Fr. Dren i k, Ivan Hribar Peregrin Kajzel, Fran Lovec, Ivan Murni k, Luka Pintar, Maks Plete ršnik, Ivan Železni kar, dr. Josip Stare, Anton Trstenjak. Pregledovalcema računov bila sta vsklikom izvoljena gg. Rohrmann in Žagar, nakar je gospod dr. Vošnjak izrekel režiserju gosp. Borštniku in g. profesorja Gerbiću občnega zbora zalivalo na njijinem izvrstnem in zares umetniškem delovanji. Ko je g. Ivan Uri bar nasvetoval, da se izvirna igra „Otok in Struga" od g. Borštuika kupi, kateri nasvet bode odbor uvaževal, izreče predsednik gospod dr. Tavčar glavnima faktorjema, ki sta omogočila tako uspešno delovanje v pretekli sezoni: si a v ne tu h deželnemu zboru kranjskemu in mestnemu za stop u Ljubljanskemu zahvalo na veleduSuih podporah. Občni zbor pritrdi z živioklici tej zahvali, na kar se zborovanje zaključi. Domače stvari. — (Pri državnozborski volitvi v Poreci) dne 1. t. m. je slovanska stranka propala in izvoljen je dr. Rizzi z 2535 glasovi. Gosp. urednik Mate Man d i« dobil je 485 glasov, kar je za dotično mestno skupino lep začetek in vsekako Častno. — (Imenovanje.) V včerajšnji tajni seji mestnega zbora Ljubljanskega bil je mestnim tajnikom (za jeduo leto začasno) imenovan g. Ivan Se-šok, koncipijent pri g. dr. Papeži, mestnim pristavom g. E. Lah, tajnik „Maiice Slovenske". Dalje bil je sanitetnim slugo imenovan Nikolaj Rus, urad nim slugo pa Martin Mezek. — (Gospod Mihael Na potni k) c. kr. dvorni kapelan, ravnatelj Avgustineju itd. na Dunaji pristopil je podpornemu društvu za slovenske viso-koŠolce na Dunaji kot ustanovnik podarivdi vsoto petdeset gold. Iskrena zahvala požrto-valnemu domoljubu! — (G o so d Josip Bornik, mizarski poslovodja na Dunaji,) je poslal dr. Vošnjaku 15 gld., da jih razdeli za „Narodni Dom" v Ljubljani, za „C i r i l-M e tod o v o družbo" in za „Sokolski dom", vsakemu po 5 gld. Slava vrlemu rojaku, ki v daljni tujini ni pozabil na svoj narod ter podpira 8 svojimi doneski najvažnejše narodne in kulturne naprave. — (Pri zabavnem večeru „Pisatelj-skega društva") je prof. L. Pintar čital zanimivo literarno razpravo o znanem Preširnovem epigramu, v katerem imenuje Stanka Vraza „narobe Katona". Prihodnji zabavni večer bode v soboto 13. aprila po občnem zboru, ki bode sklican na isti dan. Potem prenehajo zabavni večeri do zimskega časa. — (Odbor »Glasbene Matice") je v svoji včerajšnji seji poleg drugih opravilstvenih stvarij sklenil, da bo napravil svoj društveni kon cert še U v nedeljo 5. maja t. 1. ob 11. zjutraj. Prireditev tega koncerta se zakasni zaradi tega, ko so vse nedelje do tistega časa že drugim predstavam namenjene. Sklenilo se je dulje prevzeti petje kantate zložene po D. I pave u o priliki odkritja Vodnikovega spomenika dne 30 junija t. 1. V ta namen povabijo se vsi moški zbori, kolikor jih je na Slovenskem, da se nam pridružijo in da s tem počastijo moža, ki je prvi „netil v mlade-niških prsih sveti ogenj domovinske ljubezni." Opozarjamo že v naprej vse častite vešče pevske moči na to svečanost, da se je kolikor možno mnogobrojno udeleže. Dotično oglasila sprejema vodja „Glasbene Matice" g. Gerbič. — (Občina Račna) imenovala gg. J. M a liko t-a, c. kr. okrajnega glavatja Ljubljanske okolice in dež. inženerja J. V. Hraskega častnima ob Banoma z ozirom na zasluge — prvega za neposredno ukrembo druzega pa za tehnično vodstvo, z velikim uspehom, v korist vsemu okraju veliko dovršenih del, za izpeljavo voda iz Radenske doline. — (Kolaudiranje nove vojašnice) izročil je mestni zbor inženerju g. Svitilu. — (Pri letošnjih manevrih) tretjega voja (6. in 28. divjzijon), ki bode 4. do 7. septem-v Lavantinski dolini in pri Postojini, prisoten bode presvetli cesar ter pojde potem k manevrom okolu Arada. („ Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v svoji 4, štev. nastopno vsebino: Tolažba. Fr. Krek. — Danes meni, jutri tebi — Pomoč kristjanov. — Vspomladansko veselje. -- V sobi mojega tovariša. — Deklici mod-rejši od starcev. — Usmilite se sirot. — Ptičje ženitovanje v Gozdu. (Šaljiv prizor; spisal Janko Barle.) — Medved v šoli. — Divja koza in vinska trta. — Otročja pesenca. Janko Barle. — Velikonočno jutro. — Pozni sneg Gozdi. — Veverica. — Lastovica. — Deček in pes. — Listje in cvetje. — (V Gorenjem Logatci) bili so izvoljeni v ponedeljek: g. Karol Puppis županom, gg. Andrej Marinko, Ivan Rihar, Ivan K ob al, in Miha Gosti ša občinskimi svetniki. — (V gorakej občini Marija Reka) v Vranskem sodnijskem okraji prigodil se je grozen zločin. Dne 23. marca sta se sprla zarad neke malenkosti dva daleč na okrog znana razgrajača in suroveža, brata Fran in Josip Pinter. Jezen zgrabi prvi motiko in slednjega ž njo ostrino nad desnim ušesom tako Bilno mahne po glavi, da je J. Pinter vsled prizadete rane dne BI. marca umrl. Četudi so bili možgani hudo ranjeni, vender je ta človek še več dnij okrog hodil in jedva osmi dau umrl pri sv. Juriji ob Tabru. Slaba domača vzgoja in se ve tudi pomaukanje šole sta kriva pojavom tako silne surovosti. Zločinca odvela je žandarmarija v zapor, nesrečnika pa so due 1. t. m. raztelesili in pokopali, pri čemer se je opazovalo, da starega očeta in mladi dve sestri ta nečloveški čin ni prav nič pretresel, kajti obnašali so se prav tako mirno in celo veselo, kakor bi se prav nič pripetilo ne bilo. Pač res žalostno! — (Tržaško podporno in bralno društvo) imelo je dne 24. marca t. I. občni zbor. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Predsednik, Mart. Kerže ; podpredsednika : Andrej Kalan, Matija Čudvot; tajnika: Anton Ščuka, Andrej Jug; denarničar, Ant-Skalar; knjigovodja, Ivan Oerne. Svetovalci: Anton Višnjevic, Franjo Gašperčič, Andrej Šulčič, Matija Bregant, Filip Zalinjak, Ivan Kovačič, Auton Ko-vačič, Franjo Kobal. Za ženski oddelek: Voditeljica, Ana Kobal; namestnica, Marija Martinčič ; tajnici, Josipina Primožič, Josipina Arka. Vseh dohodkov je bilo leta 1888. 2178 gld. 92 kr. Stroškov pa 1893 gld. 60 kr. Čisti dobiček leta 1888. je 285 gld. 32 kr. Društvena gotovina znaša 2525 gl. 62 kr., skupuega premoženja pa 3396 gld. 38 kr. Vseh udov in družabnic je skupaj 215. Ker so bili v novi odbor voljeni delavni možaki, ki bodo za napredek dtuštva dolali , se sme pričako vati, da bo društvo to leto bolj napredovalo kakor prejšnja leta. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 2. aprila. Hercegovinski metropolit Perović prisegel danes dopoludne cesarju v roko, potem bila avdijenca srbskega poslanika Petronjevića. Beligrad. 2. aprila. Srbskemu poslaniku na Dunaji izroči se tudi zastopstvo v Rimu. Isto tako se bodeta poslaništvi v Parizu in Londonu spojili. Pariz 2. aprila. Pravda proti ligi pa trijotov pričela ob veliki udeležbi občinstva. Deroulede taji tajne namene lige, ki je bila izza svoje ustanovitve vojaški organizovana Navod za mobilizacijo dobili so le nekateri člani, ki so sodelovali pri volitvi Boulangerjevi. Deroulede prevzame vso odgovornost za delovanje lige na-se in skuša odbor oprostiti vsake krivde. Sozatoženci jednako izpovedujejo. Za slišavanje bilo je ob 2. uri popoludue končano. Budimpešta 3. aprila. Dolenja zbor niča z veliko večino odobrila brambeni zakon. Pariz 3. aprila. Jutranji listi objavljajo v Bruselji izdano proklamacijo Boulangerjevo, v katerej pravi, da se nikdar ne bode pod vrgel jurisdikciji senatovi, a da je pripravljen na zatožbo rednih sodcev (sodiških osob, porotnikov) takoj odgovoriti. Mej tem pa pričakuje v deželi svobode, da bodo splošne volitve naposled ustanovile pošteno, svobodno republiko Rim 3. aprila. Došla je vest, da je Neguš umrl. Razne vesti. * ( Samo u m ori.) Na Dunaji ustrelila se je 1. t. m. opoludne grofinja Josipina Radeckijeva unukinja slavnega maršala, v stanovanji neke prija telj8ke rodbine, pri kateri se je nastanila, prišedši prejšnji dan iz Gorice zdravit se v prestolnico. Zdrav niška izjava, da je operacija ueizogibna, dala je povod samoumoru nesrečne 341etne grofinje. — Isto tako samnumoril se je koncem preteklega meseca Henrik Manderle, profesor na tehniki v Mona kovem, zaradi jako bude živčne bolezni (uervozitete) skočivši iz visočine svojega stanovanja na trdi tlak kjer je takoj mrtev obležal. Žalostna usoda 35let nega profesorja vzbuja tem večjo pozornost in po milovanje, ker se je imoviti učenjak hotel v krat kem poročiti z bidko krasotico. — V Požunu ustreli Be je pa 31. m. m. zvečer s puško Josip Szoyka vojak pri 9. stotniji 72. pešpolka, ker je bil zaradi malega pogreška kaznovan z domačim zaporom. V osmih dneh je to že drugi samoumor pri napom' nanem polku * (Rop in umor.) Iz Zagreba se 1. t. m poroča: Na cesti mej Križem in sv. Ivanom (na poti proti Belovaru) napali so nepoznati roparji pos-tilijona, ga po kratkem boji umorili in ugrabili iz poštnega voza malone vse poštne pošiljatve. Konji piipeljali so prazen voz k sv. Ivanu popustivši ko-čijaža na cesti — mrtvega. Mej ugrabljenimi rečmi nahaja se tudi precejšnja vsota vojaških novcev. Pošta bila je brez spremstva. Državni pravdnik Gju rečiČ pričel je že na lici mesta sodno preiskavo. * (K umoru v železničnem vozu) javlja se 1. t. m. iz Milana: Dasolija, nekega 35 letnega moža iz Bolonije, ki Btanuje tukaj v kapu cinskih ulicah pri baronovki Kuhijevi, prijeli so vče raj in ga z njegovo ljubimko vred deli pod ključ, ker sta jako sumna Houdeležbe pri roparskem umoru Geisendorfovem, o katerem smo nedavno poročali. Poslano Blagorodni gospod IFrid-erils vitez pl. Scliwarz, c. kr. okrajni glavar V 1' o s t. o j i n i. Tudi mene je sreča doletela, dobiti v roke Vaše „odprto pismo", na našega velespoštovanega gospoda dvžavnega poslanca ir. Andreja Ferjančič-a. Odkrito Vam moram povedati, gospod glavar, da sem Vam za napravo tega Vašega pisma jako hvaležen. Ste pa li z njim dosegli Svoj namen ali ne, to naj sodijo oni, ki so je čitali. Ker pa mene v tem pismu nekako slastno obirate in ker se je Vam pri tej priliki v pero urinilo premnogo lažij, s katerimi se skušate nekako zagovarjati, naj mi bode torej dovoljeno zavrniti je potom javnosti. Da bi bil jaz, kakor Vi, gospod, v odprtem pismu trdite, agitoval s kako zlobno trditvijo proti ustanovi za uboge vojaške sirote, to ni res. Tako tudi ni res, da bi bil jaz pri priliki razdelitve ustanovnih obresti j neposredno poprijel za besedo ter zbranim prigovarjal, naj za ustanovo ničesar ne dado. Res tudi ni, da bi jaz poskušal staviti Vas na laž, ter, da bi bil jaz hotel Vam nasproti kazati svojo veljavo kot deželni poslanec. Laž in obrekovanje je tudi Vaša trditev, da je bilo moje postopanje ne le po , n ed o m o 1 j u bn o in nelojalno. Za to hudobno in grdo očitanje, iskal bodem pomoči in hrambe na drugem mestu in to zato, da se bode Vam ali pa meni odmerila zaslužena kazen, oziroma zasluženo ali potrebno zadoščenje. Naposled objavili ste, gospod glavar, jako čudno trditev, da sem Vas jaz nekim odprtim pismom, koje je bilo tiskano v „Slovenskem Narodu", raz žalil v Vaši službeni lastnosti. Rad verujem, go spod glavar, da so Vas moje trditve v omenjenem poslanem neprijetno zbodle, pa potrpite, saj ravno Vaše vedenje gospod glavar, dalo mi je povoda, da sem bo o Vas tako izraziti mogel. Sami priznate tudi, da ste me tožili, no in res te tožbe izid Vam ni bil povoljen, kajti preiskovalni sodnik ukazal je to tožbo proti meni ustaviti. Da niste Vi temu krivi, verujem, no uzrok temu so le priče, kajti na podlagi njih resnične izpovedbe, odločil je preiskovalni sodnik, da se je Vaša tožba ustavila, ter s tem se moja trditev v omenjenem poslanem pri znala kot opravičena, kar Vara gospod glavar se ve" ne služi v posebno veselje. Za sedaj naj to zadostuje. S primernim spoštovanjem llinko Kavčič, dež. poslanec. Na Razdrtem dne 2. aprila 1889. 30. marca : Janez Kurent, komij, 19 let. Rožne ulice Št. 29, za jetiko. — Karolina Tanko, uradnemu sluge hči, 5 im'. Riniaka cesta št. 1, M božjastjo.— Reza Neuwirth, trgovčeva hči, 7s/4 let. Dunajska cesta it. 14, za plačnico, 1. aprila: Ana DiewaM, zasobnica, 41 let, Kolodvorske ulice St. 89, za hibo srčnif> klopcev — Marija Verhovc, zidarjeva hči, 3 mes., Strelišk« ulico št. 8, i* slabostjo. — Ana Wolf, jetničarjeva vdova, 84 let, Poljanska cesta St. 8, za starostjo. 2. aprila s Lcopoldina Furlan, kljućarskega poslovodje hči, 18 mes., Poljanski nasip St. 14, za hežjastjo. V dezelnej bolnici : 31. marca | Makso Pogačar, pisarjev sin, 2 leti, za plučno tuberkulozo. Trajni zdravilni vapeli. Vsakeršno trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazanje z Moll-ovim , F rane osk irn žganjem in soljo". Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Đunaji, Tuchlauben 9. V* lekarnah po deželi zahtevaj se izmeno Moli-o v preparat z njegovo varstveno zuamko in podpisom. 4 (55—4) S* LJUBIMI! Z?0r 9f isitoji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Popravek.*) Poslano v „Sloveuskem Narodu" z dne 1. aprila 1889., št. 75, na konci ni bilo popolnem pravilno prevedeno. V nemškem tekstu se pravi : „Da zganjači tega gospoda delajo nadlego po okolici Ljubljanski in po kolodvorih, kjer neso ljudje varni pred njimi, da se celo predrznejo proti služabnikom železnicuitn izdajati za vladne odposlance, torej za c. kr. uradnike". Po tem takem gospoda Kanzinger in Podkraj-Šek ne moreta veljati za one, ki so izdajajo za vladno odposlance, temveč le zganja či gospoda Ranziugerja. — Ta pomota v prevodu se b tern popravi. Nadalje mora namesto Krško stati Krko. Oni, ki t»e je izdajal za vladnega odposlanca — je svak gospoda Ranzingerja in se imenuje Schunko. _ Andrej Jesernig. ništvo. *) Za vsebino ni odgovorno ne uredništvo ne uprav- Umrli so v LJubljani: 29. marca: Adolf Rekar, postreščekov sin, 1 leto 11 mea., Breg št. 20, za jetiko. Meteorologično poročilo. a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 2. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 728 2 mm. 724 « mm. 725*7 um. 740C 8 2» C 18UC si. svz. m. szh. »1. svz. obl. dež. dež. 5*00 mm. dežja. Srednja temperatura 5*8°t za 2 O pod noruialom. ilne 3 aprila t. i. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 88*95 — gld. Srebrna renta....., 84 90 — „ Zlata renta......,111-50 — „ B'/, marčna renta .... , 9i»-95 — „ akcije narodne banke. , 892•— — „ Kreditne akcije..... , 30O BO — „ London........* 120*85 — „ Srebro........„ —*— — „ Napol......... , 9>'68«/i — , C. kr. cekini .... „ 6*71 — „ Nemške marke....., 59 10 — 4°/o državne areSke u 1. 1854 260 gld. 139 <*U Državne srečke iz I. H gld. a v 232 „ danes 83-95 8495 tli 35 9990 893-— 298-75 120 90 5-70 :>9-10 25 ar. io ;; 90 „ 75 „ 50 „ 25 „ 25 „ 60 '„ 75 Trgovski pomoćnik, 19 let star, izučen na Kranjskem sedaj v Blužbi na Reki v prodajalnici mešanega blaga, iae« »luzlie. — Ponudbe na upravniitvo »Slovenskega Naroda*. (241 — 3) Popolna razprodaja velike zaloge čevljev za gospode, gospe in otroke pod lasi no ceno ~*VU pri INI. FERME-TU v Ljubljani, Židovske »lice. (249—1) Prostovoljno se ponuja na prodaj posestvo št. 37 v Voklem (pri l*ro — odatranujo ♦ sobne bo!e«Ine z usmrtenjein živca I zobozdravnik A. Paichel, ♦ poleg Hradeckega ^čevljarskega) uioatu, I. nadstropje V "boljše pojasnilo. I>ne 13. marca ob IS. uri opoluilite Iz Bremena odšli hitri parni U „Nuule" Meveriift-iiem^kegii E.loy «la vozijo, kakor je sploh znano in z ladijiuiiui poročili dokazano, iz Bremenu v Novi Vork redno po kaeilt 9 dnij. špediter c. kr. priv. južno železnice in z 7. dne avgusta 1879. leta po visokej c. kr. vladi pod »t. 5558 konoesijonovuni glavni agent za Kranjsko Severno- neniškt-ga Llovdu v Bremenil. (256—1 Vodovod Ljubljanski. Mestna občina Ljubljanska razpisuje gradnjo reservoarja za mestni vodovod. Ponudbe je z napisom: „Ponudba o gradnji reservoarja za mestni vodovod Ljubljanski" izročiti v zapečatenih zavitkih 20. (lile aprila Ol> 12. liri opollllllic pri Ljubljanskem magistratu. Načrti in proračunjene mere, splošne in podrobne pogoje dobiti je pri mestnega vodovoda stavbinskem vodstvu, katero je pripravljeno dajati vsa druga potrebna pojasnila. V Ljubljani, 2. dan aprila 1889. (257) Župan: Grasselli m. p. Pno Ljubljansko uradniško konzamsko društvo. VABILO na redni (JIM) FRAN CHEISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnostlj in jednostavnoga rabljenja se posebno pripo-' roča, kdor hoče sam lakirati tla, — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. ( — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor olj nare barve) in brezbarven (ki .laici samo svit). — Uzoroi lakiranja In navod rabi dobe le v vseh zalogah. J Dobiva se v Ljubljani pri FRAN CHKISTOPH, * TVANTT TjTTnKMANM-TT izumitelj in jedini izddlovHtelj pristnega( j 1V i V IN U U U ^IVlTAli-LNlN U. 8 vetk'«a ™ ^ PRAUA & BEltOLIN. j I^m. Profesor i i e. kr. klinike 11» l>un»Ji, prolVaor DraHoh«, ~_ proiVnor S<;iinjftal«*r. pol*. »rofoMor Q|>pol/.<'r, kakor tudi ftj^V *«'«' «lruztli n1ov«»«Hi /.«lra vni ko v #»|» Miit«*j<» in priporočajo le priMtiio in Hvelovno mIhviio c. kr. drorn«'i;a zoltozflravulka Dr POPP ia,©,bxi.o vodo Dr. Popp-a zobna plomba j0 Dr. Popp-a zeljiščno milo ki bode dne lO. aprila. 1889 (261—2) zvečer ob 7. uri v Mtekleneui Halonu Nclireinejeve plvarue (na sv. Petra cesti). Dnevni red in nadaljnje pojasnilo se p. n. članom naznani s posebnimi povabili. V Ljubljani dne 28. marca 1889. Načelnik. za vsakdanjo porabo, kor je boljSa, nego vsaka druga zobna voda, kot pre-servativno sredstvo proti vsem zobnim in Hitnim boleznim, priznana voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, Će se hkratu rabi z Dr. FOPF-a zobnim praškom ali zobno pasto, ohrani vedno zdravo in lepo zobe. flsF"" l*ri iiepreMtttni rabi «lr. Po pp-ovi li zobnih sredattev se pre* |fsy preči in o«lNtr»ui i-iinI drobnih glivic, z» katere je ustna i*BF~ votlina tako ugotlua tla, katere se lotijo zob, «la začno gnili. si v sn k sam e zobe. proti spuSčajem vsake vrste in posebno priporočljivo za kopelji. Cena: Anatlieriu nalnav voda v dvojno povekSanih steklenicah po 50 kr., gld. 1.— in gld. 1.40. — Anatberin iubn« pasta v puščicah po gld. 1.22. — Aromatična zobna pasta a 35 kr. — Kobni praAek v skatljicah po 63 kr. — Zobna plomba v etuiji gld. 1.—. — Zeljl£Ću<» milo a 30 kr. Pred kupovanjem ponarejene Anatberin nwtne votle, ki |e po annllzl le iz kialin iiMpravljeul preparat, s katerim ae »obje prezgodaj uničijo, se iervciio svari. (ti15_28) Dr. J. G. POPP, Wien, L, Bognergasse Nr. 2. Dobiva se r Ljubljani pri lekarjih J. Svvohoda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Bir-schitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vašo PetričiČ, Edvard Mahr, Peter Lassnik, bratje Krisper; v Postojim: Fr. Baccarieh, lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; R. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom ; t* Idriji: J. "VVarto, lekar; t Kranji: K. Šavnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Praune, lekar; v Ajdovščini: M. Gbiglielino, lekar; v Litiji: J. Beneft, lekar; v Metliki: Fr. VVacba, lekar; v Radovljici: A.. Roblek, lekar; v Novem meatu: F. I laiku, D. Ri .zoli, lekarja; A. Gustin, trgovina s galanterijskiiu blagom; v Kamniku: i. Močnik, lekar; » Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Crnotnl)i: J. Blnžek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar. iW zameni ti z Kitdgoiisko. Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric. Kot zdravilna voda. Kot namizna voda. Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja. udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, sobo 30 kr. do 1 gld.) Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona in litija. Posebna njena lastnostjo, da pomaga pri vsth boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicnh, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih In živčnih boleznih. Vslcd obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem jo močno sumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. Jako razširjena je in mnogo so rabi radenska kisla voda kot varstvo in zdravilo zoper ilavico, Skrlatlco, mrzlico in kolero. Kopeli so prirejnjejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno gor-kot'>. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno (339—44) rtnlionn l/icli liti i l/nt -»firaviiln Ijll''r radenske kisle vode ima v sebi 006 gr. dva-UIJIJCIIU-KIOII II LIJ IVU l £UI ClVIlU. kratno ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je kofičeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkom proste vso nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniske prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem. v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastne, v Ljubljani. prav blizu nove ljudske šole v Poljskih ulicah s-5 majhnimi stanovanji, kletjo, hlevom in kolavnico proda se iz proste roke prav po ceni. Ravno tam se tudi proda njiva t obsegu dveh oral 142 □sežnjev ravno za tovornim kolodvorom, pripravna za fabrižko in niagacinsko poslopje. (237—2) Kaj veft pove upruvništvo „Slov. Naroda". Nič več mokre noge ali trdo usnje! To doseže le I. IS«'ii kr., »|„ Skatlje 12'/, kr.); potem sa likanje usnju ravnokar patentovana tiMtura za usnje, ne lak za usnje ali monientni lik, tudi ne apretura za usnje, inarvoč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno rniuisterstvo ter dovolilo, da se buqo rabiti zu usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. SJO kr., 1 steklenica 'fit. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., st. 3: 20 kr. — Kazprodajalceni rabat Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije; v Ljubljani pri gg. Ncnugnig-u A Wel>er-ju in A. Krl*per-Ju. —Svarimo preti pouurejan ji! — Prosi se za ponudi*«- v razprotlujanje, kjer Se ni založb J. Deller-jeva Jedino razprodajo za Kranjsko ima .i. ki\i\*»i:ic v Ljubi jani, Rimska cesta 9. RADGONSKA J\a|l>«»l j mu mizna in osveževalna pijača. Preskušeno zdravilo za katar sapnih organov, protin, revmati-zem, želodčne in iiiehurne bolezni. najčistejša alka lična Se ne sme zamenjati z Radenjsko kislino. (209—5) KISLINA. Izdajatelj in odgovorni ureduik: D r a g o t i n Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1. 26 C8B