NO. 126
' 1}22?i
*ri$k\ Domoviima
)% fl/1- g TO ■ g/lf {II— HO iWl E«
AMERICAN IN SPIMT
0OROM IN IANOUAO« ONLY
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 28, 1967
SLOV€N!AN
MORNING N€WSPAPti&
STEV. LXV — VOL. LXV
Hanoi in Peiping se spei fareia med seboj
Različno gledanje in odnosi z Moskvo, pa tudi kulturna r e v o 1 u cija na Kitajskem, povzročajo vedno znova trenja med Severnim Vietnamom in Kitajsko.
HONG KONG. — Tisti opazovalci, ki so se špecijalizirali na presojo stikov med kitajskimi in vietnamskimi komunisti, mislijo, da so zopet odkrili nekaj znakov, ki cikajo, da sta si vietnamska in kitajska vlada zopet v laseh. Predvsem ugotavljajo, da Hanoi ni predivje napadal Kosyginove poti v Ameriko. Mislijo, da so v Hanoiu prišli do sklepa, da je Kosygin pridobil na ugledu v Ameriki in da ta o-koliščina utegne kdaj koristiti tudi vietnamskim komunistom, zato je Kosyginov ugled večji tudi v Hanoiu, nad čemur se naravno kitajski tovariši zgražajo.
V Hanoiu so nezadovoljni, ker je kitajska kulturna revolucija prizadela precej vidnih kitajskih komunistov, ki so z besedami in dejanji podpirali vietnamsko politiko. Obsojajo tudi kritiko generala Lin Piaa, ki je javno trdil, da vietnamska strategija ni dobra.
Ho Či Minh je dalje poslal v Peiping novega poslanika Min-ha Loana, ki je na glasu, da drži bolj z Moskvo kot s Peipingom v znanem kitajsko-ruskem sporu. Kitajci so se dalje hudo zamerili Vietnamcem, ker dosledno zagovarjajo stališče, da “odpor proti kapitalizmu brez odpora proti (moskovskemu) revi-zijonizmu mora na koncu privesti do kompromisa s kapitalizmom.” Te ideje pa Ho Či Minh noče sprejeti, ker bi se preveč zameril ruskim komunistom.
Kitajcem pa zopet ni prav, da so vietnamski komunisti prepričani, da jih bo Moskva podpirala v vsakem slučaju: naj se Vietnam bori z Ameriko in ne pregovarja obenem, ali pa, naj se bori in pregovarja s sovražnikom ob istem času. Hudo kri je dalje napravilo v Peipingu pisanje glavnega vietnamskega teoretičnega mesečnika Hoc Tap, ki trdi, da se mora vsak voditelj naslanjati na partijo in da bo vsak voditelj moral enkrat odstopiti in prepustiti vodstvo naslednikom, ker tak je pač zakon narave. Te besede so bile naperjene proti tovarišu Mau osebno.
Posebno skrbi Ho Či Minha bodočnost kitajske province Yu-nan, ki meji na Severni Vietnam. Tam so zadnje čase izbruhnili nemiri, ki lahko rodijo kaos v prometu, kar bi občutno prizadelo vietnamske komuniste, ki so navezani na prevoz po železnici skozi Yun. Ako ta prevoz zamre, so odrezani od ruskih dobav, ki ravno sedaj prihajajo po morju z veliko zamudo, ker morajo ruske ladje o-koli južne Afrike v Haiphong.
Nekatere med temi trditvami so resnične, zato ne bi dvomili, da se Hanoi in Peiping gledata postrani, kar pa ne pomeni, da bosta prišla v resen in odkrit spor.
V Angliji letni čas skozi vse leto
LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija bo s prihodnjim letom uvedla “letni čas” za stalno, kot je izjavil notranji mini-Bter Roy Jenkins v parlamentu.
Novi grobovi
John Bunjevac
Po več letih bolezni je umrl v Woman’s bolnici 48 let stari John Bunjevac z 859 E. 71 St., sin Petra in Mary, roj. Krovosic, brat Mrs. Ann Putty, Mrs. Catherine McLean, Mrs. Mary Polston in pok. Petra. Zaposlen je bil nekaj let pri Murry Ohio & Manufacturing in pri E. F. Hauserman Co. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v petek ob 8.45, v cerkev sv. Pavla ob 9.30, nato na Kalvarijo. (Župnik sv. Pavla bo jutri zvečer ob sedmih molil za pokojnega v pogrebnem zavodu sv. rožni venec).
Kongo do&il novo valuto
KINSHASHA, Kongo. — Kongoški vojaški diktator Mobutu je dal izglasovati novo u-stavo, ki jo je “narod”odobril s plebiscitom. Obenem je tudi znižal vrednost kongoškega franka za 40%. Vrednost dolarja bo od sedaj naprej znašala 500 kongo-ških frankov, ki so dobili tudi novo ime: zaire. Da ne bi trpeli delavci in uradniki, je zvišal tudi plače in mezde za 40%.
Nova ustava je močno podobna ameriški. Povdarja politično moč predsednika republike, ki gre daleč preko tega, kar je v veljavi v naši deželi. Predsednik republike ima na primer pravico, da vlada kar z dekreti, kadar je parlament razpuščen, nov pa še ne izvoljen. Nova u-stava predvideva le en parlament. V Kongu so razpuščene tudi vse delavske unije, v duhu nove ustave morajo biti kongoški delavci zadovoljni z eno samo unijo, ki bo seveda pod vladno kontrolo.
SHOWER*
Oktobrska revolucija bo dobila svoj oklic
V Moskvi je bil objavljen načrt oklica za proslavo 50-letnice ruske revolucije.
MOSKVA, ZSSR. — Sredi
Mladi republikanci si ogledujejo predsedniške kandidate za leto ISiS
OMAHA, Neb. — Organizacija mladih republikancev še ni sama stara, obstoja v sedanji o-bliki šele nekaj let. Svojo moč je pokazala pred 4 leti, ko je sa-
junija je v Moskvi zasedal za ma zase glasovala z veliko veči-
Oblačno, toplo z verjetnosjp neviht. Najvišja temperatura 85.
dva dni glavni odbor ruske komunistične stranke in med drugim tudi odobril načrt oklica za praznovanje 50-letnice oktobrske revolucije. V idejnem pogledu je oklic na slabih nogah. Ponavlja to, kar učijo komunistični očaki in proroki do Lenina.
Poznejšega ideološkega razvoja komunizma načrt ne omenja. Pač pa se oklic vnema za mirno sožitje in seveda za veljavo o-svobodilnih gibanj. Zato ponovno ostro obsoja ameriški “imperializem”, ki je kriv vsega zla na svetu.
Načrt dalje poudarja velik pomen, ki bi ga imela mednarodna konferenca vseh komunističnih strank, ki naj bi obdelala vse menarodne probleme in dognala, kakšno vsebino naj ima sedanje proletarsko gibanje. Načrt omenja tudi vojno v Vietnamu in napoveduje zanesljivo komunistično zmag oslavje. O zmagi in veselju pa načrt nič ne govori, ko omenja izraelsko-arabsko vojno.
Načrt naravno slavi vse uspehe v domači politiki, posebno na gospodarskem polju. Prizna pa, da je industrijalizacija zahtevala velike žrtve. Sedanja režimska politika se pa hoče bolj brigati za zboljšanje življenjskega standarda in narodnega blagostanja. Načrt omenja tudi Stalina in njegovo delo za neodvisnost države, dodaja pa obenem, da je Stalinova diktatura prinesla nesrečo vsem tistim, ki jih je zadela čistka in ki so pozneje prišli v prisilna taborišča.
Da načrt stoji na stališču, da je v drugi svetovni vojni zmagala le Rusija, vsi njeni zavezniki so pa samo prispevali k zmagi, nas ne sme presenetiti.
, Načrt obsega 25,000 besedi in je bil objavljen v vseh ruskih časopisih. Ali so ga pa vsi bralci tudi prebrali, o tem bi že lahko podvomili.
no in s še Večjim navdušenjem za Goldwaterjevo kandidaturo in potem na republikanski konvenciji največ delala za Goldwaterjevo zmago.
Zato so se letos zanimali vsi republikanski kandidatje, kako bo potekala letošnja konvencija Narodne federacije mladih republikancev. Letošnja konvencija je pa potekala čisto drugače. Mladim republikancem se ni zdel noben predvideni kandidat posebno simpatičen. Kako zelo se je spremenilo razpoloženje med mladimi republikanci, priča dejstvo, da se letos za navzočega Goldwaterja skoraj nihče ni več zmenil.
Kot je navada, so tudi na konvenciji skušali ugotoviti, kdo med kandidati uživa trenutno simpatije mlade republikanske garde. Poizvedbe so pa nokaza-le, da prav posebno priljubljen ni nihče med njimi. Naiveč glasov je dobil kalifornijski guverner Reagan, namreč 152 od 333, daleč za njim je bil Nixon s 100 glasovi itd.
Te številke povedo, da prihodnje leto ne bo šla mlada republikanska garda kot strnjena formacija na republikansko konvencijo. Ne bo torej igrala na njej tako vlogo kot jo je pred 4 leti. Vprašanje, kdo bo zmagal na konvenciji kot predsedniški kandidat, je torej še zmeraj na široko odprto.
IZRAEL BO DRŽAL VSE
OSVOJENO OZEMLJE DO MIROVNIH RAZGOVOROV
Presednik izraelske vlade Levi Eshkol je včeraj izjavil, da bo Izrael držal vse osvojeno arabsko ozemlje zasedeno kot jamstvo, dokler ne bo prišlo do mirovnih razgovorov. - V ZN večina za izraelski umik z osvojenega ozemlja.
JERUZALEM, Izrael. — Kljub trdi zahtevi Sovjetske zveze, njenih satelitov in podpornikov ter arabskih držav je Izrael odločen držati pod svojo vojaško zasedbo vse v vojni z Arabci osvojeno ozemlje, dokler ne pride do mirovnih razgovorov z arabskimi državami. Predsednik izraelske vlade Levi Eskol je dejal včeraj: “Mi bomo to držali kot jamstvo, dokler ne pridejo oni k mirovni mizi... So nekatere stvari, ki so nemogoče za malo državo. Zapustitev tega ozemlja brez mirovne pogodbe je ena od njih." Predsednik vlade Izraela je dejal, da je še vedno pripravljen vsak čas začeti razgovore z arabskimi sosedi. Neposredni razgovori so po sodbi Izraela najboljša pot k ureditvi spora, vendar je ta pripravljen sprejeti tudi posredovanje, oziroma sodelovanje Združenih držav in Sovjetske
zveze pri urejanju razmer na Srednjem vzhodu._
Eshkol je v svojem govoru v ‘
Iz Clevelanda I in okolice
Republikanski izgledi za leto 1968 nič prida?
WASHINGTON, D.C. — Zadnji republikanski predsedniški kandidat B. Goldwater je v nekem govoru trdil, da so republikanski izgledi za zmago pri predsedniških volitvah leta 1968 slabši kot 50:50. On ne verjame, da bi kak republikanec mogel poraziti Johnsona. Največ izgle-dpv ima po Goldwaterjevi sodbi še vedno Nixon.
Jeruzalemu včeraj obravnaval vrsto vprašanj v zvezi z vojno in razmerami na Srednjem vzhodu. Tako je razkril, da so Izraelci prestregli na trak povelja v ruščini tekom bojev v Siriji. Pripomnil je, da mu ni nič znanega o kakih ruskih vojnih ujetnikih v Siriji, čeprav je bilo ponovno sporočeno iz drugih virov, da so Izraelci ujeli v Siriji nekaj Rusov.
Vsaka bpdoča ureditev razmer na Srednjem vzhodu mora temeljiti na medsebojnem priznanju Izraela in njegovih arabskih sosedov. Izrael mora dobiti meje, ki ne bodo več dovoljevale sosedom streljanje z njih na izraelska mesta in druga naselja. Eshkol je dejal, da je Izrael pripravljen pomagati pri reševanju vprašanja palestinskih beguncev. Zelo nejevoljen je bil zaradi DeGaullove prepovedi prodaje orožja Izraelu, ko Sovjetska zveza in njeni sateliti pošiljajo na debelo novo, moderno orožje v Egipt. Tja naj bi bilo v času po vojni poslanih že preko 200 novih jet lovskih letal vrste MIG-21 in MIG-23, pa tudi večje število tankov in drugega težkega orožja.
CLEVELAND, O. — Mislimo, da še nismo imeli po zadnji svetovni vojni meseca, ki bi nas presenetil s tolikimi in takšnimi nenavadnimi dogodki kot ravno sedanji mesec junij.
V prvem tednu smo doživeli eno med najkrajšimi vojnami v zgodovini, ki je obenem tudi pomenila popoln poraz za Egipt. Vojno so pričakovali, kolikor toliko so predvidevali tudi njen konec; da se bo vsa tragedija zgostila samo na par dni in povzročila premaganemu n a s p r otniku tako hud udarec, zmagovalcu pa ne ravno tako blestečo zmago — treba je namreč še počakati, koliko sadov mu bo od nje ostalo —, tega pa ni nihče pričakoval.
Nepričakovanb hitro so začutili udarce tudi tisti, ki so držali s premaganim Egiptom, najbolj seveda v Moskvi. Zato se je drugi junijski teden preselilo središče mednarodne politike v Moskvo. Tam je najpreje napravil izvršni odbor ruske komunistične stranke sklep, da Egip-
Mesec junij in njegovi nenavadni dogodki
ta ne bo podprl z oboroženimi silami, pač z vsemi diplomatskimi sredstvi, kar jih imajo na razpolago. Zgodilo se je še nekaj drugega: prišlo je na dan, da sta Kremlj in Bela hiša bila tekom vojne v stalnih stikih in se dogovorila, da vojna v arabskem svetu ne sme postati svetovna.
Odgovornost izvršilnega odbora Komu nistične partije Sovjetske zveze je rastla od dneva do dneva, Kosygin in Brežnjev sta uvidela, da je breme za oba pretežko: v Moskvi so sklicali — morda celo neutegoma — sejo glavnega odbora komunistične stranke. Kaj so govorili in sklenili, ni znano, toda posledice so se takoj pokazale v tretjem junijskem tednu: Kosygin je odletel v New York, predsednik republike Podgorny v Kairo, Brežnjev je pa doma ostal in pazil, da vihar ne zažene ruske politike v smer, ki ni bila dogovorjena.
Da je Podgorny šel mirit Naserja in ga skušal pripraviti k pameti, o tem niso bile potrebne posebne novice. Kaj
pa naj dela Kosygin v Ameriki? Ali naj res sedi tam skoraj 9 dni, da bi govoril dobro uro na generalni skupščini ZN v prid poraženemu Naserju? Da to ni bil njegov namen, se je pokazalo že začetkom preteklega tedna. Šele takrat se je izkristalizirala precej utemeljena domneva, da sta potovanji tovarišev Podgornega in Kosygina tesno povezani in da je Kosygi-novo opravilo močno odvisno od uspehov, ki jih bo Podgorny dosegel v Kairu. Podgorny pa ni imel lahkega posla, šele v petek se je lahko pripravil na pot domov. Kaj je dosegel, ne vemo. Vemo pa, da je Ko-sgyin resno mislil na sestanek s predsednikom Johnsonom šele potem, ko je zvedel, kaj je Podgorny dosegel pri Naserju. Proti pričakovanju je prvemu razgovoru v Glass-boro sledil še drugi zadnjo nedeljo. Vse skupaj je bilo venčano s Kosyginovo tiskovno konferenco v ZN v New Yorku, ki je vsaj povedala toliko, da dogodki v juniju niso zrahljali direktnih vezi med Belo hišo in Kremljem. Sicer
pa kaj več nista Johnson in Kosygin mogla doseči. Nista namreč vsemogočna: Kosygin ima na vratu svoj politbiro, Johnson pa senat. Ne moreta torej sporazumov, ki sta jih morda dosegla, obešati na veliki zvon, dokler ne zvesta, kaj mislijo o njih tisti, ki sicer na zunaj ne vodijo zunanje politike, zato pa imajo na znotraj na njo tem več vpliva.
Dogodki preteklega tedna se odlikujejo tudi s tem, da nas niso spravili v nobeno krizo. Ravno narobe: pokazali so, da vodilni politiki lahko opravijo poleg politike še kaj drugega, ki nam je vsem bolj blizu in bolj razumljivo. Tako se je na primer Podgorny zanimal za piramide in jih šel obiskat. Kosygina je pa zvabil sloves Niagarskih slapov v njihovo bližino. Kaj pa Johnson? Spomnil se je, da je dobil prvega vnuka in porabil prvo svobodno minuto, da ga je šel gledat v Austin, Tex. Človeku se zdi kar dobro, kadar vidi, da so vodilni politiki tupatam tudi navadni — ljudje!
'v.
Večina v ZN za izraelski umik
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Doslej se je izjavilo za umik izraelskih čet z v kratki vojni osvojenega arabskega ozemlja 42 držav, članic Združenih narodov. Trdijo, da se nagiba k temu stališču še okoli 30 drugih držav-članic ZN. V tem slučaju je možno, da se izjavi za zahtevo po umiku Izraela dve tretjini, kot je to potrebno po pravilih ZN. Vendar tudi tako sprejet sklep ni obvezen, je dejansko le nasvet, kajti glavna skupščina ne more sklepati obvezno o vprašanjih miru in mednarodnih sporov, te naloge in pravice so pridržane Varnostnemu svetu.
Za umaknitev izraelskih čet z zasedenega arabskega ozemlja, obsodbo Izraela kot napadalca in za povrnitev vojne škode Arabcem se zavzema resolucija, ki jo je predložila Sovjetska zveza in jo je sopodpisalo 16 drugih držav članic ZN.
Združene države so predložile svojo resolucijo, v kateri se sicer tudi izjavljajo za izraelski umik, toda šele potem, ko bo Izrael dobil določena jamstva za svoj državni obstoj in za nemoteno plovbo skozi Tiranska vrata in sueški prekop.
Trenutno še nobena resolucija nima potrebne dvotretjinske večine, toda sovjetska dejansko ni posebno daleč od nje.
I
Žalostno sporočilo—
Ga. Ema Zupan, 9087 West-wood Drive, Kirtland, Ohio, je dobila sporočilo, da ji je 26. junija umrla v Dolah pri Litiji 'mati Angela Zavrl, stara 75 let. j Zapustila je v Sloveniji hčere jCito, Antonijo in Metodo ter 'sinova Mirka in Jožeta, v Ameriki pa poleg omenjene še hčerko Marijo, por. Kunovar v Mil-jwaukee, Wis.
V bolnici—
Mrs. Mary Perko, 1436 E. 52 St., je v St. Vincent Charity bolnici, soba št. 352. Obiski so dovoljeni.
Romanje v Lemont—
V soboto, 1. julija, ob petih zjutraj bo odpeljal avtobus izpred cerkve sv. Lovrenca, ob 5.30 pa izpred Baragovega doma. Prijavljeni romarji so prošeni, da so točno ob času na navedenih mestih.
Sirijske vojne žrtve v zadnji izraelsko-arabski vojni
DAMASK, Sir. — Sirijska vlada je sporočila, da je v zadnji arabsko-izraelski vojni ostalo brez strehe kar 45,000 Sirij-cev, da je bilo skoraj 1,900 vojakov in oficirjev ranjenih, 145 pa ubitih. Tuji diplomatje pa tem številkam ne morejo verjeti, ker ne morejo najti krajev, kjer naj bi te zgube nastale.
RANGOON, Burma. — Tu je prišlo včeraj ponovno do hudih izgredov in demonstracij proti Kitajcem. Demonstranti so načrtno požigali in uničevali kitajske domove, trgovine in delavnice. Vlada je proglasila policijsko uro in nato vzpostavila mir na mestnih ulicah. Do nemirov je prišlo v ponedeljek, ko so kitajski dijaki prijeli svoje učitelje kot talce, namesto da bi se uklonili prepovedi nošenja značk Mao-Tsetunga.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Glavni predsednikov gospodarski vse-tovalec G. Auckley je pred skupnim kongresnim gospodarskim odborom dejal, da je povišanje davkov za najmanj 6% nujno, če naj res zavre inflacijo, ustavi naraščanje višine obresti in varuje gospodarski procvit dežele. Povišanje ne bo prišlo v veljavo pred 1. oktobrom letos, verjetno pa šele s 1. januarjem 1968.
WASHINGTON, D.C. — Kong. Adam Clayton Powell bo prišel pred glavno poroto v Washingtonu, ki bo skušala
dognati, v koliko je pri svojem delu kršil zakone. Kot znano je Predstavniški dom Powella izključil iz svoje srede zaradi kršenja predpisov in ustaljenih moralnih načel v poslovanju članov Kongres.
ADEN. — Skupina oborožencev ie včeraj ugrabila župana Ade-na 33 let starega Fauda Mah-focdha Khalifa, vodilnega člana Osvobodilne fronte Južnega Jemena, nacionalistične organizacije, ki se zavzema za to, da bi postal Aden po odhodu Britancev del republike Jemen. Sodijo, da ga je ugrabila Narodna Osvobodilna fronta, ki se prav tako bori proti Britancem in proti Juž-no-arabski federaciji, ki pa ni tako navdušena za Naserja.
REDON, Fr. — Na tisoče farmarjev se je včeraj tu spravilo nad policijo in jo obmetavalo z vsem mogočim v protest proti uvažanju govedine iz Argentine, ki škoduje francoski živinoreji z nižanjem cen živine.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Sinoči sta se sestala državni tajnik Dean Rusk in ruski zunanji minister Andrej Gromi-ko, da nadaljujeta v podrobnostih tam, kjer sta preteklo nedeljo končala Kosygin in Johnson. V vprašanju Srednjega vzhoda nista veliko opravila, prišla pa sta zelo
blizu končnega sporazuma o omejitvi atomskega orožja na sedanje atomske sile.
HAVANA, Kuba. — Kosygin, ki je priletel sem v ponedeljek na poti domov iz ZDA, bo nemara ostal tu v razgovorih s kubanskimi vodniki do konca tedna.
z
SMERIŠKA DOMOVINA JUNE 28, 1967
/Vmerisiui Domovi Iva
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Miblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fc« Združene države:
1116.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mesec« fce Kanado in dežele izven Združenih držav;
$io.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United State«:
$10.00 per year; $8.00 for 8 months; $5.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$18.09 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for S months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 126 Weds., June 28, 1967
Ky - general? politik?
General Ky, ki je obenem tudi sedanji ministrski predsednik, je bil med prvimi, ki so postavili ali pa vsaj hočejo postaviti svojo kandidaturo za predsednika republike. Kot političen kandidat zasluži, da si ga ameriška javnost ogleda od vseh strani. Ako namreč zmaga pri volitvah, kar ni izključeno, utegne v njem imeti ameriška politika v Vietnamu veliko oporo, ali pa bo dobila v njem tudi veliko klado, ki ne bo vedela, kaj naj naredi z njo. Zato je na mestu, da si ogledamo Kyja kot generala in kot politika.
Ky je morda dober specialist za odstranjevanje posledic raznih intrig in trenj med saigonskimi generali in politiki. Vsaj do sedaj je pokazal, da se jim zna ogniti ali pa včasih celo premagovati. Ako bi bilo samo to njegova naloga, se človek ne bi mogel spotikati nad njim.
General je pa obenem tudi voditelj vietnamske vojske, vsaj kolikor se tiče domačih, saigonskih čet. Na tem področju bi pa našli težko kaj takega, kar bi govorilo njemu v prid. Ni se mu namreč posrečila naloga, ki bi jo moral smatrati za glavno: napraviti iz saigonskih čet res dobro izvežbano, zavedno in disciplinirano armado. Saigonske oborožene sile so še zmeraj le zmes prave armade, ki ji manjka bojevitost in ki nima resne volje, da prenese vse težave in prevzame nase vsa tveganja, ki so potrebna za zmago nad komunističnimi četami. Med saigonskimi in rdečimi četami je v tem pogledu razlika kot med nočjo in dnevom. Rdeče čete so res prepričane, da se borijo za pravo stvar, se ne ustrašijo nobenih zgub, so na bojiščih odporne, gibčne, izrabijo vsako priliko in vsako sredstvo, da udarijo po nasprotniku. Pri tem se pogosto ne ozirajo, ali so njihova sredstva res moralno dovoljena.
Odkod taka razlika? Komunistični poveljniki so res prepričani, da se borijo za svoj narod in za ta namen tvegajo vse, tudi vse osebne ugodnosti. Saigonski generali so pa zvrst čisto druge vrste. Izjeme so tisti, ki se v tem po gledu lahko kosajo z rdečimi komandanti. Zato jih razjeda želja po bogastvu in lagodnem življenju, kar ji naravno vodi v korupcijo. Ni skoraj dneva, da ne bi slišali o tej ali oni korupcijski aferi med saigonskimi oficirji. Kaj pa pravi Ky na vse to? Tupatam se oglasi, obsoja vse, kar je negativno v saigonskem oficirskem zboru, potem je pa vse tiho. Do sedaj se mu še ni posrečilo, da bi dvignil patrijo-tizem med saigonskimi generali. In ravno to bi bila njegova dolžnost.
Če je oficirski zbor tak, kaj pa naj pričakujemo od navadnih saigonskih vojakov? Ti vendar niso pri vsej svoji primitivnosti nobeni slepci. Vidijo, kaj se godi v vrstah njihovih poveljnikov. Kdo bi jim zameril, ako bežijo od svojih edinic domov ali pa kar naravnost v sovražnikove vrste.
Ky pozna samo eno sredstvo proti takemu stanju v saigonski armadi: več ameriških vojakov naj pride v Vietnam in se bori za domačine! Zadnjič je s precejšnjo brezobzirnostjo javno zahteval, naj Johnson drži v Vietnamu kar 600,000 vojakov. To svojo zahtevo je postavil ravno takrat, ko se je obrambni tajnik McNamara pripravljal že devetič na pot v Vietnam. Kyjeva zahteva je napravila na ameriško javnost najslabši vtis. Treba je preleteti le par vplivnih ameriških časopisov, pa človek dobi takoj pravo sliko o resnični reakciji na Kyjevo zahtevo. Niti en časopis jo ne odobrava brez pridržkov, večina jo pa gladko zavrača.
Zato se Ky moti, ako misli, da saigonski generali lahko politizirajo, ameriški vojak pa naj tvega svoje življenje zanje na vietnamskih bojiščih. Ako si bo Vietnam izbral takega predsednika republike, bo Amerika kmalu sita vojskovanja v Vietnamu. Čas odločitve je morda bližje, kot to misli Ky s svojimi generali.
Kaj pa Ky kot politik?
Kot ministrski predsednik je prevzel vietnamsko javno upravo v popolnem razsulu. Centralno vlado uboga komaj prestolica z okolico, zunaj pa gospodarijo v posameznih provincah oficirji, ki so vojaški poveljniki in civilni upravitelji obenem. Se praviloma bore malo brigajo za težave civilnega prebivalstva, so jim bolj pri srcu njihovi o-sebni interesi, ki imajo le prepogosto videz sistematične korupcije. Zakaj Ky ni do sedaj napravil nobenega resnega poskusa, da napravi red v javni upravi.
Klasičen dokaz za njegovo nesposobnost, da uredi javno upravo, je slučaj s pacifikacijo. Ideja pacifikacije ni slaba, čeprav je zelo tvegana in uživa vso ameriško podporo. Kmalu se je pokazalo, da zanjo ni pravega razumevanja ne samo med saigonskimi generali in ne med vietnamskimi guvernerji v posameznih provincah. V vse skupaj so se morali vmešati Amerikanci in prevzeti akcijo v svoje roke. Ali si moremo misliti še lepšega dokaza, kako nesposobna je saigonska javna uprava. Če kdo, nosi ravno Ky glavno odgovornost za tako žalostno stanje.
agitacijo še pred dovoljenim časom, tega pa ne dovoli drugim predsedniškim kandidatom. Misli, da sta radio in televizija dolžna, da agitirata samo zanj. Na shodih mlati prazno slamo, ki je s silo nagnani volivci na shodih ne razumejo, če bi jo tudi hoteli. V svojih govorih obljublja stvari, ki jih očitno ne bo mogel izvršiti. Misli, da z ameriškim sodelovanjem lahko razpolaga po mili volji. Njegovi volivm nastopi naš močno spominjajo na znan Mussolinijev “shod” v Gorici med zadnjo svetovno vojno. Kot so morali takrat primorski Slovenci stati kot okameneli kipi in ga poslušati, tako sedaj poslušajo vietnamski kmetje in delavci Kyjevo bahanje in obljubljanje. Komu naj to kaj koristi ?
Bilo bi prav, ako bi predsednik Johnson opozoril Kyja na prav drastičen način, kaj sodi Amerika o taki politiki, o taki agitaciji in o taki demagogiji, kot jo sedaj uganja ta saigonski general. Pravi namreč pregovor, da je prva zamera boljša kot zadnja.
I
BESEDA IZ NARODA
Domovine, ker sem tudi jaz od tam doma iz naše prelepe Me-nešije. Gospej Debevec pa želim še mnogo let zdravja in novih j in zvestih naročnikov ter vsemu uredništvu lepe pozdrave.
Julka in Joško Klammer
K Mariji Pomagaj v Lemonf
I CLEVELAND, O. — Se bomo romale na Ameriške Brezje, če bomo le žive in količkaj zdrave, tako so z navdušenjem obljubljale romance, članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovze-ti lani, ko smo se z romanja Oltarnih društev 15. avgusta vračale domov. Ker je bil ta dan praznik Marijinega Vnebovzetja, god naše farne patrone, smo se vrnile ravno pravi čas. Stopile smo v našo cerkev in izpolnile svojo dolžnost: biti ob zapovedanih praznikih pri sv. maši. Četudi smo bile malo zaspane in trudne, smo vendar še dalje pele in molile, saj se v naši lepi cerkvi kar samo poje. Po maši smo se vesele in zadovoljne vrnile na svoje domove.
Obljubo so romance res držale, povečini so se letos zopet prijavile za romanje v Lemont. Na razpolago je še nekaj mest. Če se želi še katera prijaviti, se nam pridružiti na tem romanju, naj se hitro javi na tel. 681-0813. Ne bo ji žal, saj gremo k Mariji Pomagaj!
Kakor smo včasih rade hodile na Gorenjske Brezje, tako in še lepše je na Ameriških Brezjah, pri Mariji, Kraljici Slovencev. Zahvalile se ji bomo za vso pomoč in tolažbo, ki jo nam je izkazala, pa jo prosile, naj nam stoji z vso svojo priprošnjo ob strani tudi v bodoče. Pokrepčane in potolažene se bomo z romanja pri Mariji v Lemontu vračale domov.
Na svidenje!
Tajnica OD
Članom Kluba upokojencev v Euclldu
saj nas je vendar veliko.
Po kosilu, ki ga bodo začeli deliti, kot omenjeno, točno ob enih, se bo na pikniku začela domača zabava s petjem in godbo. Kot prvo bomo zapeli:
Prav luštno je res na deželi, kjer hiša pri cesti stoji, okrog so pa travnik’ zeleni, to nas prav veseli. ..
Nato bomo peli še druge, vse, kar jih še znamo.
Sedaj pa še nekaj splošno važnega za upokojence. Že dolgo se trudimo za izboljšanje našega položaja v pogledu oskrbe Socialne varnosti. Za to se je močno trudil naš prvi predsednik Krist Stokel. Sedaj je moral to pustiti, ko ga je zadela nesrečna bolezen. Zato moramo poprijeti drugi, če hočemo doseči dostavljene cilje. Prošnjo smo poslali v Washington na Mr. Johna Colao od National Council of Senior Citizens, da naj nam pride obrazložit načrte in cilje te organizacije in še posebej, kaka dopolnila so predložena zakonu Socialne varnosti. Sporočil je, da bo prišel 6. julija ob dveh popoldne v SDD na Recher Ave. na našo sejo.
Klub zato vabi na to sejo člane vseh Klubov slovenskih upokojencev, da bodo osebno slišali, kako te stvari stoje.
Prav tako vabimo tudi člane drugih Klubov slovenskih upokojencev na naš piknik 12. julija na farmi SNPJ.
Na svidenje!
Frank Rupert
Kar nekaj manjka
PAINESVILLE, O. — Prav lepa hvala za obvestilo, da nama bo naročnina kmalu potekla. Prilagam ček za nadaljno naročnino za Ameriško Domovino. EUCLID, O. — Na redni me- To Je naiin edini slovenski sečni seji našega kluba je bilo dnevnik, katerega oba z mojim sklenjeno, da bomo imeli 12. ju- m°žem zelo rada čitava. V po-lija letos piknik na farmi SNPJ. nedeljek, ko ga ni, nama kar Kosilo bodo začeli deliti točno nekaj manjka, ob enih. Za člane stane $1, za Zelo rada imam Žensko koša-nečlane pa $1.50. Preskrbite si rico, ker je vedno dosti poučne-pravočasno listke, da olajšamo ga za nas gospodinje in iz nje
Nepričakovan zaplet
CLEVELAND, O. — Danes prinaša Ameriška Domovina že 10. pismo p. Jožka Kokalja, ki deluje kot slovenski jezuitski misijonar v afriški državi Zam- Razočaranje med tržaškimi biji. Majhen jubilej je to. Pater	razumniki
misijonar si je pridobil v tem y uvodniku dne 1. junija sem času veliko vrsto dobrih prija- 0p0Z0rji na globoko razočaranje teljev in znancev med našimi nac[ slovensko partijo, ki je za-bravci in bravkami. Vsako nje- jei0 velik del slovenskega Ijud-govo pismo je po svoje zanimi-^ s^va; p0sebno še inteligence. To vo. Današnje še posebno. Berite razo£aranje slovenske inteligen-pa boste videli!	|ce nj novo in ni lahko, izhaja pa
Chibote, 11. jun. 1967. Na jz spoznanja, da je slovenski misijonski postaji so zaposleni i kulturnik obsojen na molk in na štirje delavci: kuhar in njegov bedo! če ne služi partiji. Zaradi pomočnik, vrtnar in pastir. Dne jg nesvobode je slovenska kul-6. junija pa so vsi skupaj zah- tura zagia v največjo krizo, tevali povišanje plače in zagro- y tem so si edini vsi vidnejši žili s stavko, če zahtevi ne bo soclobni kulturni ustvarjalci v ustreženo. P. superior jim je od- Sloveniji. Izpovedal je to Tone govoril, da nima denarja za zvi- Zidar v “Nedeljskem dnevniku” šanje plač. Delavci so vrnili 7 dne 4 junija, kjer v podkrepi-ključe, odšli k afriškim redovni-1 tev navaja tudi besede Mitje cam in tudi tam poklicali od^]y[ejakaj urednika “Sodobnosti”, dela dva delavca. Sestavili so “gg so bjie bučneUculturne kri-odbor in stavka se je začela ta- ^ ze iZpred nekaj let včasih tudi ko uspešno, da ni nikogar, ki bi obrobne narave, gre zdaj za kri-
delo našim kuharicam. Te morajo o pravem času vedeti, koliko kosil je treba, da bodo vsi postreženi; če premalo pripravijo, ni dobro, če pa preveč, je pa tudi škoda! Če bi bilo premalo, bi upokojenci lahko opešali in s plesom ne bi bilo nič niti pri tako dobri godbi, kot se nam obeta za ta dan.
Kar se tiče drugih stvari, bo vse lepo pripravljeno. Začetek piknika je opoldne, ko sonce doseže vrh nebesnega svoda. Vstopnice so na razpolago pri članih kluba, dobite pa jih lah-ito tudi pri blagajniku Andiju Božiču, tel. 481-7094. Za tiste, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, je naročen avtobus. Vožnja v obe smeri stane za člana 50 centov, za nečlana pa $1. Za vožnjo z busom se morate orijaviti do prihodnje seje 6. julija. Bus bo odpeljal točno opoldne izpred SDD na Recher Ave. Kar zadeva prijave za bus, lahko pokličete Krista Lokarja, RE 1-6624. Če bi bus ne bil poln, bo voznina nekaj večja. Zato je
imamo dostikrat pouk o naši ženski modi. Čeprav smo že v letih, pa smo vseeno še rade lepo in moderno oblečene. Saj pregovor pravi, da obleka naredi človeka. Zelo dosti poučnega je bilo v zdravniških nasvetih, sedaj je na tem mestu Zdravje, prav tako tudi drugi dopisi iz slovenskih naselbin.
Posebno so mi zanimiva pismo misijonarja p. Jožka Kokalja, ker ga še poznam kot 4 leta starega dečka. Tudi njemu danes pišem. Kako sem se zabavala v zimskih časih s Kotičkovim stričkom. Ti dopisi od naših malih so tako ljubki, da nas starejše, ko to čitamo, kar nekam duševno pomladijo in nas spominjajo na mlada leta. In najbrže se tudi sam Kotičkov striček počuti mlajšega, ko se z njimi dopisuje. Saj bi ga tudi jaz rada poznala in ga na skrivnem opa- j zovala, kako v tisti šendi samo-tari in si gospodinji v družbi z muckom.
Bom tudi jaz ponovila, da smo lahko ponosni na pok. g. Jakoba
se odtlej izmed njih lotil dela na misijonski postaji.
Seveda se je zaradi tega naš dnevni red in način življenja spremenil. P. superior je prevzel kuhinjo, kaplan in jaz pa pastirjevo delo in še to in ono po hiši. Krav je 45 in so na paši od 8. zjutraj do 4. popoldne. Posebno zanimivi so prehodi čez reko, koder ti umazana voda sega čez kolena.
Stavka nima nobene zveze z verskimi stvarmi. Voditelji stavke so člani katoliških organizacij in redno hodijo k maši in zakramentom. V soboto, 10. junija, so praznovali praznik u-gandskih mučencev. Priredili so zabavo ob reki. Ko je njihov misijonar prignal mimo čredo krav, so hoteli nekateri od otrok misijonarju pomagati, pa jim odrasli niso pustili. Stavka je 100%. Stavkujoči so prepričani, da jim misijon mora dati delo in dobre plače. — Vsi poskusi za pogoditev so spodleteli. Ne morem reči, kakšen bo konec. Dušno pastirstvo je na oddihu.
Zdaj pasem krave in vpijem nanje v angleškem in afriškem jeziku. Pri tem mi prihajajo v spomin slovenske pastirske idile. Od časa do časa si zapojem to in ono slovensko pesmico, najrajši tisto “Oj sijaj, sijaj sončece!” ali pa “Oj lepo je res na deželi” itd.
S prisrčnimi pozdravi!
Catholic Church p. Jožko Kokalj, S J. CHIBOTE P.O. KAWAMBWA Zambia — AFRICA
Ky se ni obnesel tudi kot političen kandidat. Začel je Prav> da poskrbimo, da bo poln,'D e b e v c a, urednika Ameriške
Salezijancem so zidavo v Sloveniji ustavili
CELOVEC, Avstr. — V Sloveniji je vedno več duhovniških in redovnih poklicev. Posebno 00. salezijanci jih imajo razveseljivo veliko. Do tega jim je zlasti pomogla požrtvovalnost križevskega Vladike in zdaj beograjskega nadškofa dr. Bu-katka, ki jim je pred 6 leti odstopil svoj škofijski dvorec v Križevcih pri Zagrebu, da so v njem odprli svoje malo semenišče. Tisti fantje zdaj odraščajo in napredujejo v študijah, na njih mesto pa prihajajo novi. Treba jim je iskati novih prostorov.
Ker komunisti do zdaj niso vrnili niti enega cerkvenega ali redovnega poslopja, ki so jih bili zaplenili, si salezijanci skušajo pomagati na ta način, da povečajo kakšno župnišče, oziroma mu prizidajo novo stavbo
zo slovenske kulturne zavesti, torej za eno temeljnih vprašanj narodove usode.”
K tej sodbi Mitje Mejaka dodaja Tone Zidar še svojo: “Kriza slovenske kulturne zavesti pa se bo nadaljevala; celo poglobila se bo, če ne bo prišlo do odločilnega premika v kvaliteti kulturnega delovanja, če ne bo konec vznemirjanj od zunaj (od strani partije in njenih direktiv, op. pisca), strahu (od strani UDBE, op. pisca), diskvalifikacij (od strani Društva slovenskih pisateljev, ki protežira nekatere, utaplja druge, op. pisca), ki so doslej prinesle na površino toliko podpovprečnosti in jalovosti.”
PARTIJSKA NARODNOSTNA POLITIKA V ZAMEJSTVU Temu bridkemu razočaranju najboljših slovenskih literatov nad jalovostjo partijske politike se med tržaškimi kulturniki pridružuje še drug razlog in to je jalovost ali bolje pogubnost
(ko so Jugoslavijo izključili iz Komunistične I n t e rnacionale, op. pisca) vključili v Vidalijevo komunistično partijo, predhodnico sedanje tržaške Italijanske komunistične partije, so s svojim korakom dokazali, da sta jim bili bolj pri srcu usoda stalinizma in rušenje Titove Jugoslavije kot skrb za narodni obstoj ter razvoj. Vsakomur je danes jasno, da je omenjena resolucija zadala hud in dejansko nepopravljiv udarec slovenski narodni rasti na Tržaškem. Škodljive posledice takratnega korenitega preokreta so razvidne na raznih področjih, vendar najbolj prihajajo do izraza na šolskem področju.”
Nato Drago Legiša iz šolskih statistik ugotavlja, kako je v tistih letih padlo število otrok na slovenskkih šolah. Leta 1947/48 je bilo na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem vpisanih 4,165 učencev. Tri leta kasneje v šolskem letu 1951/52 pa je bilo vpisanih le 2,309 otrok, kar pomeni, da se je njih število v treh letih zmanjšalo za 1,856 o-trok ali za 44.57%, torej skoraj za polovico. Kje je število najbolj padlo? Tam, kjer je bilo in je še vedno največ partijcev. Npr. pri Sv. Ani od 293 na 151 (142 manj); v Skednju od 199 na 118 (81 manj); pri Sv. Ivanu od 291 na 148 (146 manj); pri Sv. Jakobu od 321 na 159 (162 manj). Letos pa je na istih šolah vpisanih: Sv. Ana 28; Skedenj 18; Sv. Ivan 54; Sv. Jakob
38.
KDO JE KRIV?
Že iz teh nepopolnih podatkov, ki jih navaja Drago Legiša, je razvidno, kako pogubno je vplivala komunistična partija na narodno zavest svojih privržencev, ki so vedno stavili partijske interese nad narodne
partijske narodnostne politike v in vedno slepo sledili, kot čreda zamejstvu. Po 20 letih se sedaj kažejo sadovi te politike. Kritično besedo o tej politiki so iznesli Bogdan Berdon v Mostu št.
11, 1966, v uvodnem članku z naslovom “Naši življenjski interesi”, Drago Legiša v 12. številki iste revije v članku “Za e-notnost v raznolikosti” in Boris Pahor v svojih “Glosah 1965” ter v “Tržaških zapiskih” (Zaliv št. 5, 1967). Ti kritični pogledi na narodnostno politiko komunistične partije so dobili oddu-šek tudi pri debatah ob okrogli mizi, ki so jih v zadnjih mesecih imeli v Trstu. Gre torej za pojav, ki je zajel dokaj širok krog slovenskih izobražencev na Tržaškem, posebno mlajših, ki nimajo za seboj mita partizanstva in zato gledajo na partijo brez kompleksov in sodijo po sadovih njene dvajsetletne narodnostne politike v zamejstvu.
Rado Berdon v svojem članku ugotavlja: “Doba stalnizma, in-ternacionalizma in fratelance je doba največje asimilacije, poitalijančevanja slovenskega levo usmerjenega življa v Trstu, v tržaški okolici, v Milijskih hribih. V tej dobi se je poitalijančilo več Slovencev kot za časa fašizma!”
Trditve Rada Berdona je Drago Legiša podkrepil s statističnimi dokazi. “Tisti Slovenci, in ni jih bilo malo, ki so se ob resoluciji Informbiroja leta 1948
lenjskem. Sredi gradnje pa jim je komunistična oblast nadalje-
in v njej namestijo svoj nara- vanje prepovedala, ščaj. Tako so naredili v Želim-^ Komuniste porast duhovskih lju pri Ljubljani in pred enim poklicev silno jezi, zalo jih ovi-mesecem so začeli zidati poleg rajo, kar le morejo, župnišča v št. Rupertu na Do-	P. L.
ovc, svojim kolovodjem med vojno, po vojni in jim sledijo še danes.
Kdo je odgovoren za tako stanje? Kriva je fratelančna politika, ki jo je uganjala tudi slovenska komunistična partija med vojno in po vojni do leta 1948 in ki jo je začela voditi zopet od razpusta svoje politične organizacije Neodvisne socialistične zveze, saj je tedaj pova-vila svoje pristaše, naj se pridružijo ali italijanskim socialistom ali italijanskim komunistom. To so njeni volivci v naj-večji meri tudi storili. V kako veliko škodo narodne zavesti svojih pristašev, je razvidno iz zgoraj povedanega.
HOČEJO NOVO STRANKO
Spričo takih dejstev se je porodil črn pesimizem med tistimi levo usmerjenimi intelektualci na Tržaškem, ki so šli v osvobodilni boj predvsem zato, da rešijo svoje ljudstvo pred raznarodovanjem. Sedaj pa vidijo, da prav stranke in gibanja, katerim so se zaupali, bolj poitali-jančujejo slovenske ljudi kot sam fašizem.
Zato ni nič čudnega, če “zmeraj jasneje vedo, da hočejo svojo organizacijo, ki bo zbrala slovensko levico, tisto raztepeno in brezglavo, ki ob volitvah odda-ja svoj glas vsakokrat drugemu .. . Slovenska levica si želi skupnega doma, skupnega o-gnjišča, želi si strjenosti... (Zaliv št. 5, 1967).
Z drugimi besedami povedano, slovenska levica, razočarana nad narodnostno politiko KPI in PSU, želi lastno slovensko socialistično stranko.
(M. B. v goriškem Kat. glasu.
15. junija 1967.)
5MERIŠK& duMuvINX

l! ■•
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE
“Iz tega lesa nikoli... Ali če ti je bolj všeč tako: iz tega lesa ne več... Toda nisva še preči-tali Filomelinega pisma... Kje ga imaš?”
Rolanda je iskala nekaj časa po mizi, na kateri je bila nagro-madena vsebina nekaterih izpraznjenih kovčegov.
“Evo je!” .. . Dekle je pritisnilo zavitek na prsi. “Kolika radost videti poštni pečat ljubega Noirmoutiera! Zdi se mi, kakor da je zavel duh ‘Zavetja’ sem noter...
Tu so najprej cvetke ... Rolanda in njena tetka poznata te cvetke. V duhu vidita natančno, kje na vrtu je bilo utrgano.
Nato majhen šopek zlatih dlak, zavezanih z zelenim trakom. Te so iz Pentaponovega kožuha ... Dobra Filomela si je v svoji preprostosti mislila, da bodo te malenkosti celo v Parizu govorile svoj jezik.
Resnično, v vsakdanjosti hotelske sobe, sredi vsestranske brezbrižnosti in sovražnosti ljudi, vzbujajo te malenkosti toliko radosti, da se ob nji Rolandi tresejo prsti.
Tako zelo sta priljubljeni in tolike ljubezni deležni doma, tu pa tako zapuščeni in sumljivi! Kolika blaznost priti v Pariz!
Rolanda čita; in zdaj pa zdaj gre z roko preko svojih modrih oči, obrobljenih s črnimi trepalnicami.
“Moji dragi gospodarici,
Vajina stara Filomela Vama pošilja novice z doma. Vse je v redu; toda kako je prazno “Zavetje’! Odkar sta moji dragi gospodarici odšli, tu ni več ‘Zavetje’.
Prvi dan sem begala kakor duša v vicah. Potem sem se lotila dela, da se raztresem in da mi ne bo treba misliti. Še nikdar nisem bila tako sama v tej Veliki hiši... Kako vse drugače je zdaj kot kadar sta tukaj!...
Vsako jutro odprem vrata in okna, da se sobe prezračijo . .. Na Vajinih oknih so zelo lepe vrtnice, toda nimajo komu c vesti, ker Vaju ni tukaj. Faraud hodi v prvo nadstropje in Vaju išče ... Nato se vrača ves potrt na dvorišče. Ne razume pač, ubožec!
Ko Vama to pišem, predeta mački kraj ognjišča in pazita, da bi mleko ne vzkipelo ...
Ampak Pentapona moram zatožiti! ... Je-li to zli duh oslov? ... Ali je dolgočasje? ... Ali morda požrešnost? Skratka, z gobcem je odprl kljuko svojega hleva in šel jesti jabolka V sadni vrt... Izbiral je, kakor da ima izkušnje. Požrl je dva velika Aleksandra, tri reine rei-net in celo vrsto zlatih reinet.
Lepo sem ga ozmerjala! Ampak naposled — odkrito priz-ham _ sem ga objela ... Ubogi Pentapon! tudi on je iskal pozabljenega ...
Dimnikar je prišel in je dobro omedel nad ognjiščem. Zdaj smo dobri za zimo. A kakšna je bila hiša, ko je odšel!... Zidar in dimnikar sta dve šibi božji!
Pobrala sem že skoro vse sadje po tistem dogodku s Pen-taponom; lepo je spravljeno v kamri... Zdaj se ni več bati, da nam še kaj požre!
Snela sem zavese, jih oprala, zlikala in spet obesila. Ko se bodo gospodična vrnili, bodo našli vse v naj lepšem redu.
Jutri bom temeljito osnažila obe spalnici. Morda boste zato prej prišli nazaj?
Filbert se je pripeljal na trg z novim vozom in priprego. Dvakrat je šel po naši ulici. Izza zaves sem videla, da je dolgo časa gledal našo hišo. Tako potrt je bil!	j
Tedaj sem stopila ven; ko me
je zagledal, je dejal:
“Torej sta odpotovali?”
“Da, odpotovali.”
“Kdaj se pa vrneta?”
Seveda na to nisem znala odgovora.
“Res, Vi ne veste?”
“Ne, moj ubogi Filbert... Ne vem.”
Nato je odšel. A zdi se mi, da je imel solze v očeh ...
Nehati moram, ker sem že skoro pri koncu četrte strani. V pismo Vama dam dva lepa na-geljna in šop iz Pentaponove dlake. Hotela sem ostriči Far-auda, a je šel iskat tolažbe v mesto.
Vsa hiša, Pentapon, Faraud, bbe mački in Vajina stara Filomela Vaju udano pozdravljajo. Filomela moli vsako jutro pri sveti maši ob šestih, da bi se čimpreje vrnili... in da bi se vse dobro izteklo.
Filomela Nicou.
PS. Modest je imel sinoči čudovit lov. Naletel je pred Meniško skalo na roj sardin in jih je nalovil za osem sto frankov. V Vieilu je bila tisti večer svečanost radi tega in ribiči so se prešerno obnašali, kakor si lahko mislite...”
Ko je Rolanda končala, je nastal molk.
Nista bili več v Parizu... ne več v ulici des Abbesses... ne več v hotelu ...
Nista slišali več hrupa avtomobilov ... Nista videli več neskončnega pokopališča... ne velikega sivega zidu kinematografa Gaumont, po katerem se je vila železna zasilna lestev ...
Ni bilo več rumenega vratarja, ne njegovega obraza, kakor da v njem prebiva večen šum .. ne več hladne in ropotajoče sobarice, ki mirne duše prinaša gubonosne račune... in ne več Valentine, ki mirne duše pošilja ljudi na prefekturo, potem, ko jih je odpravila v hotel...
Ne . .. Vedomec ne tlači več. Je-li bilo vse to res?
Bili sta v Noirmoutieru ... Božali sta Farauda ... smehljali sta se roparju Pentapomi, ki so mu gledali— nesrečniku— ostanki žlahtnih jabolk še iz zob. Objemali sta Filomelo ...
Izza, zastorov sta gledali Fil-berta, ki prenaša vso svojo neizmerno bolest...
Ubrjgi Filbert! Le pokonci! Ni več cVileč tolažba!
XXXV. poglavje. Mladenič hodi, hodi po sivi poti, ki se vije proti la blanški opatiji med koruznimi polji in bori s skrivljenimi vejami...
Je-li potrt...? Je-li zamiš-Ujen...?	, r
Ali moli?
Ali se pogovarja sam s seboj? Bilo bi težko povedati.
Časih iztegne drgetajoče roke... prste ... kakor da hoče doseči nevidno bitje:
“Kje si, Rolanda?”
.... Nekdo, nekaj v meni neprestano šepeče, da se mi povrneš ...?
.. .Oh! Ko bi bilo le res!
... Kje si...?
... Rolanda! ... Rolanda! ...
... Oh, prosim te! Pridi, rotim te, pridi zopet k meni nazaj! Žeja me in gladen sem tvojega znamenja, znamenja, ki bi ga moje srce v svoji ljubezni takoj razumelo, to vem!
.. .S koncem svojih prstov se narahlo dotakni mojih prstov. ..
... Pošlji mi dušo svojo!...
... Pošlji mi vsaj svojo misel, da izvem naposled ...
... Da mi bo moč te počakati ... te počakati...
... Moj Bog ... vem, da boš imel usmiljenje z menoj ...
.. .Rolanda! .. . Rolanda! ...
(Dalje prihodnjič)
Otroka slovenskih pionirjev v Clevelandu
arabskem svetu časi hitro menjajo. Morda bo Savdu sedanje posojilo Naserju dalo še velike politične koristi.
la varnejši cestni promet po vsem svetu!
WASHINGTON, D.C. — Ne bi mogli reči, da manjka mednarodnih društev, agencij- itd., ki podpirajo idejo, da je treba za varnost cestnega prometa predpisati enaka pravila po vsem svetu. Pri vsem tem pa letno umre vsled prometnih ne-j sreč že nad 200,000 potnikov in jih bo še od leta do leta več. Ra-čunica kaže namreč, da število nesreč raste vsako leto za okroglo 15%.
Slaba stran vseh dosedanjih poskusov za urejevanje prometa je v pomanjkanju programa, kako naj bi se to delo opravilo. Zato so si nekatere evropske prometne ustanove postavile za cilj, da sestavijo program, ki naj bi ga odobrile vse velike države. Prvo mesto v programu bi morali imeti osnovni prometni predpisi, za njimi naj bi prišla dovoljena hitrost vožnje, za tem pa oblika, prostor, barva in pomen raznih varnostnih svetlobnih znakov in signalov, kjer vlada sedaj pravi kaos. Hitro je treba tudi urediti vprašanja
j prometnih prekrškov, ki jih sedaj sodi vsaka država po svoje.
Mislijo, da bo sestavljanje programa za skupno akcijo za večjo prometno varnost trajalo par let.
CLEVELAND, O. — Gornja slika kaže otroka prvega slovenskega naseljenca v Clevelandu Jožefa Turka, ki je prišel v naše mesto v oktobru 1881. Slika je bila napravljena na dan njunega prvega svetega obhajila pri Sv. Vidu leta 1900.
Julija je bila rojena 26. junija 1888 in krščena pri Sv. Stanislavu. Bila je ubita po nesreči od cestne železnice 20. aprila 1920.
Jožef je bil rojen 31. maja 1887 in je bil krščen v cerkvi Naše Lurške Gospe. Umrl je 4. marca 1942. Oba sta pokopana na pokopališču sv. Pavla v Euclidu.
(Slika je lastnina Mrs. B. J. Hribar, 954 E. 144 St., in je objavljena po njeni naklonjenosti.)
Amerika bo dobavila Izraelu hrano
WASHINGTON, D.C. — Kot vsako leto, bo naša administracija dobavila tudi letos Izraelu hrano, v glavnem pšenico, v vrednosti okoli $30 milijonov. Ker je bil načelni sklep že narejen, bo sedaj federalno tajništvo določilo pogoje dobave. Hrana bo prodana v naši valuti, toda plačilni roki bodo pomaknjeni daleč v prihodnja leta. Dobave bodo začele teči takoj, ker je Izrael v zadregi.
Hrano bi pa rad dobil tudi jordanski kralj Husein, ki se ravno sedaj mudi v naši deželi. Njegova vlada se že pogaja načelno z državnim tajništvom. Upajo, da bodo pogajanja hitro končana.
- ' •
Šefh Taft karbida! za župana
illllMllll
Cleveland, O. — Seth Taft, nečak pokojnega zveznega senatorja R. Tafta, znanega “Mr. Republican”, je v začetku meseca objavil, da kandidira za župana Clevelanda. Kandidiral bo kot republikanec ali pa kot neodvisen, kar zavisi od tega, če se bo prijavilo za republikanske kandidate še kaj drugih.
Sedaj nabira podpise volivcev, ki jih mora predložiti s prijavo za kandidaturo najkasneje 5. julija. Vsak volivec Clevelanda lahko te prošnje podpiše za neodvisno kandidaturo, za republikansko pa le tisti, ki so registrirani republikanci.
videl, da mu Naser pomaga nazaj na savdski prestol v Savdski Arabiji.
Pri tem položaju in razpoloženju je Savd skoraj moral ugoditi Naserjevi prošnji in mu za prvo silo posodil brezobrestno $10 milijonov. Naser jih je hvaležno sprejel, vrniti jih bo moral pa v 12 mesecih. Pri tem se je marsikdo spomnil, kako je Savd pred leti tvegal $2 milijona, da Bi spravil Naserja ob življenje. Sedaj sta se pa nekdanji organizator atentata in njegova predvidena žrtev lepo objemala kot velika prijatelja. Taka je pač arabska politika.
Da bi pa Savd ravno sedaj preko Naserja našel pot nazaj v savdsko prestolico Riyad, bi težko verjeli. Res pa je, da se v
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v nedeljo za vedno zapustila naša ljuba mama
m
roj. Arh v Velikem Mraševu, fara Cerklje ob Krki na Dolenjskem, leta 1884.
Prisrčna hvala vsem, ki so jo prišli pokropit in molit k njenemu mrtvaškemu odru, in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti na Kalvarijo.
K večnemu počitku smo jo položili v sredo, 31. maja, po sv. maši zadušniei pri Sv. Vidu na pokopališču Kalvarija.
Naj ji sveti večna luč in naj v miru počiva!
Žalujoči:
MRS. MARY MARTINČIČ, hči ADOLPH, LOUIS,
JOSEPH ZUPANČIČ, sinovi
Cleveland, O., 28. junija 1967.
KAIRO, Egipt. — V ponedeljek se začne tudi v Egiptu novo proračunsko leto, ki bo našlo e-giptovsko državno blagajno popolnoma prazno. Naser je zato naročil vladi, naj še ta teden temeljito skrči vse proračunske postavke in se pri tem ne ozi-1 ra, kdo bo prizadet. Ker pa j zmanjšanje proračuna še ne pomeni dotok denarja, se je Naser morah, obrniti na edinega turista v deželi, ki ima j res nekaj pori palcem, da mu pomaga iz zadrege. : To je bivši savdski kralj Savd, ki je trenutno na oddihu v Aleksandriji in bi rad
V Rusiji slaba žitna letina?
WASHINGTON, D.C. — Med tem ko pričakujejo v Ameriki izredno dobro žitno letino, se v Rusiji boje, da bo ta pod povprečjem. Če bo pridelek že zadoščal za domače potrebe, bo menda dobro, za kako pomoč tujini ne bo ostalo nič.
To bosta čutila zlasti Indija in Egipt. Zadnji je na tem, da bo moral pogoltniti svojo domišljavo ošabnost, pozabiti na širokoustenje in iti z iztegnjeno
roko v toliko napadano Ameriko.
Tudi Rusom le za boljše življenje
GENEVA, šv. — Švicarski časnikar, ki se je vrnil z daljšega potovanja po Rusiji, ni našel med Rusi posebnega zanimanja za vojno na Srednjem vzhodu. Tem je veliko več do dobrega življenja in do blagostanja doma.
Odkrito povedano:	Rusu je
prav tako malo do tega, da bi umrl za Arabca kot za Vietnamca, je dejal Švicar.
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Išče se gospodinja za vdovca in 3 fantke, 8, 9, 11, v Euclidu. Svojo sobo. Kličite 261-0860.
(128)
Iščemo Slovenko Živečo blizu Marije Vnebovzete, ki bi hotela postreči starejši ženi, ki ne more hoditi;;5 dni na teden. Kličite 531-5485. Po-igoji po dogovoru.
Moški dobijo delo
Pometač
Iščemo treznega moškega ob sobotih, $1.50 na uro.
CARL’S CAFE 361-8997	1301 Marquette
(x)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go.
*784 E. 78 SL *41-1708
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDROTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
KROT1LKA KAČ? ■— Brhka Roberta Label ne piska kači. pred njo je le kos zvite hladilne cevi klimatske naprave, ki jih izdeluje tovarna Worthington Corporation.
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLIHG MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno
<m! 8.15 dop. do 5. pop.
ali kličite
341-170«
zh čas sestanka
Ai> Iqual Opportunity Emplover
(127)
MAJU OGLASI
Pohištvo naprodaj
Pohištvo za 4 sobe in peč za kuho na 1387 E. 52 St., se proda radi selitve v Jugoslavijo. Kličite Frank Masel 391-9874.
(126)
Orodje naprodaj
Farmska vodovodna črpalka. Craftsman namizna žaga, 3-fazni električni motor, Homelite 36” vel. žaga za drevje, 40 čv. dolga lesena lestva. Anton Seliškar, 7417 Lockyear Ave.
-(126)
St. Clair Ave. E. 144 St.
Oddamo v najem čisto trgovino in klet, parkanje, čez cesto od cerkve sv. Jožefa. Za pojasnila kličite 321-9317 ali 321-3204.
(126)
TONY KRISTAVNIK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
V fari sv. Vida
Tri čiste sobe, deloma opremljene oddamo in 5 sob na Bonna Ave. Kličite 731-6873 ali 321-9317.	(126)
Trgovina v najem
681-4424	13441 Euclid Ave.
Vogel Superior in Euclid N.W. Nova trgovska okolica
Primerno za kakršenkoli urad, restavracija, itd. Vam pomagamo začeti. Privlačna okolica, parkanje, rapid in bus. Broker ji vabljeni.
Prvič naprodaj
Richmond Hts., na White Rd. Ranch hiša. 3 spalnice ah ena soba za družinsko sobo, stanovanjska soba L oblika, jedilna soba, ognjišče za drva, preproge in zavese; velika kuhinja, vgrajeni sedeži in miza; vgrajena Magic Chef peč, kabinete, po-mivalnik, mala jedilnica, kabineti, formica top zraven patio; polna predeljena klet, moderna perilnica, pralnik, sušilnik, zmr-zovalnikk, sežigalec, Aprilaire humidifier in več posebnosti. Velika poploščena rekreacijska soba, predeljena; 22 x 24 patio in garaža, električna vrata. Lot 80 x 400 globok krasno zasajeno, sadje, vse ograjeno. Čisto, se lahko takoj vselite; v srednjih 30h. V fari sv. Felicitas. Kličite med tednom 261-0700.
-(127)
V najem
Oddamo 3 sobe in kopalnico, zgoraj, neopremljene, ali spodaj na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989.
(130)
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
KAKO SE JE ZAČELO
Izredno vroč je bil poznopo-letni dan, god pobožne kraljice Ljudmile, 16. septembra 1891. Hmelj je bil že obran in vsa naša dolina je hitela, da spravi dozorelo otavo, ki je bila tisto leto gosta, da bi jo kača komaj prelezla. Travniki so bili vsi živi belo prepasanih žensk. Kakor da izvajajo proste vaje na telo-
vadišču, so se gibale njihove
roke m zibala obla ledja, ko so	* j	r
obračale dišečo otavo, da se je šopirila za njimi. Neka tiha umerjenost je bila v dnevu in ljudeh.	k,
Tudi Košmrljevi so splasto-vali tisto popoldne otavo pri šentrupertski cerkvi, da bo imela krava edinka tečne krme za zimo in dovolj mleka za družino šestih glav. V senci pod vrbo je spala najmlajša, triletna Micika. Oče Tone, mizar, nevajen kmetskega dela, je važno privijal otavo v plastke in udarjal po gotovih z vilami, kakor da jih pečati. Za njim je hitela zgrablje-vati drobir žena Francka, obilna čez pas, da ji je vleklo krilo spredaj za malo ped više od zadaj. Težko je sopla v gladki solnčni pripeki. Za njo se je opotekal petnajstletni gosposko-poltni drobižek Milka, ki je bila že vsa spet v šoli, saj ji je bilo oditi že drugi dan nazaj v mestne šole. Skelele so jo neudelane dlani od gladkega grabljišča.
Pa so zdajci zastale materine grablje. Krčevito se je mati uvila. Da se ni naslonila na gra-bljišče, bi se bila zgrudila.,
“Mama, kaj vam pa ja?” je vzkliknila od strahu hčeitka.
“Nič, nič!” je komaj zastokala med stisnjenimi zobmi r.c.ati.
Oče se je počasi okr/enil in spoznal po obrazu ženo£ “Se je že začelo?”
“Bojim se, da bi me že takoj ne prehitelo...” je zaskrbelo ženo.
“Kod le hodi ta Tožnik? Za četrto uro smo se zmenili, zdaj pa je po vseh cerkvah že odklenkalo večernice. Kolenca pa ni od nikoder. 2e spet kje med potjo napaja ...” se je razftiudil oče in krepko pritisnil z vilami na pla-stek.
“Da bi me le Se tako dolgo pustilo, da naložimo”, je zavzdihnila mati, ki jo je spustil popadek in je vsa potna spet potegnila z grabljami po travnem strnišču.
Miliki se je nad vse čudno videlo, kako sta se roditelja pomenila nekaj, česar ona ni prav nič razumela. Kakor da sta govorila v tujem jeziku. Nad vse čudna je kmetska govorica. Cankar je nekje zapisal: Za vsako deseto reč je komaj beseda, za največjo in najglobljo je pa ni. Res, ni je! Ni je pa zato, ker je ni treba! Kmet ne govori namreč kakor meščan in ne sklepa po Barbara, celarent, Darii itd. Vse misli gredo tako tiho svojo pot in se podzavestno ustvarjajo zaključki, ki dobijo življenje v eni sami besedi ali v odlomku stavka.
Nanovo se je skremžil materin obraz in se je zvilo nakaženo telo v krču, da je ušel v trpljenju kaljeni ženi neoblikovan
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
SNACK SHOP
Arlington Hts. Fully equipped. Seats 37. Air cond. Priced by owner for quick sale. Phone 723-2286
krik: “Eee...” Ni se mogla več držati pokoncu in je zdrknila ob grabljah na ograbek kakor na mehko pernico.
Oče je pa plastil venomer naprej, da bo, čim pride voznik, vsa otava splastovana. Milka je stopila k materi in jo gledala povešenih rok in ni vedela ne kod ne kam.
Ko je popadek po dolgi minuti
ka beseda: “Kakor iz kamna si, Tona! Ti moj Bog!”
Svoj pot je oče zavijal krhko otavo v plastke, ko je menil, ne da bi se obrnil: “Glej jo, kako si čudna! Kaj bo Kolenc konja pasel ta čas, da sam splastim in zgrabim. Saj že tako hoče mrva odvolgniti. Mar si prvič na tem in ne veš, da taka reč ni, kakor bi vrečo odvezal. Potrpi, da pride voznik in naložimo otavo in tebe!”
Dve debeli solzi sta se potočili po ožganem licu štiridesetletnice: “Saj bom izkušala potrpeti. Ne veš, kako hudo mi je. Milka naj bi stopila k Švajnc-nerici. Da pridem jaz domov in
ona k nam, bom komaj dočakala.”
Oče se je obrnil in je bila mehkoba v njegovem pogledu in glasu, ko je rekel: “Saj nisem mislil tako hudo. No, pa naj stopi dekle k ženski.”
“Milka, pojdi k Švajncnerici, saj veš, kje stanuje, in ji reci, da jo lepo prosim, naj takoj pride”, je naročala mati, ki se je mednejn že spet pobrala z ograb-ka. “Povej, kako boš rekla!” “Naša mama pustijo lepo prositi, če bi prišli ko j k njim”, je ponavljala materin ukaz hčerka.
“Dobro, pa naglo hodi! — Kolenc se je vendar priripsal”, se je okrenil oče in hitro plastil še zadnji zgrabek.
Mati se je urno pognala za njim in sta imela vse lepo spla-stovano in zgrabljeno, ko je zavil voznik na travnik. Hitro so zmetali otavo na voz. Mati si je do krvi grizla ustnice, da ni vekala pred sosedom. Seveda
tudi temu ni ušlo njeno zvijanje, pogovarjala o vremenu in letini toda napravil se je, kakor da j ter je sedaj ta sedaj oni vrgel prav nič ne vidi. Ko so pa bile nagel pogled nazaj na voz.
poslednje vile na vozu, je ročno skočil z voza, da pomaga omagujoči materi pri grabljenju.
Ko so voz povezali in ogra-bili, je pogledala mati hvaležno voznika: “Pomagajta mi gori! Nič dobro se ne počutim.” Ko so bili vsi trije z otrokom na vozu, je rekel oče vozniku: “Poženi, Tona, poženi, da bomo prej doma!”
Naglo se je kolobitil in odskakoval dišeči voz po kolovozu. Mati je bila v potu in ves siv je bil njen obraz od silne bolečine, ki ji je stiskala drobovje. Ko so prišli na veliko cesto, je ponehalo premetavanje. Kakor uspavana od prestanih bolečin in prijetnega gibanja je ležala mati mirna poleg žrdi, gledala zoreča jabolka po obcestnem drevju in božala spečega otroka poleg sebe. Moška sta se spredaj
Komaj so spravili doma mater v posteljo, je že prišla Milka nazaj z vestjo, da babice ni doma, da lovi nekje v hribih nad tovarno.

Ameriška Domovina v prvem lednu julija zaradi počiink osebja ne bo izšla
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osob-ja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nadomestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo pi'eje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 3. do 10. julija.	AD
“Oh, pa še to!” je javknila mati. “Po Prislanko boš moral!” “Če bo le hotela. Ko pa tako strežejo nanjo”, je pomišljal oče.
“Za božjo voljo da jo prosim, ji reci! Sama je mati in vem, da mi ne odreče. Pa goldinar ji daj naprej”, je priganjala mati očeta, ki se je še obotavljal.
Prislanka je bila rdečelična ženica in znana pomočnica v ženskih strokah. Ker ni bila izučena, jo je seveda oblastvo preganjalo. Zato jo je tudi s težavo
V BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI SOPROG, OČE, STARI IN PRASTARI OČE
ANTON LUŽAR
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 28. junija 1964.
Počij od hudih, težkih let preblago atovo srce, ko zadnje trombe zadone veseli snidemo se spet.
Žalujoči:
soproga JOHANA, hčere JENNIE, JOSIE, ANN, VERA in MARY sinova ANTON in FRANK, SNAHE IN ZETJE, VNUKI, PRAVNUKI IN OSTALI SORODNIKI
Cleveland, O. 28. junija 1967.
pregovoril oče kljub srebrnemu goldinarju, da je prišla. Po dolgih urah priprav in obupnem stokanju matere se je oglasil malo pred polnočjo nov zemljan s protestnim kričanjem.
Ko so ga krstili čez dva dni, je zapisal župnik Miha Plešnik v krstno knjigo: Janez, sin Antona Kača in Frančiške, rojene Lemes. Zraven je pa pripisal v posebno rubriko: Marija Frisian, neizkušena.
(Dalje prihodnjič)
IlOIlfLO
SLOVENSKA PEKARNA
^ 0 S H ^ ’S 1 M E I ¥ St. Clair Avenue sporoča cenjenim odjemalcem,
DA BO ZAPRTA
od 2. julija 1887 do 25. julija 1987
Ta koledar rabimo za računanje obresti.
eno polno četrtletje.
Če odprete do 10. julija nov hranilni račun, ali če dodaste vašemu dosedanjemu-se bodo vaše vloge obrestovale že od 1. julija.
Mi vam bomo pomagali, da bo vaš denar rastel varno z najvišjo bančno obrestno mere 4% na leto, obresti pripisane in plačane polletno, na vlogah vloženih
član Federal Deposit Insurance Corporation
Sedaj, ko vam nudimo še 10 dodatnih dni za hranjenje, izkoristite jih—v enem izmed 78 uradov Cleveland Trust.
Cleveland 'Crust
NA J VEČ JA OHIJSKA BANKA
ŠE NEDOTAKNJENA PRIRODA — Slika kaže del nedotaknjene narave v okviru narodnega parka naše dežele.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
J 7002 Lake Shore Blvd,	1853 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEndsrson 1-2083
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Soai KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
Mama naša v Bogu sp!, za našo srečo prosi, v neskončni božji milosti naj večna luč ji sveti.
Žalujoči:
soprog FRANK, hči MARY, zet HARRY BLATNIK vnukinji MARLENE in DENISE, vnuk HARRY JR. BLATNIK.
Cleveland, Ohio, 28 junija 1967.
TJ ■	^
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 27. aprila 1967 v Gospodu preminula naša ljubljena soproga, mama in stara mati
Mary Bartelj,
ROJ. DEUTSCHMANN
Pokojna je bila rojena 29. marca 1891 v vasi Rodine pri Črnomlju, Slovenija, Jugoslavija. Tam žaluje za njo sestra Jožefa Deutschmarm. V Ameriko je prišla leta 1911.
Pokopali smo jo dne 29. aprila 1967. Iz želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer je prelat Louis Baznik zanjo daroval slovesno pogrebno sv. mašo, nato pa na pokopališče Kalvarija.
Naj prejme našo iskreno zahvalo Rt. Rev. Msgr. Baznik za daritev sv. maše, za pogrebne obrede v zavodu in za molitve ob grobu, kakor tudi duhovniki župnije St. Felicitas, ki so pokojni podelili svete zakramente v Richmond Heights General Hospital, ji v bolnico prinašali Najsvetejše in jo pripravili za srečno zadnjo uro.
Prisrčna hvala društvu Maccabees, Carniola Hive št. 493 T.M. in podružnici Slov. Ženske Zveze št. 25 za vso počastitev pokojne kot preminule članice teh društev. Posebno se zahvalimo članicam Slov. Ženske Zveze, ki so pod vodstvom Mrs. Mary Otoničar ob krsti molile sveti rožni venec za pokojno.
Iz vsega srca smo,hvaležni sorodnikom, prijateljem in drugim dobrotnikom, ki so nam v dneh najtežje žalosti od smrti do pogreba prihiteli v pomoč, gospodinjam, ki so prinesle razna jedila za skupno okrepčilo udeležencem po pogrebu in vsem tistim, ki so pomagale, da so bili vsi gostje lepo postreženi.
Trajno hvaležnost smo dolžni Mrs. Mildred VVason, ki nam je vsestransko požrtvovalno pomagala.
Želetovemu pogrebnemu zavodu se iepo zahvalimo, da nam je uredil pogrebne priprave in izvrstno vodil pogrebni sprevod.
Naj dobri Bog povrne vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki ste poklonili cvetje in vence in vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste prišli kropit, vsem, ki ste bili pri sv. maši in zlasti vsem tistim, ki ste z nami spremljali mamo do groba. Iskrena vsem hvala za vse osebne in pismene izraze sožalja.
Razposlali smo zahvalne kartice kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo naj nam oprosti. Sprejmite, prosimo, tole našo javno, skupno zahvalo, ki jo želimo izreči vsem, ki ste pokojni storili kako dobroto, posebno v zadnjem času življenja in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe, posebej pa še tistim, ki jih naša pismena zahvala radi kake pomote ni dosegla.
V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.