Sinistro io QprapniStvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
ixtuja r paodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi ae ne vračajo.
S credništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Tototon ŠL 113.
Sapofinina listu:
Celo leto.............i2	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta............ 3	K
Mesečno............... !	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 26.
Maribor, dne 1. marca 1912.
Letnik IV.
Priznanja,
Wafetian je podal na svojem torkovem shodu v mariborski kazini nekaj dragocenih priznanj, ki jih moramo debelo podčrtati in si jih dobro, zapomniti. Zlasti glede deželnega gospodarstva in učiteljskih plač smo slišali razkritja, ki jih beležimo ad perpetuato rei memoriam.
'Že neštetokrat smo; bičali naše deželno 'gospodarstvo. Oprti na suha dejstva, spio dokazovali, kako je nemšikonacjonalna večina od nekdaj v naši deželi lahkomiselno in brezvestno zapravljala. Blagajne so bile polne in živelo se je veselo življenje. Denar ni imel nobene vrednosti, sipala še ga je skfbzi okno in Srednji in Zgornji Btajer je močil v tigjtih srečnih časih pravi zlati dež. In še pozneje, ko so se blagajne spraznile, se gospođa ni spametovala. Brez pomisleka in omamljena od lepote minulih dni, ko je bilo še vsega, dovolj, je šla in pričela delati dolgove kot kak lahkoživ pustolovec. In brez, vsake skrbne misli na bodočnost se je gospodarilo naprej in prišlo je, kar je moralo priti: dežela stoji pred finančnim bankerotbm. Vse to smo mi že velikokrat in ponovno povedali, a nikdar se Še ni (Ivigrill v nemško-nacionalnem taboru kak mož, ki bi skušal to .zavoženo gospodarstvo braniti in dokazati, da naše trditve o kažnjivo nereeinem gospodovanju večine niso resnične. Gospodje iz n emško-n acion aln e večine so molčali. Zaviti v togo spokornikov so mirno prenašali udarce, ker so se z airedali, da, so zasluženi. Sedaj se je pa nam pridružil Še poslanec Wastian! Na torkovem shodu je ta radikalni junak dvignil svoje kopje proti lastnemu n emš(ko-n aci on a 1 n emu klubu in je ostro obsodil gospodarstvo dež|elno.zborske večine. Rekel je: »Zgradba nove 'deželne bolnišnice v Gradcu ne bo ostala brez groznih posledic za deželne finance in po vsej pravigi se sme očitati onim, ki so zapričeli to delo, ne da bi pomislili na konec, da so pahnili deželo v težko finančno krizo. Upravni strošrki nove bolnišnice bodo tvorili Še poseben konto, ki bo za deželo usodepoln.“ Dovolj jasno povedano, kaj ne, da je bilo nemško-nacionalno gospodarstvo v deželi pod vsako kritiko in če pade taka sodba iz ust nemškega nacionalca, potem ima potrojeno, po-desetoreno težo.
Naj nam bo dovoljeno, 'da ob tej priliki, ko ravno govorimo o deželnem gospodarstvu, ki ga tar
ko uničujoče obsoja član večine same, spomnimo na nekaj. Ravno ta večina, ki je tako brezprimerno razsipna pri deželnem denarju, ima odločilen vpliv tudi v štajerski kmetijski družbi. Kjakjšno mora biti potem gospodarstvo v tem zavodu, si lahko mislimo. Po jeni strani je krivično in skrbi skoro samo za Zgornji in Srednji Stajer, po drugi strani, pa gotovo’ gospodje, ki ne znajo štediti in pametno ravnati z denarjem dežele, ne bodo tukaj najboljši (gospodarji. Radi vsega tega je apel na delegate slovenskih kmetijskih podružpic, ki smo ga pribbčili v zadnji Številki, še toliko bolj vpo&tevanja vreden in za uresničenje naše zahteve po delitvi kmetijske družbe moramo delati sistematično in z vsemi silami.
Pa pustimo to in obrnimo se k drugemu, tudi zelo zanimivemu priznanju poslanca Wasti.ana, ki se tiče zvišanja učiteljskih plač. To priznanje nam pove, da so igrali nemški liberalci z učiteljstvom grdo, frivolno igro. Pred zadnjim zasedanjem deželnega zbora so liberalci vseh branž obljubljali učiteljstvu vse, kar je zahtevalo. Liberalci so se zbali za svoje najboljše agitatorje, ki so postali nestrpni in nezadovoljni in zagotavljali so jih, da jih pojoeljejo Iv obljubljeno deželo, po kateri se pretaka mleko In med, če bodo ti „preklicani klerikalci“ opustili obstrukcijo. Slovenski liberalci so šli celo tako daleč, da so pozabili na ves svoj narodni ponos ter oblatili slovensko trobojnico z grdim izdajstvom, samo ker so se bali, da bi se kakšen prenapet liberalen učitelj, ki je zgubil že vse narodne ideale, umaknil v ozadje.
In prišlo je deželnozborsko zasedanje. Milijonski deficiti v proračunu so začeli govoriti svojo grozno besedo in nemško-liberalpa večina se je vstraši-la. Zazdelo se ji je, da bi z uresničenjem učiteljskih želja obremenila deželni primanjkljaj do neznosnosti, zato je pričela retirirati. Pozabila je na svoje obljube, ki jih je bila dala učiteljstvu in pričela je iskati izhoda iz zagate; zabela se je frivjolna igra z interesi' učiteljstva. Poslanec Wastian nam pove — sicer simo to že davno vedeli, toda zanimivejše je, če take stvari pribije liberalec, bodisi da je tudi nemški — da se je bila večina že odločila, da opusti zvišanje učiteljskih plač in da dovoli učiteljstvu mesto tega draginjsko doklado. Mesto Indije Koromandije tedaj prav navadna krtovina.
Obe označeni priznanji pollanca Wastfana si moramo dobro zapomniti. Prvo zato, ker v polnem
obsegu potrjuje naše trditve, drugo pa zato, ker slikajo slovenski liberalci nas kot one, ki smo preprečiti, da se učiteljem niso zvišale plače. Učiteljstvo bi se pa lahko iz tega priznanja* naučilo, da ga liberalizem samo izkorišča V strankarske namene. Liberalci so učiteljem prijatelji samo v besedah, v dejanjih nikoli in čas je že, da se učiteljstvo spametuje in spregleda.
Politično ozadje zadnjih dogodkov na Hrvaškem.
Na jugu se pripravljajo veliki dogodki. Demon Sitraeije na vseučilišču v Zagrebu in poulični izgredi nezadovoljnih) ljudskih mas po vseh večjih mestili trojedine kraljevine Hrvaške, Bosne-Hercegovine in Dalmacije dajo resno misliti.
Sicer je neposreden povod tem demonstracijam in nezadovoljnosti ljudstva sedanji režim Slavka pl. Čuvaja, bana hrvaškega, vendar imajo demonstracije globoMejšo podlago in ozadje.
V Hrvatih po Hrvaškem, Bosni-Hercegovini, Istriji in Dalmaciji dozoreva vedno mogočnejše misel skupnosti, misel narodne in kulturne enotnosti. Zavest, da so politično in gospodarsko ločeni, da ne uživajo ugodnosti, ki jim pristojajo po zemljepisni legi njihovih dežel, da ne uživajo niti najprimitivnej-šili narodnih pravic, je pravi vzrok sedanjega gibanja na jugiu.
Sedanje državnopravno stališče Hrvatov je naravnost obupno. Hrvati trojedine kraljevine so po posebni pogodbi združeni z Ogrsko, Dalmacija in pa Istrija ste priklopljeni državni zvezi avstrijskih dežel, državnopravno stališče Bosne in Hercegovine pa še itak ni jasno. V državnopravnem oziru vlada torej na jugu velika zmedenost in konfuznost. Hrvati, ki so bili nekdaj združeni v samostojno hrvaško kra>-ljestvo, so sedaj razcepljeni v posamezne politično in gospodarsko jako različne dežele, tako da se ne more hrvaški narod individualno in svoji zgodovinski preteklosti primerno razvijati. Ra/voj Hrvatov v kraljevini ovirajo z brutalnimi in skrajno nekulturnimi sredstvi Ogri, ki si hočejo polagpma asimilirati vse nemažarske narode v ogrski državni pplovici, Hrvati v Bosni in Hercegovini pa 'so izročeni vsled nejasnega državnopravnega stališča anektiranih dežel ma-žarskji in nemšfki nemilosti. Ne eni strani se jim vsil-
PODLIOTEK. Sedanje stanje ruske cerkve.
Piše Al. Leben.
Zdavnej že se je porodila plemenita ideja, da bi se na razne načine delovalo za unijo zahodnè cerkve z vzhodno. Ustanovili so se vi. ta najmen mai mnogih krajih apostolati, ki so si naložili to velevažno, a seveda tudi težafvno nalogo. Tako je na primer u-stanovil že leta 1851 naš. veliki škof Slomšek bratov’ ščino sv j Cirila in Metoda, katere udje bi naj Bogu darovali sVoje molitve za unijo slovanskih narodov v katoliški cerkvi. Ta apostolat je bil kmalu obdarjen z mnogimi odpustki ter je našel rodovitna tla tudi v severnih Slovanih. Ovekovečeni Škof Strossmayer je izdal mašno ustanovo v isti namen, kito tako se je pri Cehih ustanovil apostolat sv, Cirila in Metoda pod pokroviteljstvom prebi. Device Marije.
Ta ideja se je vrlo razvijala, in pričakovati je, da se bo razširila med vsemi katoliškimi Slovjani. Tudi med razkolniki se je že polagoma vkorejninila. Prvi shodi nnijonistov na Velehradu (1907, II. 190.9) so jo spravili v ospredje, vzbudili so navdušenje za dobro stvar, zbližali slovanske teologe med seboj ter so s svojim blagonosnimi vplivom močno 'povzdignili slovansko teologijo.
In dandanes se na vse kriplje deluje na to: razkolnim bratom podati roko 'ter jih bližje in Krepkeje potegniti k skali Petrovi.
Pisec teh vršit ima namen, seznaniti bralce s sedanjim stanjem ruske cerkve ter pokazati, kako Silno potrebna in koristna za rusko ljudstvo na* eni strani, na ‘drugi strani pa tudi za katolicizem, bi bila ta zgoraj imenovana unija. —
Po celi Rusiji so v zadnjem času besneli politični, socialni, nacionalni, konfesijonelni in verski nemiri. V takih razmerah je seveda tudi stanje vla-
dujoče cerkve zelo nezadovoljno. Na eni strani stresa glas slabe vesti njeno -notranjo upravo, na drugi strani pa se sliši klic po splošni reformi. (To Čutijo in pripoznavajo njeni predstojniki sami.
Rusko ljudstvo je večinoma zelo pobožno. Vestno izpolnjuje svoje verske dolžnorjti in ravno tako točno tudi cerkvene predpise, da bi si «zasiguralo .večno zveličanje. Njegovo, religijozno znanje pai je zelo pičlo. Večina ljudstva pozna jedva najpotrebnejše resnice Kristusovega nauka; priprosto ljudstvo se zadovolji s samim liturgičnim delom njegovim. O kakem notranjem verđkem življenju nima niti pojma. In radi tega. so našli najneuminejši naiuki raznih ’ sekt rodovitna tla ter se razširili hitro in uspešno.
Pri nas ima duhovništvo mogočen vpliv na Ijudstv’o. Izšlo je iz naroda, si1 pridobilo višjo izobrazbo, se vrnilo zopet med narod nazaj ter vporab-lja svoj talent v blagor naroda, š katerim živi in čuti. Naše dobro ljudstvo — ‘bodi mu za to stoterna zahvala in božji blagoslov od roda do roda — pa tudi Čisla, spoštuje in časti svoje dobre duhovnike na primeren način. Vse drugače je pri Rusih. Tam je izobrazba nižjega, takozvanega belega klerusa silgo pomanjkljiva:	navadno mu predavajo 'disciplino le
lajiki. Duhovnik si ne' upa nastopiti v javnem Življenju, bodisi nacionalnega, bodisi političnega značaja. Bili so celo časi, ko so ruski duhovniki komaj v liturgičnih knjigah znali za silo brati.
Danes so se 'razmere in izobrazba ortodoksnega klera nekoliko zboljšale, toda z našimi razmerami se ne dajo popolnoma nič primerjati. Ruski popi ne smatraju duhovni in telesni blagor njim izročene črede za svoj življenjski cilj, temveč njih glavni posel je borba za lastni obstanek.
Ruski klerus se niti ne zaveda docela svoje naloge. V akademijah ga nikcto na to ne opozarja, škof mu po njegovem mnenju ni svetovalec ni oče, marveč tiran; nima ne apostolskega navdušenja, in niti onega srčnega daru, s katerim bi vernikom v-
dahnil hrepenenje po pobožnosti in popolnost!. Pomanjkljiva izobrazba, lenoba, alkohol, ki je ravno v vrstah ruskega klerusa močno razširjen, lakomnost, strahopetna serviliteta posvetni vladi, te in enake nečastne lastnosti mu odtujujejo vse izobražene kroge. Klerus stoji tu kot tujec, zapušičen od vseh, da, celo zaničevan in sovražen. Država ga smatra sa-mo-ie kot cen materijal statistične date in spisoranja matrik; duhovščina pa nasjproti državo kot svojega stiskaica, ljudstvo kot svojo molzno kravo, svoje cerkvene funkcije pa redilni vir za celo obitelj. Prostosti ne uživa prav nobene. ' Celo pridige duhovnikov so Pod strogo cenzuro, ki ima paziti, üa ne bi razširjali med ljudstvom kakih heretičnih ali revolucionarnih idej. V ruskih cerkvah, kjer so prižnice nekaj redkega:, ni slišati ognjevitih govorov, ki bi mogli segati globoko v srca vernikov, temveč če se sploh kaj pridiguje, so le premlete besjede o pobožnosti, vzete iz katekizma, ali pa branje spisov sv. očetov.
Ni. tedaj nikak čudež, če stoji ta povsod v ozadje potisnjen klerus na tako nizkem duševnem in pa socialnem nivoju ter ljut nald svojim slabim stanom postaja žrtev socializma in drugih ga uničujočih elementov.
Ruska cerkev šteje po ljudskem štetju od leta 1905 nad 50'. 700 cerkva, 'med temi 37.468 župnijskih cerkva; duhovnikov je 47.000, dijakonov 15.000, cerkvenih petvcev (to je, ki pojejo psalme) 44.000. V Rusiji sami živi približno 90,000.000 «rtodoksov. Občine s 700 prebivalci imajo enega duhovnika in enega pevca, večje občine dobivajo še zraven enega dija-kona.
Visoko stopnjo si je pridobilo :v ortodoksni cerkvi redovnLitvo. ,To bujno drevo, ki se je bilo presadilo iz Bizanca na rusko zemljo, je rastlb tukaj hitro ter se je Čudovito razvilo. Notralnja zgodovina rusko cerkve je pravzaprav zgodovina redovništva.
(Konec prih.)
jujejo brutalni Mažari, na drugi strani jpa hočejo zopet Nemci kolikor mogoče veliko dobička izžeti iz u-boge seljačke raje. Dokaz temu je mažariziranje bosanskih železnic in ustanovitev ogrske banke v Sarajevu, ki ima namen razlastiti kmete, v resnici pa širi mažarstvo po anektiranih deželah in tako pripravlja ugodna tla za to, rda se priklopijo ti dve deželi, za ka|ere so najbolj krvaveli avstrijski narodi, Ogrski.
Sicer se sedaj še ne kaže tako jasno brutalnost Mažarov v anektiranih pokrajinah, ker jim delajo neprilike Nemci, ki imajo iste nakane, kakor Mažari. Seveda bi sčasoma Ogri izpodrinili Nemce, ker so bolj blizu in tudi manj zbirljivi ,v sredstvih, ako bi se jim Hrvati ne postavili vj Okorn.
Razmeroma najboljši se še godi Hrvatom v Avstriji, kjer so Dalmatinci dosegli pod Bienerthovim ministrstvom, da je uradni in< 'poslovni jezik v vseh državnih uradih v Dalmaciji srbo-hrvaščipa. Seveda trpi dežela mnogo vsled gospodarskega zapostavljanja in zanemarjanja te za avstrijsko prekomorsko trgovino tako važne pokrajine. Se-le v najnovejšiem času so bistroumni avstrijski diplomati in državniki spoznali trgovinsko in strategično važnost te dežele.
Slabše se godi Isirijancem, kjer še imajo kljub hrvaški majoriteti prebivalstva Vlado v dež. zboru laški iredentisti po obmorskih mestih. V najnovejšem času so se začeli istrijski Hrvati z večjo energijo ih doslednostjo boriti za narodne pravice, 'seveda z jako umerjenimi vapehi, ker avstrijska vlada v svojo lastno škodo in pogubo podpira laško iredento po zar kotnih mestih.
Toda v Avstriji so se začeli, kakor se dozde-ca, drugi časi za Lahe, ker na Dunaju vedno bolj jasno spoznavajo patrijotiČnost in lojalnost avstrijsr kih Lahov, ki se pri vsaki priliki navdušujejo za Italijo in zatirajo v komunalnih zaistopih in deželnih zborih, kjer le imajo večino, dosledno Slovane. A Slovani so izpregledali in jim stopili na prste ter pokazali avstrijske Lahe v pravi luči sebi in drugim v korist.
Stališče Hrvatov v avstro-ogrski monarhiji je torej jako težko. Srbo-Hrvati, ki tvorijo po svojem številu mogočen narod, komaj životarijo in zapravljajo v neprestanih bojih s svojimi tlačitelji svoje sile. Vsakemu le količkaj domoljubnemu Hrvatu se pa mora srce trgati od gnjeva in žalosti ob teh neznosnih razmerah. Ni se torej čuditi, Če vsplamti v tej nezadovoljnosti nalrodovi tu in tam zatlačen ogenj kvišku v burnih demonstracija^ .proti Mažarom in njihovemu sistemu, ki tlači razborit in mlad narod z najlepšimi upi v bodočnost k tlom. ITo je odsev splošne ljudske nezadovoljnosti s sedanjimi razmerami.
Jajsen in krepek izraz pa je našla ljudska nezadovoljnost in dobra volja, doseči 'svojo pravdo, v spomenici vseh pravaških poslancev iz vseh hrvašt-kih dežel, cesarju, da naj zopet ustanovi, zvest svoji obljubi, nekdanje staroslalvno hrvaško kraljestvo, tako da bo narod zopet združen in v samem sebi u-jedinjen deloval z združenimi m'oömi v svoj in avstrijske vladarske hiše blagor.
Avstrija kot upnik«
Ali je Avstrija danes še dolžnik ali je že ujp-nik? Ali je inozemstvu več dolžna, kfakor mu je posodila? To vprašanje postaja vedno važnejše, kajti
Avstrija stopa polagoma v vrste držav upnikov. I n njen tozadevni prvi nastop v novejšem času je bil leta 187,0-71, ko je prevzela financiranje turških Železnic s prevzetjem velikega dela turških srečk. Leta ,1880 je prevzela financiranje srbskih državnih posojil, zatem bulgarško-r uskih in črnogorskih. V nay-novejšlem času bo pa baje v lastnosti kot da&aleo denarja potovala v daljni svet in zloben slučaj je nanesel, da se v istem času, ko pojvzročuje na Dunaju precej preglavice posojilo na rente in zakladu» listine, vrše pogajanja &a posojilo Kitajski. Gre smer le za neznatno svoto 7„500.000 K, ali dejstvo, da, za-moremo služiti tudi tako daljnim gospodom s kreditom* je vsekakor dobro znamenje naše notranje moči. Posojilo se Izvrši po francoskem sistemu in sicer mora Kitajjska zato vzeti od nas blago, naročiti si mora topov v tovarni Skoda.
Te kupčije se udeleži livarna za topove Skoda, kreditna in nižje-avstrijska eskomptna banka. Sklene se v obliki 6% zakladnih bon, ki zapadejo v 5 letih. Nadalje je določeno, da se posojilo vrne v gotovini proti kurzu 96. Glasom tega kurza je zajamčeno zelo visoko 7.3% obrestovanje. V očigled kitajski revoluciji ni ta finančna operacija! brez vsake nevarnosti ; na vsak način je pa združena s sitnostmi.
Ce primerjamo dandanašnjo nizko obrestovanje državnih papirjev, še-le razumemo to kitajsko posojilo. Tako na primer se danes obrestuje francoska renta s 3.14'%', angleški konsoli s 3.22%, nemški s 3.64%, italijanski s 3.55% itd.
Zla posojila se naročijo topovi pri Škodi in ta livarna topov je že deloma odposlala naročene topove, deloma jih Še odpošlje, ko bodo inženirji izvršili tozadevne načrte; pogodba je pa že sklenjena in potrjena s cesarskim pečatom, ki je v rokah sedanje kitajske vlade.
Bili so Časi, ko je še morala delati Avstrija večji del svojih dolgov v inozemstvu, tako na prim. na Hoil andske m, v Belgiji, na Angleškem, na Francoskem in na Nemškem, ali nekaj desetletij sem se pa opažuje zdatno zniževanje avstrijskih' posojil v inozemstvu. <V finančnem ministrstvu so cenili, da je bilo še leta 1903 6.808,000.000 K a/vstrijskih in pa
2.9815,000.000 K ogrskih vrednosti v fokah inozemstva. Te se porazdele in sicer:	avstrijskih državnih
papirjev za 2.423,000.000 K, ogrsldh za 2,069,000,000 K, drugih avstrijskih vrednostnih papirjev za1 4885 milijonov K, ogrskih za 866,000.000 K. Največji upnik obeh državnih polovic je Nemčija s 60%, potem Francija s 30% in ostanek si delijo Anglija, Holandija, Belgija in Švica.
Od tistega Časa sem so se pa menda zdatno znižali avstrijski dolgovi v inozemstvu, itako da se lahko reče, da je dandanes komaj še ena petinka tistih 12 milijard avstrijskih državnih dolgov v rokah inozemstva.
Nasproti pa ima Avstrija shranjena prav mnogo ogrskih postojank, toda o visokosti istih nimamo stalnih podatkov,
Hemško nacionalno gospodarstvo.
•Mariborski mestni očaki so vstrelili že marsikakšnega kozla, a če pojde po sreči, jih bodo Še — nnogo. Naštevati vse podrobnosti zavoženega ln po-
nesrečenega mednega gospodarstva je odveč, Kajti vsakdo, ki mu je sojeno biti v Mariboru le kratke mesece, najde dokazil v izobilju. Eden zadnjih, a največjih kozlov je ves zagrešeni način zgradbe novega mostu preko Drave. Raje sto in stotisoče več, kot pa zgraditi most v mnogo priležnejši smeri v Kopališko ulico, ker bi vodila pot mimo — Narodnega doma. Tloda komaj ae je privadilo prebivalstvo nekoliko temu zadnjemu zagrešenemu koraku, že so mestni očaki na delu, da zakrivijo novega in zvrnejo v doglednem času na žepe mestnih davkoplačevalcev nov davek.
Se ni [dolgo tega, kar se je sklepalo v neki — „tajni“ seji mestnega sveta o ponhdbi nekega podjetnika, ki bi rad v Mariboru postavil nov — tretji — kinematograf, po načinu, kot so običajni v večjih mestih. Mesini svet se je izrekel ugoiđno za ponudnika, oziroma podjetnika, če kupi v mestu samem kakšno poslopje, oziroma prostor, na katerem .stoji poslopje, ki je last mestne občine. jTo pa, za to, da se kupljeno poslopje podere in na dotičnem mestu zgradi — v svrho ulične regulacije — nova stavba. V ta nar men je ponudil mestni sivet vogel Gornja Gosposka in Grajska ulica. Podjetnika bi veljala ta šala okroglo pol milijona kron. A ne briga nas podjetnik, kako li uporablja in napravlja svoje stotisoče, Če ravno se nam zdi potrebno opozoriti na dejjstvo, da sedaj tu stoječa kinematografa jedva izhajata.
Treba se je ozreti pa tudi Še na mestno gledališče. Tla nesrečni zavod je vsako leto bolj bankero-ten in je do danes uničil še malo da ne vsakega ravnatelja, ki se je dal omamiti, da je prevzel zavezo, vzdrževati v Mariboru ensemble. Koliko stotisočev je že darovala „Sparkasse“ za to gled/a(lišče ! Ali je torej čudo, Če se je konečno naveličala in izjavila, posebno ker ji ne gre ravno gresp)enididno, da ne da več podpor, razun Če bo „Theatervierein“ prQstìl za
—	brezobrestno posojilo. To je vse lepo, oziroma bi bilo lepo, če bi res člani (,/Tiheatervereina“ sami, iz lastnih žepov, vračali dovoljena jim posojila. Pravimo iz lastnih žepofv, kajti podjetje „fljheatervereina“
—	mestno gledališče, oziroma nemško gledališče — še ni in tudi v bodoče ne bo dalo počenega groša dobička. In tu smo tam, kamor smo hoteli. Ce ne bodo vračali člani i,,!T|heatervereina“, kdo pa ho to storil? Tiudi na to vprašanje že kuhajo mestni očaki odgovor, samo da še niso, našli primerne oblike, s katero bi odeli ta odgovor napram javnosti. Nemškonacio-nalni mestni mogotci, ki se že dovolj dolgo igrajo s svojimi volilci, se tokrat vendar nekoliko že-nirajo. Da gledališče ne vzdrži pod sedanjimi razmerami niti pet let, ve vsakdo, najbolj pa mestni o-čaki in zato — hajdi z gledališčem v mestno režijo. Pa tudi tu je zlomek ta, da je treba 'denarja. T|ega pa pri najboljši volji ni mogoče več dobiti na drug način, kot na ta, da se najde ,nov način obremenitve žepov mariborskih mestnih davkoplačevalcev. Seveda, ta nov atentat bi moral konečno vendar vzbuditi odpor in za to bo prišlo gledališče, pač še-le morda prihodnje leto pod -novo okrilje. Novembra meseca letos so občinske volitve In ' do takrat hočejo biti naši očaki še za kulisami.
Konečno še eno vprašanje: Kolikšne bi potem morale biti nove občinske doklade? Odgovor ni težak:	kolosalne, kajti gledališče, ki je Še celo pod
vodstvom sedanjega ravnatelja včasih popolnoma prazno, včasih celo igrati ne more,,1 bi imelo tv stavbi na vogalu Gornje Gosposke in Grajske ulice — mis-
Moj piišlc.
(Konec.)
Peter Skuhala.
„Deo gratias“, so ginlivo zapeli, te pa bla hi-ža prazna.
Drgoc se čiije petje, bliže no bliže se öüje. In prikaže se nebeško lepa ženska s križon. Za njoj je šla procesija. Belo oblečene, nebeško lepe pučioe se bližajo pred razpetje.
Krono za kronoj sta ajngela devala na glave tistin, kere so klečale pred božjoj mantrojj. Ttiidi to je minulo.
„Tòte duše so ble gnes rešene s vic. Zaj gre-jo v nebesa“, reče dlih.
„Zmilin naj se ti, o Bog, po veliken dvojen smi-lenji se ti naj smilin! “ se začiije turobno popevainje, pae tak žalostno se je Öülo, ka mi je ‘prišo joö.
Pride piantava ženka s križon. Vsa bla ranjena, vsa krvava.
„anilin naj se ti, o Bog!“ sl temi besedami je pokleknola pred razpetje.
Križani napravi križ kres njo, pa je postala bela kak sneg.
t,jTiidi tota diiša je gnes rešena“,, pravi düh. „Dfugo, pa veke mantre je trpela vicah, zato je prišla vsa krvava pa ranjena. Gnes se je sliižila pri privilegiranen oltari sv. tnešo za njo, dobila je popolni odpüstek, za pa gre zraven v nebesa.“
Po redi so šle diiše pred Križanega. Vsaka je odstopila lepša od klečala.
.^Jezusi jin deli odpüstke‘% mi razodene düh, n0 priprošnjah njihovih dobrotnikov, pa njihoven lkstnen zaslüzenji. Vidiš, zadnji je odišo skoro taksi, kakši je prišo. Stric so mu zapustili 'lepo premoženje, ka bi deset svetih mieš za njih plačo. Tega ne spunjo. Gnes so ble pri vseh oltarjih sv. meše ztan-jega* pa mu ni nič hasnilo. Vse to še zajj strici kai-
sni. Dere do uni rešeni, te ‘pride nanjega red, če
nedo pozibili nanjega. S kakgnoj meroj piente, de se van odmerilo. Gdo zaj za duše kaj dobrega stori, se mu povrne na oven sveti.“
Sla srna, po vrat eh sma hodila. Fridema do malega ribnika. Kak da bi plüg brazdo Vleko, se za-žene po ribniki.
■„■Jezus, Marija, že pa kača!“
,„fTo je veka riba, kakšnih je več fv; totoj vodi. Lüdje ja štimajo, radi jo küpüjejo, tečne so, da se
e.	jin tü pri mlini dobro godi.“
<„,Jas ne vidin mlina.“
„Pa zopet se dotekne mojih oči. Hitro zavaran mlin, lep mlin na tri pare.
i„iHodma malo k mlinari! Veselilo ga bo.“ Grema po mosti prek zajze, namerek je nane-so, ka nama pride mlinar ‘proti. Lepo po krščajns-kem; naj pozdravi, pa naj žene v mlin. Mlin bo zidan, lepo snažno pometen. Sest pajbarov je smicalo po mlini, vsaki po, svojen posli. Na levoj in na pravoj roki ste bli k mlini hiži zezidani. Leva veča m mlinara pa njegovo družino, 'na pravoj menša za pomagače.
Zmes je ležala cesta, po keroj so lüdje zrnje v mlin vozili.
Gremo proti hižnim vratam.
Gospodinja nas zavara, pa se od veselja nasmeje.
s,Jiižno bon napravila, gospoda, Če van je po voli. Kaj pa van lübi? Zpabìti mate radi ribe?“
„Rad man ribe“, rečen, „ga še rajši je vidin.“
:„',Oča, vzemi par pajbarov, pa potegnite vlog, ka do gospod vidli naše ribe,, te Še si lehko zebere-jo, äcere do jin po voli."
Pajbje ‘vlečejo vlak. To blo čapujskanje! Ne-šterne ribe so se vrgle prek vlaka nazaj v vodo, krapi, veki kak perače, so se metali po sühen nazaj za vlak. Viekega krapa je resen žmetno zgrabiti, vrže se, kan se more, da le vujde.
Pripognen se, ka bi vidjo vsakojačke ribe. Ca-pujsne krap, pa me flapne po čelen lici.
„Čakaj, gnüs ti, grdi, ravno tebe si zeberen!“ „Nič ne škodi. Je že ondjo, če jih mamo na hi-ledi, takša stvar pa van tüdi rada živi!“
.„jVzemen totega harasa.“
„Rajši vzemto mlado glavatico! Je jako tečna
riba.“
„No pa jo vzemen.“
■’Mlinar še zbere veko ribo za svoje lüdi, pa smo šli.
„Ste prinesli ribe? Dobro, jasi bon je pripravila, oča, ti pa tečas pokaži gospodi naš ograd pa grede.“
Mislin, ka düha niso vidli, da so skos samo mene račhnili.
Stopima parkrat, pa zavaran, na podoknah M-že zp pomočnike [„božjo martro.“ To blo razpetje! A takšega še nejsen vidjo. <Tu je ravno živi človek v nedrečnih bolečinah zdehno svojo dtišo. Rane so še vroče, zran pa kipi sokravica. Nezrekliva žalost se pozna na lici, glava je nagnjena na "pravo ramo, in bledo, prepadjeno lice pokrivajo debele srage krvi. Žalostna je postala moja dhša, pokleknen pa srčno prosìn Bòga za odpiiščenje mojih grehov.
Odcot (odcet — od tod — odsoten) sma šla v o-grad. Gospodar odpre vratič, stopila sma na lepo in široko, s peskon ,pa provon posipano vampasto pot. t»|Tü sma. Vidiš razvaline?“
„Reh.“
„,,Zemi klüc ! “
„Zaj vidiš, vidiš tüdi vrata?“
„(Vidin,“
,„Vzemi toti hoš, žjin odreži kačan glave! Z|a-puni pa si to: Kak hitro se kača pred toboj žepne, jo primi z Ie,voj rokoj za glavo ! S ten boš kači vze-jo vso moč. Ce pa od straha na to pozabijš, bo se kača zamotala okoli tebe, pa ti lehko vse kosti potere.
limo na kinematograf — uničujočega konkurenta v neposredni bližini, čeravno mirjno lahko rečemo, da tudi to podjetje ne bi našlo rentabilitete. Da bi bilo mogoče vzdrževati mestno gledališče kot tako, morali bi prispevati davkoplačevalci 60.000 do 80.000 kron na 'leto. Kajti brez posebnega uradništva za gledališče, bile bi tudi gaže igralcev temu primerne, a kje je še-Ie vsa podrobna režija, ki 'se že sedaj nabere posameznim ravnateljem do 50.0000 kron za — 'eno sezono.
S tem je v debelih orisih povedano ono, kar nami ima'prinesti ne preveč daljna bodočnost. Ni posebno razveseljivo! Ali hočemo potrpeti, da se izvrši vse tako, kakor hoče in bi rada imela nd?k mestna gospodujoča gospoda? Nujno potrebno je, da se poskrbi, da bodo nemškonaeionalni mogočnjaki uvideli in začutili: čas neomejenega gospodovanja je potekel, še jih je v Mariboru, ki znajo samostojno misliti.
_  ___________________________—_— ----------i 
Politični pregled.
Deželnozborske nadomestne volitve v Belikrajni.
Volilna agitacija za mandat Črnomelj—Metlika, ki ga je odložil bivši deželni glavar pl. Suklje, je že v polnem teku. Liberalci so postavili proti kandidatu Slovenske ljudske stranke, profesorju Dprmaptìju, že večkrat sijajno propadlega protikandidata v osebi posestnika .Julija Mazeile. Zavednost belokranjskih volilcev bo tudi tokrat z gromko silo telebnila ob tla tega večnega kandidata.
Berchtold.
Grof Berchtold je odpotoval djie 2§. svečana v Budimpešto. Predstavil se je najpoprpj nadvojvodi 'Jožefu in nadvojvodinji Avgusti, nakar se je podal k ministrskemu predsedniku grofu Khuenu, kakor tudi k drugim ministrom. Tudi predsednikoma obeh zbornic se je predstavil.
1	Kontrola državnih dolgov.
Komisija, sestavljena iz članov obeh zbornic državnega zbora, je predložila drž'aVni zbornici zakonski osnutek, zadevajoč kontrolo državnih dolgov.
Grof Khuen v stiskah.
V ogrski zbornici zaVira sedaj zopet brambna predloga vsako redno delo in je spravila grofa Khuen a v hude stiske. Košutovci in Justhovei hočejo pač na račun brambne predloge streti (enotnost armade. Košutovci so sprejeli med svoje vojaške zahteve primerno omejitev vladarjevih vojaških prerogativ; za-htevajto, naj se omeji vladarjevo pravico sklicevati, oziroma obdržati nadomestne rezerve z določilom, da sme vladar izvrševati to svojo pravico lé tedaj, če je rekrutni kontingent za dotično leto tudi faktično že votiran. Namen take omejitve vladarjevih pravic je jasen. Parlament ima pravico dovoljevati rekrutni kontingent, če pa tega iz kateregakoli vzroka ne stori, na primer če nastane morebitni spor med vladarjem in parlamentom, tedaj je armada izročena parlamentu na milost in nemilost, kajti rekruti izostanejo, cesar bi tv izpopolnitev te vrzeli ne smel pridržati, oziroma sklicati nadomestnih; Vezerv.
Oj taki' spremembi brambnega zakona noče avstrijska vlada sdveda ničesar vedeti. :Tioda grof Khuen ve, da mora ravno v tej točki prinesti 'opoziciji kakšno koncesijo, če jo hoče (pridobiti, zato je izjavil KoŠutovcem, da mora ostati sicer § 43 brambnega zakona nespremenjen, da pa bi bila vlada pri-
Tjakše kače 'so grozno močne. Bodi srečen! Se Šo vidima ! “	,
Düh spremine,
Jas si ddklenen vrata(.
Kumaj stopin prek praga, že pesika strahovita kača iproti’ meni.
Za glavo jo zgrabin zenoj, zdriigoj pa joj od-režen glavo. Črno oblečen grof stoji pred menoj.
Že lazi druga kača proti meni. ITüdi totoj od-režen glavo;. Prikaže se lepa, belo oblečena gospodična.
Zaj še pribiži grofica. To blo veselje!
„(Rešeni smo, rešeni smo!, Ti si nas reišjo. In plačilo te Čaka!“
Na glas so se jokali.
„Ivan, je večerja k redi?“
„Ase je pripravleno, vaša milost.“
„;Te pa hodmo ali za mizo! Keko let že nismo vkiip sideli!"
To bla večerja! Stoletna vina smo pili.
Po večerji so mi pokazali vso svojo bogastvo. „Ase to je zaj tudi tvoje“, so rekli grof. „Aze-mi si penes, kekokrat, keko, pa kakšnih si češ! A tiidi je odločeno, da tisti, keri nas reši, dobi mojo hčerko Dragico za ženo. Ali jo hočeš vzeti?“'
„Z veseljon. če bi me le una štela.“
Včasi bla Dragica uri meni, prijela me je za roko, poglednola me voči pa rekla:
„iBorček moj, vzemen te, vzemen tie rada za moža, ne samo s hvaležnosti, vzemen te, ka te srčno lühin.“
„No, te paje vse vredi. Pokleknita, dama vama z materjoj blagoslov!“
„tBoris, si k redi?“ me drugi den zezovejo gospod grof, „grema po Dragico, una te že čaka. Odkod pa maš toti lepi, l'epi pü&lc?“
„iTri zveličane device so mi ga snoči napravile. Nesen ga Dragici.“
plavljena, sprejeti primerno razlaganje tega paragrafa in sicer v smislu žalitev Kosfcitovcev.
Zdi se, da je grof Khuen preko grofa Stürgk-ha, ki se nikakor ne more strinjati s ’takjsjniwi' zah" tevami KoŠutovcev, pridobil nositelja krone za gotove načrte, oziroma koncesije.
A sedaj je završelo. Vojni minister general Auffenberg in šef generalnega Štaba general Sohe-mua, sta bila, zanašajoč se na zaupapje prestolonaslednika, dne 28. svečana pri cesarju v avdijenci, kjer sta izjavila, da vidita v koncesijah, ki jih ponuja grof Khuen Ogrski opoziciji' v vprašanju § 43 nove brambne predloge veliko nevarnost za razvoj in enotnost armade ter sta vladarja prosilas, da ju oprosti njunih služb, če bi se Khuenove obljube res imele izpolniti. V vojaških krogih vlada razburjenj^, ker že tako rekoč v duhu vidijo našo armado izročeno ogrski opoziciji, kjer bi bila izpostavljena vsem nevarnostim domačih političnih viharjev. Ogjbrčena Pa je tudi avstrijska vlada, ker vendar ne gre, da bi se ista identificirala s tendencami ogrske opozicije..
Grof Khuen se nahaja v skrajno mučnem položaju. Na eni strani ga vež« obljuba, ki jo je dal KoŠutovcem kot plačilo, da opustijo obstrukcijo,, na drugi strani pa je naletel na odločni odpor avstrijskih političnih vodilnih krogov in končno mu je še tudi računati z odporom najvišjih vojaških krogov.
Zatrjuje se, da položaj ni nekritičen. Dozdeva se, da je nastala med grofom Khuenom in med dunajskimi krogi diferenca, ker mislijo na Dunaju, da bo grof Khuen podal neko deklaracijo glede vprašanja o pridržanju tretjeletnikov in glede sklicanja rezervistov, a se zdi, da namerava izzvati samo tozadevno resolucijo ogrskega parlamenta. Toda tudi ta resolucija je nedovoljena, ker se tiče pravice krone. Bati se je težke krize.
Moravski deželni zbor.
V (teji dne 2,7. svečana so vložili poslanci Fo-scher, Budinlsky m tovariši več nujnih predlogov, zadevajočih spremembo občinskega volilnega reda in volilnega reda za mesto Brno. Predlagali so tudi, da se ozira pri organizaciji vojaške 'uprave na češki narod. Predlogi so se odkazali permanentnemu odseku. Nato je bil moravski deželni zbor odgođen.
Hrvaško.
Dne 27. februarja, ob pol 6. uri zjutraj, so demonstranti razbili na poslopju ogrskega državno-že-lezniškega ravnateljstva več oken. Pomnožena policijska straža, ki je bila skrita v poslopju, je vse demonstrante aretirala, med njimi tudi nekega dijaka, ki je bil pri zadnjih demonstracijah ranjen. Poleg teh je policija aretirala tudi še dva vseučiliška slušatelja. Vse, ki so bili v zadnjih dveh dneh aretirani, izroče »sodišču zaradi poškodovanja tuje lastnine.
Preiskovalni sodnik je poklical dne 27. februarja popoldne uglednega meščana in načelnika organizacije hrvaške samostojne stranke, dr. Jambriša-ka, k sebi, in sicer na naznanilo državnega pravd-nika, češ, da je dr. Jambrišak v konferenci, ki se je vršila dne 26. februarja pod predsedstvom zagrebškega župana, hujskal proti oblastim. Dr. Jambriša-ka niso aretirali, vendar pa ima to zasledovanje iOČi-vidno namen, ostrašiti meščane in jih prisiliti, da naj bi politične pocestne manifestacije in demonstracije obsojali.
Ravnatelji srednjih Šol so izdali oklic, s katerim se prepoveduje' učencem srednjih Štol, muditi se čez 7. uro zvečer na cesti.
„Dragica bo vesela.“
Dveri se odprejo.
Na sredi hiže stoji Dragica, lepa kak ajngel, oblečena kak princezija.
Boris zdregeče po čelen teli,
„iTega nesen vreden“, si misli, „Če bi le mogo, bi jin odbézo.“
Dragica zavara, v kakšnoj (zadregi je, pa sama stopi k jemi, un pa joj ponudi lepi, veki, nezre-čeno dišeči pušic.
„jBorček moj, ge so tote nezgrüntano lepe, dišeče rožice zrasle?“
„Dragica, zascvele so za 'te.'“
„Aeseli me.“
Duhovni gospod so naj v grajskoj kapeli zdali, te pa blo< güstovanje. Dosti gospode blo pozvane. In kaj vse smo jeli pa pili, van nemren dopovedati, pa ne tak nobene hrane nesen pozno, pozno sen samo vino. Pozno v noč so se goÄvajnSÖaki razišli. -„Aaša milost!“
JOča mi reči, oča!“
„,Pa zaj ne smen več domu?“
„Kekokrat le češ. S tistin kliičon ši odkleni grajdka vrata, pa boš na poti dumu. Duma si dveri ravno tak odkleni, pa boš drgoÖ tü. K večerji pač le moreš priti!“
„Ja, Borček, k večerji mores priti!“
^Dragica, mojo srce je pri tebi. Ali smem s so-boj vzeti tiidi svojo mater, brate no sestre? Vidli bi mojo lepo Dragico.“ '
„Aiditi pa »spoznati rodbino našega rešitela bo nas vejelilo.“
Nekega dne pride Boris ves vesel dumu. Kak so domači gledali, pa se öüdili, dere je Boris svetle zlate po mizi rasipavo. Razložjo jin je vse. Radi so bili.
AM a ti, škiihajte nam obid, pripravite jhžino, večerali pa mo vsi pri grofi!“ reče Boris.
Stjepan Radič odpeljan v Osje k.
Bivšega poslanca Stjepana Radiča so dne 28. februarja iz zapĐria zagrebškega sodišča prepeljali (v Osjek. Državni pravdnik ga toži, da je na nekem shodu napadel predstojnika Sokoldča, ko je ta vršil službo.
Odkritja urednika P e r Š) i B a.
Urednik „Hrvatske“,, Peršič, objavlja članek, iz katerega je razvidno, da se 'je policija sporazumela z nekaterimi, mogoče najetimi demonstranti in da je pričela potem udrihati po gledalcih, samo da izzove ekscese. Asled tega odkritja poziva „ Obzor“ meščane, naj ohranijo mirno kri in naj se ne puste zapeljati po nastopih policije. (Obračun naj pride ob — volitvah.
Povabilo admirala Montecuccolija.
Zbornični predsednik dr. Sylvpster je nazna>-nil, da jo mornariški poveljnik admiral, Montecuccoli povabil poslance v Trst, ko spuste v morje drugo areadnoughtko „Tegetthoff.“
Nemčija.
Dne 28. svečana se je Vrjila volitev predsed-nišitva novoizvoljene bavarske zbornice.: Predsednikom je bil izvoljen z 9>2 glasovi dosedanji predsednik dr. pl. Orterer, prvim podpredsednikom z 92 glar sovi pl. Fuchs in drugim podpredsednikom z 88 glasovi Frank-Weiden. Vsi trije pripadajo centrumu.
Kreta.
Iž Kaneje poročajo:-
Konzuli so izročili kretski vladi noto, v kateri naznanjajo, da so velesile odločene vzdržati na Kreti status quo in kapitulacije. Oe vstraja kretska vlada na temi, da pošlje poslance v grški državni zbor, ali če bo še nadalje' odpuščala muslimanske nastavljen-ce in muslimane Še nadalje zasledovala, bodo velesile uporabile sredstva, ki se jim zde potrebna, da odvrnejo posledice, ki jih mora imeti samovoljni nastop Krečanov. Ce KreČani ne morejo 'sami svojega otoka v miru vladati, bodo velesile posredovale na način, ki ne bto odgovarjal željam prebivalstva otoka Krete.
Nota je bila slučajno oddana ravno takrat, ko je prišlo zaradi umora treh muslimanov med muslimani in orožniki do krvavega spopada.
Angleški križarki „Lancasteif' in („^Minerva“ sta prispeli v kanejsko pristanišče.
Shodi.
Žetale pri Rogatcu.
Ob izredno veliki udeležbi se je vršil v nede-
lj.0 da.6 25. februarja po rani sv. maši X' žetalski stari Šoli političen shod Katoliškega političnega društva za rogaški okraj.
Shod je vodil kot društveni odbornik kaplan gospod Jožef Krajnc, podpredsednik je bil posestnik Jožef Kodrič in zapisnikar mizar Blazina.
Z veliko napetostjo so udeleženci poslušali svojega deželnega poslanca »gospoda J. Vrečka, ki je v enoinpolurnem govoru popisoval brezobzirno in krivične postopanje nemške deželnozborske večine nasproti slovenskim poslancem in koristim slovenskega ljudstva. Zgražali so se zborovalci, ko so slišali, kako brezvestno gospodari nemškonacionalna-li-beralna večina v Gradcu z deželnim denarjem n. pr. pri zidanju nove deželne bolnišnice, pri najemianju posojil, pri povišanju učiteljskih plač itd. Razvneti opravičene jeze so bili, ko so slišali, kako zanemar-
Celi den, do mraka, so se pogovarjali no veselili.
^(Pripravle-ni ste, primte se za me, ge se keri more ! “
Boris odklene .vrata, pa so bli v; gradi.
Prva pribiži' Dragica, polübi Borčeka skojega, vsen drügin pa vroke segue. Pelala je je k večerji. Grof no grofica sta že čakala. Posedejo- si za mizo.
Hrana za hranoj, Vino za vinon pride pred nje. Od kraja so se Borisovi nekaj leeali, počasi pa so se privadili, dobro vino jin je delalo korajžo.
Po večerji stisnejo grof vsakemi mošnjico zla-tov v roko.
Boris odklene vrata, pa so 'šli malo korajžni pa veseli dumu.
Borisovi So si pozidali lepe hrame, pa se bogato zožesili.
Pa je šo Boris ednok domu. Rad bi vidjo nove hrame, pa. rodbinske spremembe. Na,poti se jemi prikaže düh.
„No, Borček, kak je kaj?“
„iBilo bi dobro, Če je to resen, kaj se zmcnoj
godi.“
„Vse 'to se ti je nictojšnjo noč senjalo.“
„Ka paje te s kačami, s zakletimi groficami pa princezijami? Cela fara je tega puna.“
„(To so med lüstvon medli ostajnki pomikanja egiptovskih düS.“
(To so bfe düha zadnje besede, jas pa sen se zbudjo.
V roki sen držo lepi dišeči püSle, kerega mi je sestra vteknula med prste, polek sebe pa vidin od mojega bogatega strica pismo s penezi. Bilo je mojo godovno.
„jSkoda“, sen si mislijo, „5sa tak lepo senjto, pa včista zapstunj mej le ne norilto. Piišie pa peneze itak mon.“ —
jajo in prezirajo nemški poslanci slovanski Stajer. Bridke bi slišali od naših kmetov poslanci dr, Kukovec, Dring z Wastianom vred, ako bi bili navzoči, ko je poslanec Vrečko na podlagi tiskanih predlog nemške večine omenjal, da so črtali 100.000 K od brezobrestnega in vinogradniškega posojila, da v rogaškem okraju nimajo niti 'ene ceste v cestnem programu, pač pa zahtevajo za Srednji in Gornji Šta-jer velikanske sVote, za katere mora prispevati tudi Slovenski kmet in bi še 25 do 30% doklad moral več plačevati, ako bi poslanci S. K. Z. ne preprečili te nakane z — obstrukcijo.
In zaklicali so zborovalci 'gospodu poslancu J, Vrečku in drugim tovarišem poslancem: („(Branite nas pred novimi davki! Ce nobenih pravic in dobrot ne dobimo od nemške večine, pa tudi 'preprečite nove davke. Le obstruirajte naprej!“
Zato se je tudi enogjlasno in z velikim navdušenjem sprejela sledeča resolucija,:
„(Zborovalci obžalujejo, da deželni zbor ni prišel do delovanja, izrekajo obžalovanje nad nestrpnostjo in brezobzirnostjo liberalnih nemških in nem-škutarskih poslancev nasproti slovenskim sodežela-nom ter nad izdajalskim in hujskaškim delovanjem Narodne stranke glede obstrukcije, Ob enem pa izrar žajo poslancem S, K. Z. za njihjdv. možati nastop popolno zaupanje in jim kličejo:	Obstruirajte naprej,
če je treba! Slovensko ljudstvo je za vami!“
Sprejele so se vrhu tega soglasno še sledeče resolucije:
1.	Zborovalci zahtevajo,, 'naj se dela na to, da prevzame stroške za ljudskošolske stavbe država.
2.	Zborovalci zahtevajo od svojih poslaincev, naj skrbijo, da se uredi na kmetih, kjer to ljudstvo želi, razdeljen poldnevni šolski pouk.
3.	Naj se odpravi za slovensko učiteljstvo III. plačilni razred in naj se naše učiteljstvo pri plači tako upošteva, kakor nemško, ker mora poučevati poleg drugih predmetov še tudi nemščino.
4.	Zborovalci zahtevajo od okrajnega zastopa v Rogatcu, naj prevzame občinsko cesto iz Siteža do Žetal v svojo oskrbovanje in nadaljuje zidanje okrajne cedte iz Ptujske gore Čez Sitež. kjer je nehal ptujski okrajni zastop, do Žetal.
'Si. Zborcjvalci zahtevajo na podlagi § XI X državnega zakonika, naj p. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju, c. kr. okrajno sodišče v Rogatcu in tamkajšnja c. kr. davkarija ter rogaški okrajni' zafetop ne nadlegujejo Slovence z nemščino, ampak 'naj v vseh dopisih občujejo z našim slovenskim ljudstvom slovenski.
Sv. Juri| v Slov. gor.
V nedeljo dne 11. svečana je naša Mladeniška zveza priredila igro „Sanje“, ki jasno kaže, kam človeka privede slaba tovarišija. Igralci so izvrstno pogodili svoje uloge, zlasti sta ugajala Kremen (Ca!) in njegov sin Vinko (Androjna). Obisk je bil mnogoštevilen, zlasti so bili zastopani Šentlenartski mladeniči.
Nadnjo nedeljo dne 25. svečana pa se je vršil občni zbori društva „(Edinost.“ Zjastqpana je bila Še zlasti mladina, Ker nismo med letom poročali, sprejmite sedaj natančneje poročilo:
Društvo je imelo v letu 1911 ddhiodkbv 691 K 30 vin., stroškov 666 K 3 vin,, torej skupnega prometa 1357 K 33 vin. Za društvo na deželi gotovo veliko število! Vzrok je iskati v tem, ker je društvo večkrat priredilo gledališke predstave; tako so nastopili mladeniči dvakrat, rajvno tako tudi mladenke. Okrajna hratnilniea in pa posojilnica pri Sv. Lenartu ste darovali 'društvu 40 K, oziroma '50 K, za kar se društvo tem potom zavodoma javno najprisrčneje zahvaljuje. Rednih udov je bilo 82,
Društvena (knjižnica Šteje nad 1000 knjig različne vsebine. Pripovednih in zabavnih knjig je blizu 400. Knjig se je prebralo nad 1000. Približno 50 Članov si jih je izjposojevalo redno in jih prebralo do 20 na leto. To je bilo pravo obleganje drpštvene o-mare ob nedeljah. Ravno tako je glede Časnikov, 3d jih ima naše društvo v 52 iztisih in sicer: 12 iztisov „Slovenskega Gospodarja“), 15 „/Naš Dom“, 5 vpb-moljub“, 1 „(Straža)“, 5 „Bogoljub“, 1 „Vrtec“, 1 „Dom. in Svet“, 5 „Kmetovalec“, 5 „Glasnik“, 2 „Cvetje.“ Tudi „Slovenec“ se je vnemo prebira.
Da se tako obširno omogoči branje knjig in časnikov, k temu veliko pripomorejo braffni krožki po župniji, v kateri je častno Število našega Čtiva, če prištejemo nad 200 Mohorjanov, nad 80 ^Slovenskih Gospodarjev“, nad 50 „Naših Domov“ in drugih naših listov, zlasti še „Domoljubov“' in „Bogoljube^* i. t. d.
In kakšno poročilo naj zapišemo o naših mladinskih zvezah, o naših vrlih mladeničih in mladenkah? Že v tem letu je imela mladina dva gfooda, v lanskem pa 15. Mladeničev se je udeleževalo okrog 40—50, mladenk pa svojih sestankov tudi do 100. 'O delovanju svojih zvez sta poročala v nedeljo Ca! M. in M. Androjnova. Koliko predmetov, ki zadevajo njih delokrog, so obravnavali mladi govorniki in govornice! Preobširno bi bilo, ko bi omenjali posameznosti., Eno stoji: Človek se pomlaja, ko biva pri nadebudni, ukaželjni, po pravi izobrazbi in napredku hrepeneči mlajdini, ko vidi, kake se mlade moči zbirajo in pripravljajo, da zagotovijo kedaj boljšo bodočnost svojemu ljudstvu, svoji domovini, svojemu jeziku, svojim pravicam. Da se pri tem ni pozabilo na lepo pesem, ni treba posebej omenjati.
Tajko smo družili zabavo s poukom». Veliko važnosti za društveno življenje so tudi društveni izleti, obiski. Tjadi ti so se vršili, saj Še po njih oživlja društveno občevanje. Tem potom torej poročamo javnosti o našem sicer mirnem in tihem društvenem delovanju.
Poučni tečaji.
Z zadovoljstvom se lahko ozremo, na izobraževalno delo letošnje zime. Ce niti ne štejemo mnogih predavanj, govorov, gledaliških predstav in drugih deloma poučnih, deloma zabavnih prireditev, moramo biti vendar že veseli, samo če se spomnimo cele vrste lepo uspelih enodnevnih poučnih tečajev.. Nar uka, ki so jih v teh dneh položili naši izobraževalni delavci v srca našega» ljudstva, bodo gotovo obrodili dobre sadove, O vseh tečajih se nam poroča, da so bili dobro obiskani' in so poslušalci vedno z najpjeto pozornostjo sledili zanimivim razpravam naših priznanih predavateljev. In to je, kar človeka navdaja z navdušenjem in zadovoljstvom. Ce vidi človek, kako staro in mlado, dekle in žena, mladeniči in očetje srkajo va-se besede, ki jih slišijo od svojih voditeljev, potem mu zaigra srce notranje sreče in z mirnim pogledom zremo v bodočnost. Narod, ki ima izobražene ljudske mase, ki obstoja Iz zavednih in samozavestnih ljudi, poplemenitenih z narodnim ponosom in utrjenih z vekovečnimi nauki Kriistovimi, je nepremagljiv. 'Tak narod pomenja v svoji celoti veliko intelektualno in kulturno silo, preko katere ne more ošabna nadutost kakega tujca. Ker je n*a naših tečajih povsod zlasti mladina dobro zastopana in se ravno naš naraščaj s svojim neumornim izoDrar ževalnim delom priboriva vedno višjo kulturno stopnjo, zato je naša vera v obstoj slovenskega naroda, tern silnejša. Bilanca, ki jo tedaj lahko napravimo sedaj ob zaključitvi letošnjih poučnih tečajev, je zelo ugodna. Častno se je pridružil k drugim deveterim tečajem, ki so se vršili pri Sv. Križu tik Slatine, v Šmarju, v Galiciji, na Gomilskem, pri Novi-cerkvi, v Petrovčah, v Dramljah, pri Sv. Lovrencu na Drav. polju in v Ormožu, tudi zadnji, deseti, ki se je vršil v Skalah pri Velenju, fv sredo dne 28. februarja. Poslušalcev je bilo obilno in (vsi so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem predavateljev: dr. Verstovišeka, dr, Hohnjeca in gospoda Krištofa.
Polom v Pulju.
Pulj, 28. 'februarja.
Zadnjič smo poročali v glavnih obrisih, kar se je zgodilo na našem mestnem magistratu, dafnes pa naj podamo nekaj podrobnosti, ki' Še bolje osvetljuje vso brezprimerno. korupcijo v našem mestnem gospodarstvu.
Aretiranih sni samo pet mestnjilh uradnikov, temveč sedem, kajti k onim petimi, o katerih smo poročali zadnjič, so priključili še dva, Fran Bigatto in občinski tajnik dr. Pesante.
Prvi mestni računski uradnik, Tfomaso Galante, ali kakor so ga tod imenovali bavad.no „dottore Tomaso“, ali pa kar samo „ITbmasq“, je bil prvi mestni blagajnik. fMož je imel res sicer Še dosti lepo plačo, ali vsi, ki so ga poznali, in poznalo ga, (je celo mesto, so vedeli, da je gospod Tomaso prav povsod, kjer se dobro je (in pije in je izborna zabava. Za take ,jškerce'“ pa treba denarja, ljudje so se čudili, odkod jemlje Tomaso toliko denarja. Celo mesto je že stikalo glave, samo slavna gospoda na mestnem magistratu je bila gluha in slepa.
Gospod „/dottore“ se je sam ovadil oblasti, da je zlorabljal svojo uradno oblast v to, da si je polnil svoje žepe iz mestne blagajne. Prišel je dne 26. februarja dopoldne v uradno sobo deželnosodnefga svetnika Peručiča in je tu priznal, da je tekom zadnjega časa poneveril iz mestne blagajne oklrog 60.000 K, ne pa, kakor se je govorilo v prvem trenutku, samo
50.000	K. Ob enem pa je ovadil tudi svoje uradne tovariše, da so bili tudi soudeleženi pri teh ponever-jenjih. !Ti njegovi tovariši so: Fran Bigatto, Camillo Descovieh, Attilio Jug, Lino .Quarantotto in pa Lino Privilèggi. Sodna oblast je Še tekom dopoldneva dar la, aretirati vseh pet oseb in jih prepeljati v tukajšnje sodne zapore. Nato se je takoj zabela preiskava pred vsem v stanovanjih aretirancev, pri čemer je preiskovalna komisija zaplenila mnogo raznih spisov. Najbrž na podlagi »teh poizvedb in preiskan je bil nato zvečer aretiran še tudi tajnik mestne občine dr. Pesante.
O nekaterih aretirancih naj podamo Še nekoliko podrobnosti, ki prav posebno označujejo ne samo nje, 'temveč tudi na našem magistratu vladaiočo gospodo.
v Camillo Descovieh, hrvaški renegat, je bil nekaj časa suspendiran zaradi njegovega mazziniagis-kega kričačstva. Mož je bii kazenskim potom premeščen iz mestne blagajne in je bil zaposlen v mestni tržnici. Glavno ulogo je igral Descovieh v športnem klubu „Edera;“ in je ob neki priliki na prav poseben način pokazal svoje antidinastičrfo mišljenje, tako da so ga gospodje na, mestnem magistratu morali kaznovati.
Posebno se je izkazal kot navdušen in požrtvovalen sin neodrešene Italije Lino Prifrileggi, sin lazanskega zastopnika v mestnem svetu (n župana fa,-zanskega. Mož je namreč svoj čas kot zastopnik gotovih puljskih krogov Šel ostentativno polagat venec
na grob matere znanega ita|lijan|Skega narodnega mučenika Oberdanka. Sicer so oblasti izvedele to, a mož je vendar ostal v svoji službi,
V Pulju (je v krogih, ki niso v zvezi z magi-stratovo kamoro, vzbudilo splošno začudenje dejstvo, da se je Galante šel sam ovajat sodni oblasti. Mislilo se je pač, da se bo tudi tu zgodilo tako, kakor se je zgodilo še pred nedolgim časom, ko je namreč oni zloglasni doktor Lorenzetto, ko so prišli na sled njegovim lumparijam, pobegnil v Amerikoi. Pričakoviati je bilo torej tudi sedaj, da se Galante in njegovi sokrivci „minorum gentium“ odtegnejo roki pravice. S tem načinom „(rešitve“ vse te zadeve bi bila gospoda na magistratu tudi menda najbolj zadovoljna, kajti vsa krivda bi bila padla potem na te pobegle tičke, Veliki gospodje na magistratu pa bi si lepo umivali svoje roke v nedolžnosti.
Mogoče 'je sedaj dvoje: ali Galante in njegovi tovariši vzamejo tudi sedaj vso krivdo nai-se, ali pa da izpregovore odkrito. V obeli slučajih bo padalo blato tudi po vladajoči' stranki, kajti zakriti se pač tu ne bo dalo nič več, naj aretiranci taje ali pa ne taje, naj Se priznajo kot edino krive, ali pa naj Imenujejo Še nadaljne sokrivce navzdol in navzgor.
Mestna blagajna je zapečatena, vsi uradni podatki so na razpolago edino le 'preiskovalnem^, sodniku, a preiskava je dognala v stanovanjih aretirancev, kakor se že govori, ogromno obtežilnega materijala.
Umljivo je, da se bo vladajoča italijanska liberalna stranka skušala sedaj otresti' teh svojih najzvestejših pristašev in agitatorjev, toda ves ta (trud bo pač zastonj. Govori se tudi, da so sicer skušali v zadnjem času nekako urediti celo to zmikavno zadevo, da se je Galante precej trudil, da bi zopet napolnil izpraznjeno mestno blagajno, da pa se Jnl posrečilo to niti njemu niti stratpki, ki je bila najbrž že pred daljšim časom opozorjena na vso to korupcijo v mestnem (gospodarstvu in je torej dobro vedela o tem vsem, kar se godi, samo da že ni imela — ker je bila sama sokompromitirana — več moči, da bi napravila konec stvari in poklicala na odgovornost pri teto malverzacijah udeleženo mestno uradništvo.
AH sedaj, ko je prišla stvjar tako daleč, da že niso več mogli ob sobotah izplačevati mestnih »pometačev, da je vladni komisar, ki je prevzel posle župana in mestnega občinskega sveta, moral it) iskat denarja za najnujnejša plačila drugam, M kreditno banko, ne pa v mestno hranilnico, ki kasira vse mestne dohodke; no, tu pač res ni kazajloi drugega, kakor da mestno uradništvo samo ovadi svoja poneverjeni a in se izroči preiskovalnemu sodniku.
Res lepe so te stvar), a Še lepše gotovo Še' pridejo In mi se bomo potrudili, da. borno o vsem tem Činu naj točne jše obveščali naše Čitateljstvo.
Občni zbor Slovenske kmečke zveze se vrši na Jožefovo dne 19. marca 1912
v Celju. Na njem govori tudi poslanec dr. Krek iz Ljubljane.
Raznoterosti.
Duhovniške spremembe. C. g. Franc OzvatiČ, kaplan tv Slov. Bistrici, pride za provizorja k Sv. Martinu v RSožni dolini. 'G. g. Janez Alt,, kaplan v Poljčanah, je prestavljen v Slov. Bistrico za prvega kaplana, v Poljčane pa gre č. g. Fr. Osterc, dozdaj kaplan pri Sv. Martinu na Pcfwrju. C. g. Fr. Kren, kaplan pri Sv. Antonu v Slov. gor., je prestavljen v St. Ilj pod Turjakom, k Sv. Antonu pride č. g. kaplan Erhatič, dosedaj kaplan pri Sv. Juriju na Ščavnici. C. g. Al. Musi, dasledaj kaplan pri Sv. liju pod Turjakom, stopi radi bolezni v začasni pokoj.
Osebna vest. V pondeljek dne 26. februarja je bil iv Gradcu pri usmiljenih bratih operiran častiti gospod župnik Janko Munda, Operacija se je dobro obnesla, pa vendar prosi častiti gospod župnik vse svoje sobrate za memento. Bolezen je že zastarela. Ko ga odslofvijo iz bolnišnice, se poda >v Dobrnske toplice.
Iz učiteljske službe. Na dvorazredniei (drugi plačilni razred) v Razvanju pri Mariboru se odda služba stalne učiteljice; prošnje do dne 20. sušca. >— Na Šestrazrednici (prvi plačilni razred) v Pobrežju pri Mariboru se odda mesto stalnega) učitelja in Stalne učiteljice; prošnje do dne 20. sušca.
Imenovanje. Fridolin Kaučič, major češkega domobranskega pehotnega polka Štev. 11, je Imenovan poveljnikom c, kr. domobranske orožarne na Dunaju.
Drože v korist „Slovenski Straži“ so priznano najboljše. Izdeluje jih domača drožarna Josipa Koš-merla v Ljubljani, Frančiškanska ulica Štev. 8, Te drože so popolnoma čiste brez vsakih primesij ter se kosajo tako v kakovosti, ka)kor tudi v ceni z Vsakimi drugimi. Slovenske gospodinje, .zahtevajte jih povsod !
Zvišanje tobačnih cen, V krogih ogrskih ag-rarcev se je pričelo mločno gibanje, ki ima namen, prisiliti ogrsko vlado, da zdatno ajVijia cene tobačnega odkupa. V slučaju v^peha te akcije bi se tudi v Avstriji zvišale tobačne cene.
Proti d’Annuziju. Znani italijanski pesnik in ■ob enem veliki šovinist d’Annuzio rajd zlaga razne ode na feast {italijanskemu narodu, pri čemer se posebno rad zaletava v Avstrijo in Miče prokletstvo nanjo zaradi Jadranskega morja in Italijanov; v Avstriji. Vsled tega je sklenila dunajska centralna biblioteka črtati iz kataloga vsa d’Annuzijeva dela. Predlog je stavil načelnik profesor Reyer in je bil sprejet z vsemi proti enemu glasu.
Neumevna „modrost“ mariborskega okrajnega glavarstva. Okrajno glavarstvo v Mariboru je žarar di vednih prepirov zaprlo dupleški brod. Ljudstvo je vsled tega silno razburjeno. Kako da je prišla politična oblast v svoji modrosti 'do takega sklepa, je nerazumljivo. Vslek tega je oškodovano prebivalstvo Sv< Martina, Sv, Barbare, Sv. Ruperta), Vurberga itd. 'Oblati, ki bi se za blagor in 'potrebe ljudstva kaj brigala, bi v zvezi z okrajnim odborom potrebno ukrenila, da se prevažanje broda ne ustavi ne pa nasprotno. Brod veže vendar okrajno cesto iz Maribora k Sv. Barbari, oziroma k Sv. Martinu. Dolžnost mariborskega okrajnega odbora in mariborskega glavarstva bi zato bila, da bi se za stvar brigar la, Kar meni nič, tebi nič most zapreti brez ozira na ljudske koristi, je malo preveč birokratifeno načelo in zelo diši po uradniškem „{zopfu.“ Oblast je po našem mnenju za to tu, da skrbi za blagot ljudstva in razne težalve, ki včasih nastanejo, omili m odstrani, ne pa še poostri. O ti sv. Birokracius!
„Narodni List“ v svoji zadnji številki razmo-triva o odpravi praznikov. Kunšten kot je, pravi, da nekateri škofje ubogajo papeža, drugi pa ne, kakor da bi ne vedel, da se je ravino sv..< oče obrnil s tozadevnimi vprašanji do škofov in je tem prepustil ko-nečno odločitev. Zigorajšnje diferenciranje 'je radi tega nastalo najbrže pod sugestijo prepričanja, da se pri liberalcih nekaterim malo manj meša, drugim zopet bolj.
Liberalne čenče pišejo v „Nar. Listu“, da je slovensko ljudstvo proti obstrukciji naših poslancev v Gradcu. Ta vtis je dobil liberalni člankar iz shodov, ki so se vršili v zadnjem času po Sp. Stajerju. Ne bodite vendar otroci. Imeli ste par shodičev, toliko kot mi navadno vsako nedeljo, in še na tistih se -vam ni posebno dobro godilo, pa se tako širokousti-te. Se v lastni stranki niste edini glede taktike v deželnem zboru, pa boste 'govorili o razpoloženju ljudstva. Pust je vendar že šel v krtovo deželo in je že skrajni öajst, da vsaj za nekaj časa pustite vlogo „Hanswursta“ !
Zbor zaupnikov S. Li. S. na Goriškem. Dine
29.	svečana se je vršil v (Gorici zbor zaupnikov S. L, S. na Goriškem. Zbralo se je okoli 400 mož iz cele dežele, 'Zbor je otvoril dr. Gregorčič, M Je pozdravil navzoče, zlasti clež, glavarja dr. Šušteršiča in poslanca dr. Kreka in dr, Korošca, (katerim so zborovalci prirejali navdušene ovacije. Dr, Gregorčič je poročal « političnem položaju v deželi, poslar nec Pon je pa navajal v svojem pforofetlu, koliko in kaj je stranka dosegla za kmečko prebivalstvo v državnem in dež. zboru. Povdarjal je 'tudi potrebo tesne zveze s Hrvati. Nato je nastopil dr. Šušteršič. Zborovalci so se dvignili iz sedežev in priredili načelniku S* L. S, stoje velikanske ovacije. Dr. Šušteršič je govoril o zunanji politiki, nag!a|tajoč potrebo tesne zveze s Hrvati, s katerimi smo en narod. Poslanec dr. Korošec je izvajal, kako Štajerski in koroški1 Slovenci delajo za združeno Slovenijo. Poslanec dr. Krek je povdarjal, da je naša organizacija bojna organizacija, kateri $e treba bojnega duha. Ta duh je vir nage edinosti, vspehiov in zmag. Pri volitvah je bil izvoljen načelnikom S. L. S. na Goriškem voditelj goriških Slovencev dr, Gregorčič, v odbor nadalje gg. : Berbufe, dr. Brecelj, Župnik Grčar, poslanec Marinič, Murovec, profesor Ipavec, A-bram, Kopač in poslanec Fon.
Cenjenim naročnikom,
ki Se niso poravnali naročnine za pretečeno leto, naznanjamo, da jim z današnjo številko ustavimo nadalnje pošiljanje lista. V slučaju kake pomote prosimo pojasnila. —	—
Štajersko.
Mariborske novice.
Iz strehe padel. V pondeljek dne 26. februarja je Alojzij iGrandošek, hišnik, popravljal streho pri Brigiti Proš v Gosposki ulici. Ker, ni bil privezan na vrvi, je padel s strehe na tla in zadobil več poškodb na glavi, roki in ga hrbtu, tako da je nezar vesten obležal. Rešilni voz ga je odpeljal v; bolnišnico. ’
Pogreb župnika Wolfa, V sredo popoline se je vršil pogreb velečastitega gospoda župnika Wolfa ob velikanski udeležbi 'vseh slojev prebivalstva. Pokazal je jasno, kako je bil ranjki gospod župnik priljubljen v vseh krogih in kako je vse sočustvovalo z njim, ko je trpel -pod dolgotrajno boleznijo. Kondukt je vodil veleČastiti gospod mestni in stolni župnik kanonik Moralvec ob spremstvu 59 duhovnikov. R.
i.	p.!
Značilno. „iMarburgerca“ napada v svoji predzadnji Številki prav neokusno ranjkega Č, g. Wolfa,
ko poroča o njegovi smrti. Očita .mu, Üa je bil isti* ^deutschfeindlich,“ Je to žaljenje pokojnih kaj značilno za kulturni niveau glasila mariborskih nemških purgarjev.. Se ni dolgo tega, ko je blatila spomin umrlega župnika Hrastelja, sedaj meče pa kar menje na grob č. gospoda Wölf a. Bog /nas Vnruj take Skulture!	,
„Slov. Straža“ ima V pondeljek kakor navadno svoj družinski večer pri g- Kirbišu.
Celjske novice.
Umrla je soproga celjskega občinskega svetovalca Achieitnerja, Berta Achleitner, in soproga g. zdravnika dr. Sadnika, gospa ’Berta Sadnik, rojena Gubo, hčer gimnazijskega ravnatelja A. Gubo.
„Narodni List“ postaja od ;številke do številke bolj suhoparen. Sedaj kar ponatiskuje uvodne članke iz „Slov. Nar.“, a še ti so tako nerodno pisani, da ph skoro ni mogoče ragvozljati. Videti je, da absorbira boj, ki se bije za kulisami liberalne stranke, vse moči njenih voditeljev. Pri nas že splošno na zivljemo „Narodni List“ samo še „Dolgočasni list,“
Ptujske novice.
Ali ni to čudno? 1. L. Slawitsch', gl’avni urednik „Štajerca“, 'je bil pred kratkim v Maribonu obsojen. Ptujski velevinotržee Fürst je dobil jako sramotilno dopisnico brez podpisa, z izrazi, kakoršni so v ^Štajercu“ v navadi. Fürst si je dopisnico dobro pogledal, tožil na to Poldeta Slawltscha kot pisatelja tega sramotilnega spisa in je 'to tudi dokazal. Pti ptujskem sodišču je bil Slawitsch oproščen, iv Mariboru pa obsojen. Ali ni to čudno? — 2. Znani vele-štajerčijanec na Ptujski gori _ Repa je imel tožbo z turniškim gozdarjem. Repa je dolžil gozdarja, znanega kot poštenjaka, tatvine in goljufije. Gozdar pa je nastopil dokaz resnice, toda Repa je bil pri ptujski sodniji oproščen. Gozdar se je pritožil na Maribor in Repa je bil v Mariboru obsojen na tri mesece ječe in v poravnavo vseh stroškov. Ali ni to Čudno? — V pojasnilo dostavljamo samo to: Prejšnji urednik („Štajerca“, Z. žalostnega spomina, je sam zatrjeval (se lahko dokaže s pričami) :i ^Štajercu“ se ni treba bati sodnije! Ali je res, da se 'štajerčijancem ni treba bati — ptujske sodnije? Ali ni to Čudno?
Ljutomerske novice.
Občni zbor I. avstrijske zadruge 'za rejo dirkačev v Ljutomeru, r. z. z o. z., se vrši dne 9. t.
m., ob 8. uri zjutraj, v gostdpi npri pošti“ v Ljutomeru. Dnevni red:	1. Polaganje računov. 2. Pre-
memba zadružnih pravil. 8. Vplitev načelstva in nadzorstva. Ravno tako tudi za zadrugo za rejo žrebet iv Ljutomeru.
Kmetijska podružnica ljutomerska sklicuje na nedeljo dne 3, marca, po rani maši ob 8. uri zjutraj, v prostore Kukovčeve restavracije v Ljutomeru svojo letno občno zborovanje. Istega dne popoldne ob
8.	uri pa sklicuje zborovanje v JureŠeve prostore v Borečih. Pri obeh teh zborovanjih bo imel gospod deželni živinorejski nadzornik Jelovšek poučne predavanje. K popoldanskemu zborovanju so z gospodarji vred povabljene tudi gospodinje.
Ljutomer- Slovenski obrtniki v Ljutomeru so poklonili del Čistega dobička Svojega plesnega venčka 68 K 1 vin. Podpornemu društvu Frajnc Jožefove Šole v Ljutomeru za ubožnot šolsko mladino te Sole, za kar se zavednim in dobrotljivim slovenskim obrtnikom najislkreneje zahvaljuje društven! odbor. Bog plačaj !
Ljutomer. (V soboto dne 24. svečana smo položili vrlo učenko IV. razreda Franc Jožefove šole Marijo Štrucl k zadnjemu počitku v velikem spremstvu njenih tovarišic. G astiti gospod katehet Lovrec je imel ob odprtem grobu ganljiv govor, učenke so zapele pretresljivo žalostinko in součenka Anica Horvatova se je od pokojne s krasnimi besedami poslovila, na kar so obsipale tovarišide krsto prvih pomladanskih cvetlic. Počivaj v Bogu! Na svidenje onkraj groba!
Drugi kraji.
Jarenina. Jožef Mikiš, posestniški sin v Vukovskem dolu, fara Jarenina, je bil v nedeljo na poti k maši v Vjukovskem vrhu brez vsakega vzroka napaden od Franceta Snuta,, kateri ga je z ročico večkrat udaril po glavi, desni roki in po nogi in mu prizadjal težke poškodbe. Proti napadalcu se je vložila ovadba.
St. nj v Slov. gor. V pondeljek dne 26. febr, zvečer je umrl g. Lovro Lopič, posestnik in dolgoletni občinski odbornik. Star je bil 65 let. Rajni jè pri zadnjih burnih občinskih volitvah leta 1910 v šentiljski občini volil prvokrat s slovensko stranko. Stal je neomahljivo. Sudmarkovci so skušali na Različne načine dobrega moža pridobiti na svojo stran, a Lopič je stal trdno. Rojen je bil v Gomilici pri ‘Ormožu. Bil je brat lani umrlega župnika Lopiča v Cmu-rekfu. Prva leta je stal Lopič na stràni Pistorjevi, a ko je začela Südmarka rogoviliti s svojim protestantizmom in Švabi je dal nasprotnikom slovo* Lopiča bomo težko pogrešali, upamo pa, da bo njegov sin tudi ostal zvest slovenstvu. Zadnji č'a)s so umrli že trije slovenski odborniki šentiljske občine:	Fluher,
Ferk in Lopič. Pogreb rajnega se je vršil v četrtek dne 29. februarja ob zelo obilni udeležbi. Svetila pokojniku večna luč!
Sv. Jurij v Slov. gor. Naša kmetijska podružnica ima v nedeljo dne 10. marca gospodjarsko-pou-
Öen shod po rani službi božji v gostilni gospoda Fr. Krajnca. Predaval bo gospod deželni živinorejski nadzornik Martin Jelovšek. Pridite v obilnem Številu na shod!
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg , kakor tudi za dosego iu ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko S teckenpferd,od Bergmann & Co., Tetsehen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijab, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi seje zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa ; v tubah po 70 vin. se povsod dobi.	67
Sv. Miklavž pri Ormožu. Tjukajšnje bralno ‘društvo ima v nedeljo dne 3. marca po večernicah v gostilniških prostorih gospoda Golenka s'voj redni občni zbor.
Velika Nedelja. Dne 3. marca po večernicah imata deželna poslanca Meško i‘n Ozmec politični shod v prostorih gospoda Miklna. Deželnozborski vo-lilci, pridite!
Sv. Bolfank v Slov. goricah. V torek dne 26. februarja Smo položili v hladni grob zemeljske o-stanke 68 let starega očeta Martina Gučka, bivšega kmeta v Trnovski vesi-. Rajnega bo pogrešala ne samo občina, temveč cela župnija, kakor je pokazal to njegov pogreb. Ob odprtem grobu mu je častiti gospod župnik spregovoril par besed v slovo ter ga je slavil kot dobrega očeta, izvrstnega gospodarja, skozi 6 let skrbnega občinskega predstojnika in potem še tudi kot 12 let vzornega cerkvenega ključarja, ki si je skozi celo ‘dobo svojega življenja zaslužil, da mu želimo za njegov trud in trpljenje na tem svetu obilno plačilo v nebesih. N. y m. p.!
Kapela. V Radenskem vrhu je pred kratkim spregledala popolnoma slepa žena, mati gospoda Vogrinca, nadučitelja pri Sv. Antonu v Slov. goricah, ki je bila 30 let slepa. Nepopisljivo veselje, katero uživa cela rodbina, je res veliko, a najlvečje pa za 761etno, sedaj nad vse srečno mater in babico Mar. Vogrinec, katera do časa ni poznala skoraj nič svoje rodbine, a sedaj lahko spoznava. ;Je gotovlo hvaležna vsemogočnemu Bogu za milost in čudež, kojega je On storil na toliko let nesrečno slepo ženo. Lep vzgled za one, kateri so slepi po svoji prevzetnosti : želeti je„ da se tudi njim yrne spregled do pravega spoznanja!
Kapela. Tukajšnje Bralno društvto je imelo pretečeni meisec 'svojo redno občno zborovanje po običajnem vsporedu. V odbor so bili izvoljeni vsi lanski gospodje odborniki, le za podpredsednika je bil na predlog častitega gospoda svetovalca M. Meška izvoljen čajstiti gospod Ivan Topolnik. Poročilo knjižničarja pa je jasen dokaz, ‘da mladina rada čita in je vneta za dobro stvar, a žalibog je le premalo brige za prenovitev in povečanje kgjižnice! Ž'eleti bi tudi bilo, da bi v letošnjem 1’etu društvo priredilo večkrat kako primerno zabavo, sicer bi' se še morda uresničil oni nemški rek, kojega je pri zborovanju navedel neki odbornik :	„(Povej mi, s kom občuješ,
in jaz ti povem, kdo si!" Zjbudite se torej in na delo !	;
Konjice. Na Jožefovo po večernicah bo občni zbor političnega drušitva. Govorit in poročat prideta gospoda poslanca Novak in PiŠek,
Sv. Peter na Medvedovem selu. Tridnevni knjigovodski tečaj priredi pri nas kmetijska podružnica Mestinjo-Sv. Peter y, dnevih 15., 6. in 7. marca. Vršil se bq v župnišču vsak dan od 8.—12. ure in popoldne od 2.-6. ure zvečer. Vodil ga bo tajnik kmetijske družbe gospod Holz. Udeleženci iz 'domaiče Župnije, iz Sladkegore, Šmarja), Zibike in Eme naj še gotovo oglasijo do nedelje pri tajniku podružnice v župnišču!
Koprivnica. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi dne 3. marca po večernicah občni zbor.
St. Pavel pri Preboldu. Katoliško izobraževalno in gospodarsko društvo ima v nedeljo dne3. marca popoldne po večernicah v stari' Šoli svoj letni občni zbor z navadnim vsporedom.
Vransko. Govejski sejm sv. Kunigunde dne 4. mairca 1912 na Vranskem je uradno dovoljen.
Gornjigrad. Kakor je že znank), so se Vršile dne 22. februarja občinske volitve za našo tržko občino Gornjigrad. V III. razredu so prodrli pristaši
S.	K. ÌZ'. V II. in I. razredu se volitve nismo udeležili. V II. razredu so izvoljeni nasprotniki; istota-ko tudi v I. razredu. Toda čuda! Ti' prebrisani liberalni gornjegrajski glavni purgarji so takoj pre-tuhtali, da niso sami zmožni za občinske odbornike, zato so si izvolili tudi „domačina“ notarja Drukarja, „domačina“ zdravnika Konečnika in „domačina“1 davkarja. Tako kunštpo si še niso nikoli izvolili, kakor sedaj. No, je pač že njihofva stalna stara navada, zato se jim je pa zadnji čas tako slaba rihta skuhala pri „šempanjeveu.“ Iz vseh teh vzrokov se je pa Izrazil eden izmed njihove družbe v neki gostilni, ko mu je zašlo vino že preveč v glavo, tako-le: >,,iObČ. volitve so se nam prav dobro obnesle, samo v III. razredu ne. Mi smo si izfvolili zraven tudi matobolj učene može, zato ker smo sami nesposobni; sicer bi se nam pri občini skuhala lahko kakšna taka Smola,
kot se nam je zadnji Čas pri okrajnem zastopu z načelnikom itd, ;' istotako tudi pri rokodelski zadrugi. Vse vkup je zelo žalostno za nas. Drugič smo pa volili te učene može zato, da kadar bo kateri izmed nas rabil kakšna poročna pisma ali oporoko itd., mu bodo kar pri občinskem uradu takoj napravili. Atti kadar bo kateri izmed nas po tistem brezplačnem Jšempanjevcu“ bolan, ga bodo istotam ozdravili. In tretji pa bo davek pobiral od nas, ki imamo tako velikega. Četrti in peti pa nas bosta dala ^zavarovati na življenje k židovskim zavarovalnicam, da ne bomo koj umrli.“ Ti modrijani sto jo ip,a dobro pogrun-tali! Saj pač neki stari resnični pregovor pravi: „Gornjigrad, oj sladki sad, kdor ga je, on sam le ve ! Za danes dovolj. Prihodnjič kaj več! -- Veš kmetov iz okolice.
Z Menine planine. Ko sem Čul o pripravnih na popolno liberalno zmago in o enodejankah v „Slov. Narodu“ — v Lučah večdejajnka — ter opazil na re-Špetlin trumo študentov-agitatorjev, sam Mrkec bi moje '„mirne pohlevne duše“ ne razburil, sem prišel tudi jaz volit, ker moj:a planina spada 'Se pod trg Gornjigrad. Zmagali smo v III. razredu s 55 proti 42 glasovom. Večina ljudstva je torej našega prepričanja. Nesrečna številka 13 v II. in 7 v I. razredu ne pride v poštev, saj se ti posamezniki Sive oid množice. Omenil bi Še protipostavne grožnje ter „pran-ger“' za izdajalce liberalnega tabora, pa pustim to, naj si liberalci kopljejo grob s takim postopanjem. Lahko bi analizirali kot liberalci v svetnikovi zadevi, toda ne silite nas k temu, ker hudo godilo se bo le vam. — Mirna duša.
Sv. Frančišek na Stražah. V, zadnji številki „Narodnega Lista“ ste iz naše fare kar dve novici. Spisal je obe najbrže eden in isti, namreč gospod nadučitelj iTierčak, samo s to .razliko, da se je pod drugo (podpisal z imenom, pod prvo pa z naslovom: „napredni“ kmetje iz Radomirja. No, mogoče je tudi in ne zanikamo, da so tisti članek spigali sami ra-domirski „naprednjaki“, katere bi se dalo po Številu spraviti na prse ene roke in bi še menda vseeno o-stalo par praznih prstov. Čudno pa je, da 'ti na noben način nočejo biti liberalini, ampak \„papredni.“ Kaka razlika pa je vendar med liberalci in pa „naprednjaki“:? .V prvi notici se nam očita, da mi izzivamo boj. Morda je to izzivanje, če skrbi društvo za izobrazbo s tem, da deli med ljudstvo dobre knjige in časnike, da prireja igre itd.? Je-li to izzivanje, gospod T’eröak? Seveda ste vi razburjeni nad takim „izzivanjem“ ! Ne da vam miru. Zakaj ste prepovedali šolskim otrokom posečati naše igre? Mogoče li zato, ker so .„pohujšljive“? Vsak, kateri je bil pri predzadnji naši predstavi, lahko presodi, kako („po-hujšljiva" jo igra „;Eno uro doktop“ ! Tiudi veema onih, ki so se podpisali na ono izjavo, so s,e kesali, da so to storili. In če bi ta 'igra res ne bila primerna za otroke, ali ste jim prepovedali samo k tej igri ? Seveda, če bo vse to vrnjeno z obrestmi, nam pač ne boste zamerili ! Obrnili se bomö na one, ki imajo o tem res odločilno besedo. Zakaj pa so krajni in deželni šolski sveti? Grozite najm, da bodete Spravili na dan vse naše „grehe.“ Vedete, Ida tudi mi ne bomo molčali, če boste vi začeli in bodite prepričani da vam ne bo ravno prijetno. Mi smo pripravljeni na vse. Sicer pa, če želite boja, ga le iščite. Prepad med nami in vami bo ‘globokejši in potem nikar ne tožite, da imate premalo' ugleda. Kdor ni z nami, je zoper nas! Vi pa, farani, ste nam porok, da bo naše društvo trdno stalo vkljub viharju, ki ga vzbfujajo nekateri naši liberalci. Oklenite se našega društva 'Še bolj in vsak, kdor še nji član, naj se pa kmalu vpiše Par nasprotnikov se pa res ne bomo bali.
Solčava. ''(Potres.) Tukaj se je Čutil v sredo dne 28. februarja ob M. uri po noči precej močen potresni sunek. Smer je bila od juga proti severovzhodu.
Šoštanj. !V nedeljo dne 10. sušca se vrši shod pri gospodu Josipu Ravlenu v mestu. Vabljeni ste vsi delavci in kmetje, da pridete ta dan v obilnem Številu. Dogovorili se bomo o naših najpotrebnejših stvareh glede delavcev in kmetofv, kar vam je lahko v občo korist za vašo bodočnost. Tbrej, komur je le mogoče, naj prihiti ta dan na zborovanje in vsak naj Še druge prijatelje seboj pripelje.- Poroča odposlanec 'Jugoslovanske strokovne zveze Vekoslav Zajc. Začetek točno ob 0. uri dopoldne.
Staritrg pri Slovenjgradcu, (Občni zbor kmečkega bralnega društva se vrši v nedeljo dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih! gospoda Üblna. Vsi udje imajo dolžnost se tega zbora udeležiti, vabi pa se tudi vse prijatelje društva.,
Koroško.
Koroški deželni zbor.
V zadnjem zasedanju je sklenil koroški deželni zbor, da nekaj že obstoječih meščanskih šol deloma popolnoma opusti, deloma jih pa- zniža na ta način, da zgornje oddelke spoji. Tudi je odklenil predloge, tičoče se ustanovitve cele vrste meščanskih .šolskih razredov. Padle so glede kakovosti koroških meščanskih šol v deželnem zboru prav ostre besede in scena glede učnih vspelinv je bila naravnost; uničujoča.
; To je pa ' napotilo; nemški atrijski Lehrerbund, ila je podal izjavo, v kateri izraža svoje globoko obžalovanje nad sklepi, katere je storil koroški
deželni zbor. Zlavrne tudi z vso odločnostjo vse trpke besede, ki so padle pri tej priliki v, koroškem deželnem zboru.
Mihelni so si že v laseh!
V	seji dne <2,0. t. m. se je vršila generalna debata o deželnem proračunu za leto 1912 in «o najetju posojila po 6,000.000 K.
V	to debato je posegel tudi Vrli slovenski poslanec Grafenauer. - Pribil je dejstvo, da koroški deželni zbor Slovence v narodnem in kulturelnem oziru pri vsaki priliki zapostavlja. Utemeljeval je, da imajo koroški Slovenci v deželnem zboru pravico do enega odbornika.
V	seji dne 27. t. m. se ‘je nadaljevala generalna debata o deželnem proračunu. Tudi v tej seji je poseglo v razpravo več govornikov. Po poročilu poslanca dr. Waldnerja o reformi ljudskega šolstva se je- seja prekinila do 3, ure popoldne. V prihodnji seji se je nadaljevala razprava o proračunu, ki je bil konečno sprejet.
Slovenski župan. Za župana v občini Lipa n. Vrbo je bil izvoljen slovenski trgovec Zdravko Falle; tudi prva dva občinska svetovalca sta Slovenca, V krajni Šolski svet je izvoljen samo en Slovenec, pač pa so v štolski svet za občine tVernberk, Vrbo in Dvor izvoljeni iz lipške občine slovenski možje. Tako smemo biti z občinskimi volitvami prav zadovoljni. Pokazali 'smo, da je tik Vrbskega jezera še krepek slovenski živelj, ki ga tudi eks-župnik Cesky, ki je imel v Lipi gostilno, ni pridobil za nemgko-napio-nalno politiko; našprotno, Slovenci so vstali in s(e sijajno držali tudi pri drugi volitvi.
Krajnsko.
K podržavljenju ljubljanske policije. Dne 28. februarja je bila na Dunaju deputacija mestai Ljubljane, na čelu ji župan dr. Tavčar, v zadevi prispevka ljubljanske mestne občine za podržavljenje policije. V isti zadevi je bil tudi deželni glavar dr, Šušteršič na Dunaju. Ministrski predsednik Stiirgkh se je baje izjavil, da je vlada voljna, zahtevlani letni prispevek v znesku po 130.000 K po možnosti še znižati.
Primorsko.
Povzdig prometa v Istri in Dalmaciji. Deputatelo komisije za pqvzdigo prometnih sredstev v Istri in Dalmaciji je sprejel dne 28. febrfuarja trgovinski minister. Podala mu je načrt za povzdigo prometa, ki jih je minister odobraval, Tiudi je minister obljubil deputaciji1, da ho obrnil vso pozornost, 'da se pomnože telefonske proge v Istri in Dalmaciji. Tfretja telefonska proga Dunaj—Trst bo imela tudi zvezo s Splitom, Šibenikom, Kotorom in Dubrovnikom. Tudi na dalmatinske otoke, osobito na Mali Lošinj, se bo po možnosti oziralo.
Obstrukcija v tržaškem občinskem svetu. V seji dne 29. svečana se je nadaljevala razprava o pogodbi s tramvajsko družbo v zadevi gradbe novih 'tramvajskih prog in njih prevzetja v mestno režijo. Tudi tokrat so socialni démokratje nadaljevali z obstrukcijo. Poslanec Gerniutz je stavil k § 1 tramvajske pogodbe nič manj kakor 31 novih spremihjeval-nih predlogov. Obravnava se je morala prekiniti. Prihodnja seja se naznani pismenim potom.
Slovenska Straža«
Velikanska je naloga, ki jo je prevzela „jSlo-venska Straža“, žal pa, da gre izvrševanje te naloge tako težajvno od rok. Dobre polje, vneme in delo-Ijubnofcii ne manjka, a nezadostna so denarna sredstva, ki so v dosego stavljenih ciljev tako neobhodno potrebna. iTreha je tedaj venomer iskati novih virc/V dohodkov, da z vspehom pomagamo vsaj 'tam, Kjer je naša pomoč najbolj potrebna. Ih čim več dobimo, tem več zamoremo dati!
V	poslednjem času smo 's precejšnjim vspehom začeli s posredovanjem pri prodaji srečk na obroke za renomirano češko industrijsko banko v Pragi, In ker ima stvar tudi sama na sebi povsem zdravo jedro, namenili smo se, postaviti to započetje na širšo podlago. Kakor je iz prosepekta Tazvidno, so obroki .zp, nakup zares priporočljivih srečk za vsakogar zmagljivi, ki ima namen hraniti denar z upoštevanjem okoliščine seveda, da zamore nekoč zadeti tudi glavni dobitek.
[„'Slovenski Straži“ pripade od vsake kupčije nekaj kronic, ki so dobrodošle, še več pa pričakuje od naročnikov, ki navadno obetajo za slučaj kakega dobitka večjo n uklonitev. Naš namen je tedaj, razjipe-Čati kar največ mogoče srečk, ker so potem dobitki lažje mogoči, z njim pa seveda tudi obljubljene na-klonitve '„Slovenski Straži.“
V	dosego našega namena pa potrebujemo in prosimo sodelovanja vseh naših vojakov Straž,anov in Orlov! Prepričani smo, da nikdo ne bo odrekel, marveč da bo vsakdo skušal pridobiti vsaj enega naročnika. „Slovenska Straža“ jim bo zato zelo hjvale-žna, oriih pa, ki se bodo prav posebno izkazali in privedli več naročnikov, čaka Še posebno priznanje.
t Prosimo vajs ;tedaj, da svojim članom daste^vse-bino predležečega pklica na znanje ter jih za napro-šeno sodelovanje p|*idQbite., Sporočite potem narav-
nost gospodu Valentinu Urbančiču, knjigovodji Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani, ki vodi vse prodajo srefck zadevajoče posle, imena dotičnih, ki hočejo sodelovati, da jim pošlje potrebna navodila in tiskovine.
Ker je zadeva za „Slovensko Stražo“ zelto važna, vas prosimo potrebne agitacije, da se prijavi kar največje Število sodelujočih.
„Slovenska Straža“ v Ljubljani.
Za „Slov. Stražo“ * je nabrala vrla mladenka Marija Valenko v Cunkovcih pri Moškanjcih na neki gostiji 10 K 8 vin. v prid „(Slovjenski Straži.“ Vrli slovenski mladenki rodoljubkinji našo iskreno zahvalo !
Za „Slovensko Stražo“? je darbval D. A., slovenski dijak v Mariboru, 2770 obrabljenih, uzorno urejenih, večinoma inozemskih znamk.; Istotako je daroval gimnazijec R, O. celo zbirko in 'sicer 5400 ravnotako uzorno urejenih znamk, Obema zavednima dijakoma izrekamo našo najtojpljejŠo zahvajlo. — Za b,Slovensko Stražo“ je nabral gospod Ivan Zager, gostilničar v St. 'Janžu na Vinski gori v veseli družbi 4 K 8 vinarjev. Vsim darovalcem iskrena zar hvala!
Stavka na Angleškem.
Stavka na Angleškem. Dne 22. februarja pe je vršila konferenca načelnikov' stavkujočih z ministrskim -predsednikom Asquithom, katere so se udeležili tudi zastopniki podjetnikov. Konferenca ni prišla do nobenega rezultata. Odločitev pade še-le prihodnji torek, neposredno dva dni pred napovedanim izbruhom stavke. V parlamerftaričnih krogih presojajo situacijo zelo pesimistično. Po celem Angleškem se pripravljajo na stavko ter so vojaške posadke že po mnogih krajih močno ojačene.
Londonski listi poročajo, da ni veliko upanja, da bi se v zadnjem trenutku posrečilo odvrniti velikansko stavko rudarjev in drugih tovarniških delavcev, ki sedaj tako grozno preti (Angliji. Do sedaj že štrajka nad 790.000 delavcev. Število štrajkjujočih bo narastlo na 5,000.000. Angliji preti grozna gospodarska katastrofa.
Z-adnja poročila iz Angleškega:	Dne 29. fe-
bruarja, je naraslo število stavkujočih rudarje^- že na pol milijona. V celi Angliji se pripravljajo na stavko, med tem ko se vrše y Londonu pogajhnja. V industrijskih krajih se 'že občuti pomanjkanje jpre-moga. Železniške družbe so že razglasile skrčenje prometa. Do izgredov še ni prišlo.
Vojska.
Izgon Italijanov.
'Turška vlada je izdala ukaz, kakor že poro-čano, da se tekom 14 dni izženejo Vsi italijanski podaniki iz vilajetov Alepa, Sirije, Beiruta in sandžaka Jeruzalem. Izvzeti so le tisti 'duhovniki-redovni-ki, ki pripadajo pod varsVvom drugih držav stoječim zavodom. Tisti pa, ki stoje pod varstvom Italije, oziroma so prišli pred kratkim pod protektorat drugih držav, morajo zapustiti deželo.
Tu Vam kažemo F ellerj ev rastlinski izvlečni fluid z znamko „Elsa-fluid“, kije, kakor smo se sami prepričali, bol utešujoč, zdravilen, osve-ževalen, mišičje in kite krepilen, ki ozdravi slabosti udov ter učinkuje proti vnetju ! On uteši protinske živčne, revmatične bolečine, bodljaje, bolečine zob, glave, hrbta in križa, utrujenost, oslabelost oči in glabovol, učinkuje poživljajoče in stori človeka, da kljubuje lažje raznim be-težnostim ter prepreči marsi-kako bolezen, katero povzroči prepih, prehlajenost,
n.	p. kašelj, hripavost, nali od, bolečine v vratu. — Pristen je le, ako ima vsaka steklenica ,Feller1. 12 malih ali: 6 velikih ali 2 specialni steklenici 5 K, 24 malih ali 12 [velikih ali 4 specialne steklenice 8 K 60 v, 48 malih ali 24 velikih ali 8 specialnih steklenic 16 K s poštnino vred.
Ob tej priliki tudi poudarjamo, da uporablja na tisoče ljudi proti bolečinam v žalodcu, krču, netečnosti, gorčici, tiščanju v želodcu, bljuvanju, slabostim, pehanju, napenjanju, zabasanju in raznovrstnim prebavnim težkočam s presenetljivim uspehom Felleijeve odvajalne rhabarbara-;kroglice z znamko „Elsa“-kroglice. — 6 škatlic 4 K franko in 12 škatlic 7 K 60 vin. franko. — Pozor pred ponarejanjem ! Pristen fluid in pristne kroglice se dobe le pod naslovom:
E, V. Feller, dvorni lekar v Stubici, Elsastr.264 (Hrvatsko).
JGtgjjiltotKau
aticuLnauJka&ci/.
JCad^Kemeny^a/ Jvtafw Ariaße/ in/>[un>«toču^e{ Aousnčeko'
/pdyit.fyvvJ&v A& AornaAiftuiaćo
JGMnjziruyauiv
m fr Prevzamem vsa dela Ja rekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Gospodska ulica 5
Le pristna s to le
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
I je najboljša za zobe.
JDobi se povsod. I9I Steklenica 72 h.
Pozor!
Motor
za surovo olje, komaj eno leto v r»bi z 16—20 konjskimi silami se radi nakupa večjega motorja po ceni in ugodno proda ; vidi se lahko vsak dan v obratu. Pojasnila da:e Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor.	178
mmxxxx
Delavnica za popratili
¥eüka zaloga ur, dragocenosti,srebrnine in optičnih stvari po vsaki seni.
{id aa obroka 1 lllastr ossSk fatteli Braaefene ed 20 de 200 K. Niklasta remont.-ura K B‘50 Pristna srebrna ura Original omega ura Kuhinjska ara Budiljka, niklasta Porodni prstani Srebrne verižic
— v«Sletna Jamstw —
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar In očalar 447 Maribor, aeepoek« «110» 2«.
Kspalea ztatakw Is srebre. *386®
T— 18-
a,-
2-
P
risten kmečki slivovec,
dvakrat žgani vinski slovovec ter izboren rum se dobi na drobno in debelo v gostilni Inkret» Lajters-berska cesta v Karčovini pri Maribora. — Opozarjamo tudi na znano dr. Tnrnerjevo vino.	5
Razpošiljanje blaga po V3eh delih sveta. Vsak Slovenes zahteva moj novi Toliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Na tisoče zahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in strežbe.
TTlSr» na nrnrlai t Pripravna za kakega penzjonista, pa XlioU Ild [) rema J • tudi za delavca; stoji 20 minut od mesta Celja, vrt za zelenljavo meri 284 □metrov, lasten studenec, zemlja je prve vrste, hiša ima 2 sobi ena 4, druga 2 okna, kuhinja in vse pripadajoča. Cena le 70C0 K, 3000 K je posojilnice. Obrestuje se 6°/# ker se tudi kapital stem plačuje. Več pove upravništvo tega lista.
Slnvlin T župnišče ali v kako pošteno krščansko hišo, išče kJAUXiUU kot kuharica, pošteno kmečko dekle, ki je pred kratkim dovršila dva tečaja gospodinjske šole z dobrin uspehom. NaBlov
pove upravništvo .Straže“ v Mariboru,
58
—-li-, v dobro obiskanem trgu Spod. umevni mlin Labudske doline, ob državni cesti in železnici, cerkev in šola v trgu, gotovi odjemalci, z žago, elektr. Inč in kovačnico v hiši, vse lepo uravnano, 7 oralov zemljišča zlepim Sadovnikom, se poceni proda. Uprašanje na upravo lista.ß	«,	68
Imam več stotisoč ;Shdreves
za prodati; cena od 40—80 vin. — Ponudbe naj se pošlejo pod naslov Ivan C erj o v i č,l veleposestnik v Dobova ob Savi.
Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc
Graška ulica št. 22.
Na debelo!	Na ftrobno!
VrM7An 1P l70,avai1 s® mora blago kupovati ridali jeiZgOVOIpri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogajto in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenj, gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vsaikdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom iji prosim za mnogobro-jen obisfk. VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne Vreče ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domačo deteljo, travo, ter Čebuljček, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Z;a krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in Otrobe V ceni od 9 do 15 K per (100 kg.
Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto.
Svoji k svojimi "Sb®
v Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovina	95 w
RAFAEL SALMIČ
NARODNI DOH.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ut, slatnine, srebrnine in optičnih predmetov.
Najnižje cene, postrežba točna.
Mali dobiček, dobro imel
Velika narodna trgovina
Karol Vanic, Celje
♦ — —	—	_	o
t
i
l
Volneno blago
za ženske obleke najnO’ vejše in najcenejše pri Druškovič«u, Slovenj-gradec.
Narodni dom.
Na drobno! Na debelo
Priporoča bogato in vedno na novo manufakturno blago, [kakor: sukno, platna vseh vrst itd. po najnižjih cenah.
Opravo za krojače in šivilje izvanredno ceni.	Cene brez konkurence
Solidna in točna postrežba.
TyPCA	za saSeDj® hmelja se prodajo
premci; po zelo nizki ceni Hmeljarji>
ki nimate novih sašilnie, uporabite ugodno priliko za naknp vrednih in dobro ohranjenih les. Resni kupci si jih lahko ogledajo vsaki dan ; podrobne podatke daje restavrator kolodvorske restavracije v Žalen.	212
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani ; vodovodni instalater
Ivan Rebek, C?U®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporaoijam in zv sebnikom za cenjena naročila, namreč za navaone, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu« fli vrata, bodisi za vrte, dvorišča, oerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča vqph’ sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov Iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde* Injem vsake vrste tehtnioe, tudi premostne (Brftoken-»ragen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvrSnjem ista tožno in solidno, vse po zmernih cenah;
Spodnještajerska ljndska posojilnica v Mariboru I
regisire vani zadruga z neomtjeno zavezo	W
Stolna ulica Stav. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se Bprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4*/*#/0 proti tri mesečni odpovedi po _48/«®/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilna knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila» se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/., na vknjižbo sploh po 57«0/o> na vknjižbo in poroštvo po 58/i7o in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. iu vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila, se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
fliaSI»«* cerkovnika in or-IlUZDa ganista v Skoči-d, lu na Koroškem se sakoj odda. Cedlijanec predn03t. Župnijski n-rad v Skočidolu p. IPodravlje na
Koroškem
za ženske in snkno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpoiiljalna
R. Stermecki v Celju it. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
V bolezni in ob smrti nage nad vse ljubljene nepozabne hčerke, oziromai sestrice
Veliko presenečenje!
Nikdar več take prilike ! 600 komadov le sa 4 K.
Ena krasna pozi preciz. ura na
skazalo se nam je od vseh strani neizmerno mjnogo najodkrštosrčnejšega sočutja in sožalja zavest, _da deli našo hudo bol toliko odkritosrčnih, prijateljev, hladi naša bd žalosti razjedena srca in nam prinaša tolažbo v bridkih urah našle žalosti in osamelosti.
Izrekamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem), ki so nam v teh težkih dneh' dejanski pomagali, nas tolažili 'ali nam na kakršnikoli način pokazali sfvoje sočutje, vsem, ki so prišli od blizu in daleč pokropit drago pokojnico in ki äo jo dne 26. februarja 1912 tako mnogoštevilno spremili na nje zadnji poti k vlečnemu počitku na pokopališče ter s tem pokazali, kako ljuba jim je bila ona, ki jo nam je iztrgala iz naše sredine kruta smrt v tako zgodnji
nata kravata za gospode, 8 komade finih žep robcev, 1 lep prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 krasna garnitura za ženksi lišp, in sicer lep kolir iz orient, biserov, mod. lišp za dame s pat. sponko, 2 eleg. zapestnici za dame, en par uhanov, 1 krasno ogledalce, 1 denarnica iz usnja, 1 par gumbov za zapestnice, dnble, krasen album za razglednice i naj-lepšimi mesti 3 jux-predmeti za smeh, 20 komadov koresp. predmetov in še 500 za v hiši rabljivib predmetov. Vse skupaj z uro vred, ki je sama vredna tega denarja, stane 4 K. Pošlje se po povzetju ali če se denar naprej pošlje po dunajski osrednji razpošiljalni Ch. Jungwirth, Krakov Nr. A/27 O. če se naročita 2 zaboja, se če priloži brezplačno 1 prima angl. britev. — Če kaj ne ugaja se denar vrne. 66
V dolgotrajni bolezni, posebno v izad-njih dneh trpljenja in ob smrti našega ljubega sina, oziroma brata, Častitega gospoda
Janeza Wolf
umirovljenega župnika kamniškega, kn.~ šk. pregledovalca računov v Mariboru,
‘ :e je kazalo tako vsestransko ginljivo sočutje, da nam je le tem potom mogoče, vsem se dostojno zahvaliti. Zahvalo izrekamo preč. gospodu mestnemu in stolnemu župniku Frančišku Moravec, ki je tolažil .rajnega do zadnjega zdihljaja, vodil sprevod in opravil slovesno mrtvaško ‘luesA uojs zx os ouiofnfpAquz •ogrnu -as ki so spremljali rajnega k zadnjemu počitku: preč. gg. stolnim kanonikom, preč. g. arhidijakonu konjiškemu, vsem gospodom, ki sto prihiteli od daleč, kakor mariborskim prijateljem pokojnika, gg. bogoslovcem IV. letnika, čč. Šolskim sestram, Čč. usmiljenim sestram, veteranskemu društvu in 'zastopstvom drugih -pqo ojpp a es os ‘ujosa joj Aojsnjp; nem Številu udeležili pogreba.
Priporočamo dragega pokojnika v prijazen spomin in pobožno molitev.
Vi Mariboru, dne 1. marca 1912.
Želu]@ča mati, brata \n sestra
Molitvenike, rožne vence,
podobice, križe različnih vrst, svetinj is aluminijima itd. itd. priporoča
Tiskarna sv. Cirila v
Maribora ob Dr.
Katoličani!!
Oblastveno potrjeni in zapriseženi
ciwilisi ■ é % zemljemerec
Slovenci !
H kateremu krojaču se naj obrnemo?
Jos. Macuh
Naj nihče ne zamudi! Hiša,
ležeča v najlepšem kraju velikega trga na Slovenskem Štajerskem, ugodna lega, pripravna za kakšnega pen-zionista, kakor tudi za vsakega obrtnika, še celo za kakšno težko obrt, se poceni proda. Hiša ima 4 sobe, 2 kuhinji, 2 kleti: tudi nekaj zemljišče je zraven ter lep vrt zraven hiše. Oglasiti se je najpozneje do 1. sušča t. 1. — Pojasnila daje Alojzij Arnuš, krčmar pri Sv.Lenartu v Sl. gor.
(geometer)
Gi^ssGrubitsch
Maribor ob Dr.
Maribor, Stolna ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča gosp. abiturientom in maturantom za izdelovanje modnih salonskih oblek. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne Zaloga črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
^srifinü ulica 1C (nasp. c.kr.okr. sodniji)
si dovoljuje slav. občinstvu naznaniti, daje prevzel tehnično pisarno oblastveno potrjenega in zapriseženega civilnega zemljemerca
Karola Hantich-si v Mariboru.
Priporoča se v zanesljivo izpeljavo vseh v to stroko spadajočih del, kakor:
delitev polja in gozdov, parceliranje, reguliranje .potokov, potov in cest, postavljanje mejnikov, kakor izkazuje katastralni (davčni) načrt.
Pri mejnih razprtijah ter delitvah posestev zadostuje dopis katastralne občine in dotično štev. parcele. Izdeljnje občinske načrte (mape) s parcelnimi zapisniki, kakor tudi načrte posameznim posestnikom. Načrte pri dovoljenih (koncesioniranih) vodnomočnih stavbah itd. itd.	69
Telefon šf. 170.
Brzojavni naslov : Geometer GriibifSCf) Maribor.
Slovenci pozor !
Persons prstane
vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramolon, v katerih i-mam sedaj posebno velijo izbiro.
Delavnica za popravila.
Urar, očalar in
Aparat za Solani©
kakor ga kaže
poleg
stoječa
in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se^ dobi
pri Zinauer Sc Co.
Sv. Jakob v Slov. gor.
svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	44
iprosto ! Zelo praktično ! Nobena igrača !
VSelatSab Za na dom, za fante de-kleta že od 14. leta naprej, za mene predmete, pri katerih se lahko zasluži 20 do
Bült Bures M—
Tegethofova cesta it. 39.
Posojilnica v Celju
pegistnovana zudnuga as neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Grašl
obrestuj©
Hranilne vloge po 472% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi sc obrestovan)e prekinilo. Daje vložnikom ca dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
ui» ati vij©
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno bra-niinične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
poBOjuje
na zemljišča po 5% do 572°/oi z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertnje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in lističe za vknjižbo dela brezplačno, Etranka plača le kdeke.
olneno
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Cdgovomi urednik: Lav. Kem peile.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.