Štev, 37. V Trstu, v nedeljo «. februarja 1916. Letnik XII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiikega St 20, I. n.3dstr. — Vsi dopis« naj se pobijalo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Ird3jatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsortij Usta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AstSkeg« it. 20. Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Naročnini znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ......................12.— za tri mesece .......................6"—• za nedeljsko Izdajo za celo leto ...... . 5.20 za pol leta.................£60 Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarje?, zastarele Številke 90 10 vinarjev. Oglas! se računafo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20— vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti". Narotnfaf Id reklamacije se pofiljajo opravi l!sU. Plačuje se Izključno lt upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In lnseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranCiski Asiikega ŠL 20. — Poštnohranilnični račun §t 841.65? MM naMiiti Mdkov. Na ruskem, baikanskera in italijanskem bojišču nobenih posebnih dogodkov. — Na zapadnem bojišču topovski boji in boji z ročnimi granatami. Turška bojišča. — Poizkusi prodiranja Angležev pri Felahie zavrnjeni. — Na kavkaski fronti neprestano krajevni boji in praske med predstražami. Naše uradno poročilo. DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se objavlja: 5. februarja 1916, opoldne. Na vseh treh bojiščih nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini. Poročilo Cađorne, DUNAJ, 4. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Ca-dorne, 3. februarja. V Val Lagarini je naš oddelek, podpiran po topovskem ognju, »apadel sovražne skupine severozapadno Moriia in jih razpršil. V oddeiku med Astivom in Vorro so se dne 1. t. in. zvečer sovražni oddelki v belili plaščih, podpirani po strojnih puškah, približali našim postojankam ob fronti Cima Norre (?) —Millegrobe (vzhodno Lavarone). Bili so s protinapadi odbiti. V Val Sugani se je napadno delovanje naše pehote končalo z novimi u-spešnimi boji z nasprotnikom pri Ron-cegnu. Ob Soči od časa do časa topovsko delovanje. Naša artiijerija je obstreljevala sovražne čete na pohodu skozi Rusič severovzhodno Gorice. Na kraški planoti je vdrl eden naših oddelkov nepričakovano v en sovražen jarek v oddelku Sv. Martina, ujel tam nekaj mož, uplenil puške in ročne bombe. RIM, 4. (Kor.) Agenzia Štefani poroča: Dne 3. februarja zjutraj so bombardirale sovražne ladje pristanišče San Vito Chie-tino in železniške naprave Ortone al Mare. Povzročena je bila le lahka stvarna škoda. Prebivalstvo je bilo občudovanja vredno mirno. Mtio uradno poročilo. BERLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. februarja 1916. Zapadno bojišče. — Manjši angleški napad južno prekopa La Bassee je bil zavrnjen. Z minami pripravljeni francoski napad z iočnimi granatami južno So-nine se je razbil v našem topovskem oguju. V Sam ps nji in proti deiu naše fronte v Argonih je delovala popoldne sovražna težka artiljerija. Francoske razstreli-tve na višini Vauijuoisa (vzhodno Argo-nov) so napravile v naših okopih nekaj škode. Naša artiljerija je izdatno obstreljevala sovražne postojanke na vogeski fronti med Diedolshausnom in Sulzernom. V z h o 4 n o b o j i š č e. — Na fronti nobenih posebnih dogodkov. Eden naših zrakoplovov je napadel utrdbe Dvinska. Balkansko bojišče. — Nič 110-vfcga. Vrhovno armadno vodstvo. I mrskih bojišč. CARIGR4D, 4. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Sovražnik, ki je z delom svojih čet poizkušal prodirati v Felahie, je bil z našim protinapadom odbit in prisiljen, da se ie vrnil v stare postojanke. — Kavkaska fronta: V iaznih oddelkih so se vršili neprestano spopadi med predstražami in krajevni boji. — Sicer nič novega. _ Nemčija — Amerika. WASHlNGTON. 4. (Kor.) Nemški poslanik je izročil državnemu tajniku Lan-singu zadnje poročilo Nemčije o slučaju »Lusitanie«. \\ ASHINGTON, 4. (Kor.) Vlada je odločila na korist nemške zahteve, da se je v slučaju »Appam« posluževati prusko -ameriške pogodbe. Interpretacijo določil pogodbe pa je treba še razjasniti. Usoda zeppelmovca v Nemškem morju. GRIMSBY, 4. (Kor.) Dve mornariški letali, ki ste bili poslani na pozorišče nesreče zeppelinovca, ste preiskali okoliščino, a niste našli nobenega sledu o zrakoplov u. Domneva se, da se je zeppelinovec potopil.__ Zaplenjena nemška posestva v Rusiji. KOPENHAGEN, 4. (Kor.) »National Ti-dende piše: Petrograjska vlada je gla-s m statistike zaplenila 900 nemških posestev. Med njimi se nahaja 37 trgovskih iiiš, 80 mestnih zemljišč, 25 velikih in 711 manjših posestev na deželi. Obrat večine posestev je že v rokah oblasti, ki uporabljajo dohodke za svoje namene. Španska ostane nevtralna. PARIZ, 4. (Kor.) »Petit Journal« javlja 2 Madrida, da je ministrski predsednik izjavil napram poročevalcu tega lista, da Španska je in da želi ostati nevtralna. Kongresa nevtralcev v Madridu ne bo. LONDON, 4. (Kor.) Španski ministrski predsednik je izjavil napram madridskemu dopisniku lista »Daily Telegraph«, da ni niti besede resnične na govorici, da se bo vršil v Madridu kongres nevtralcev. Španska vlada želi sicer iskreno miru, ne veruje pa, da bi že bil tu trenutek za prijateljsko posredovanje. General Douglas Haig in lord Curzoo pozvana k belgijskemu kralju. LONDON, 4. (Kor.) Lord Curzon in general Douglas Haig sta dobila od vlade ukaz, naj odideta v posebni misiji k belgijskemu kralju. Upor na Portugalskem. MADRID, 3. (Kor.) »Imparcial« priob-čuje poročila, po katerih je posnemati, da se nemiri v Lizboni nadaljujejo. V ulici Tobae je ena bomba ubila enega čuvaja n dva republikanska gardista. Napadalci so bili pregnani s samokresi. V ostalih delih mesta je eksplodiralo več bomb. Guvernerjeva palača je zastražena od vojaštva. Sedeži delavskih sindikatov so obkoljeni od čet. Uporniki skušajo izzvati generalno stavko. Promet cestnih železnic je ustavljen. Vsi aretiranci so bili odpeljani na vojne ladje. Agitacija zavzema v Setubalu, San Pcdru, Portu, Retondu in Montemam vedno večje dimenzije. Več županov je bilo masakriranih in potem umorjenih. V Augurantesu, Folgario in v drugih krajih je množica naskočila zaloge žita in jih opleniia. V imenovane kraje so bile odposlane čete. Odlikovanje poslanika princa Hohenlohe. DUNAJ, 5. (Kor.) »Militarblatt« poroča: Cesar je imenoval podpolkovnika v pok., poslanika princa Hohenloha, za polkovnika. _ Odredba glede mej južnega bojišča. DUNAJ, 5. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja proglas notranjega ministra z dne 1. t. m. glede mej južnega bojišča. Objavlja se, da spada kraljevina Dalmacija k ožjemu vojnemu ozemlju južnega vojnega ozemlja. — Dalie objavlja list razglas poljedelskega ministra z dne 2. t. m. glede uvoza 111 prevoza živali, živalskih surovin i 11 produktov iz zasedenega ozemlja Srbije. . _ Hrvatski sabor sklican. BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) Hrvatski sabor je sklican za dan 9. februarja. Seia ogrsko - hrvatske regnikolarne deputacije. BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) Ogrska in hrvatska regnikolarna deputacija ste imeli danes dopoldne skupno posvetovanje, na katerem so bila končana meritorna dela deputacije. Sprejet je bil zakonski načrt, glasom katerega je v obliki dopolnitve člena XXX z 1. 1S68 po naziranju regnikolarne deputacije mogoče upoštevati stališče Hrvatov napram rešitvi grbnega vprašanja. ___ Tema v Solunu. MILAN, 4. (Kor.) Kakor poroča »Se-colo«, je bila med francoskim poveljstvom in grškimi krajevnimi oblastmi dogovorjena skrajna omejitev nočne razsvetljave Soluna. _ Morgan v Evropi. BERLIN, 4. (Kor.) \Volfiov urad poroča iz Ne\vyorka: Morgan je odpotoval v Evropo, kakor se govori, da sklene novo francosko posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev. ._ Marke — franki — krone. DUNAJ, 4. (Kor.) Preračunjevalni kurz za plačila v Švico znaša: 100 frankov = 150 kron; preračunjevalni kurz za plačila v Nemčijo: 100 mark = 144 kron. t Metropolit Metianu. SIBINJ, 4. (Kor.) Grško - orijentalsko-rumunski metropolit, Ivan Metianu, je umrl tu v starosti 88_let._ Požar v kanadskem parlamentu. OTAVA, 3. (Kor.) Zvečer je nastal v čitalnici parlamenta požar. Poslanci so se rešili le z veliko težavo. Kakor se poroča, bo poslopje najbrže popolnoma zgorelo. OTAVA, 4. (Kor.) Ognjegascem se je posrečilo, premagati ogenj v zborniškem poslopju. Skoda se ceni na 5 milijonov dolarjev. LONDON, 4. (Kor.) »Times« poročajo iz Otave: Listi izražajo bojazen, da so pri požaru zborniškega poslopja zgubili življenje tudi ljudje, ker se je ravno ob izbruhu ognja vršila seja. Poljedelski minister je močno opečen. Ministrski predsednik je moral zbežatl brez klobuka in plašča. Program nemškega „ifaiional-verMa". Pred nekaj dnevi smo priobčili po nemških listih posneto poročilo o zborovanju nemškega »Nationalverbanda«, na katerem je predsednik zveze, državno-zborski poslanec dr. Gross, očrtal delovanje nemškega »Nationalverbanda« v vojnem času in njegove načrte za bodočnost. Komentarja onemu poročilu nismo dostavljali iz lahko umljivega vzroka in smo čakali, da pridejo komentarji od drugod. V drugačnih razmerah bi nam seveda naše narodnopolitično in narodnogospodarsko stališče narekovalo pripombe tudi k takim drugostranskim komentarjem, v sedanjih časih se zadovoljujemo s priobčenjem takega komentarja brez komentarja. V petkovi jutranji »Neue Freie Pres-se« piše namreč državnozborski poslanec dr. Štefan Licbt pod zaglavjem »Program Nationalverbanda« tako-le: »Resno stremljenje v obeh nemških meščanskih strankah združenih poslancev, da bi za svoje volilce začrtali enoten pravec, je po daljših pripravah in pogajanjih dovedlo do dogovora o celi vrsti zahtev, katerih izpolnitev naj bi enako služila blaginji države in nemškega naroda. Avstrijski Nemci se v polni meri zavedajo svoje zgodovinske, državotvorne in državovzdrževalne misije. Tudi v tej najstrahovitejšl vseh vojen kažejo svoj državni čut v neomajni zvestobi in brezpogojni vdanosti. Misliti pa morajo pravočasno tudi na povrnitev miru, na preosnovo države, katere neodvniljivo potrebo mora pripoznavati najžilavejši pristaš onega, kar je bilo. Program, za katerega sta se dogovorila nemški »Nationalverbanda in krščan-skosocijalna zv_eza, je posledek kompromisa. Ima dobrote in nemajhne nedostatke kompromisa. Njegovo dobro je predvsem v zedinjenju nemških meščanskih poslancev in njihovih volilce v v enem samem taboru: »In necessariis unitas«. (»V potrebnih stvareh edinost.*) To je vodilna misel sporazuma. Nedostatek kompromisnega programa je uporabljanje presplošnih in različno tolmačevih izrazov, neka pre-obširnost, ki mestoma postaja nejasna. Toda besede ne odločujejo, temveč dejanja. Kdor pričakuje kaj prevratnega, bo razočaran. Zahteve ne vsebujejo, nič novega in pravzaprav le samoobsebi umljive stvari za onega, ki želi naši državi polne notranje okrepitve. ^lemcem v Avstriji naj se zavaruje mesro, ki jim gre po njihovem zgodovinsko-političnem, kulturnem in gospodarskem pomenu za državo in ki je morajo imeti, če se hoče državni ustroj utrditi in ustaliti in v bodočnosti obvarovati vseh onih stresov in zmed, ki so ga zadevali pred vojno. Previdna vzdržnost in premišljena obzirnost napram drugim avstrijskim narodom se gotovo ne morete odrekati programu. Že dolga stoletja-žive avstrijski narodi v vedno ožiih stikih. Potek njihovega gospodarskega razvoja je enak povsod tam, kjer so enaki naravni predpogoji. Nemštvo je tudi slovanskim narodom Avstrije dalo posebno označbo, ker je odločilno vplivalo na njihov razvoj. Zveza med avstrijskimi narodi ni samo zunanja temveč popolnoma organska. Tega so se tudi odločujoči stvaritelji državnega reda popolnoma zavedali že prej. in značilno je, da se je v vojni pokazala potreba, da se državnemu organizmu v svrho ohranitve rednega teka zagotovi potrebna enotnost. Glej utemeljevanje zadnje naredbe češkega namestnika o jezikovni rabi z o-blastmi in drugih prejšnjih podobnih odlokov, zlasti na prometnem polju (železnice). Zahteve obeh zvez poslancev nemških meščanskih strank hočejo Nemcem v Avstriji zagotoviti mesto, ki ga zahtevajo državne koristi. Zahtevajo določitev nemščine za prometni (občevalni) jezik (Verkehrssprache) in zagotovitev nemškega značaja nemških dežela in delov dežela, posebno tudi Dunaja. Na jezikovne potrebe drugih narodov naj se v jezikov-nomešanih deželah ozira v uradu in šoli. Nemci ne zahtevajo zase hegemonije (nadvlade); ne mislijo na tlačenje drugih narodov Avstrije. Avstrijski Nemci zahtevajo le mesto, ki jim gre v državi, ki si jo oni v prvi vrsti ustvarili in vzdrževali, ne da bi bilo s tem zvezano kako tlačenje drugih narodov. O poljskem vprašanju kakor tudi o jugoslovanskem vprašanju se sedaj, ko šele dozoreva odločitev in teritorijalne razmere še niso u-staljene, se ne more reči nič gotovega. Tudi v vprašanju gospodarskega zbli-žanja med našo monarhijo in nemško državo se drže zahteve sredr?e poti. Da se za daljši čas more zagotoviti gospodarska zveza, kakor jo imenuje program, se morajo tudi podaljšati roki za urejevanje gospodarskih odnošajev med Avstrijo O-grsko. Carinska In trgovicika zveza monarhije z nemSko državo je veliki končni smoter, kateremu naj bi se bližali korakoma. Hočemo prehodov, ne pa skokov. Kot posebno važno — in to odgovarja splošnemu mnenju — se poudarja, da naj 4>i bila trgovinska politika napram tretjim državam enaka in skupna. Poudarja se tudi potreba, da naj bi se promet na tujih trgih uredil po medsebojnem sporazumu in se tudi gospodarski slabejšemu delu dala potrebna zagotovitev razpečava-nja. Poslanci mislijo, kar je samoobsebi um-Ijivq» da se vrne ustavno življenje v Avstriji in se zopet prične parlamentarno delovanje, ki ga ne more pogrešati niti zakonodaja niti kontrola državne uprave, zlasti na finančnem polju. Naša država se pač res ne odlikuje s tem, da je e-dina med vojujočimi se državami, kjer je bil parlament popolnoma obustavljen. Da pa je ob sedaj veljavnem poslovniku redno parlamentarno delovanje izključeno in da bi se morala zopet vrniti stara razoranost in bi se prav tako zopet ne znali pomagati, je jasno. Zato je umljiva zahteva po izpremembi poslovnika. Ker ne pripadam tistim, ki so sodelovali pri sestavi in dogovoru programa, so mi točke, ki zahtevajo izpremembo ustave v potrebnih stvareh, ravno tako jasne, kot one, ki zahtevajo razširjenje avtonomije dežela. Ali in v koliki meri je to poslednje mogoče, če naj državni ustroj ostane trden in močan; ali ne bo morda nasprotno reforma državne uprave, ki se želi v programu,, kakor se je zahtevalo vedno pri vseh zakonitih načrtih in njihovih u-temeljevanjih, pri vseh posvetovanjih in v vsej o tej stvari obstoječi veliki literaturi, zahtevala naravnost reforme avtonomije dežela v skrčevalnem smislu, naj ostane zadaj nerešeno. Pravi se, da se da ta stavek razumeti tudi tako, da je v njem mesta tudi za znano zahtevo narodnostne avtonomije. Posebnost deželskih skupin in celo kronovin je tako izrazita, da se z eno samo formulo gotovo ne more zadostiti vsem. Program ima vkljub svoji splošni in ne vedno jasni sestavi veliko vrednost, da predvsem avstrijske Nemce, potem pa tudi druge narode in prav posebej za pripravo in odločitev poklicana mesta v državi seznanja z dejstvom, da imajo avstrijski Nemci svoje zahteve in da hočejo pri tem v enaki meri varovati pravice nemškega naroda kot pravice avstrijske države same. Potrebni zaključki iz tega prihajajo sami. Načelo pravičnosti in poštenosti so Nemci imeli vedno in je izvajajo tudi napram drugim narodom, ki so združeni ž njimi v trdni državni zvezi. Da pa mora napram razmeram pred vojno nastopiti temeljita izprememba, da dobi avstrijska država svojo polno moč in svoj polni ugled ter da bo mogla ustvarjati in vzdrževati blaginjo svojih državljanov, ni nikakršnega dvoma. Možje, ki se v svojem času vrnejo iz strelskih jarkov, bodo prvi, ki bodo na podlagi svojih izkušenj zahtevali preosnovanje države in bi bili temeljito razočarani, če bi ostalo vse kakor je bilo. Z resno odločnostjo bodo tudi zahtevali pravico svobodnega in samostojnega delovanja moža v okviru trdnega državnega reda in po urejenih strugah se pretakajočega gospodarskega življenja. Tako govore že sedaj oni, ki se trajno ali začasno vračajo, in tako se čuje tudi iz izrazov, ki tudi drugače prihajajo s fronte v zaledje.« Ministrska Kriza o Italiji? Razpoloženje v Italiji, kakor vse kaže, nikakor ni več tako ugodno za vojno, kakor je bilo tedaj, ko se je Italija odločila za boj proti svoji dolgoletni zaveznici, dasiravno je bilo tudi že v tedanjem razpoloženju marsikaj narejenega, marsikaj umetnega. Niso pa najbrž te izpremembe toliko krivi neuspehi italijanskega orožja, kot pa vedno naraščajoča gospodarska depresija v deželi, ki vzbuja v najširših italijanskih krogih bridko zavest, da se je Italija zapletla v zgrešeno pustolovstvo, ki jo mora dovesti do popolnega gospodarskega poloma in to v doglednem času. Krivdo na teh skrajno neugodno se razvijajočih razmerah pripisuje splošnost seveda vladi in zato je tudi umljivo, da se v Italiji že precej glasno govori o bližajoči se ministrski krizi, pri čemer pa se poudarja, da bi kralj za vsako ceno rad preprečil odstop Salandre. Da govorice o grozeči krizi niso popolnoma neosnovane potrjuje naslednje poročilo c. kr. korespondenčnega urada iz Lugana (»Tagespost« 5. febr.), ki pravi: Ministerski predsednik Salandra je še enkrat govoril v turinskem umetniškem društvu. Senator Ferrero di Cambiano je imel nagovor, v katerem je izražal zaupanje Turincev vladi. Italija da doseže svoj zaželjeni smoter in mir da se ne sklene, dokler si Italija ne zasigura alpske meje ter gospodstva nad eno ali drugo obal'o Adrije in italijanska armada ne dospe v Tridcnt in Trst kot zmagovita osvoboditeljica (?!?). Ministrski predsednik Salandra je odgo-ril, da mu je težko s primernimi besedami odgovoriti na ta plemeniti nagovor. Tudi on da služi idealu v vojni in miru veliki, slavni in bogati Italiji. Predvsem svetuje turinskim političnim faktorjem, naj ostanejo edini in močni in danes podpirajo vla- do, da se, če bi bilo treba, sedanja vlada nadomesti z drugo. Boj izčrpava moči in mogel bi nastopiti trenutek, ko bi se vlada morala umakniti. Te besede pač dovolj jasno kažejo, da je Salandro že zelo izmučila in izčrpala težka služba idealu v vojni in miru velike, slavne in bogate Italije in da si želi pokoja. Ker bi šel žnjim menda tudi Bar-ziiai, minister za nas, »neodrešence«, nam je skoraj žal, cfa ne bomo videli tedaj tega velikega proroka naše »svobode« v pozlačenem ministrskem fraku na čelu one italijanske armade, ki »pride v Trident in Trst kot zmagovita naša osvoboditeljica.« V današnjih resnih časih je pač res dobro, da se človek kedaj tudi nekoliko nasmeje. NemSko-romunskl odnošojl. Petkova večerna »Neue Freie Presse« priobčuje naslednji, 3. februarja datirani dopis iz Bukarešta, ki pravi: »Politique« objavlja pogovor s konservativnim politikom in bivšim bukareškim županom knezom Gregorjem Cantacuze-nom, ki se je vrnil s potovanja v Nemčijo, kamor je potoval iz zdravstvenih ozirov in kjer je imel priliko, da je govoril z nemškim državnim podtajnikom Zimmer-mannom in proučeval vojaško organizacijo Nemčije. O svojem razgovoru s Zimmermannom pravi Cantacuzene, da je mogel ugotoviti obžalovanje, ki ga je čutil Zimmermann zaradi ohladitve odnošajev med Nemčijo in Romunsko, ki so bili vedno prijateljski. — Nismo mi odgovorni za oblake, — je dejal Zimmermann, — ki mrače prijateljstvo med obema državama. Nemčija je storila vse, da odstrani nesoglasja in doseže zbližanje. Gotovo Nemčija ne trpi največ zaradi tega nesporazumljenja. Državni podtajnik je izražal svoje začudenje, da v Romunski ne poznajo moči organizacije Nemčije. Zato da se veseli vedno, če prihajajo Romuni, da se orijen-tirajo. Prizadeva si, da bi celo tudi takim med njimi, ki so nasprotni Nemčiji, dal dostop k vsemu, kar bi moglo biti povod, da bi dobili pravi vtisk o Nemčiji. Zimmermann je govoril tudi Filipesku, ki je leta 1914. napravil nanj vtisk, da je resnoben duh. — Pripovedujejo mi od vseh strani, — je dejal državni podtajnik, — da je vihrav, toda odkrit mož. Ce hoče odkritosrčno služiti svoji deželi, naj pride semkaj in vidi, da imamo dovolj vojakov, da vzdržimo vojno še veliko let in da ne po-mremo lakote. Dovolimo mu, da si ogleda vse, da tako spozna resnico. Cantacuzene navaja potem podrobnosti o nemški vojni organizaciji in združuje svoje vtiske v naslednje besede: — Ob tako mogočni organizaciii, ki predvideva vse in ničesar ne prepušča slučaju, ni mogoče premagati Nemčije niti militarično niti gospodarski. Ententa In Črnasora. Kakor je znano, sta za Črnogoro podpisala pogodbo za izvedbo odložitve orožja črnogorske armade general Jovo Bečir in major Lompar. Vojni poročevalc nekega dunajskega lista je nato govoril z generalom Bečirjem, ki je bil videti zelo potrt in je poročevalca SDrejel z besedami.* Stran Tt. tuiNuar štev. o/. V Trstu, dne b. februarja 1916. Resnica je, da nas je ententa pustila na cedilu. Poslala nam ni niti modernejšega orožja niti dovolj municije, da niti kruha ta naše vojake, toda Črnogorec zna umirati za svojo domovino. Povem naj vam samo primer. Imeli smo slabo leto. Obdelalo se je malo, ker so bili skoraj vsi moški na bojišču, in tudi drugače je bila letina slaba. Naši ljudje so použili vse, kar so imeli, in tudi država ni imela ničesar. Tako je prišlo, da so bili moji vojaki lanjskega oktobra enoindvaj-set dni brez kruha. Novembra je bilo nekoliko bolje, decembra pa še slabše, in vkljub temu niso moji vojaki nikdar godrnjali. Ni bilo niti enega slučaja nepokorščine ali celo upora. Nobena armada na svetu ni pretrpela toliko, kot so pretrpeli naši vojaki, in vendar je bil pripravljen vsak Črnogorec, da vzdrži do zadnjega dihljaja. Na poročevalčevo pripombo, da je ententa vendar morala pošiljati kaj, ker je videl pri vojakih, ki so se vračali iz Pod-gorice, vse mogoče francoske in angleške uniforme, je odgovoril general: — Ničesar nam niso dali. Kar ste videl, so stare gasilske uniforme in druge fantastične, izločene obleke, ki so nam Jih poslali Francozi namesto zaprošenih modernih uniform. Posamezne angleške uniforme ste pač videl pri naših ljudeh, ki so se vrnili iz Amerike in so jih na potu dobili v kakšnem kanadskem vojaškem taborišču. Naša nesreča je bila, da smo popolnoma nepripravljeni pričeli vojno in smo se morali tako vojevati celih osemnajst mesecev. Nahajali smo se v težavnem položaju. Ko bi se ne bili udeležili vojne, bi nam bila pretila nevarnost, da bi nas bila pomandrala ententa, še bolj pa, da bi bila v deželi izbruhnila revolucija, kajti vedeti morate, da so Srbi velikosrbsko propagando zanesli tudi v Crnogoro in zastrupili del našega naroda. Vedeli smo, da je Srbija ob izbruhu vojne mislila na toa da bi uničila Crnogoro, da bi mogla izvesti združenje vseh Srbov pod Srbijo, toda vkljub vseinu temu nam ni preosta-jalo drugo, kot da se udeležimo vojne. Jaz sem bil prve tri mesece po začetku vojne dodeljen srbskemu glavnemu stanu, ko gem pa videl vedno jasneje, kaj namerava Srbija, sem se vrnil v Crnogoro, kajti nisem več mogel gledati te igre. Na vpraianie, ali more reči, zakaj je krali Nikola zapustil deželo, je dejal general: J — Vprašujete me nekaj, na kar je odgovor zelo težak. Bil sem ves čas na bojišču in sem se vrnil šele, ko me je poklicala vlada, da vodim pravkar končana pogajanja. Ne vem torej, kaj se je godilo zadnji čas. Mislim pa, da se je kralj bal za svoje življenje in da je zato odšel iz dežele. Rekel "sem Vam že, da se je s strani Srbije že dolgo rovalo pri nas, in sedaj so Srbi izrabili padec Lovčena, za še večje hujskanje proti našemu kralju in naši dinastiji. Končno naše ljudstvo še ni napredovalo tako daleč in zato je laglje dostopno najrazličnejšim agitacijam. General Bečir je izrekel potem bojazen, da v deželi izbruhne lakota, ker v vsej deželi nI skoraj nikakršnih živil več. 1 Otok Kri In Rlegoun neutralnost Otok Krf, ki so ga zasedle francoske čete za nastanjenje ostankov srbske vojske, je eden največjih Jonskih otokov, ki leži Epirski obali nasproti. V Homerovi dobi se ie imenoval ta otok »Itaka«, domovina Odiseja in Telemaha. Tudi tedaj so se mudili na otoku nepovabljeni gostje, PODLISTEK GREŠNICE. R oman. — Francoski tpisftl Xavi«r da Monttpi — Da. ker vi želite tako. — In vi dovoljujete tudi meni, da storim tako? — Dovoljujem vam. Hvala vam na tej dvojni žrtvi, dragi moj prijatelj! Hvala vam iz vse moje duše! In pokaživa mu takoj najino samozataie-vanje in ljubezen do bližnjega. Pojdimo pogledat, če morda niso posledice vaše prejšnje razsrjenosti težje, ko ste pa mislil sam. — Pojdimo, kamor želite vi, predraga moja ... Vsaka vaša želja mi je ukaz. Maurice in Leontina sta zapustila sobo v prvem nadstropju in sta v spremstvu Karla, Tircisa in Brankadorke krenila proti oni gredici na vrtu, kamor je lopnil Leon i da. Leonida je izginil. Vi/telo se je popolnoma dobro na tleh, ahajski knezi, dokler se ni povrnil Odisej, ki je po padu Troje begal po Sredozemskem morju ter je s pomočjo boginje Atene raz gnal snubilce zveste mu Pene-lope. Otok sam šteje 719 kvadratnih kilometrov in nad 100.000 grSkih prebivalcev. To je večinoma gričasta zemlja, bogata na virih, zasajena z oljkami in vinogradi in z jako blago klimo. Zato je bilo tudi cesarju Viljemu v navado, da je vsake spomladi, če je bilo Ie možno, obiskaval svoj tamošnji dvorec »Achilleon«, ki ga je dala svoječasno zgraditi naša blagopokojna cesarica Elizabeta. Po osvobojenju iz turškega gospodstva je prišel otok Krf z ostalimi Jonskimi otoki pod angleško gospodstvo. Leta 1863 so ga odstopili kraljevini Grški in so ga velevlasti skupno z drugimi Jonskimi otoki nevtralizirale! Leta 1864 pa so trajno nevtralnost omejili samo na otoka Krf in Paksos. Ob tej priliki se je morala Grška obvezati, da na omenjenima otokoma in njiju vodah ne bo držala ne čet, ne vojnih ladij, razun neobhodno potrebnih za redarstveno in finančno službo. Zasedenje Krfa pomenja torej na vsak način težko kršenje mednarodnega prava, celo huje, nego so vsa francoska in angleška nasilja na Egejskih otokih in v Makedoniji. Dočim sta namreč Solun in vsa Grška samo nevtralno ozemlje, gre na Krku za nevtralizirano ozemlje, ki so mu namreč velevlasti same zagotovile nevtralnost. Navadna nevtralnost kake države obstoji v začasnem stanju, ki nastaja začetkom vojne in ki na koncu vojne zopet nehuje. Tako so n. pr. danes Grška, Danska in Švedska nevtralne dežele. Nevtralnost nevtralizirane države pa obstoji v trajni nedotakljivosti nje ozemlja. V povračilo pa se mora taka država obvezati, da se bo nasproti drugim državam vedla mirno in v slučaju vojne povsem nepristransko. V tem položaju se nahajate Švica in Belgija. Vendar pa je s stališča mednarodnega prava med nemškim vstopom v Belgijo in francoskim zasedenjem velika razlika. Nemški vhod je prišel iz silobrana — a to pravico priznava toliko mednarodno pravo, kolikor tudi kazensko pravo. Belgija je pak — kakor se je to jx)zneje moglo dokazati — to pravico nedotakljivosti izgubila s tem, da je odkrito stopila na stran naših sovražnikov! Zasedenje Krfa po Francozih je pa na vsak način kršenje mednarodnega prava, ker tu ni bilo ne neizogibno nujne sile. niti ni Grška kršila obveze ki jih je svoječasno prevzela glede tega nevtraliziranega ozemlja. P. Gospodarski položaj Kalile. Po soglasni sodbi vseh gospodarskih politikov, bi mogla Italija — da je ostala nevtralna — ne s^mo urediti svoje, finance, marveč tudi zagotoviti velike koristi svojemu narodnemu imetju. Tako pa se današnji gospodarski položaj kaže najnepovolneji — morda najslabši med vsemi deželami Evrope. Do-čim n. pr. centralni vlasti denar, ki ga trošite za vojno, malo ne vsega ohranjate v deželi; dočim Anglija in Francija vkljub mnogim dobavam za inozemstva, morete vsaj nekaj producirati v deželi sami: pa se Italija nahaja v obupnem položaju, da mora ne le vse surovine, potrebne za vojno, dobavljati iz inozemstva, marveč je tudi glede vseh drugih potreb popolnoma navezana na dovoz iz inozemstva. Naravno je torej, da bo gospodarski položaj Italije postajal tem slabeji, čim dalje bo trajala vojna. Ko je v maju leta 1915 Italija napravila tisti velik, sicer do podrobnosti pripravljeni »salto mortale«, je bila pripravljena za vojno, ki bi trajala štiri mesece, kar izrečno naglaša prof. VoltoiinI v »Berli-ner Tagblatta«, priča je torej to Iz Italije same. Za ta čas je imela pripravljenega moštva, materijala in — denarja! Seveda so bile premise, ki so bile Italiji v podlago za nje račune, povsem krive in zgrešene. Največji del krivde na tem nosita bivša italijanska vojaška atašeja na Dunaju in v Berolinu. Ta dva sta zatrjala v svojih poročilih, da ste centralni vlasti po vojni z entento že tako oslabili, da mora pristop Italije k svetovni vojni na strani entente že sam po sebi najkasneje do jeseni 1915 provzročiti njiju sesulo. Rimski kabinet je veroval tem zatrdilom, zgradil svoje račune na njih podlagi in je pognal Italijo v plamen, v katerem si kje je ležal. Toda na tri ali štiri kose zlomljena pipa je bilo vse, kar je ostalo za njim. Stopinje, ki jih je v neenaki razdalji bilo videti v vlažni zemlji, so kazale, da je Leonida po kratki omotici zopet vstal in krenil proti vrtnim vratom, ki so vodila na ulico. Nihče ni šel za njim. * C * Tri dni pozneje se je vršil naslednji pogovor med gospo Brankador in častivrednim gospodom Galimandom, očetom srečne Pamele, kateri je gospod de Vaunoy, ves navdušen vsled njenih dražesti, prinašal najraznovrstnejše dragocenosti in indijske šale, pri čemur pa je šlo tudi za majhno palačico, dva krasna konjiča in voz, kar je moralo priti vsak čas, kakor sta trdno pričakovala oče in hči. — Aj, aj, aj! Ljuba gospa Brankador! — je dejal Galimand, — vi ne veste .. . — Cesa ne vem? — Leonida . . . — No? — Zdi se, da je vendarle res» da si je uboga para zlomil svojo pipo. — Kaj pravite? — Stavil bi, pravim, dve trdo kuhani žge sedaj prste — militarično, politično in gospodarsko! Mislili so na izprehod v Trst, Trentin in — še dalje, ali dogodki so se v resnici razvili ravno v nasprotni smeri, nego sta napovedovala italijanska vojaška atašeja. Ne le, da Italijani po osemmesečnem vojevanju niso niti za korak napredovali, ampak je tudi vseskupni položaj vsled financijeinih neprilik postal za Italijo tako nepovoljen, da jej postaja v njem nevaren sovražnik — v notranjosti, ki bo, čim dalje bo trajala vojna, tem usodneje učinkoval na narod. Sedaj apelira Italija — za tretje vojno posojilo — na požrtvovalnost tega iz-molženega naroda. Razmere pa nudijo v resnici tako-le sliko: Papirji prejšnjih vojnih posojil iz januarja in junija 1. 1915 počivajo po večjem delu Še vedno v blagajnah bank, milijarde italijanskih blagajniških nakazil — po velikem delu z usodno klavzulo »plačljivo v zlatu v inozemstvu« — so poplavile dežele entente, nevtralno Evropo in Ameriko. Italijanska valuta je za več nego 30 od sto manje vredna, po vsej deželi je nastala strašna draginja, a industrija hoče zapreti svoje tovarne radi pomanjkanja oglja. Vzlic vsemu temu pa išče Italija novega velikega posojila, ki ga Luigi Luzatti imenuje »posojilo zmage«, ne meneč se za to, da je Salandra že posojilo od junija tako imenoval in da je zmaga — izostala! To snubljenje se izvaja tako, da je vsem državnim papirjem v tej ali drugi formi dovoljena konverzija v novo 5% posojilo. Potem je odrejeno Iombardiranje vseh trgovskih in industrijalnih papirjev vse do 95% kurzne vrednosti, kar pa bo imelo slab uspeh z ozirom na nizko stanje kur-zov vseh italijanskih vrednostnih papirjev. Uradnikom in delavcem hočejo dati predujme za podpisovanje vojnega posojila, istotako gospodarski odbori svojim članom. Vsak poštni urad je postal podružnica banke. Ne Ie da se more tam podpisovati posojilo, marveč se prodajajo tudi definitivne obveznice posojila. Po vseh teh odredbah-utegne vlada nabrati eno milijardo kot skupen rezultat posojila, ali pa priteče s tem državi rmo-go novega denarja — to je drugo vprašanje. Posebno od kmečkega prebivalstva je pričakovati le bore malo. Italijarski kmet vlaga svoj denar največ v zemljo, ali v blago. Ce pa hoče izposojati v gotovini, pa dobiva od svojih rojakov 10 odstotne obresti ob realnem jamstvu. Potem pa naj bi posodil državi po pet cd sto! Skritih kapitalijev — kakor jih je še na Francoskem — v Italiji sploh ni. Značilno je tudi, da so banke prevzele samo 500 milijonov in da se je milanska hranilnica — ta najbolja denarna rezerva Italije — zadovoljila s podpisom 50 milijonov, od katerih pa je 50 milijonov papirjev, ki jih zameni. Glavni vzrok, da se občinstvo vzdržuje velikih podpisov, je v rapidnem naraščanju vseh cen. Pšenica se je n. pr. od normalne cene 27 lir po zadnji žetvi, do konca decembra povzdignila na 50 lir; tako, da je vlada odredila potem normalno matksi-malno ceno 42 lir. ta odredba je prišla — prekasno, ker je* domača pšenica že blizu vsa razprodana in se mora nadaljna potreba pokrivati z uvozom argentinskega žita, na katerega cene pa ima vlada istotako malo vpliva kakor na one oglja. Te pa so dosegle naravnost nezaslišane višine. Samo par primerov. Cardiffsko oglje Je poskočilo od normalne cene 40 lir na 200 lir za tono, a Garesfildcock od 43 na 290 lir!! Te cen,e oglja seveda vplivajo na vso produkcijo dežele in obupne izjave italijanskih gospodarskih politikov dokazujejo jasno, kako daleč že sega danes gospodarska- beda v Italiji. Italijanski narod, ki ga polagoma tirajo v obup, naj se zahvali svojim -jlas&i dirigenti« za vso to bedo, ki sta mu jo do-nesla izdajstvo in vojna! Nentiko letalstvo. Nemško letalo z oficirskim namestnikom in pilotom na krovu se je moralo v francoskih črtah spustiti na tla, ker je po večurnem blodenju v megli popolnoma zgubilo orijentacijo. Po pojasnilu oficirja, ki je ujel oba nemška avijatika in razpravljal ž njim o organizaciji nemškega letalstva, je priobčil »Temps« opis sedanjega stanja nemškega vojaškega letalstva. Glasom teh poročil so poleti na nemški fronti sedaj mnogo redkeji kakor poprej, jajci proti sto tolarjem v srebru, da je zaropotalo pri njem. — Odkod slutite to? — Ker se od onega dogodka v Neuilly-ju ni nič več čulo o njem. — - Ah kaj! — Res je tako! Odtlej ga niso videli več v njegovem stanovanju, tudi ne v to-bakarni, kamor je običajno pogostoma zahajat če se le ni dal odvesti po. kaki lini dami ali po kaki trgovki z morskimi ribami en gros, čemur bi se pa zelo čudil. Najbrž je ugasnil svojo luč. — Na mo;o vero! Tem slabše zanj. Bil je nesramen malopridnež. — Dobra moja gospa Brankadorjeva, prav imate. Dan pozneje, ko sta se Brankadorka in Galimand pogovarjala tako med seboj o svojem nekdanjem tovarišu, se je stvar že začela jasniti. Pariški časopisi so namreč med »Raznimi stvarmi« objavili neko vest, ki se ni mogla nanašati na drugega kot na Leonida, za kar so seveda vedeli predvsem le njegovi nekdanji tovariši in >a one osebe, ki so zadnji čas imele opraviti žnjim. Vest se je glasila s ker ni potrebe za pogostejše polete. Lega francoskih postojank je natančno znana in dognana na podlagi iotografičnih posnetkov. Zato že zadostuje, da se le včasih dvigne kako letalo, da konstatira, ali so bile izvršene kake izpremembe. Domnevanje Francozov, da se pojavlja po-mankanje sredstev, je popolnoma napačno. Rekrutiranje pilotov se vrši čisto enostavno, ker prihajajo neprestano nove prošnje. Pripuščeni pa so le ljudje pod 28 let. Oni, ki po preteku par tednov ne pokažejo dovolj sposobnosti za letalstvo, so prestavljeni k četam. Vendar pa jih je vedno dovolj, ki so jako talentirani in ti se izobražujejo potem v letalskih šolah. Eni se podučujejo v poizvedovalni službi, drugi v vodstvu letal, tretji v službovanju pri strojnih puškah. Moštvo bojnih letal se rekrutira slvoro izključno iz prostovoljcev. Kakovost aparatov je izvrstna. Tekom pol leta je bilo pri brodovju imenovanega pficirja izmenjanih le šest letal. Takozvane »golobe« so Nemci opustili, ker so se dvokrovniki izkazali kot boljši. Najmodernejše letalo je »Fokker«, konstrukcija nekega Nizozemca, ki je delal dolgo v Johannisthalu. Aparat, ki se ga sme le malo obtežiti, je oborožen s strojno puško. Ta letala se izdelujejo v mestu Schwei-nigen, kamor se je podal Nizozemec Fok-ker par mesecev pred izbruhom vojne. Prvi poizkusi so se slabo izkazali, toda v zadnjem času se je povspela konstrukcija do take višine, da so došla naročila vojnega ministrstva. Fokker je enokrovnik z motorjem 80—100 konjskih sil in napravi lahko 160 km na uro. Oborožen je z eno strojno puško. Vsako letalno bro-dovje obstoja iz 6 letal in dveh rezervnih letal. Moštvo obstoja iz 8 pilotov, 8—9 opazovalcev in 3 mehanikov. K temu je prišteti še voditelje dodeljenih avtomobilov. Vrhovni poveljnik letalstva je letalski nadzornik v Berlinu. Največja važnost se polaga na fotografiranje. Osem poklicnih fotografov izvršuje pri vsakem brodovju letal povečanje posnetkov. Vsako letalo ima camero, koje posebna konstrukcija oinogočuje jasne in točne posnetke tudi iz višin do 3.500 m. Oboro-ženje letal je zelo različno in se ravna po dimenzijah in hitrosti dotičnega letala. Novoletno slavje o Atenah. Z velikim cerkvenim in vojaškim sijajem so v Atenah praznovali pravoslavno novo leto. Z ozirom na izreden položaj te dežele v sedanji vojni, so dogodki na tak praznik zanimivi tudi za nas. Atenski poročevalec »Štampe« objavlja sledeči opis praznovanja novega leta v Atenah, datiran dne 13. januarja 1916. Kralj, pravi opis, je kakor vsa njegova rodbina, jako priljubljen v Atenah. Večkrat se vozijo člani dinastije po mestu v odprtem vozu, še večkrat v avtomobilu, okrašenem z zastavico, često tudi peš, sami brez spremstva, povsod spoštljivo pozdravljani. Toda nekaj časa ima policija skrbi in ukrepa odredbe, na katere ji poprej ni bilo treba misliti. Kakor sem izvedel, se zgodi to tudi danes v katedrali, kjer se bo vršil slovesen obred, ki se ga udeleži kralj in kamor bo pripuščeno le malo občinstva. Meni je preskrbel prostor moj grški kolega. Atenska katedrala je majhna, a bogata na marmorju in mozaikih. Ko sem vstopil, je bila še prazna. Videl sem Ie par redarjev, ki so opazovali vstopajoče in par služabnikov, ki so opravljali zadnja opravila. Novi policijski polkovnik vstopi v veliki uniformi, gre po vsej cerkvi in ukazuje. Nato pridejo pevci, spremljani od policijskega stotnika, ki jim odkaže prostore. Na gornje tribune to leto ne sme nihče stopiti. Kraljevi rodbini, Članom vlade in tujim poslanikom je pripravljen del sredine cerkvene ladje. Prvi, ki vstopi v veliki uniformi, je francoski vojaški ataše s soprogo. Oba obstaneta, kakor sploh vsi povabljenci na eni strani obeh pozlačenih stolov, ki sta pripravljena za kralja in kraliico. Sicer ni od gostov nihče navzoč, kakor mornariški ataše in oba vojaška atašeja Nemčije. Vsi so v veliki, elegantni uniformi. Ko se približajo francoskemu vojaškemu atašeju in njegovi soprogi, pozdravijo z lahkim poklonom. Dočim se tu pod cerkveno kupolo spoštljivo in uljudno pozdravljajo, se bijejo armade, ki jih zastopajo, na življenje in smrt na kopnem, na morju in v zraku! Nato pride skupina turškega poslaništva, ki se postavi poleg Nemcev. Polagoma pridejo ostali vojaški atašeji in pooblašče- ni poslaniki: tu v sijajni beli uniformi nemški in avstrijski poslanik, tu italijanski v temni uniformi, bleščeči se od zlata. Zanmivo je gledati tu v sijaju številnih uniform se nahajajoče poslanike obeh skupin, kako mirno gledajo predse, dočim divja vendar v njihovih deželah vojna in ko se vendar navadne dni tu v Atenah medsebojno nadzirajo in diplomatično bojujejo. Ob 10 se zaslišijo zvoki kraljeve himne s trga in vzkliki naroda: Žito basi-leus! Živel kralj! Sedaj prihaja, ž njim plavolasa kraljica, princi in princezinje. Pred njegovo svetostjo metropolitom kralj obstane. Metropolit poje z dostojanstvenim glasom: Slava in čast kralju Konstantinu, slava njegovemu narodu in armadi. Kralj pazljivo posluša. Kdo ve, kake misli vzbujajo v njem te besede v tem težavnem trenotku grške zgodovine. Kraljica niti ne odmakne pogleda od metropolita. Toda četudi ne bi hotela, bi vendar morala videti nemške uniforme tu poleg nje, one, ki so enake uniformam njenega brata in stričnikov, pod katerih poveljstvom se bijejo krvave bitke. Kralj se ozre dva- ali trikrat na tuje pooblaščence, najprej na one na njegovi levici, angleškega, italijanskega, francoskega in srbskega poslanika, potem na one na drugi strani, kjer se blešče uniforme Nemčije, Avstrije, Bolgarske in Turčije. Bo-li njega in Grško tudi v novem letu, ki se prične danes, vezalo prijateljstvo z obema skupinama? Bo-li morda sovražnik enih, ali drugih? Nemo stoji v cerkveni ladji. Metropolit obnovi svoj klic: Slava kralju, njegovemu naijpdu in njegovi armadi! ..... »Ko so včeraj ribiči v bližini neuillyj-skega mostu vrgli mreže, so potegnili iz vode že precej močno nagnito truplo moža petdesetih do Šestdesetih let. Mrtvec je bil oblečen še precej elegantno in imel je dolgo črno brado. Kolikor se da presoditi, se je tu prigodila edinole nesreča ali pa morda samomor, kajti po vseh okoliščinah se da sklepati, da je kako hudodelstvo izključeno že samo po sebi. Pri utopljencu so namreč našli v stranskem žepu suknje usniato listnico, v katero-voda ni mogla vdreti, in v listnici se je nahajal bankovec za tisoč frankov popolnoma nepoškodovan. Poleg tega pa so našli tudi v telovnikovein žepu nekoliko zlatnikov. Niti v obleki niti v listnici pa ni bilo mogoče najti čisto nikakršnega znaka, po katerem bi bili mogli spoznati uto-ljenca. Truplo so prepeljali v osrednjo mrtvašnico.« Ko sta Brankadorka in Galimand čitala to poročilo, sta vedela takoj, kam je izginil Leonida oni večer, in prav tako je tudi gospod bankir de Vaunoy bil trdno prepričan, da je bil oni tisočak, ki so ga našli pri utopllencu, še pred kratkim v njegovih rokah. Seveda pa je gospod ban- Noši socijalni demokraciji. Pridruženje poljskih socijalnih demokratov k narodnemu zedinjenju je dobilo slednjič odziva tudi iz vrst naših slovenskih socijalnih demokratov, in sicer se je oglasil g. Petejan, torej eden podčastnikov v stranki, s polemiko proti — »Edinosti*! 2e s tem bo menda našim čitateljem dovolj povedano, da vedo, v kakein tonu odzveneva stvar iz Peteanovega peresa v tukajšnjem »Lavoratore«. Mi smo se klanjali poljski socijalni demokraciji — kakor prej češki —, ker se ob velikih dogodkih zaveda svoje dolžnosti napram narodni skupnosti, ker je tako lepo po-svedočila svojo ljubezen in zvestobo do naroda, s tem, da se je v zgodovinskozna-menitih trenutkih — pozabivši na vse drugo, kar jo loči od drugih narodnih skupin — znala tako krepko povzdigniti nad strankarsko tesnosrčnost ter se po-vzpeti na višino branika obstanka, bodočnosti in napredka svojega naroda. Mi smo hvalili, g. Petejan pa — polemizira proti nam! Piše tako-le: »Sklep, ki ga je ravnokar storila stranka poljskih socijalistov v Avstriji, da vstopi v poljski klub, je dal »Edinosti« vnovič povoda, da zahteva od nas naj povemo, kako misli stranka južnoslovanskifi socijalnih demokratov v Avstriji o vedenju čeških in poljskih socijalnih demokratov v narodnem pogledu. Se več: vprašuje nas, da-li smo tudi mi na višini narodne situacije kakor so naši češki in poljski sodrugi, da bi umeli, da je narodno edin-stvo nad vsemi drugimi stvarmi. Odgovarjajoč na to vprašanje nočem prejudicirati bodočih sklepov naše eksekulive ali našega kongresa. Le svoje osebno mnenje hočem izraziti v »Lavoratoru« v stvari neprestanih vprašanj, ki jih stavlja »Edinost« naši stranki. Pred vsem moram povdariti, da so politične razmere v slovenskem narodu različne od onih Cehov in Poljakov. In potem bi bila morala »Edinost«, preden se je obrnila do naše stranke, nasloviti tako vprašanje na liberalno in klerikalno stranko, posebno na to poslednjo, ki ima večino naroda za seboj in ki ima v svojem parlamentarnem klubu skoro vse slovenske in hrvatske poslance. Posledica temu je, da imajo druge stranke, vštevši našo, le neznatno politično moč zet uveljavljenje svojih nazorov. Zato je kolikortoliko smešno, ako se naša stranka poživlja, naj se pridruži drugim, ko niti med narodno in klerikalno stranko ni take zveze!« Nadaljna izvajanja g. Petejana je cenzura zasegla v naše resnično in odkritosrčno obžalovanje. No, tudi tega, kar je dopustila na mizo javnosti, je že toliko, da moremo slediti mislim g. Petejana, predstavljati si stališče njegovo ob tem perečem vprašanju in razumeti, kako kir previdno molčal in hvalil Boga in vse svetnike, dasiravno se drugače ni dosti menil zanje, da se je na tak lep način, ne da bi se bilo zanj treba bati kakih posledic, rešil človeka, ki bi mu bil znal sčasoma postati v resnici nevaren. Prav tako, kakor ona lepa trojica, niso tudi Maurice, Leontina in Karel dvomili niti trenutka, da je bil utopljenec Leonida. Za Leontino je bilo tako končno rešeno vprašanje neodvisnosti od človeka, ki jo je mučil vse njeno življenje. Vendar pa ie bilo mlado dekle tako dobrega srca. da je tudi za tem človekom potočila nekaj sožalnih solz in dejala Mauricu: — Marsikatero bridko uro mi je prizadel v mojem življenju in dobrega nisem imela nikdar pri njem. Vendar pa sem ga leta in leta smatrala za svojega očeta in srce me boli, da ie nesrečnež končal tako žalostno. Bog mu bodi milostliiv! Maurice in Karel sta se pa vendar hotela na lastne oči prepričati o resničnosti svoje domneve in šla sta še istega dne v osrednjo mrtvašnico, kjer je bilo razpoloženo truplo na ogled, da bi je morda spoznal kdo. (Dalje.) V Trstu, dne 6. februarja 1916. »EDINOST« štev. 37. Stran lil. silno — neprijetni so mu to pot češki in poljski zgledi. Imamo torej vendar zadostno podlage ta nekoliko odgovora. Ker mu nočemo pod rika ti malam fidem, si moramo misliti, da g. Petejan nima jasnega koncepta o važnosti in namenu akcije za narodno zedinienje pri Cehih m Poljakih, in zato tudi ne o razlogih, ki so poljske socijalno-demokratske poslance sklonili, da so se tudi oni pridružili narodni falangi. Kajti, da je g. Petejan razumel, ne bi bil prišel s ponesrečenim izgovorom, na, rekli bi, politično etiketo, češ: to ni ne naša naloga ne naša dolžnost, ker nismo ne močna, ne vodilna stranka v parlamentu! Ne, ne, g. Petejan; tu ne gre — kakor bi hoteli vi predstavljati stvar — le za kako združenje parlamentarnih strank; gre marveč za zedinjenje naroda, za koncentracijo narodnih sil in organizacij, parlamentarnih in pa izvenparlamentarnih. Gre za to, da se za namene, ki se tičejo Interesov vsega naroda brez ozira na politično in socijalno diferenciranje, in ki zalo morajo biti tudi vsem skupni, ustvari skupen eksekutiven in reprezentativen organ, pri katerem bodo udeležene vse struje naroda, in sicer ne samo napram vladi in parlamentarnim strankam, marveč pred vsem vnanjim svetom. Preko strankarskih organizacij naj se zc-dini ves narod v obrambo skupnih interesov, ko se bodo reševali problemi, s katerimi je spojena njegova bodočnost! Za ^o gre! Zato je vsem strankarskim organizacijam, brez ozira na okolnost, koliko poslancev imajo v parlamentu, čim jim sledi gotov odlomek naroda, v narodno dolžnost, da store tako, kakor so storili Češki in poljski socijalni demokratje. Saj sicer se ravno poljski socijalni demokratje ne bi bili pridružili narodnemu zedinjenju, ker so tudi njih poslanci v centralnem parlamentu ie majhna skupina ....!♦ Le za stranko, ki nima ne poslancev in tudi ne nobene zaslombe v narodu, ^ bi veljal izgovor, s katerim tako nesrečno operira g. Petejan. Tega menda vendar ni hotel, da bi ponižal svojo stranko z vzbujanjem domneve, da je med narodom — brez pristašev!! Ne gre za to, spoštovani g. Petejan, da bi stranke le za las odnehale od svojih načel in svojih političnih, socijalnih, kulturnih in gospodarskih programov, marveč za to, da bo narod nastopal kot enota v stvareh, ki so vzvišene nad vse stranke in morajo biti po svoji važnosti za ves narod vez, ki naj spaja vse stranke za skupno delo, Se nekaj! Ker nas že g. Petejan opozarja na »klerikalno stranko« kot glavno parlamentarno zastopnico naroda, menimo, da bi moral, ako res zasleduje naš list, vedeti, da se tozadevno ravno mi zopet in zopet obračamo do te stranke z apeli, naj ona poprime inicijativo za akcijo v dosego tu gori označenega narodnega zedinjenia. Odgovorili smo g. Petejanu nekoliko obširneje. Ne le radi njega, marveč radi njegove stranke, ker si ne moremo misliti, da bi preko nekaterih nje vodilnih mož šli brez sledu in .»činka veliki dogodki in veliki zgledi. Zato se tudi nočemo odreči nadi, da g. Petejan s svojim ponesrečenim nastopom res ni prejudiciral njihovih bodočih sklepov. _ domovine ravnal zelo proti njenim koristim, oteževal zelo obrambo dežele, tako opogumljal naše sovražnike, povzročil nevarnost podaljšanja vojne, kakor kaže najnovejši proglas francoskih socijalnih demokratov in si, dasiravno se smatra za apostola miru, nakopal s tem tako težko krvavo krivdo, da ne bo nihče ki misli pošteno, smatral Liebknechta za trpečega mučenika, če mu nemška država odreče izvrševanje visokih pravic, ker je rezko odklonil prevzetje žnjimi zvezanih dolžnosti.* Tako »Deutsche Juristenzeitung«, na kar pa pripominja »Berliner Tageblatt«: »Mislimo, da bi se z izpolnitvijo teh zahtev nastopila skrajno nevarna pot. Izključitev članov odvetniškega stanu se je doslej dogajala samo pri pregreških proti poklicni časti, in naše mnenje je, da tudi mora ostati tako.« Mm politične-vesti. Justifikacija nemškega socijalnega demokrata Liebknechta. Kakor je znano, je nastal v socijalni demokraciji na Nemškem razdor glede vprašanja miru. Največji del stranke se je strinjal s tozadevnimi izvajanji nemškega državnega kan-celarja, ki so pač izražala pripravljenost Nemčije za sklenitev miru, toda samo tedaj, če ga ponudijo sovražniki in če bi bili tako interesi Nemčije popolnoma zavarovani proti vsakateremu ogroževanju od zunaj, dočim pa je bil ostali mali del stranke, z znanim voditeljem dr. Karlom Liebknechtom na čelu, mnenja, naj Nemčija sama ponudi mir, ker je dokazala z dosedanjimi uspehi na bojiščih, da je dovolj močna za obrambo svojih koristi, in je bil zato tudi proti dovolitvi naTlaljnih vojnih izdatkov. Spor v stranki je prišel končno tako daleč, da je večina državno-zborske socijalnodeinokratske stranke izključila Liebknechta iz svoje srede. Lieb-kneeht je odvetnik in zato se je oglasilo sedaj tudi glasilo nemških juristov, »Deutsche Juristenzeitung«, ki piše v svoji zadnji številki: »Državnozborski poslanec dr. Karel Liebkneclit je bil na podlagi oklepa večine socijalnodemokratske frakcije v državnem zboru sedaj izključen iz frakcije. Vedno pa je še Liebkneclit član nemškega odvetništva. Ni treba šele globoko sega-jočih znanstvenik preiskavam, da se doseže prepričanje, da je prav tako malo koristno za nemško odvetništvo kot za nemško pravosodstvo, da bi se človek, kot je Karel Liebkneclu, še dalje nahajal v vrstah nemških odvetnikov. Ker je na način, ki meji že naravnost na izdajstvo države, izgubil čast, da bi se še mogel imenovati Nemec, naj bi ga nemško odvetništvo ne trpelo več v svojih vrstah. Na podlagi več istočasno nam prispelih vprašanj, tudi s strani nemških odvetnikov, vprašujemo torej odvetniško zbornico in Častno sodišče za nemške odvetnike, ali se more v interesu ugleda nemškega pravosodstva Človek, kot le Karel Lieb-kneeht, še dalje smatrati za nemškega odvetnika. Ne more se prigovarjati, da bi bil Liebknecht ravnal tako samo pod varstvom imunitete. Kajti tudi izven parlamenta je, o čemur je časopisje objavilo Drecei materijala, v najnevarnejšem času Doiitf vesti. Zahvala s fronte. Gospa dr. Slavikova je prejela naslednje pismo Njegove cesarske visokosti nadvojvode Josipa: Hochgeehrte gnadige Frau! Durch die annerkennungsvolle Tatig-keit Euer Hochuohlgeboren sind schon viele bediirftige brave Verwundete mit wertvollen Liebesgaben aller Art beteilt worden. Bei der Verteilung der soeben einge-troffenen 250 K werden die schwerstbe-troffenen Verwundeten beriicksichtigt. Fiir diese schone patriotisehe Opfer-willigkeit spreche ich Euer HochwohIge-boren und den iibrigen Damen meinen warmsten Dank aus. Feldpost 91, am 22. Janner 1916. Eh. Joseph Gdk. Namestnik v Gorici. Namestnik baron Eries - Skene je prispel včeraj zjutraj v spremstvu predsedstvenega načelnika, okrajnega glavarja Fabianija, v Gorico in si je v dopoldanskih urah ogledal Gorico, da si osebno ogleda vsled bombardiranja v zadnjem času povzročeno škodo. Ogled je imel tudi namen, da se dožene, če in v koliko bi bilo pri posameznih poškodovanih objektih mogoče preprečiti večjo stvarno škodo vsled vremenskega vpliva. Namestnik je bil nato v daljšem posetu pri vrhovnem poveljniku in je sprejel popoldne voditelja okrajnega glavarstva, okrajnega glavarja barona Bauma, kakor tudi vladnega komisarja namestništvene-ga tajnika conte Dandinija, ki sta poročala o delovanju upravnih oblasti in o splošnem položaju. Namestnik je zamogel tudi tokrat z zadovoljstvom konstatirati, da se vrši aprovizacija mesta kljub težkoč, ki obstoje v neposredni bližini mesta na fronti, zelo zadovoljivo, da je za potrebščine prebivalstva v vsakem oziru preskrbljeno in da so zlasti tudi zdravstvene razmere mesta trajno dobre. Prebivalstvo je trdno prepričano o končnem uspehu našega o-rožja in pričakuje po plodonosnem delovanju in novem gospodarskem procvitu novih boljših časov. Zvečer se je namestnik vrnil v Trst. Angleške vojne srečke. Predsednik »Monarhiške lige« na Dunaju Blagorod Vusio nam je s prošnjo, naj vzamemo blagohotno na znanje, doposlal ponatis nastopne brzojavke iz Berolina v večerni »Neue Freie Presse« št. 18.468, na 4. strani, v 1. koloni: »Berolin 21. januarja 1916. Iz Amsterdama javljajo listu »Deutsche Tageszeitung«: V ministrskem svetu je finančni minister Mac Kenna razvil nov načrt za dobavo denarja, predložil je namreč izdajo angleških državnih srečk v nominalnem znesku le enega funta ster-lina, da jih napravi pristopne malim ljudem. Te srečke naj bi dajale 3 do 4 odstotne obresti in naj bi v posebno spodbudo nudile glavne dobitke od 20.000 do 40.000 funtov. Mac Kenna računa, da se s to državnp loterijo pokrijejo vsi vojni troški za leto 1916. Urad za kolkovanje (palača finančne direkcije) bo posloval za stranke od dne 9. t. m. naprej le od 9 do 11 dopoldne. „Glasbena Matica" v Ljubljani je izročila ves čisti dobiček koncerta dne 22. januarja t. 1., v katerem sta sodelovala gosp. j Rijavec, opei ni tenorist iz Gorice, in go-j spodična Dana Koblerjeva, posredovalnici: za goriške begunce v Ljubljani. — Baloko-vićev koncert dne 1. februarja je uspel si jajno. — Dne 12. februarja t. 1. priredi „Glasbena Matica" svoj osmi dobrodelni k ncert tekom vojne, na korist goriškim beguncem. Nastopita slavnoznani čelist-virtuoz juro Tkalčič in pianist prof. Gruss iz Zagreba. Društvo je prispelo tekom vojne s svojimi koncerti že 5671 K 31 vin. za vojno oskrbne namene. Danes, 6. februarja, se bo igrala v Škednju v dvorani „Gospodarskega društva- igra „Turška pastarica". Med odmori igra orkester. Začetek ob 4 popoldne. Čisti dobiček je namenjen ubogim slovenskim u-čencem škedenjske ljudske šo!e. i Kakor že večkrat javljeno, priredi danes, 6. t. m. ob 4 pop. podružnica CMD v Vrdelci veselico, kateri bo siedil „družinski večer". Pri veselici nastopi vrdeiska mladina v igri »Repošteva*. Prihitite torej na Vrdelco, saj se spominjate, kako je bilo lepo tedaj, ko smo se še mi bali »Repošteva". Potem se bo igrala igra iz Bosne, primerna sedanji dobi, končno pa se bodo peli kupleti ob spremi je vanju klavirja. Po veselici bo družinski večer s čajem, stmklji in šaljivo pošto. Podružnica se torej nadeja obilne udeležbe. Iz italijanskega ujetništva nam pišejo: Naznanjamo svojim sorodnikom in prijateljem in znancem, da je Jerič Avgust, doma iz Lukavca v štanjelski občini na Krasu, umrl tu za boleznijo. Lahka mu bodi tuja zemljica ! Mi ostali vsi smo zdravi, le dolg čas nam je, ker nimamo knjig, da bi se kratkočasili. Včasih pa le kakšno zapojemo v našem jeziku. Prosimo pa občinstvo mesta Trsta in okolice in drugih slovenskih krajev za kak majhen dar v tobaku ali denarju. Darove sprejema Franc Planinec, vojni ujetnik, rodom Tržačan, Castello di Gavi, provincia Alessandria, Italija. Nahajamo se pa tu: Franc Planinec, Menčič Ivan, Kralj Ludovik, Stegu Josip, Andrej Sila, Lovrenc Komar, Božič Anton, Koren Anton, Kuslan Vladimir, Josip Tankovič in Ferfolja Marij. Za nalezljivimi boleznimi je v Trstu obolelo od 29. januarja do 5. februarja 20 oseb in sicer: za škrlatico 1, davico 11 in legarjem 8; umrla je samo ena oseba za davico. Največ slučajev je bilo pri Sv. Jakobu: 1 škrlatice, 5 davice, 2 legarja; potem pa v V. okraju (Stara mitnica): 3 davice in 1 legarja. ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenika postrežba in slo- sa ve HALI OCiiASS si □□ □□ f e računajo po 4 sto t. besedo, iiastno tiska ae besede se rača-najo enkrat ve5. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 etotink. j □□ □□ Oddase kiil' vrtom. Skedenj št. 233. 57 Arfrifffn se Klala stanovan a v Bojanu. UUliUJU Vprašati v ui. Ge;-pa Vi. Žganjama. (59 Uinograđnikl 1 Raznovr-tae trtne cepljenke I prve vrste jako krepke, tudi a po zmernih cenah Farčič i en (Goriško). 58 dveletne, razproda, drug, Trtniea Kom Gospa daje lekcije v italijanščini, nemščini in francoščini. UL Barriera-1, I. 47 ItFOlff P°^en0 dekle ali ženo iz okolice za raz-1*11*111 prodajo jajc. Vprašati v kavarni „Cora-mercio". 56 Ivan Krlžmančlč jEsJSSTiA-riS saia K 2-40-2-80, cipro K 2 40-2 80. crema mar-rala K 2 60. Amaro Istria K 2*60, pelikovac 2-60, tropino veo navaden K 2*40. tropino vec fini K 3, slivovic K 3 20, brinjeveo K 2 80, konjak K 3 20 liter, refošk v steklenicah K 2, moSkat v steklenicah K 1 80. 12 Trgovci ta prekupovalcl. % kvarljivo fino pecivo nudi hiter in dober zaslužek. Karton z 36. 72 ali 144 kosi K 4. Razpošilja naj. mani 3 kartone. BRANDT, Ljubljana j.cštu 7. 41 fl|)tjlfff za>l°ga papirja ovitke, papirnatih vre VdlllU čic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. — Gastone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 16. 434 Klepar, begunec cevi za štedilnike in |>eči, ter vsakovrstna kleparska dela po jako nizki ceni. Ker je begunec. In pomoči potreben, se toplo priporoča si. občinstvu Via Farneto 29. PntndfflF Anton Jerkič_poslujejropet v svojem štev. 10. ateljeju v Tnstu, Via delle Post« 2466 lil t DoaaBoaDoaaĐiisEiaoiiaaiiaaoDaaaaoDD □a □ D O i O a o D D O o D 5! a! o i al □O Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. :: □D ■□i M M M H H M M M M M M M p Pn □n ia ■ 9 aH PRIPOROČLJIVE TIIRDRE jas. cDanac a ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o Nova Mirodilnica ,M«DERi\ A4 Trst, ulica Ponterosso Stev. 5 Bogata zaloga dišav, krtač, predmetov za tolletto in za umetnosti. IVOII BldOVeC i^^ej ^aLa^T" cenj činstvu, da je odprl svojo lastno trgovino jestvin in kolonijalnega blaga v ul. Campanile 13 ter se toplo priporoča za obilen obisk. Cene zmerne. — Postrežba točna. 2206 H DlOdOV Trst- v*a Torrente 30,1. n. Damska H* lUegtr krojaCnica. —Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. 337 Štora grška žganjarna ssr? Via Ca van a 5. Bogat izber likerjev; grški in francoski konjak, kranjski brinje vec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. — Filijalka na vogalu ul. del Teatro in ulice deli' Oroiogio. — Se priporoča Andrej Antonopulo. 4C3 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Umetni zobje z In brez Čeljust!, flote Hrane In obrobkl VILJEM TUSCHER konce«, zobotehnik TRST, ul. Coserma št. 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦ ♦ ♦ Fratelli Rauber TRST, Via Torrente itv. 14, TRST Zaloga ustrojenih koi Velika izbera potrebščin za Čevljarje. - Specijaliteta potrešžin za sedlarje. En milijon pisalnih strojev Remin&toii le na predaj I Hobsno izdelovanje ni doseglo takega uspeha! Pisalni stroji REMiNGTON s normalni model, tabulator model, računski model, specijelni model. — V vrednosti in kakovosti nedosegljiv! REMINGTON Delniška družba pisalnih strojev, z. o. p. (prej GLOCOWSKi & C.o Trst, Pitizzs delta Borsa 14, Tel. 1782 Dr. HOdVATH TRST, Vža Carinita 39 pecljellst za KOŽNB In SPOLNB BOLKZNJ ŠIBKOST In NERVOZNOS1 za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od 10-1 pop. In 4 - 7 zveča ob nedeljah od 10-1. š ž t _ i s mm 81 t&m _ JOSIP STRUCKEL | 5 Trst vogal Via Marla Teresa-S. Caterine S 9 Nov prihod volnenega blaga za moške, § IS in ženske, zefir, batist in perljiva svila "* za jopice. — Svilenina in okraski zadnje « novosti, velik izbor izgotovljenega pe- p I m I ve; IU rila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge za vese, trliž po izjemno nizkih cenah. ZOBOZDRAVNIK Dr.J.C ermak se jg preselil in ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zoiiovlirez fialatiiie. Plombiranje. :enah. 32B&H Marka „Imperial" K 20. — Marka „Stella" K 22 za 1000 kosov. Na deželo se razpošilja po povzetju- Zaloga za Mi v Trsti! ulica Tiziano šle?. 12. Trst, PiaS. Gaovann! 1 ss=> _ g _ _ kuhinjskih in kletarskih potreb-^sli^tpll ščin od lesa in pUUnin, Škafov vreat, iebeov iu kad, sodčekov, lopak redet, sit ia bsakorrstaih koi®v, jetbauev ia metal ter mnoge spa^vjoAib predmetov. Priporoča stc£o trgovino s kobinjcko Dosodo rsAke vrste bodi od poreelaoa, zemlje etnaila, koeitaija ali oluka, nadalje pasamai>torje, kletke itd. Z a gostilničarja pipe, krog^Š sea&Jje in stekleno poaedo za vino. se kupujejo po najvišjih cenah. Veiška zai®@a srebra, zlatih veršlic in draguljev po nizkih cenah. — P&prsvšja po nizkih cenah. Passo S. Giouanni 1 (pod Portici di Chiozza prolungati) V soboto, dne S. t. m. se le otipria dot/roznana gostilna „Alla Luna4 v Trstu, ul. Benueeiuio Cellisii št. 1. Toči se puntigamsko pivo, dalmatinska vina, tropinovec. — Topla in mrzla jedila. Lastnik: Mate BulIĆ. ie i IGNAZIO POTOmm TRST ulica Riborgo štev. 28, vogal ul. Beccherie Velika izbera moških in deških oblek Črni in modri paletots. Ranglan, UI-ster v sivih In rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene in modre obieke za delavce. Izbera blaga za moške obleke. Sprejemajo se naročila po meri NOVO POGREBNO PODJETJE - TRST CORSO 47 (pri trgu della Legna) Telefon 10-02). Prevos mrllfev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaških predmetov. - Nočna Inšpekcija v lastnih prostorih *zaloge, ulica Tesa štev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov: Na ©pčinah, v Nabreiini pri Orehu (Noghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne. Podjetnik in upravitelj H. STIBIEL. SlROLINwRoche Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenca Kdo n**j jemlje Sira/in T t Vsak, ki trpina fr«jnem kaiiju t \ Voduiljlv* .kaferfcn Slrolin %n*4no laAJe obvarovati seboiesnlnsgofosdravM. I oleHča naduho, .t. Oseba a kroničnim katarom bronkljev. j n> Skro'uzni otroci.pri katerih g£lnku}eStotin I z ugodnim vepenom na splošni p Se dob t v vseh lekarnah S ki a Širolinom ozdrave. poeufek. Stran IV. »EDINOST« štev. 37. V Trstu, dne 6. februsuja Iz ruskega ujetništva je prejelo naše uredništvo dopisnico od vojnega ujetnika učitelja Vekoslava Benka, ki je bila odposlana 21. novembra I. 1915, G. Benko pozdravlja vse tovariše in znance. Cenzurirana je bila dopisnica v Jekaterinodaru. Poštni pečat pa je skoraj nečitljiv in ne vemo, če Čitamo prav: Sredne Jegorlikskoje stav. Humor na fronti. Naši fantje na goriški fronti so — kakor posnemljemo po „Miru" — znani Prešernovi, sedaj že v resnici narodni podoknici podtaknili nastopni tekst: Vi s e krivi, bojazljivi Italijani, če ne spim; sem bi radi, po navadi, pa nazaj vas zapodim. MaT se vzdigni, z roko migJ, če namen maš semkaj prit*; ura bije, Lah se skrije, jaz bom moral ga podit'. Če pa spava tolpa rjava, Bog prav lahko noč ji daj, če mogoče v vas prit' hoče — dobro — le poskusi naj. Rojanska podružnica CMD priredi danes, 6. februarja ob 4. pop. v dvorani •Konsumncga društva* v Roianu veselico v prid podružnici s sledečim sporedom: 1. D. Jenko: Na tujih tleh, dvospev s spremljevanjein glasovirja. 2. S. Gregorčič: Soči, deklamacija. 3. E. Adamič: a) Glejte, že solnce zahaja, b) Uspavanka, c) Tepežnica (solopetje s spremljevaniem glasovirja). 4. I. Krilna: Mati, deklamacija. 5. Slovenske narodne: a) Skrjanček poje, žv rgoli, b) Barčica, c) Gozdič je že zelen (dvoglasno). 6. Palčki: otroška igra s petjem. Spored izvajajo učenke CM šole na Ac.uedottu. Vstopnina 50 vin., sedeži 20 vin. — Občinstvo se naproša, naj pride točno, ker se spored tudi prične izvajati točno ob napovedanem času. Z južnovzhodnega bojišča pošiljajo fanije in možje tolminskega ckraja pozdrave svojim staršem in družinam, prijateljem in znancem: Andrej Berginc iz Loga Cezso-škega pri Bovcu št. 4, Josip Bakar iz Br-gina št. 43, Josip Djgon iz Loga pri Br-ginu, Andrej Mišič iz Kreda pri Robu št. 13, Jakob Bon iz Borjane pri Robu št. 57. Ker ne vedo nič o svoj'h družinah, prosijo naj jim, kdor kaj ve, blagohotno spcroči na naslov . K. u. k. Arb. Abt. 209/97 IV., Re-servekorp. Sud. 5st. Feldpost. Politeama Rossetti. Danes se prično v tem gledališču kinematografske, recita- tivne, pevske in varijetetne predstave, ki se prično ob 3 popoldne. Spored je bogat in obsega kinematografsko dramo v 3 dejanjih, potem pa pod vodstvom priznanega domačega gledališkega igralca Karmela Dangeli enodejansko veseloigro »Uno degli onesti«. Sopranistka Bellinijeva in bariton Manfrini pojeta duet iz 3. dejanja iz opere >Elisir d' amore«, nakar se uprizori prizor iz drugega dejanja opere > Erodiade«, ki jo izvajajo pevca Gio\ an-ni Arco in Antonietta Giustiui ter ves baletni zbor. Program zaključujeta nemška pevka Mici Loris in komorni pevec Emil Suchnigg. Spored je torej res izboren in je pričakovati največje udeležbe s strani občinstva. Prejemki prođojaliJe oprovizacilske komisije. Osrednji urad prodajališč aproviz^cijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 1. januarja do inkluzivno 31. januarja 1916 naslednje prejemke: Št. 1 v uL Madonna del mare K 49.930-57 2 v šoli na trgu Rosario K 39.040 06 3 v ul. delie Poste št. 14 K 44.117-33 „ 4 v šoli v ul Rossini K 24.124 53 „ 5 v ul. Bachi 8 K 37.914'44 6 v ul. Acquedotto št. 38 K 26.448 24 , 7v šoli v ul. Pari nI 8 K 66 920*48 „ 8v šoli v ul. Donadoni K 53*900-76 r 9 v zabavišču v Skednju K 55-337*23 „ 10 v ul. Giulia 35 K 30694'31 „ 11 v zabavišču v Skednju K 20*745*69 „ 12 pri ,Tirolcu' Sv. M. M. Zg. K 23 049*73 „ 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 15.200 08 „ 14 pri Sv Ivanu K 20.075*23 „ 15 v Rojanu K 25.193*21 , 16 v Barkovljah K 17.187*31 Skupaj K 549.879-20 Darovi. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Kapitan Rajmund Malabotič 50 K za vdove in sirote v vojni padlih Tržačanov in 50 K za oslepele v vojni. Gojenci ljudske sole na Katinari potom voditelja Valentiča 7'50 K za vdove in sirote padlih v vojni. Gojenci slovenske ljudske šole na Vrdeli 22'52 K za vdove in sirote padlih v vojni. — Gemma in Erminio Arnerrytsch 50 K na korist fondu za uboge gojence občinskega liceja. Matej Stoppar 100 K za uboge rodbine vpoklicanih, 50 K z aRdeči križ in 50 K za zdravniško postajo. Gojenci in gojenke ljudske šole pri Sv. Vidu 4'91 K za Rdeči križ in 4'91 K za vdove in sirote padlih v vojni. Lucijan Bertuine 50 K v prid sanitetnemu vojaštvu. Delavci mestne plinarne 10 6 K kot tedenski prispevek za brezposelne. Stražniki II. komisarijata zbrali med seboj K 12770, polovico za bolgarski Rdeči križ, polovico za turški Rdeči poluinesec. Učenci in učenke mestne ljudske šole v ul. Donadoni K 13'15, učenke mestne ljudske in meščanske »cesarice Elizabete« šole pa K 30'— zđ vdove in sirote padlih v vo:ni. V isti namen učno osobje mestnega otroškega vrtca na Vrdeli mesečni prispevek 3 K. Učno osobje protestantske šole K 32'34 kot mesečni prispevek za Rdeči križ. Za begunce s Primorskega. Namestni-štveno predsedstvo je prejelo sledeče na-daljne darove: Občina Očizla - Klanec 50 K, orožniška postaja v Slapu pri Sv. Lučili 38 K 70 v orožniška oostaia v Ba- demi 30 K, orožniška postaja v Galežanu 11 K, skupaj 129 K 70 v. Dosedaj izkazanih 85.118 K 56 v, skupna svota 85.248 K 26 v. Gospadorsfto. Sioleinlca avstroogrske banke. Meseca junija 1916 poteče sto let, odkar se je ustanovila avstroogrska ali takrat nazvana „privilegirana avstrijska nacionalna banka". Za denarstvo kakor za gospodarstvo naše države je ta banka največjega pomena in zato naj se te stoletnice že danes spominjamo. Ustanovitev te banke pred 100 leti je nastala iz silne potrebe po ureditvi de-narsiva v monarhiji. Celih dvajset let je bila naša država zapletena v Napoleonove vojne, i torej ni čuda, da je bila v zadregi za denar . in da je izdala več papirnatega denarja kakor je bilo zanj pokritja. Zaupanje prebivalstva v ta papirnati denar je bilo omajano in zato se je vse oziralo po kaki stvari, ki bi bila boij pripravna kakor država, končati zamotanost v denarstvu. Sklenilo se je ustanoviti zasebno banko, ki bo imela pravico papirnat denar izdajati. Gledali so po kakem vzorcu in našli so ga v francoski banki banque de France", ki jo je ustanovil v Parizu Napoleon sicer kot zasebno banko, vendar po nadzorstvom države. Po vzorcu te banke se je izdelal projekt in s patentom z dne 1. junija 1816 je odredil cesar Franc ustanovitev .Privilegirane avstrijske nacionalne banke". Prvi privilegij se je dal tej tanki dne 15. julija 1817 na 25 let in je banka s tem dobila izključno pravico i:da-jati papirnat denar v monarhiji. Obenem je bila upravičena izvrševati eskontne, lombar-dne, depozitne, žiro iu hipotečnokreditne posle. Eskontne posle ni smela nobena druga banka izvrševati kakor nacionalna banka in to je bilo vzrok, da se do leta 1841 ni ustanovila nobena druga banka v Avstriji. Od nacionalne banke izdani papirnati denar se je glasil na goldinarje konvecijske veljave, ki sicer ni imel pr silnega kurza a se je moral pri javnih blagajnicah sprejeti kot gotovina. Tudi niso obstajali nikaki predpisi glede pokritja bankovcev s kovinami. Predolgo bi bilo, ko bi hoteli opisati, kako je banka rešila svojo nalogo pri ureditvi denarnih razmer. Počasi se je denarstvo v monarhiji uredilo in banka je izpolnila vse nade, ki so se glede tega stavile v nje. Priviieg j se je banki vedno podaljšal in leta 1878 se je nacionalna bansa preuredila v avstroogrsko banko, ki se je vsled naloge med Avsir»jo in Ogrsko prilagodila novim političnim razmeram in je ostala kot enotna in edina notna banka. Avstro-Ogrska je edina večja država na svetu, ki je od pričetka imela le eno banko s pravico za izdajo bankovcev, torej ki ima oni notni bančni sistem, ki ga je teorija in praksa priznala kot edino pravilnega. Kakor je nastala banka ob divjanju velikanske svetovne vojne, stoji danes na pragu svoje stoletnice istotako v še večjem svetovnem boju. Ksko velikanske naloge ima v tej svetovni vojni izvrševati in kako je te naloge rešila, o tem se bo moglo š;le po povratku miru govoriti. Naši trgovski odnošaji do Balkana In orijenta. Nedavno se je vršilo na Dunaju posvetovanje glede ustanovitve primerne organizacije, ki bo imela nalogo zasledovati naše gospodarske interese na Balkanu in v orien-tu. Referent je opozarjal na že ustanovljene organizacije v Nemčiji in na Ogrskem za gospodarski promet z balkanskimi državam*, zato je gospodarska potreba, da se tudi v Avstriji ustanovi podobna organizacija. Avstro-Ogrska je v trgovskem prometu z balkanskimi državami zavzemala prvo mesto (21 odstodkov). Nji je sledila Arieleška in potem Nemčija. Izvoz Avstro-Ogrske je na-rastel od 245 milijonov kron na čez 400 mlljonov kron v letu 1913 in če se privzame še azijatska Turčija in Egipt, na 500 miljonov kron. Izvoz v Bosno je naraste! • od 112 na 136 miljonov kron. Tudi uvoz ; iz balkanskih driav je bil dosl'] zelo znaten, i Treba je torej to važno trgovLo ne!e ob-j držati, ampak jo razširiti. Organizacija naj bi imela naslednje naloge: propagando (ča-sopis.e, razstave, potovanja), podpiranje komercialnega prometa, razširjenje poročevalske službe, važna prometnopolitična vprašanja (zboljšanje donavske proge, tarifna politika, tujski promet itd.) končno trgovsko-politična vprašanja. Sklenilo se je, da se poveri trgovskemu muzeju izvršitev organizacije in navzoči zastopnik dr. Baernreither je izjavil, da namerava trgovski muzej ustanoviti balkansko in erientsko sekcijo, ki se bo razširila z zastopniki udeleženih oblasti in korporacij. Po „Slov. Trg. Vestniku". Rožne mil Vc-jna in luksus. Predsednica organizacije avstrijskih gospodinj, gospa Gra-nitsclt, je imela pred kratkim na Dunaju znamenito predavanje o vojni in luksusu. V Sparti in Rimu — tako je izvajala — so obstojali zakoni proti luksusu v oblačenju in jedilih. V srednjem veku je bila cerkev, ki je izdajala stroge predpise proti iuksusu. Tudi nekatere dežele in mesta so začela boj proti temu. Po XVI. stoletju so. prenehali zakoni in naredbe proti luksusu. Doba starorimskega cesarstva in pozneje doba pod vlado francoskega kralja Ludovika XIV., ste bili v zgodovini dve epohi, ko je luksus dosegel svoje viške. Tedaj je vladala v R'"mu, oziroma v Parizu nezaslišana potratnost v vsem, brezmejno Iaiikoživje, medtem, ko so se v provinciji sužnji in kjjietje zru-šali pod neznosljivimi bremeni. Rimsko cesarstvo se je pogubilo na tem in era Ludovika XIV. jp porodila — revolucijo. Luksurijozno življenje sedanjosti, kakor se je kazalo pred vojno, je bilo tudi že označeno po nezdravih izrastkih. Ubo-štvo delavstva, maloobrtnega stanu in malega uradništva je ojstro kontrastiralo z načinom življenja nekaterih bogatih ljudi. Posebno nesmiselni luksus z oblačili se je začel širiti na. strašen način. Nemški ckonomiški pisatelj vidi v neprestanem menjavanju mode, ki se ni še nikoli tako izpremiqjala od leta do leta, kakor v zadnjih desetletjih, propadanje različnih moralnih vrednot v duševnem življenju narodov. Produkcija v masah cenenih takozvanih »enodnevnih luksurijoznih predmetih«, ki preplavljajo malomeščanske kroge, je imela — istotako kakor hitro menjavanje mode — po uverjenju vseh znamenitih učen V ov zelo nezdrave gospodarske posledice. — Gospa Gra-nitseh je govorila na to o najnovejih milijonarjih, ki so po vojni obogateli, ki se izticajo po kričečem luksusu in žalijo čustva večine ljudstva, ki v sedanji vojni doprinaša tako nezaslišane žrtve, in to gotovo ne za to, da bogate brezvestni lovci za dobičkom. Ko najboiji del ljudstva krvavi na frontah, žive ti parasiti v obi-iici iu razkošju. Milijoni romajo v inozemstvo, da se morejo žene teh ljudi šopiriti in bahatiti. Samo za holandske dc-mante so šli milijoni preko meje, ko se mora ljudstvo in tudi srednji stan odrekati najpotrebnejemu. Kar počenja ta družba. ki se na račun vojakov in siromakov požrešno lovi za denarjem, to je obsojati ne le z moralnega, ampak tudi z narodnogospodarskega stališča. — To predavanje so poslušalci burno odobravali. 121 Emilia Trst Campo S. 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo, trgovino pisarniških in šolskih potrebščin Prodaja razglednic in igrač vseh vrst* Prodajalo se M moIHvsnlkl v slov. jezika, J Zaioga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev In razprodaja na drobno in debelo Jakob Pariieuc Trst, Via delte Acque št. 6 (Nasproti Cali* Centralo). Velik Izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih iu uvstro-ogrskih vin. Borclcau*, Burgundtr, renskih vin, Mesella iu Ciiianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni prlstui tropinovcc slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli Iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in frankj. Razprodaja od pol 9i*rn naprej. Predala na weiik© in na dlrobne muL-i h—■t||flilHPidf i uHfhiH |'| I I Veliko skladišča dežnikov, bele in pisane srajca, izlaclsk, platna žepnih robce, moških Rpgovsc SSd« Trst €©rg© Cene zmerne. -- Narodna trgovina, m Marodnm govma. g Oglasi, osmrtnice, zairvaie in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — ZDRAVNIK MeOr. Karal Perničlč ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven . Dreherjeve pivovarne). i«R „Ednsii" y Trsta je izdal in založil naslednjo knjigo 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI O^OFA LEVA TOLSTEGA«. — Gena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Oregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. Jiudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski j. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JUF^KICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver bandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. *JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. : 1=1!'.;: ? a:}';j i:!;hj-'';| i !?': :ir!!!|H! ^ iiili Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p.iprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. •aročnikom ugodi z Izvršenjem naročila • mm v najkrajšem času ::: ,J Hra Rliftd ; sprejema od vsakega tudi C* ni ud t; in jih o brc- M 11 Oj večje zneske staja po 4 |2 |0 govaru. Trfl«w< otrarja čekovne račune z dnernim obresto-Vaojem. ;; Rentni davek ptaM« Vlaga se lahko po eno krono. U Pćtoe-Mlaićni rečni 75J79. TELEF6H1H4. v Trstu { ragUtrevana zadruga z neomejenim Jamstvom | ulica S. Fraii(@ss9 Stev. 2, I. ♦ Posojila I daje na osebni kredit ia na zs2?ave proti plačilu po dogovoru. % 'Z Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 % dopoldne in od 3 do 5 popoldne. % t - * U Priporoča male hranilne skrinjice, ki S j* so posebno primerne za družine. S e I tš I ♦♦♦♦♦♦♦♦ IAD14HT .KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA Trst, Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno VLOGE NA. KNJIŽICE % od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačaj e banka iz ■vojega. OBKESTOVANJE VLOO na tekočem in žiro-računu po _dogovora._ FILTJALKE: DUBROVNIK KOTOR UCBLJ ANA METKOVIĆ OPATrJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERrjE. URADNE UM: od 9 do 121/, pop.-in od 21/, do 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih pnpirjev proti kurz ni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KRSDIT1 Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. I I ♦♦♦♦ eskompt mmm I (i regisSrcvana zsešruga z omejenim poroštvom TRST - Pi3z7a deSla Cassrsna štv. 2, 3= nad. - TRSI (v lastni palači) vhod po glavnih siopnjkah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5l/ na menice po 6*/® na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora ESKOMPTUJK TRGOVSKI HiNICE. HRANILNE VLOGE od vsakega, Če tndi ni in jih obrestni e po Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. »a«. - ODDAJA Požtno hranilni?ni račun lt> 004. TESEFON it. ?J52 Ima varnostno ceilco (safe deposits) za shrambi: ,-ieJno t-Eih listin, dotuinpotov in raznih drugih vrednot, ^^^ainoiKa varno proti olcmn in požara, arejeno po naj novejšem, načinu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih ctsnah. STANJ5 VLOG W 10 MMLIi^MGV KfeOH. fcafcH ve: ri 9 h 12 f;pj!i ia ed 3 ti 5 f:?oli Ujisraje s i vsak dslnink n?adn:ii nrrt