Štev. 18.	Y Mariboru 1. maja 1884. Tečaj XVIII.
List ljudstvu v poduk.
shaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za eelo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Nemščina v slovenskih šolah.
Sovražniki in zapeljivci Slovencev pravijo, da slovenski domoljubi svojemu ljudstvu branimo, da bi se naučilo potrebne mu nemščine. To je povprek rečeno zelo krivo, lažnj^vo in nalašč izmišljeno, da bi nevedne, neopaznfe Slovence leži lovili za šulverein, za „bauernverein" in sploh za svoje slovenstvu, Avstriji nevarne namene. Domoljubi iskreno želimo, naj se vsak nauči nemški, madjarski, italijanski itd. čem bolje tem ljubše, če le pri tem ostane poštena slovenska duša, trden Slovenec. Zato tirjajo naši poslanci, da se na gimnazijah, realkah poleg slovenščine tudi nemškega jezika naši dijaki popolnem naučijo, isto tirjajo tudi zastran naših prihodnjih učiteljev, ki se pripravljajo na svoj poklic v Mariboru na učiteljišči. Tako so pred volilci javno govorili vsi slovenski poslanci in tako tudi tirjali v deželnem in državnem zboru. Je torej grda laž in obrekovanje, če se pravi, da naši poslanci nemščino sovražijo in je slo venskim dijakom ne privoščijo.
Tudi zastran malih ali ljudskih šol ni res, da bi slovenski domoljubi ali slovenski poslanci nemščine tam ne trpeli. Velikoveč na primer poslanci dr. Radaj, Fluher, dr. Šuc itd. so v svojih volilnih shodih javno izrekli, naj se naši otroci tam, kder to ljudje želijo, v malih šolah tudi nemškega jezika učijo, posebno ob nemško-slovenskej meji, vendar to se naj godi pamet-n o, da ne bode pouk v drugih še bolj potrebnih rečeh: n. pr. krščanskem nauku, računstvu itd. škode trpel, in da se otroci najpotrebnejših, vsakdanjih nemških besed res in prav naučijo. Zato pravijo, naj se s poučevanjem nemščine začne še le v zadnjih šolskih letih, ko so otroci za to uže dovolj godni in zbrihtani. Samo po sebi se ume, da mora za slovensko deco biti nastavljen slovensk učitelj, ki vseskozi slovenski dobro, pravilno govori in deci umljivo razlaga. Kajti drugače so nam šole
zastonj, 81etno šolanje odveč in predrago. Plačujemo namreč za male šole na Štajerskem blizu l'/ä milijona goldinarjev! Nemščina se torej naj le uči, toda pametno s pomočjo slovenščine tako, da bode učitelj otrokom slovenski razlagal, kaj pomeni ta ali una nemška beseda, kako se v raznih potrebah spregovori nemški itd. Sicer je ves trud zastonj.
Kaj sledi iz tega ? Prvič: vsak učitelj pri slovenskej deci more dobro slovenski znati, govoriti in poučevati, ali za Slovence mora biti šola slovenska, slovenščina ali slovenska materinščina poučevalni jezik, t. j. „Unterrichtssprache" od konca do kraja Takšne so šole povsod pri pametnih ljudeh, na Nemškem, Francoskem, še celo na Turškem v materinščini poučujejo deco, a ne v tujščini.
Drugič nemščina more biti za slovensko deco poučni predmet „Unterrichtsgegenstand" v pametuej meri in v pravem času.
Tretjič slovenskej deci zgoli nemce ali samo nemški govoreče učitelje nastavljati, to je neumno, vker šolar učitelja ne razumeva.
Četrtič slovenskej deci začeti naenkrat vse predmete nemški razlagati ne kaže, ker se deca tako popolnem zmeša, zbega, nič ne napreduje, staro pozabi in naposled ne zna ne krščanskega nauka, ne brati ne računiti, ne prav nemški pa ne slovenski; to je tem bolj škodljivo, čem zgodniše začnejo.
Snloh nemščino kot poučevalni jezik, t. j. „Unteriftphtssprache" za drobno slovensko deco upeljatr; ito je nekaj zelo neumnega, škodljivega. SkušnjS «am to posebno na Koroškem, potem v Mahfepbergu, Muti prav živo dokazujejo. Ubogi ofooci slovenski čepijo zanemarjeni v šoli in ves pouk nemško govorečega učitelja je bob v steno, jim ne basni, ampak le zraven sedečim nemškim, ki uže z doma nemški znajo. Nasledki so tako žalostni, za omiko ljudstva tako pogubni, da tega trpinčenja šolske dece ne odobrava noben domoljub slovenski. To bi se reklo slovenske otroke le duševno ubijati.
i
r.
Dragi slovenski možje! Pomnite gori navedeno razlaganje o pametnej in nespametnej porabi nemščine v slovenskih šolah. Nemški se naj in more učiti, a ne poučevati, t. j. slovenski učitelj naj slovenski vselej razlaga to, kar hoče deci v glavice in srca spraviti. Z drugimi besedami: slovenščina mora biti pouče-valni jezik „Unterrichtssprache" vseskozi, nemščina pa je zadnja leta lehko poučni predmet, a nikoli poučevalni jezik : „Unterrichtssprache". To je edino pametno iu Slovencem koristno in vsem ljudem prav, razun nemčurjem in nemšku-tarjem, ki ne želijo naše prave sreče, ampak našo sramoto, propad in narodno nesrečo.
To je treba tem bolje pomniti posebno sedaj, ko nevedne in neopazne slovenske župane, odbornike lovijo, naj podpišejo prošnje za nemški pouk v šolah. Vendar zvijačniki ljudem nič prav razločka med nemško: „Unterrichtssprache" in „Unterriclitsgegenstaud" ne razložijo. Lovijo pa podpise uže kakor hudič duše, ter hitijo, da z njimi slovenske šole ponemču-rijo na žalost, sramoto in neizmerno škodo Slovencev.
Končamo pa: nemški se naj le uči pa ne nespametno. Tako misli „Slov. Gospodar" in z njim vsak, kateri Slovence res ljubi iu jim resnično dobro želi.
Desterniški.
Štajerski Slovenci zahtevamo slovenski oddelek graške e. k. namestnije in zakaj?
(Govor poslanca dr. Vošnjaka v državnem zboru 15. marca to pa po stonografnem zapisniku).
(Konec.)
III. Do leta 1848 bili so okrožni uradi, ki so imeli skoraj ravno te agende, kakor jih ima oddelek namestništva na južnem Tirolskem. Dežela nikakor ni bila raztrgana, in če se sedaj da kakemu okrajnemu glavarju na Spodnjem Stirskem večji delokrog, zato skupnost dežele ne bode v nevarnosti.
Jaz sem prepričan, da bi tak oddelek namestništva ne bil samo na korist slovenskega prebivalstva, ampak vsega spodnještirskega prebivalstva, kajti ne bilo bi treba pri vsakej majhnej zadevi tako daleč potovati. Taki poti so slovensko prebivalstvo tem težji, ker pridejo v nemško mesto, o katerem vedo, da njega mržnja proti Slovencem tako daleč sega, da ne dopušča dvojezičnih plakatov, ker bi to nasprotovalo nemškemu značaju mesta. To je vendar tako nizko narodno stališče, da se moramo čuditi. da so pametni možje, kakeršni sede v občinskem zastopu v Gradci, kaj takega mogli skleniti.
Gradec je stolica cele dežele, v katerej živi 40O.O0O Slovencev poleg 700.000 Nemcev, tako. da sti dve petini prebivalstva slovenski.
,:>S
Moralo bi tudi Gradcu ležeče biti na tem, da bi se proti tema dvema petinama vedno osorno in sovražno ne obnašal.
Jaz mislim, da sem dovolj jasno razrožil, da tretja zahteva Slovenskega društva v Mariboru, da se ustanovi posebni oddelek namestništva, ni državi ali deželi nevarna. Jaz mislim, da morem zagotoviti, da bi se to nikoli ne bilo tako odločno zahtevalo, ko bi ne videli, kako deželno zastopstvo in namestnistvo postopa proti Slovencem. Želeti bi bilo, da pride na mesto sedanjega deželnega zastopstva tako, ki bi se tudi oziralo na Slovence, in ne delalo vedno na to, da se slovenski narod ponemči. Kakor dolgo bode pa ta mržnja proti Slovencem gospodovala v Gradci, tudi želja po usta-nevitvi namestniškega oddelka na Spodnjem Stirskem ne bode zginila.
Visoka vlada naj si pa dela na to, da si uradniki v deželi, kateri so nastavljeni pri slovenskih okrajnih glavarstvih, priuče popolnem deželnega jezika, da take nesreče ne bodo več prišle nad prebivalstvo, kakor v Brežiškem okraji.
Opomnim naj vlado, da gleda nato, da se zagotovilo, katero večkrat slišimo tu v državnem zboru, po katerem bi morali biti vsi narodi jednakopravni, ne razbije na pragi namestništva v Gradci, a stopi tudi na Stirskem v življenje. Rad verjamem, da bode za moža, kateri se je s starim prijateljstvom in po dolgoletnih navadah tako rekoč navezal na stranko, ki je pred malo leti imela krmilo v rokah, morda težko izneviriti se tem navadam. Pa končno je vendar ideja, katero zastopa sedanja vlada, ideja vsem narodom dati jednakoprav-nost, tako tesno zvezana z obstankom Avstrije, da bode tudi ona oseba, katera zastopa vlado na Stirskem, jo morala nazadnje izvesti. Jaz upam, visoka vlada se bode ozirala na te želje in tudi svoj program jednakopravnosti uresničile na Stirskem.
Gospodarske stvari.
Cesarjevi« Rudolfovo sadjerejslco društvo za Spodnji Stajer.
Kakor je iz poročil razvidno, društvo ne drži rok navskriž, temveč si pošteno prizadeva svoj namen doseči. Da bi pa moglo še uspešnejše in obširnejše, zanimanje in marljivo delovanje med narodom ukoreniniti, je zopet imenovalo k uže prej imenovanim (glej „Slov. Gospodar" 14. jun. in 30. avg. 1883 in dotične liste „Slov. Narod'1) kot društvene poverjenike p. n. gospode: Anton Slatinšek, župnik pri sv. j Kunigundi ra Pohorji; J. Budna, posestnik na i Ljubnem; Franc Silvester, nadučitelj pri sv. i Barbari v Halozah; Anton Eberl, učitelj pri
Velk. nedelji, Domicijan Serajnik, nadučitelj na Ptujski gori in Jožef Tetičkovič ml. v Ptuj i.
P. n. gospodom poverjenikom se ravno razpošiljajo vpisovalne pole s prijazno prošnjo, da naj izvolijo na prospeh društvenih namenov poverjeniški posel prevzeti; kdor bi pa nikakor ne mogel poverjeništva prevzeti iz kakoršnih uzrokov koli, naj nam blagovoli polo nazaj poslati. Poverjeniki naj blagovolijo nabirati novih udov, jih s pristopnino vred (letniki 50 kr., ustanovniki enkrat za vselej 10 fl.) pošiljajo blagajniku g. Franc Praunseisu veleposestniku in usnjarju v St. Jurji; za vsacega tako naznanjenega novopristoplega uda dobe tiskane pristopnice, katere med doticnike razdele. Pobirajo pa tudi društvene doneske od starih udov, katere isto tako pošiljajo g. blagajniku.
St. Jurij ob juž. želez. 25. aprila 1884.
V. J ar c.	Dr. J. Ipavic.
Vlečna moč vprežne živine.
Kakor je opazovanje in pa vsakdanja skušnja pokazala, odvisi vlečna moč vprežne živine ne le od telesne ostrojbe, ampak tudi od krmljenja, od vsakdanjega delavnega od vprega, | od zemlje in še od drugih važnih okolščin. Zato je le med precej širokimi mejami mogoče vlečno moč vprežne živine prerajtati in povedati.
Navadno se pravi, da srednji konji od 350—500 kilo teže pri hitrosti od 60—70 metrov v minuti okoli 65—75 kilov vlečne moči izrazujejo. Voli, ki so 300—700 kilov težki, vlečejo pri hitrosti od 35—55 metrov v minuti izrazujejo 60—100 kilov vlečne moči.
V obeh primerih se je vzelo, da je pravo vlečenje to je celi delavni čas, z odrajtanim stanjem in samim hodenjem, okolo 8 ur trpelo. Ako še čas delov za 1 odstotek zmanjša, se more vlečna moč za ravno toliko procentov nategniti ali povišati in naopak. Pri oranji pogosto vlečna moč v navadnem koraku ali šagu ne seže, ampak živina gre bistveno počasnejše, njena vlečna moč se za toliko procentov poviša, za kolikor procentov se hitrost zmanjša. Ako tedaj konj, ki pri 60 metrov hitrosti 75 kilov vleče, le 40 metrov hitrosti gre, tako seje njegova hitrost za 33 procentov zmanjšala, zato se bode pa njegova vlečna moč za 33 procentov povišala in konj zdaj ne bode samo 75 kilov, ampak 100 kilov vlekel. Te številke veljajo za jedno živinče in na trdem zemljišči, v kte-rem se živini pregloboko ne vdira. Ako se še več živinčet vpreže, tako se vlečna moč za vsako živinče za 6 procentov zniža. Pri 4 konjih bi bila tedaj vlečna moč vsakega konja za kakih 3x6 = 18 procentov manjša, kakor pa bi bila, ko bi bil vsak konj sam za se vpre-žen. Ker so plugi n. pr. globoki za 4 glave vprežne živine in plitvi plugi za 2 glavi pri
' dolgotrpežnem delu pretežki, bilo bi toraj dosti i prikladnejše pluge za bolj ozko brazdo narejati, ker se vozna hitrost ne s pridom pod neko določeno mero ne da znižati in dolga presilna vožnavza živino tudi ni brez škode.
SteArilo konj znaša na celem svetu, iz-vzemsi Kitajsko pa Japonsko, 58 milijonov v Avstriji jih je 3,-16^.000 (od teh samo v oger-skih deželah 2,179.000), Francoskem 3,000.( 00, Nemškem 3,352.000, Angleškem 2,225.000, Turškem 1,100.000, Ruskem pa 21,000.000.
Ministerstvo poljedelstva poroča, da zi-mine pa jarme povsod lepo kažejo, le unkraj Donava na Ogerskem je zimski ječmen oškodovan. Sadunosno drevje lepo cvcte in trs krepko žene, posebno na Štajerskem. Na Francoskem pa Nemškem je sneg pouzročil mraz ter vinograde in sadovnjake oškodoval. Vino in sa-dovje utegne torej pri nas boljo ceno dobiti.
Zagrebški vinski sejem se ni dobro ob-nesel. Vina je bilo na prodaj 16.280 hektolitrov v sodih in 10.000 butelj, prodalo pa 219 hektolitrov in 679 butelj, vse za 570 J fl. V Mariboru dajejo za štrtinjak novega vina 50—60 fl.
Sejmi. 3. maja sv. Križ na Murskem polji, Ptujska gora, Selnica ob Dravi. 4. maja sv. Trojica v Slov. goricah, Gornji grad, sv. Juri pri Celji, Straden, Videm, Slov. Bistrica, Svi-čina. 5. maja Maribor, Ponkva, Brežice.
Dopisi.
Iz 3Iozirja. (Poziv Slovencem). Bin-koštne praznike, v dan J. junija t. 1., slavilo bode slovensko društvo „Savinjski Sokol" v naročji prekrasne Dolenje Štajerske, v Mozirji, slavnost bogoslovijenja društvene svoje zastave. Podpisani odbor usoja si tem potom vabiti naj-uljudneje slavna narodna društva, vse odlične narodnjake naše, narod iz ožje naše domovine, kakor tiidi bratski nam narod iz slovanskega juga ter mile nam brate na severni strani bivajoče. Dragi rojaki! Udeležite se navedene slavnosti v mnogobrojnem številu, da skupno z Vami vredno proslavimo slavnostni dan in združeno delamo v prospeh milega nam naroda slovenskega. posebe pa, da si prizadevamo v prostem narodu utrditi pravo narodno zavest, ter ga skušamo dovesti do pravega narodnega prepričanja Slavna narodna društva, katera nameravajo Binkoštne praznike udeležiti se slavnosti biagoslovljenja zastave „Savinjskega Sokola" v Mozirji in se do danes neso še prijavila, prosimo najuljudneje, da blagovole svojo udeležbo najdalje do 30. t, m. naznaniti slav-nostnenra odboru v Mozirje, da mu bode potem mogoče pravočasno oskrbeti potrebne priprave in uredbe. Za znižano ceno po železnici, ki se za. ca,sa objavi, se je skrbelo. Spored slavnostni naznani se v kratkem. Padi vožje iz Celja v

Mozirje in radi slavnostnega banketa izvolijo naj se slavna društva in p. n. gostje o pravem času oglasiti pri starosti „Savinjskega Sokola" g. Josipu Lipoldu v Mozirji. Na zdraje!
Slavnostni odbor.
Od Savinjske doline. (V celjsko vah-terco) piše nek dopisun, ki zna toliko slovenski, kakor krava na boben, da je g. Hausen-bihler v Žavci g. Hauptov nemški govor slovenski prestavljal. Mi, ki smo ju poslušali in jih tudi zastopili, rečemo, da g. Hausenbichler ni prestavljal nemški govor g. Haupta, ampak da je on samostalen govor imel. Kako zlobna je ta klepetulja. Ona pri vsaki priložnosti odteguje Slovencu kolikor le mogoče, bodi si v tem ali unem obziru. Kako je to nedolžna beseda ,.je prestavljal!" toda po nemški se misli: vidite, ko bi zopet ne bilo Nemca, kako bi hmeljarsko društvo izhajalo, kako bi bili drugače Slovenci kaj zvedeli! Res, boleti mora človeka srce, ko vidi, da še človek doma ni miren pred sramotenjem. Krivi pa smo si to sami! Kaj le, ko bi enkrat si. vodstvo hm. društva za „Spodnji Stajer" blagovolilo dnevni red spremeniti tako, da bi se najpopred prednašalo slovenski in potem nemški, ker to tirja zdrava pamet in pravicoljubnost! Rečem, da smo bili skoraj rami slovenski poslušalci navzočni. Ali ni potem takem pametno, da se le pozneje še nekterim nemškim po nemški pove? Če bi se v prihodnje red tako spremenil, bode se vodstvo s tem zelo prikupilo in ravno tako tudi nekterim Nemcem ustreglo — ker jim ne bo treba potem med slovenskim govorom nejevoljno čakati, dvorane popuščati in druge motiti. To je želja več društvenikov.
Iz Konjic. Na den praznika sv. treh kraljev pride nek slovenski kmet, a zdaj velik nemčur in ud nemškega „šulferaina" k rani meši v farno cerkev v Konjicah. Smerdeč od „šnopsa" se smeji in reče: 0 tukaj je pa prav „lušno" tako lepo pojejo; tukaj je še „lušnejše" kakor pri Sutter-ji, kder sem ravno zdaj „šnops" pil. Kaj rečejo konjiški „šulvereinarji" k taki omiki ? To je vendar pravi „tajčer bruder!" a ob enem tudi „šnopsbruder".
Iz Velenja (Slovo prajzovskemu šulvereinu.) Gotovo bode Slovence razveselilo izvedeti, da je naš velespoštovani lesni trgovec in veliki posestnik g. Gašpar Skaza izstopil od nemškega prajzovskega šulvereina in tudi svojemu sinu, kteri je za učitelja v Smarijah pri Jelšah zapovedal, da mora isto storiti. To je res lepo, da je ta gospod pri-poznal in pravo vganil. Prepričal se je, da pravemu Slovencu ni prostora mej prusaki in tisto svojatjo, ki pod krinko šolsko le dela za nemški brezverski liberalizem, na mešnike psuje, kmeta zapeljuje, neumnežem denar iz žepov jemlje ter v svojih shodnicah le pijančevanje
podpira, kder za naše cesarstvo žaljivo „Wacht am Rhein" krolijo. Pošten Slovenec ne gre blizu. Opomniti tudi moram, da njegova gospa sopruga, ktera je tako dobrotljiva, da je siromaki pozabiti ne morejo, postala res prava mati ubogim. Ona daje 3 siromakom vsakdanjo hrano, nasiti celo tropo šolskih otrok in če le ve za kakšnega bližnjega siromaka, tako mu rada pomaga. Bodi ji vsa hvala!
Iz Gomilske v Savinjski dolini. Dne 27. p. m. zbralo se nas je precejšnje število narodnjakov, med drugimi, odličnjaka gospoda Gašpar Šorn, župan iz Grajske vasi kot biser in starosta Slovencev v Savinjski dolini in pa č. g. župnik iz Gomilske „pri Matevži", da smo tako dostojno počastili in pri priredjem odhod-nici se presrčno poslovili od g. Davorina Mur-šica-Živkov, oskrbnika Strausneškega grada, ki nas v našo veliko žalost prezgodaj zapusti in odide v drugo mesto na Ptuj. — Po blizu 2-letnem bivanji med nami smo g. Muršeca spoznali kot skoz in skoz v pravem pomenu besede poštenega in značajnega moža, vrlega narodnjaka, dobrega kristijana in odkritosrčnega prijatelja, ter ga tako prav za ljubo imeli. On je mož, ki si vsled svojega značajnega postopanja je pridobil ljubezen in vdanost oseb vseh stanov. Dal nam Bog mnogo takšnih narodnih mož. Radi se ga bodemo vselej spominjali.
Iz Maribora. Prav veselo bilo je nedeljo zvečer v čitalnici, katero je g. Jožef Rapoc in njegova blaga gospa lepo dala okinčati g. dr. Radaju v čast. Večerje udeležilo je se okolo 50 gospodov, gospä in gospodičen; oddelek godbe 47. regimenta je kaj izvrstno igral, zmes tudi slovenske skladbe. Med navzočimi bil je g. dr. Geršak iz Ormoža. Po slavnostnem govoru se je z Franc Jožefovim redom odlikovani g. dr. Radaj genjen zahvalil za čestitko in potem zadoni trikratno živijo cesarju. Gospodična Berdajsova mu je poklonila lep venec. Bog ohrani dr. Radaj a Slovencem še mnogo let. Zmage slovenske pri volitvah v Mariboru so v mnogem oziru njegovo delo. Slava mu! Došlo je tudi več telegramov, od čitalnice v Celovci, od dr. Suca, dr. Streintza, profesorja Ambruža, Bežana, Pihlerja pa iz Reichenburga (župnik Walter, nadučitelj Jamnik in Jožef Radaj) rojstne fare slavljenčeve. — Hranilnica mestna ima uže tolik rezervni fond, da je lani mestna blagajnica dobila 29.000 fl. Lep dar!
—	Švicarski trgovci nameravajo, ko bo Arlska železnica odprta, tukaj najeti kleti in od vi-nogradarjev nakupiti vina, da se ognejo vinskim „pančerjem". G. Paul Simon izdeluje izvrsten šampanjevec, flaša velja 1 fl. 20 kr.
—	Dnes 1. maja odprli so pošto v Hočab. — K Račah se je mladi Franc Kmetič ustrelil, ker ga mati ni mogla dalje podpirati. Možgani so na vse strani bili raztreseni. — V Pekrah
je zopet exfrater Nagele se napenjal, pred pičlim številom šulvereinerjev, katere mu je slovenski odpadnik Wessiak vkup nalovil. Je bilo uže trepasto, kar je Nagele žvekal, a desetkrat neumneje je bilo to, kar so znani ro-govileži Kameri, Sutter, Ausserer pismeno brodarili. Najbolj neumno pa je priboldski Hakelberg po mešnikih udrihal. Bog, odpusti jim, saj so tako zbegani vsled svoje sloveno-žrečnosti, da ne vedo, kaj delajo.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesar pridejo jeseni k velikim vojaškim vajam v izhodnjej Voger-skej, tudi na Kranjskem bodo tedaj veliki manevri za slovenski vojaški oddelek. Potovanje cesarjevičevo je srečno dokančano, dne 29. do-šel je s Štefanijo domov. Posebno sijajno bil je sprejet v Belemgradu od Srbov; cesarjevič govoril je srbski, kar je Srbe močno razveselilo. — V državnem zboru pride na dnevni red vrnitev tistih denarjev, katere je Štajerska leta 1809 zavoljo Francozov morala plačati. Sprožil je celo reč najbolj naš slovenski poslanec baron Goedel, ne pa Hammer-Amboss-Schmiderer, kateremu so nevedni „bauervereinlarji" uže z zahvalnico pokadili. — Dunajski liberalni list „Deutsche-Zieitung" rada Slovence grdi pa so jej sedaj dokazali, kako se je od juda Schwarza s 7000 fl. dala podmitati, da je njegovo železnico hvalila, katero je prej grajala. In „Deut-sche-Zeitung" je tisti evangelj, v kateri naši Schmidererji, Foreggerji itd. verujejo. — Moravski Slovani prosijo državni zbor, naj sklene ostro postavo zoper pijančvanje ter „šnops" točiti po nedeljah in praznikih prepovč. — Na-mestnijo v Trsti nameravajo v Ljubljano prestaviti, da se italijanskim rogoviležem krepkeji jez napravi; ti hočejo namreč Primorsko od Avstrije odtrgati, česar Slovenci in Hrvatje nikdar ne trpijo. — V Krakovem so zasledili celo zaroto socijalistov t. j brezverskih delavcev, ki hočejo po sili napraviti revolucijo; 18-letni Malankijevič je bombo hotel v sodnijo pognati pa je pri oknu ob steno trčila in jega ranila, da žandarjem ni mogel uiti; tudi v Zagrebu so več delavcev socijalistov zaprli, med njimi je nek Sernec iz Bistrice. — V Bosno preselilo se je 100 rodbin iz Tirolskega. — General baron Bek ogleduje trdnjave kraj črnogorske meje!
Vnanje države. Angleži so v Egiptu popolno zmešnjavo zakrivili in mohamedani so na nje hudi. V Kahiri hočejo pomoriti vse Evropce, 1 Anglež je bil ustreljen. Egipčanj so tem bolj jezni, ker Angleži dežele ne branijo zoper Mahdijeve divjake. Hartum še sicer ni zgubljen, pa rešenja ni videti, uže mesto
Berber, ki je veliko bliže, je v nevarnosti. — Bolgari delajo neprestano na združenje vseh bolgarskih pokrajin, do sedaj je to branil Ale-ko-paša v Rumeliji pa sedaj je odstavljen, ter ne bo več imenovan za sultanovega namestnika, ker Rusi tega ne trpijo. — Amerikanci so italijanskemu kralju z vojnim brodovjem se po-grozili, ker je hotel papežu pograbiti poslopje za ameriške misijonarje; kralj se sedaj ne upa dotakniti se ameriškega zavoda v Rimu. — Nemci hočejo v državnem zboru sklenoti, naj bi tudi oficirji plačevali občinske doklade tam, kder stanujejo. Bismark in Moltke se temu vpirata. — Perzijski šah ali kralj Nasredin, po veri mo-hamedan, je prijazno sprejel papeževega poslanika in pismo odpisal „njegovi svetosti, vele-spostovanemu papežu" ter obeta kristjane varovati ter dostavlja: „želim, da bi Vaše veliko duhovenstvo še mnogo let trajalo in se nadjam, da me ne bote pozabili v svojih molitvah." Tako spoštljivo piše ta mohamedan našemu sv. očetu ter na sramoto postavlja marsikaterega kerščenega nevernika pri nas v Evropi!
Za poduk in kratek čas.
Štajerski deželni zbor pa Slovenci.
(Deželni odbor — politično delovanje.)
II. Duša vsemu deželnemu zastopu bi naj bil deželni odbor. Vsled tega bi naj bil tako sestavljen, da bi res cela dežela in vse stranke primeroma v njem bile zastopane. Žali Bog, da tega o dosedanjih deželnih odborih štajerskih povsem reči ne moremo. Le dokler je Herman v njem bil, imeli smo Slovenci tam zastopnika. to pa le, ker so ga nam nemški konservativci bili privoščili.
Odboru načelnik je deželni glavar, ki vleče na leto 6000 fl. plače s prostim stanovanjem v Gradci. Prvi bil je grof Gleispach, od 1. 1870 naprej pa zmiraj znani bivšega ptujskega poljanca zarodnik, ponemčeni Moriz plem. Blagotinšek Kaiserfeld ter je do letos iz deželne blagajnice prejel 14x6000 fl. = 84.000 fl. Lepa plača, ali ne?
Odbornikov je 6. Vsak ima letne plače 2100 fl. V službe nskih potovanjih se mu plača potnina in vrhu tega vsaki den 5 fl. n. pr. takrat, če pride odbornik g. Schreiner ogledovat mariborske vinorejske šole, ali odbornik Wanisch kopališč v Slatini.
Prvi odborniki so bili izvoljeni 1. 1861: Moriz Kaiserfeld (izvoljen v Weitzu), Stremayer, grof Kotulinski, Pairhuber, ^Reicher, Wasserfall, torej iz slovenskega Štajera nobeden.
Drugi odborniki so bili izvoljeni 1. 1867: Moriz Kaiserfeld, Stremayer, Kotulinski, Flekh, Pairhuber, Wasserfall, torej zopet iz Slovenskega nobeden.
V	tretjič so volili deželni odbor 1. 1870 in takrat so nemški liberalci prisiljeni bili vpu-stiti g. Hermana, zastopnika ptujskih kmetov v deželni odbor, ker so nemški konservativci s slovenskimi poslanci vkup imeli kmetskih poslancev 16, liberalci pa samo 7.
Jednako je bilo četrtokrat, namreč 1. 1871, ko so bili izvoljeni v deželni odbor: Kotulin-ski, Plankensteiner, Pairhuber, Flekh, Schloffer pa zopet Herman.
Petokrat, namreč 1 1878, prišli so v odbor : Kotulinski, Schreiner, Scholz, Pairhuber, Wanisch in Herman. Ta je letos umrl. Na njegovo mesto je bil pozvan v odbor kanonik Karlon v Gradci in torej sedaj zopet nima slovenski Stajer tam nobenega zastopnika. V 28 letih smo Slovenci celih 10—11 let bili popolnem nezastopani v deželnem odboru v Gradci. In če pri sedanjih volitvah slovenski kmetje le enega nemčurja izvolijo, bo ta odbornik, Slo venec gotovo ne, če zmagajo zopet Kaiserfeld-Rechbauer-Schmiderer-Nekerman - Hakelbergovi nemški liberalci. Kajti nemško-liberalna stranka ne pozna proti nam Slovencem nobene pravice.
Vsakemu poslancu je za čas zborovanja odmerjenih 5 fl. na uen. V 23 letih je dežela poslancem izplačala 296.891. Deželni odbor pa se je obdal s kancelijami ali uradnicami ki so polne novih uradnikov, deloma jako dobro plačanih. Kaj čuda tedaj, da smo davkeplačilci do sedaj za ovo novo, drugo gospodsko v deželi (Landesverwaltung), ki posluje zraven cesarske gosposke (c. k. namestnije v Grradci), morali plačati velikansko svoto 3,414 223 fl. To je zvečinoma vse v Grradci ostalo.
V	političnem oziru bila je prva skrb nemškim liberalcem, da si dobljeno gospodstvo v deželi zagotovijo na veke vekov ter svojim pristašem koristijo, kder le mogoče. Zato so skle-noli 1. 1864 novo občinsko postavo, ki kmetskim županom nalaga izvrševanje toliko najsitnejših reči, da jih sami niso kos reševati ter so prisiljeni srenjske pisače plačevati, ki pogosto župana in vse strahujejo. Nadalje so sklenoli 1. 1866 zelo nepotrebne okrajne za-stope ter jim volilne rede tako zvito napravili, da so kmetski prebivalci zmiraj na slabšem proti mestom. Kmetje plačujejo, kar meščani v okrajnih zastopih sklenejo. No, in stroški okrajnih zastopov niso mali, znašajo vsako leto več stotisoč goldinarjev. Katoliško društvo v Konjicah je 1. 1872 pridružilo se je prošnjam nemških konservativcev, naj se dragi, nepotrebni okrajni zastopi (Bezirksvertretungen) odpravijo ali tako prenaredijo, da bodo tisti odločevali, ki največ okrajnih doklad* (Bezirksumlagen) plačujejo. Kaj je storil liberalni deželni zbor? Vrgel je vse prošnje pod klop.
Liberalci so večkrat prosjačili pri ministrih, naj se toliko potrebne postave zoper
oderuhe (vohernike) zatrejo in res 1. 1868 so ove postave veljavo zgubile. Sedaj so začeli tisti strašni oderuhi v Umereku, Radgoni, Mariboru, Pragarskem, Ptuji, Poličanah, Celji, Rogači, Brežicah itd. svojo grozno delovanje ter na tisoče slovenskih posestnikov slekli in do golih kostij odrli. Dodali so liberalci 1. 1868. še postavo, da smejo posestva trgati, drobiti in z njimi barantati, kakor „kramar s fe-cami". Tako so ^nemški liberalci propad kmet-skega stanu na Štajerskem podpisali in res so naši kmetje med vsemi v Avstriji najbolj zadolženi. In sedaj drznejo se toti ljudje iz mest in trgov zopet nad kmete priti rekoč: volite nas nemčurje in liberalce? To je vendar preveč !	(Dalje prih.)
Smešnica 18. Nekega dne obišče prijatelj prijatelja, ki je bil revnega stanu, ter ga vpraša: Prijatelj kako se ti kaj godi? Odgovor: no, zdaj že bolje; poprej sem moral od beračov moko kupovati, zdaj pa jo hvala Bogu že sam beračim.	N. P.
Razne stvari.
(Slovensko društvo) zboruje v nedeljo 4. maja ob 3. uri popoludne v Slov. Bistrici, v prostorijah gospe Ane Nendelnove. Poslanec dr. Radaj poroča o deželnem zboru štajerskem, dalje bo govor o šolskih zadevah, o uzrokih propadanju kmetskega stanu in o po-močkih rešiti ga pogina, o bližnjih volitvah. Kot govorniki so naprošeni priti tudi g. državni poslanci baron Goedel, dr. Vošnjak in Božidar Raič.
(D o m o 1 j ubn a p r o šnj a.) Blagi in hvala Bogu številni domoljubi slov. bistriškega in konjiškega oiiraja so nujno prošeni, naj skrbijo, da se udeleži mogoče veliko vrlih Slovencev!
(Ljubljanski škof) je postal preč. g. kanonik dr. Gogola, kar vse Slovence prav srčno veseli.
(Sulvereinsko rogovilstvo) je le bolj razupito kakor uspešno, v Brezni je precej kufrasti možakar iz Maribora jamral, da se Slovenci tudi v Pohorji začnejo svoje narodnosti zavedati, in „kaj bodemo tedaj počeli mi ki slovenski ne znamo?" No, kdor ni lenuh in potrebuje slovenščine, ta se nje pač bode naučil. V Brezni in okolici je šulveinerjem dedov zmanjkalo in zato so nekaj bab vpisali. V sili lisjak baje tudi v lesniko ugrizne. V Konjicah so v šulverein komaj 4 znane kmet-ske odpadnike zvabili. Vkljub temu pa Na-gele v časnike maže, kako mu baje slovenski kmetje tropama v nemčurski koš skačejo. Se pač z resnico krega ta exfrater frančiškanski.
(V Lučanah) je 731etni B. Josch v svinjaku moral umreti.
(Srčno zalivalo) izrekata podpisana poštenemu možu krčmarju Jakobu Germovšek-u pri sv. Andreji nad Poželo za darovanih 200 fl., katere je blagovolil darovati, ubogi podružni cerkvi sv. Jakoba v Skalah.
Anton Rotnik, Adam Seučnikar, ključarja.
(Pri sv. Ani v Slov. goricah) je žan-dar 2 fantoma hotel pištole pobrati. Fanta se branita, posestnik Kocpek in hlapec Lovrenčič jima pomagata in izvijeta žandarju puško. Sedaj potegne žandar sabljo, rani napadnike in jih odžene k sodniji.
(Štajerska hranilnica) je občinam: Slatina, Sečovo, sv. Florijan, Tokačevo, Donač-ka gora, vsled slabih letin osiromašenim darovala 500 fl. za slovanske uboge dijake v Gradci 50_fl.
(Celjska hranilnica) je mestu darovala 11.540 fl. za teater pa 8000 fl. Bolje bi storila, ko bi dolžnikom činže polajšala.
(Nesreče). V Savinji utonil je brodnar Janez Kolšek iz Brašlovec, 751etni hlapec J. Majer je pri Radgoni pod mlin prišel in se usmrtil, furnirska tovarna Schmidelnova pri sv. Petru v Savinjskej dolini je pogorela, v Par-tinji so fantje iz pištol streljali, ogenj vtorili, da sta Belec in Damišova pogorela.
(General Kriegshammer) višji vojaški poveljnik v Mariboru je postal feldmar-šal lajtenant.
(Sv. Alojzij), mladenčem in deklicam zvest in zanesljiv vodnik proti nebesom, ali šestnedeljska pobožnost k njegovi časti od č. g. Fr. Bezjaka izide do 15. t. m. pri Leonu, in že zdaj opozorujemo na to jako primerno knjižico za navod k omenjeni pobožnosti.
(Pobirki od zadnje volitve). Losch-nigg je vlovii v ormožkem okraji samo 2 vo-lilca, eden teh ni doma v Lešnici, ampak je župan v Lahoncih in tako stopil med tiste, ki v lastno skledo pljuvajo. Trojički g. Golob pa nam piše tako. kakor bi on ne bil niti volivec.
(Računski sklep posojilnice v Sevnici) za prvo upravno leto 1883 kaže, da je imel ta denarni zavod 16 796 fl. 36 kr. dohodkov in z ušteto gotovino v znesku 1553 fl. 45 kr. ravno toliko izdatkov. Zadružni deleži (117 zadružnikov) znašaja 585 fl.. hranilne uloge 14 438 fl. 19 kr. izposodilo se je 13.730 fl. 50 kr. (22 posojil do 70 fl., 15 do 1000, 25 do 150. 17 do 2(X)0, 18 do 3000, 5 čez 300 fl.) Obrestij na dolgu je samo 1 fl. 76 kr., naprej plačanih pa 111 fl. 40 kr. Tožiti ni bilo treba nobenega dolžnika. Reservni fond znaša 1;")3 fl. 89 kr. Jako povoljen vspeli za jedno leto in za mali okraj,v ki je pa glede prometa izredno važen.
(Z gan j e p i t j e) pokonča na Ruskem 10.000, na Nemškem 40.000 ljudi vsako leto, v Ameriki pa 30O.000 v 8 letih.
(Slovenski uradovati) sklenila je občina sv. Paula v Savinjskej dolini. Baron Ha-kelberg, o joj!
(Na Donaškej gori) so ničvredneži vojaški steber za merjenje prirejeni spodkopali in oškodovali. Poprava bo 100 fl. stala.
Loterijne ¡številke:
V	Trstu 26. aprila 1884: 42, 28. 25, 80, 13
V	Linci „ „	29, 69, 65, 21, 80
Prihodnje srečkanjo: 10. maja 1884.
Učenca
sprejme Janez Leon-ova tiskarna v Mariboru.
Ponudba.
Kramarija s točenjem žganice na dobrem mesti se takoj da v najem. Kdor hoče izvedeti več, naj pošlje pismo pod: J. V. 100 poste re-stante Reifnig-Fresen. Najbolje kaže podjetje za dobrega krojača.	0"^)
jäg- Podrobne cenilrrike doposilja brezplačno g JJL. in franko.	aH!
Sesa j k e	1
solidne izdelave za različne potrebe: pivovarne, fabrike, rude, vodnake, dalje vodotočne cev, sesaljke in spravo za kletarstvo, an gleške cevi iz kovanega železa, cevi iz ko-nopnine in gumija,
kovinsko blago
vsake vrste, pipe za vsakojake potrebe in in razue podobe, vretenice, ventile zaporne, pozračne vcutile vsake vrste, poprijemače železne za razne cevi, spravo za kopališča, i/,1. javnike, kotlje za n irejanje plina, varovalno orodje, posode za koloma/., holiauderje,
pipe aa narejanje pen na pivu
naposled
blago iz lite kovnine in mednine
po obrazcih
priporoča po najnižjej ceni in s poroštvom za dobro robo
ALBERT SAMASSA
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v
Lj ubljaiii.
Oznanilo« Na deželskej kmetijskej šoli v Grrotten-h o f n u blizu Gradca je razpisanih 9 štipendij, kojih znesek se izplačuje s poče+kom novega šolskega leta, od 1. oktobra 1884 naprej. Od teh štipendij znašajo 4 vsaka 120 fl. in 5 po 100 fl. na leto. Prošniki za te štipendije morajo pri vstopu v šolo saj 16 let stari biti, zdravi, zoper osepnice cepljeni, samični, pošteni, ter poučeni v predmetih ljudskih šol. Prošnjo ima prošnik osebno izročiti ravnatelju deželske kmetijske šole konči do 31. jul. 1884. Priloženo bodi: krstni list, zdravnikovo potrdilo zastran zdravja in cepljenja proti osep-nicam, šolska spričevala, županovo potrdilo, da je Štajerec, dalje spričbo zastran nravnosti in promoženja. Denarji se štipendistom ne izplačujejo na roko, ampak zaračunijo za stanovanje in hrano. Poučevanje pa je brezplačno. V Grradci dne 16. aprila 1884. Deželni odbor štajerski.		Oznanilo. Dne 12. maja t. 1., to je na dan sv. Pan-kracija bo v Teharjah živinski in letni sejem. Župan: Val. Kovač.	
			
		JL T Za vsestranske dokaze srčnega sočutja med boleznijo in o smrti našega preljubega sopruga, oziroma očeta, gospoda Antona Poreger-ja zdravnika, potem za izvanredno spremstvo pri pogrebu v slabem vremenu, posebno častitej duhovščini, šolskej mladini, sosednim faranom, kakor vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izreka iz ginj enega srca najtoplejšo zahvalo Poregerjeva rodbina. Malanedelja, dne 26. aprila.	
Jffr _ % Naznanilo. Dovoljujeva si uljudno naznaniti, da sva popolnem s vsem preskrbljeno stavbarsko podjetje umrlega stavbarja g. L. Baltzerja kupila ter sva vsled velike zaloge raznega stavbarskega lesa, opeke itd., v stanu vsakojaka stavbarska naročila točno in dobro izvrševati. i—2 A. Kufner in G. Zečevič. &— -......- - -------------------------------- - — M			
			
			!
	Razprodaja. Zavoljo smrti gospoda Emerih Tappeiner-ja v Mariboru, bode se zaloga i» lasa« obstoječa iz stekla, porcelana in druge lončene posode vecjidel pod kupno ceno prodajala.