Leto IX, št. 30 Ljubljana, sobota 4. februarja 1928 Cena 2 i >KW»I» ob 4. «|Mtr»|. aa Stane mesečno Din «5-—, ca ino» tenutro Din *cr— neobvezna Oglasi po tariiu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knatlova ulica Stev. 5/L Telefon št. <071 in 2804, ponoči tudi Št. Z034. Rokopisi se no vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UmvaiitVf: LJubljana, frefternova ulica it. 54. — Telefon St. 2036. tnscntnl oddelek; Ljubljana, PreSer-nora ulica St. 4. — Telefon St. «49« Podružnici: Maribor, Aleksandrova St 13 — Celje, Aleksandrova cesV Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub-; iana St 11.84« - Praha čislo 7«. 18©. Wien, Nr. 105.841. Ljubljana, 3. februarja. Končno so države Male antante vložile pri tajništvu Društva narodov noto o tihotapljenju orožja v Madžarsko. S tem je prvič podana garancija, da se bo Svet Društva narodov moral pečati z monoštrsko afero in vsem, kar je z njo v zvezi, in drugič je Mala antanta znova pokazala, da je složna in enotna v pojmovanju situacije v srednjem Podunavju. Vsi gostobesedni drugačni komentarji so s tem najzanesljiveje de- mantirani. Oboje nas more samo razveseliti. Kaj bo dosegla intervencija Društva narodov, je sicer v konkretnem zelo problematična stvar; ali gre za princip, ki se ne sme prekršiti, ako noče Društvo narodov, da bi se njegov renome v bistvu ne okrnil. Soglasje Male antante je za nas prav tako kardinalne važnosti, zlasti, ko smo videli, kako zadoščenje bi imeli naši nasprotniki, ako bi se bilo zgodilo drugače. Rumunija je sicer vložila noto, ki se v eni točki nekoliko razlikuje od not Češkoslovaške in Jugoslavije. Ta razlika sicer ni vzbudila pozornosti, potrebuje pa ipak še komentarja, osobito ko prihaja iz Bukarešta senzacionalna vest o tem. Poroča se, da je rumunski ministrski svet sklenil, da bodi rumunska nota popolnoma enako se glaseča z ostalimi dvema in da je vnanji minister Titulescu na svojo roko, brez vednosti vlade vložil noto z razliko v tekstu. Zakasnitev note se komentira iz Bukarešta oficijozno kot povsem nebistvena stvar. Nastala je zaradi tega, ker je bilo treba zbrati podroben dokazilni materijal in pa ker je bilo pospešenje vložitve nepotrebno, zakaj na razgovor po pravilih Društva narodov itak ne more priti pred 5. marcem, ko se sestane Društveni Svet. Izrecno se zavračajo vsi drugačni komentarji in s povdarkom naglaša popolna solidarnost Male antante. S tem se demantirajo tudi vsa ten-dencijozna razlaganja precej dolgotrajnega Titulescovega bivanja v Rimu. odnosno v Italiji. Pokazalo se je, da je bila nestrpnost, ki je zavladala spričo tega ponekod, neumestna. Trdi se celo, da je Titulescu v Rimu posredoval, da bi prišlo med Italijo in Jugoslavijo do pogajanj in do sporazuma. Koliko je na teh vesteh resnice, je težko kontrolirati, dejstvo pa je, da so se v zadnjem času znova pričele pojavljati napovedi novih razgovorov med našo in italijansko diplomacijo in imenujejo se ukrepi, ki naj sporazum olajšajo. V tej zvezi se napoveduje, da bomo ipak ratificirali nettunske konvencije, baje ker to želi tudi angleška vlada. Dalje se poroča iz rumunskih virov, da so veljali rimski razgovori ministra Titulesca ureditvi spornih zadev med Rumunijo in Madžarsko, in sicer v tem smislu, da bi Mussolini igral vlogo posredovalca med obema državama, osobito v sporu zaradi optantov. Vrh tega se je celo poročalo, da je Titulescu v Rimu dobil zagotovilo, kako da se italijanske obljube Madžarski ne nanašajo na rumunski teritorij. S tem bi se reklo, naj bo Rumunija zadovoljna, da si Madžarska ne želi Erdeljske ali njenih obrobnih ozemelj; ako pa zahteva povratek jugoslovenskih ter češkoslovaških predelov pod madžarsko oblast, bi se to Rumunije ne tikalo. Da taki komentarji ne morejo imeti nikake osnove, je razvidno iz Titulescovih izjav, ki je tekom svojega bivanja v Italiji ponovno naglasih da meri rumunska vnanja politika poglavitno na to, da se stanje, ustvarjeno z mirovnimi pogodbami ne spremeni. V Bukareštu niso tako kratkovidni, da bi ne uvideli, kako bi vsak uspeh Madžarske na račun Jugoslavije ali Češkoslovaške moral imeti za posled;co iredentistične težnje tudi za Transilvanijo; spričo tega se mora Rumunija v lastnem interesu upirati restavracijskim madžarskim težnjam, pa naj bi bile naperjene zoper Jugoslavijo ali Češkoslovaško. V tem dejstvu je poglavitna garancija za stabilnost in solidnost Male antante. Ako imamo to pred očmi, ne bomo razgovor romunskega vnanjega ministra z Mussolinijem gledali tako nezaupno, kakor se je moglo tu in tam med nami opaziti. Sedaj je težišče situacije v mono-štrski aferi v Svetu Društva narodov. Imeli bomo priliko videti, koliko resno vzamejo vodilne evropske dTžave določbo. da se nekatere države ne smejo oboroževati, niti javno niti tajno. Ako hočejo, da se zaupanje sveta v institucijo Društva narodov ne bo izpodnesto, bodo morale nastopiti resno in iskreno. Dr. tSeinel noseti Prago Praga, 3. febr. h. Avstrijski zvezni kan* celar dr. Ssipel bo v kratkem privatno prispel v Prago. Imel bo nekaj predavanj, med njimi prvo v ponedeljek dne 6. t. m. o svetovnem nazoru in narodnostih. Za Saša svojega bivania ga bo v privatni av* dijenci sprejel predsednik MasaTyk. Vlada odstopi v ponedeljek Sledila ji bo koncentracijska vlada Formalna otvoritev krize je odložena do ponedeljka, ko bo sprejet davčni zakon. — Ljuba Davidovič kot vodja demokracije, _ Muslimani revidirajo svoje stališče veliko. Čista zastava, brezdvomna avtoriteta, poštenje in častitljivost se sedaj pridružujejo preustavnikom KDK v borbi za parlamentarizem in demokra Beograd, 3. februarja i. Danes se je politični položaj toliko razčistil, da se je vlada pod težo dogodkov morala naposled odločiti, da poda ostavko. Velja Vukičevič je zadnja dva dneva sicer poskušal vse, da očuva svojo pozicijo in da po svoji stari metodi gre preko vsega, kakor da se njega ničesar ne tiče, vendar pa so ostali topot njegovi napori brezuspešni. Zahteval ie od dr. Marinkoviča. naj demokratski ministri sploh ne podajo ostavke, ko pa so bile podane, je poskušal, da bi bili zavrnjeni in da bi se demokratski ministri s tem zadovoliili. Dosegel pa je samo to da se formalna otvoritev krize odgodi do sprejetja davčnega zakona Prvotno so računali, da se bo to zgodilo že jutri, sedai pa izgleda, da bo debata o davčnem zakonu končana šele v ponedeljek. S tem je postavljen datum za življenje sedanje vlade, ki bo v ponedeljek podala ostav-ko. Ta razvoi dogodkov kaže, da je tudi osebna pozicija g. Vukičeviča izgub- cijo. To avtoriteto priznavajo tudi oni, s svobodno voljo izvoljeni radikali, ki so do sedai bili vedno goreči partizani Samo ime g. Ljube Davidoviča onemo goča vse parole, ki jih je do sedaj uporabljala in ki bi jih mogla uporabljati reakcija v javnosti, da maskira svoje prave namene. Združena demokracija, ki bi bila iz strankarskih ozirov interesirana, da v nadaljevanju ostrega frontalnega napada izzove neposredno končno razčišče-nje in obnovitev Narodne skupščine potom novih volitev, ima vendarle predvsem interes države pred očmi in se zaveda, da so na dnavnem redu ogrom na državna vprašanja, ki nujno zahtevajo rešitve. Zato ne opušča stališča, k separatistično formacijo, nevarno za državno celoto, in proti njei mobilizirati vse sile države. S tem, da se je 36 Srbijacev v najtežjem položaju in kljub največjemu pritisku pridružilo KDK, ie bila strmoglav-Ijena vsa ta osnova. V prečanskih krajih ne vedo, kakšen vpliv ima g. Ljuba Davidovič. Njegovo ime ie po smrti Nikole Pašiča žim. To stališče združene demokracije je našlo odobravanje vseh, ki resno mislijo na ozdravljenje današnih nevzdržnih razmer. Režimovci so mnogo govorili. da je muslimanski klub popolnoma na strani Velje Vukičeviča, odnosno radikalov. To nikakor ni točno. Muslimani danes priznavajo, da so vče raj napravili svoj sklep na podlagi napačnih informacii, ki so jim bile dane in ki so deloma že danes demantirane. Akcija, da se razcepi demokratski klub, tudi ni uspela. Nasprotno, kaže se tudi na strani ministerijalcev vedno močnejša tendenca, da se ohrani edinstvo kluba. Dogodka današnjega dne je star parlamentarec reasumiral naslednje: »Danes je prdel g. Vukičevič: o volitvah ni govora, ostal je parlament. Vse drugo se bo razvijalo na temelju tega dejstva.« Aca Stanojevič priporoča gosp. Vukičeviču prostovoljen umik Priprave pašičevcev, ki jih je v radikalskem klubu baje 48. — Sestanek gg. Stanoj evrča in Vukičeviča Beograd, 3. februarja, p. V vrstah pašičevcev vlada veliko nezadovoljstvo nad zadržanjem predsednika vlade Velje Vukičeviča. ki svojega kluba o zadnjih političnih dogodkih niti ni obvestil, čeprav je dejansko kriza vlade že otvorjena. Demokratski klub se je tri dni posvetoval o svojem stališču napram vladi ter izglasoval nezaupnico vladi, mi pa pravijo pašičevci. ne moremo od predsendika vlade o tem zvedeti ničesar. Pašičevci zatrjujejo, da je v radikalskem klubu 48 poslancev, ki so odločno proti vladi in da bodo ob prvi priliki glasovali za nezaupnico. Iščejo samo primerno obliko in način, kako bi to storili, da ne bi prišlo do razcepa radikalnega kluba. V političnih krogih danes mnogo govore tudi o živahni akciji radikalskega prvaka Ace Stanojeviča ki je imel danes daljši sestanek z g. Veljo Vukiče-vičem. Baje mu je svetoval, naj se prostovoljno umakne, da ne bi radikali izgubili položaja iz rok in da ne bi vodstvo nadaljnjega razvoja političnih dogodkov prešlo na zedinjeno demokracijo. Demokratski poslanci in davčni zakon Burna debata v demokratskem omogočenje sprejema davčnega na važna šefa vodstva Beograd, 3. februarja p. Dopoldne je imel v predsedništvu demokratskega kluba sejo eksekutivni odbor zedinjene demokracije. Sestanku so prisostvovali Ljuba Davidovič, Svetozar Pribičevič, Stjepan Radič, Joca Jovanovič in kasneje tudi Nasta« Petrovič, ki so razpravljali o nadaljnji taktiki demokracije. Ljuba Davidovič se ie danes popoldne sestal tudi z dr. Spahom, s katerim je kon. feriral o seji vodstva Demokratske zajednice, ki je sklicana za jutri in na kateri pride do odločitve, kaj bo z Demokratsko zajednico sedaj po sklepih demokratskega kluba. Vodstvo zajednice tvorijo demokrati Ljuba Davidovič, dr. Marinkovič, dr. Šu-menkovič in Milan Grol ter muslimani dr. Spaho dr Hrasnica in Hadžikadič. Seja bo izredno važna, saj je Demokratska za-jednica v najtežji krizi, ker je na eni strani izrekel demokratski klub nezaupnico vladi, muslimanski klub pa zaupnico. Zelo interesanftna je bila tudi današnja seja demokratskega kluba, ki je razpravljala o nadaljnjem zadržanju demokratskih poslancev v vprašanju davčnega zakona. Izrečene so bile zelo ostre kritike proti temu zakonu od mnogih uglednih poslancev, zlasti pa od dr. Voje Veljkoviča, ki je zahteval, naj demokrati glasujejo proti klubu. — Večina zagovarja zakona. — Za danes je sklica- Demokratske zajednice sprejemu zakona. Nekateri govorniki so zavzemali tudi stališče, da morajo demokrati, ki so v svojem klubu izrekli vladi nezaupnico, konsekventno tudi v Narodni skupščini glasovati proti vladi Ljuba Davidovič je bil mnenja, da pri davčnem zakonu ne gre za vprašanje zaupnice vladi, da pa obstojajo tehnični razlogi za to, da se glasuje zanj in odipravi z dnevnega reda. Drugače bi kasneje vladni pristaši opoziciji očitali, da je ona onemogočila izenačenje neposrednih davkov. Definitivnega sklepa demokratski klub ni sprejel, temveč bo jutri dopoldne razpravo nadaljeval. Podpis trgovinske pogodbe z Estonsko Beograd, 3. febr. p. Estonski poslanik Strandman je posetil danes ob 11. dopoldne zunanjega ministra dr. Marinkoviča in pod« pisal z njim trgovinsko pogodbo in kon=< vencijo o plovbi med našo državo in Es» tonsko. Vsi grški komunistični poslanci v zaoorih Atene, 3. febr. g. Komunistični poslanec Kiriakopulos je bil zaradi avtonomistične propagande v Makedoniji aretiran. Sedaj je vseh 10 komunističnih poslancev zbor* niče v zaporih. Načrti g. Vukičeviča Dr. Kumanudi o nesprejeti demisiji demokratskih ministrov. — Okolica g. Vukičeviča računa na definitiven razkol med demokrati. — Vlada namerava odstopiti še le po sprejemu davčnega zakona Beograd, 3. februarja, p. Vprašanje demisije demokratskih ministrov, ki ni bila spreejta, je predmet živahnih komentarjev vseh političnih krogov. Predvsem se povdarja anomalija, da je demokratski klub izrekel vladi nezaupnico. da pa so člani demokratskega kluba še vedno člani te vlade. Resnica pa je, da na današnji seji Narodne skupščine demokratski ministri niso več sedeli na ministrskih klopeh, temveč so bili v poslanskih klopeh ali pa sploh niso prišli v zbornico. Dr. Kosta Kumanudi je izjavil danes v demokratskem klubu: «Nam je neprijetno, da naša ostavka ni bila sprejeta. Mi dejansko nismo več ministri, temveč vršimo samo še ministrske posle, dokler se nam ne imenujejo namestniki.« Iz krogov okoli g. Velje Vukičeviča slikajo načrte g. Vukičeviča tako-le: Čim bo sprejet davčni zakon, kar se bo zgodilo prve dni prihodnjega tedna, bo g. Vukičevič podal ostavko vlade in s tem otvoril formalno krizo vlade. Nadeja se, da bo izšel iz krize kot gospodar položaja. Njegova okolica računa, da bo na ta način izforsirala razkol demokratskega kluba potom popolne ločitve dr. Marinkoviča in njegovih prijateljev od skupine g. Davidoviča. Tekom današnjega dne je bil g. Vukičevič zopet dvakrat na dvoru, kjer je poročal vladarju. Vlada in njeni prijatelji snubijo na vse strani in iščejo novih prijateljev, zlasti pa med demokratskimi poslanci, katerim obljubljajo vse mogoče, samo da bi ostali na strani sedanje vlade. Ostra obsodba beograjske policije Burna dopoldanska seja Narodne skupščine Razprava o izgonu ge. Černjavske in obsodbi g. Jevdjeviča. — Čudne izjave notranjega ministra. — Davidovičevi pristaši glasujejo z opozicijo. — Demokratski ministri ne sede več na ministrskih klopeh Beograd, 3. februarja, r. Vsa skrb Vukiče-vičeve vlade obstoji v sedanjem trenotku v tem, da v Narodni skupščini vsaj formalno obdrži večino. Zaradi tega je vladalo za današnjo sejo Narodne skupščine veliko zanimanje. Pokazalo se je ob tej priliki, da vlada ne more računati na parlament, ker je vsa današnja dopoldanska seja minula v silnem hrupu, tako da sploh ni prišlo do razprave o davčnem zakonu. Zaradi hrupnih prizorov je morala biti seja večkrat prekinjena, opoldne pa jo je moral predsednik predčasno zaključiti. Sejo je otvoril predsednik nekoliko pred 10. uro. Splošno se je opazilo, da demokratski ministri ne sede več na ministrskih klopeh. Ministri so na začudena vprašanja izjavljali, da se več ne smatrajo za ministre, temveč da samo vrše svoje posle, dokler se jim ne postavijo namestniki. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je bil Narodni skupščini predložen predlog o priznanju nacijonalnega dela padlemu pravnemu referentu skopljanske oblasti Velimirju Pre-liču, nato pa zakonski predlog o nezdružljivosti poklica javnih beležnikov s poklicom advokatov. Končno je bila predložena cela vrsta amandmajev k finančnemu zakonu. Nato je posl dr. Srdjan Budisavljevič v imenu KDK predložil resolucijo o aretaciji in isolicij-ski obsodbi Dobroslava Jevdjeviča, urednika novosadskega Vidovdana. (0 tein smo že poročali včeraj. Op ur.) Za svoj predlog je zahteval nujnost. Očrtal je historijat famoznega mitinga, ki ga je sklical del radi-kalsk® omladine v Beogradu proti Svetozarju Pribičeviču Na mitingu je došlo do incidentov. zaradi katerih je beograjska policija obdolžila in vtaknila v glavnjačo znanega na-cijonalnesra delavca *Dobroslava Jevdjeviča, čigar družina je bila v času vojne silno preganjana od avstroogrskih oblasti in čigar oče je bil tedaj interniran kot talec. Razburjeni radikali Radikali so pričeli pri teh ugotovitvah razbijati po klopeh, tako da je bil predsednik prisiljen, poklicati jih k redu. Poslanec Pavle Radič je zaklical predsedniku: cOdpravite policijo iz Narodne skupščine. da ne bo razbijala.* Posl. Sava Kosa-ndvič je pristavil: «Odredite policiji, naj molčim Poslanec Večcsl&v Vilder: ^Radikalna manjšina obstruira.> Poslanec Pucelj; «Gosp. predsednik, opozorite ministra policije, da pomiri svoje ljudi.» Poslanec dr. Budisavljevič je omenil nadalje, da je bila sestra Dobrosava Jevdjeviča v času vojne internirana. Radikali so pri tem zpet pričeli silno razbijati po klopeh. Posl. Sava Kosanovič je zaklical poslancu Radku Parežaninu. ki je istotako razbijal po klopi: «Vi, gospod Pareža-nin, bi mogli vse to potrditi. Pozivam Vas k temu v imenu patrijotizma, saj ste prišli Vi v Narodno skupščino samo na račun patrijotizma svoje rodbine.* Posl. dr. Budisavljevič je nadalje naglašal, da je bil Jevdjevič po krivem obdolžen. Ni resnica, da je imel kakšno orožje; imel ni niti palice. Kar se ie zgodilo, je samo teror in partizanska represalija policije. Za tem je govoril o isti zadevi poslanec Sava Kosanovič (SDS), ki je pripovedoval, kako je potekla intervencija deputaci;% KDK pri notranjem ministru. Minister je zahteval telefonsko pojasnilo od policije in dobil odgovor, da mu tega po telefonu ne morejo sporočiti. Navedel je tudi potek druge intervencije zaradi gospe Rajise Černjavske, uradnice glavnega tajništva SDS, ki jo je policija včeraj izgnala iz Beograda. Prekinjena seja Ko je poslanec Kosanovič omenil telefonski razgovor notranjega ministra s policijo, mu je notranji minister Čeda Radovid zakli- cal: cNe pripovedujte bajk, mladeniči) Te besede so izzvale silen hrup med opozicijo. Več poslancev je pohitelo proti notranjemu ministru, Stjepan Radič pa je pričel vzklikati: «Ven ž njimb Radikalni poslanci so se zavzeli za notranjega ministra in zdelo se je, da bo prišlo vsak hip do pretepa. Med silnim hrupom in razbijanjem je predsednik nato prekinil sejo. Ko se je kmalu nato seja nadaljevala, je prišlo ponovno do velikega hrupa, dokler se ni minister Čeda Radovič oprostil pri poslancu Kosanoviču. ki je nato nadaljeval svoj govor ter opozarjal na zlorabe policije. Mi imamo tajno policijo? K besedi se je oglasil minister Čeda Radovič, ki je izjavil, da je bila gospa Cernjavska izgnana na podlagi poročil tajne polici-j*e. Pri tem je došlo zopet do silnega hrupa in ugovorov. Glede Jevdjeviča je minister izjavil, da ga je kaznovala policija v lastnem delokrogu. Poslanec Svetozar Pribičevič: Poslanec Pribičevič: «Vi se niste borili, Vi ste star fuzionaš, Vi ste čestitali kraljici Dragi!» Nato ie dobil ponovno besedo posl. dr. B u di s a vi j e vi č. ki je naglašal, da je bilo postopanje policije nekorektno, kakor-šno je tudi postopanje notranjega ministra. Aretacija Jevdjeviča se po nepotrebnem zavija v neko taiinstvenost. Posl. dr. K r a m e r ie opisal slučaj gospe Černjavske in naglašal, da ie bila izgnana Dreko meje, čeprav ji mož leži na bolniški nostelji. Policija ie izgnala pošteno ženo. ki dela, da more preživeti svojega moža. Zahteval je, naj se sprejme nujnost predloga dr. Budi-savlieviča. Govorila sta nato ponovno notranji minister Čeda Radovič in poslanec Sava Kosanovič. katerih govorov pa zaradi silnega hrupa ni bilo mogoče razumeti. Notranji minister ie končno iziavil. da ne sprejme nujnosti, nakar ie predsednik odredil glasovanje. Vladni demokrati so glasovali z vlado. Davidovič s svoilmi pristaši Pa z opozicijo. Predsednik ie pri tem ugotovil, da ie predlog dr. Budisavlieviča ostal v manjšini, proti čemer je opozicija viharno protestirala. Predsednik ie hotel nato_pre-iti na dnevni red, na razpravo o proračunu, hrup pa je bil tako silen, da predsednika sploh ni bilo slišati. Ko 5e končno uvidel. da ne more pomiriti poslancev, ie zaključil sejo in prihodnjo napovedal za 4. uro popoldne z dnevnim redom: razprava zakona o neposrednih davkih. Politična čajanka pri g. Marinkoviču Beograd, 3. febr. p. Nocoj je v svojem stanovanju priredil dr. Voja Marinkovič politično čajanko, katere se je udeležilo veliko število demokratskih poslancev, ki so glasovali v svojem klubu za zaupnico v vladi, nadalje vsi demokratski ministri, dr. Korošec in nekoliko drugih vladnih poli« tikov. Poslanik Rakic pri zunanjem ministru Beograd, 3. febr. p. Zunanji minister dr. Marinkovič je sprejel danes našega po* slanika v Rimu, Milana Rakiča, s katerim je imel daljšo konferenco. Čsl. odlikovanje našega generala Praga, 3. februar, h. Predsednik republike je odlikoval z redom Belega leva II. raz* reda za vojaške zasluge, generala MiKvoja Joksimoviča, načelnika oboroževalnega od' delka v vojnem ministrstvu v Beogradu. Prvo poglavje davčnega zakona sprejeto Popoldanska seja Narodne skupščine Največji del davkov bodo morala nositi kmečka posestva. — Napačni računi o rentabilnosti Pri razpravi o drugem poglavju davčno* ga zakona je branil stališče večine poda« nec čubrovič. Za njim je govoril Beograd, 3. februarl 1. Ob 4. popoldne je Narodna skupščina nadaljevala podrobno razpravo o davčnem zakonu. Prvi Je govoril socajalist posl. Petejan, ki je s statisti finimi podatki v roki prepričeval Narodno skupščino, da je delavstvo v naši državi tako obdavčeno, ka kor v nobeni drugi državi v Evropi. Lahko se reče, da delavstvo nosi najhujše posledice sedanje gospodarske krize. Opozarjal je dalje na nečuveno obremenitev, ki jo pripravlja vlada za ushižbnce, ki bodo s novim davkom ravno tako, nekateri pa ie bolj prizadeti, kakor so bih z dohod. Posl« Pavle Radič le grajal predvsem namestnika fin. ministra, da ni predložil Narodni skupščini ta davčnemu odboru nobenih statističnih po-daffloov, iz katerih bi se vsaj približno la-®oo razvidelo, koliko bo znašala obremenitev poedinih kategorij davčnih obveznikov po njegovem načrtu. Minister Je samo pristal, da pričakuje po novem zakonu od zemljarine približno 570 milijonov dinarjev dohodkov, od kučarine 200 milijonov, od pri dobo ine 320 milijonov, od rentnine 30 milijonov, od društvenega davka 58 milijonov, bi od uslužbenskega davka 170 milijo-nov dinarjev. Kijaib temu, da je zemljarina največji davek, pa je vlada v državnem proračunu določila od skupine vsote izdatkov samo 2 odst. v korist poljedelstva. Vlada je imela pred očmi predvsem interese držav« nega fiska. Zemljarina nam ne more ute» či, ona je najsigurnejša baza, udarimo nanjo, ta nam je najsigurnejši dohodek, vse ostalo pa je labilno in nam lahko pod* bati — tako je reasumirala vladna večina, kj hoče z novim zakonom takorekoč kon« fiscirati kmetu njegovo zemljišče. Končno je posl. Pavle Radič zopet pred« lagal, naj skupščina vrne zakonski predlog odboru z zahtevo, da ga preuredi v smislu predloženih in tekom debate izraženih že« Ija in predlogov. Večina je ta predlog odklonila, nato pa »prejela prvo poglavje davčnega zakona, *o je člene 1 do 8. posl. Josip Predavec, ki je naglašal, da ima predloženi davčni zakon izrazito protikmečki značaj. Tak za* kon bi ne mogel biti predložen niti v naj« bolj industrijski državi na svetu. Minister je sam priznal, da pričakuje od zemljarine 570 milijonov dohodkov, kar pomeni 48 odstotkov vseh neposrednih davkov, dočim vlada vrača kmetijstvu v proračunu mini* strstva za kmetijstvo le 1.85 odst. celokup« nega državnega proračuna. Čudi se mini* stru za kmetijstvo, da ni prisostvoval se« jam davčnega odbora in da ni ščitil in za« govarjal interese kmetijstva in seljakov ter je dopustil, da je vlada prevalila pre« težna bremena novega davčnega zakona na ramena kmetovalcev. 2e iz napovedi je razvidno, da bo zemljarina najSjačji državni dohodek. To pomeni, da bodo kmetje po novem zakonu najhuje obdavčeni. Nato je opozoril posl. Pavle Radč na ugotovitev posl. Demetroviča, da bi znašala vrednost zemljišča, ki donaša v smislu novega zakona v Vojvodini in Sremu 660 Din na ha, na podlagi 2 % rentabilnosti SS.000 Din. vsi pa vemo, da je to nemogoče. Nato je govornik kritiziral stopnje dopolnilnega davka, ki so tako komplicirane, da davčni obvezniki ne bodo mogli kontrolirati davčnih uradov. Vlada ni upoštevala, da tvori tri četrtine naše države poljedelstvo. Predloženi davčni zakon ne upošteva osebnega dela in truda kmetovalcev. Nato je poslanec Predavec navedel, kako je švicarska vlada zadnjih 30 let preiskovala in zasledovala rentabilnost kmečkih gospodarstev ter ustanovila v to svrho poseben zavod. Na podlagi preiskav tega zavoda so ugotovili, da znaša rentabilnost kmetijstva v Švici, ki je morda najbolj napredno na svetu povprečno 0.5 do 3.6%. Spričo našega zanemarjenega in zaostalega gospodarstva pa se lahko reče, da ie pri nas 99% pasivnih malih gospodarstev, govornik je prepričan, da bosta malomarnost in brezbrižnost naše vlade prei ali slej do-vedli do katastrofe našega kmetijstva. S tem je bila nocojšnja seja Narodne skupščine zaključena in prihodnja napovedana za jutri ob 9. dopoldne, ko se bo nadaljevala proračunska debata Radič in Pribičevič o aktualnih problemih Zalčaj odklanja KDK novi davčni zakon. — Neenakosti pri zemljiškem davku naj se uzakonijo. — Napovedi novih volitev •o prazne grožnje. — Napačno stališče gg. Marinkoviča in Ti- motijeviča Beograd, 2. februarja. Hoooj sta gg. Stlepan Radič in Svetozar PHbBevič sprejela novinarje, katerim sta dela važne izjave o političnem položaju. Davčne neenakosti ostanejo Stfepan Radč ie obširno kritiziral od sedanje vlade z iasmo hezemonistično tendenco predloženi načrt novega davčnega zakona in pojasnil, zakai KDK tega načrta ne more sprejeti Namen vlade ie očiten; preprečiti hoče zakonodajnim potom resnično izenačenje davčnih bremen. Sam namestnik finančnega ministra je priznal, da bo skupni donos po novem davčnem zakonu večji od donosa dosedaniih davkov. Če oa bo skupni efekt večji, potem ne more biti govora o znižanju davkov, kar bi moralo tvoriti fun-dament vsake davčne reforme spričo sedanje neznosne gospodarske krize. Zemljarina bo skoraj povsod zvišana za 100%, na Hrvatskem celo za 150%. V tem tjči bistvo sedanjega davčnega zakona. Češkoslovaška je postopala drugače: tam so ta davek z lansko davčno reformo znižali. Kazen tega vsebuje predloženi davčni zakon še druge strašne hibe. Tako se bo zemljarina na Hrvatskem in drugie, kier obstoje katastri, določevala na ta način, da se stari katastrski čisti dohodek pomnoži z gotovim številom v Srbiji bo ta katastrski čisti dohodek in sploh davčno osnovo zemljarine določevala posebna komisina, v kateri bodo tudi zastopniki občinskega odbora. Logično Je. da bo ta odbor v največij meri upošteval lokalne želje in intervencije posameznikov. V prečanskih krajih bodo pozivi in intervencije izključene, ker se bo aemliarina določevala na podlagi katastrske knjige. Naš zakon bo na ta način direktno uzakonil nove neenakosti. Doslej smo imeli različne zakone, sedai pa bodo pod firmo enega in istega zakona omogočene največie pristranosti. V jubilejnem leta ne more biti krvavih volitev Na vprašanje, kai misK o volitvah, ie Stj. Radič odgovoril: »Mi imamo sedai najjačjo parlamentarno skupino, oziroma najjačk) parlamentarno zvezo. Nas ie 140 in imamo •notno parlamentarno eksekutivo. Naša unija poziva vse ostale parlamentarne skupine k sodelovanju, kajti mi smo za koncentracijo. Mi želimo samo to. da bodi ogrodje koncentracfie zed?n?ena demokracija in ne reakciia«. Svetozar Pribičevič Je k tem izvajanjem pristavil: »Ako bi se vprašanie volitev vze-lp s strankinega stališča, potem bi mi morali b'ti za volitve Jasno le, da se vladni pristaši v prečanskih krajih sploh ne bi mogli pojaviti s kandidatnimi listami, ker bi mi povsod nastopili enotno. Tadi v Sr-b?« hI se pokazalo, da te Lfuha Davidovič človek iz naroda in predstavnik narodne RoUtTte in da so oni. ki bi se od niega odcepili, politično nemogoči. Ako hočejo vo- litve v dobi tako resne zunanie situacije, kakršna te današnja, ako gospodje v dobi narodnega trpljenia hočejo volitve, ako hočejo volitve v sedanji veliki gospodarski krizi, potem ie to dokaz, da žele izzivati narod. Treba se ie zavedati, da tudi g. Vukičevič nima monopola na našo državo. Zakai nai bi se vršile volitve zaradi niega? Take volitve bi pomenile, da mora narod voliti med Vukičevičem in narodno politiko, ki io zastopak) svobodno izvolieni predstavniki naroda. Mi imamo državno potrebo, toda ta ni g. Vukičevič. marveč ie rav-nepravnost vseh delov naroda in vseh krajev naše države, ie dobTa. pravična državna uprava. Sploh pa ne smatramo za možno, da bi bilo mogoče fubilarno oHetnlco ujedinjenia proslavit? s krvavimi volitvami* Stališče g. Marinkoviča Stjepan Radič ie zamišljeno dodal: »Da. da s krvavimi volitvami.< Nato je Radič nadaljeval: »Gospod Marinkovič ne hodi za Vukičevičem: jaz tega ne verujem, čeprav bi mi dr. Marinkovič sam to dejal. Pozitivno tudi vem. da g. Vukičevič ne bo vodil volitev in nai še tako oblastno govori, da bo imel volilni mandate Svetozar Pribičevič: »Mislim, da je treba ugotoviti tudi naslednje: Gg. Marinkovič in Timotijevič sta v demokratskem klubu izjavila, da ne moreta biti za demokratsko ujedinjenje. češ da sem imel take govore, da iih ie sovražno inozemstvo izkoristilo proti naši državi. To pomeni z drugimi besedami. da nai bo v naši državi prepovedana vsaka iavna kritika in diskusiia. ki nima drugega namena, kakor da zahteva od vlade. nai postopa pravično in s svoiim dobrim vladanjem onemogoča ostro kritiko«. Nato je Svetozar Pribičevič navajal primere. kako grof Bethlen na Madžarskem, režim Cankova na Bolgarskem in Mussoli-ni v Italiji teptajo iavno kritiko. »Z drugimi besedami — ie nadaljeval Pribičevič — re-akcfjonarcem nai se da popolna svoboda, da lahko delaio kakor hočejo. Dobro se spominjam, kako ie ravno dr. Marinkovič Izkoristil pojav golega človeka v Narodni skupščini. Demokratski stranki lani ni preostalo drugega, kakor da ie protestirala proti diviaškemu režimu Bože Maksimoviča na ta način, da ie pripeljala v Narodno skupščino popolnoma golega in do krvi pretepenega človeka. Dr. Voia Marinkovič tedaj kot član te stranke nikjer ni Protestiral proti pojavu golega človeka v skupščini, čeprav ie inozemstvo to stvar izkoristijo proti naši državi. Ista dva demokratska poslanca (gg. Marinkovič in Timotiievič) sta tudi slikala našo koaliciio kot prečatrsko fronto, čenrav ie ta koaPeHa ponudila združitev z demokrati iz Srbije ter predlagala skupnega vodin Srbiianca Ljubo Davidoviča. To Je naiboliši demanti za one. ki napadaio prečatiskn fronto. Tn ko ie včerai KDK zvedela za resoluciio demokratske stranke, ie priredila Liubi Davidoviču viharne ovaoilc«. Spor med vlado in Titulescom? Bukarešta, 3. februarja g. »AdevernU prinaša danes vest, U je izzvala v tukajš. oJSh političnih krogih veUko senzacijo. List zatrjuje, da je prišlo med vlado in zunanjim ministrom Titulescom do nesporazum-ljeoj zaradi demarše Male antante. Ust zatrjuje dalj«, da je vlada vztrajala na tem, na) bi Rumunija izročila noto, ki bi se glasila enako kot jugoslovenska in čeSko-stovaSka. Min. svet le bil v sredo ze*o presenečen, ko je prejel vest, da Je dal Titulescu izroSti drugačno noto kot Jugoslavija in češkoslovaška. V vladnih krogih se boje, da bo ta politična akcija Titmlesca povzročila težave med RtnnunMo ta Francijo. Oficijelnega potrdila te vesti Se ni. Bukarešta, 3. febr. g. Na današnji seji min. sveta je sporočil zastopnik zunanjega ministra Dtica, da ga je zunanji minister Titulescu obvestil Iz Pariza, da je zelo zadovoljen z uspehi svojih razgovorov v Rimu in Parizu. Briandov odgovor Nemčiji Na prvi veliki govor dr. Streseman-na po končani bolezni je zdaj odgovoril francoski zunanji minister Aristide Briand z besedami, polnimi govorniških lepot, ki pa so bile tudi take vrste, da so izzvale enodušno in vzhičeno odobravanje celotne IttksemburSke palače. Zopet enkrat se je izkazalo, da uživa Briand zaupanje francoskega naroda, da njegovo politiko odobrava parlament, prav posebej pa senat, kjer komunisti nimajo besede, socijalisti malo in skrajna šovinistična desnica še manj. Dr. Stresemann je govoril jasno. Izrazil je nemško prepričanje, da je varnost Francije zagotovljena vsled razorožitve Nemčije in vsled jamstva, ki ga je v Locarnu dala Anglija. Zato smatra Stresemann, da se mora Francija s to garancijo popolnoma zadovoljiti in vrniti Nemčiji zasedeno Porenje še pred letom 1935., ko bodo morale francoske čete oditi domov v smislu določb versajske mirovne pogodbe. To mora Francija čim prej storiti, če hoče doseči resnično prijateljstvo in spravo z Nemčijo. Ni manj jasno ni govoril Briand. Kakor je Stresemann razložil stališče večine Nemcev, je Briand formuliral stališče velike večine francoskega naroda. Pravilno je omenil, da gledajo Nemci v Locarnu vse kaj več kot Francozi. Po-vdaril je. da stoji locarnska pogodba v okviru versajskega miru. Kar so Nemci v Locarnu priznali, to so že prej podpisali v Versaju. V resnici pa je Locar-no še ožji od Versaja. Nemci so v Locarnu garantirali samo mir napram Franciji, niso pa hoteli jamčiti tudi nedotakljivost poljske in češke meje. Sicer je Stresemann večkrat izjavil, da Nemčija teh meja ne bo skušala z orožjem predstavljati. Toda pri številnih priložnostih je izrazil on in drugi nemški politiki željo po mirni korekturi teh mej v prilog Nemčije. Nemci prav nič ne taje, da želijo odcepiti del Poljske in tudi Češkoslovaške. Vrh tega imajo tajno pogodbo z Rusijo. Francija pa se nikakor ne more zadovoljiti s polovičarstvom. Njej ne zadostuje garancija lastne meje, četudi stoji pod dotičnim dokumentom podpis Anglije (in Italije). Prvič ve, da je brilo marsikaj podpisanega, kar se pozneje ni držato. Drugič pa v nobenem slučaju ne more zapustiti večjih vzhodnih zaveznic, če količkaj misli na lastne interese, na lastno varnost. Francija ne more dopustiti poraza Poljske in Češkoslovaške. Če noče, da se jutri obrne ojačana Nemčija' proti njej sami. Ravno tako ne more pustiti Italije, da se razširi na rovaš Jugoslavije. To so temelji, to je naravna podlaga francoske zunanje politike napram srednji Evropi. Briand je te misli Nemčiji zdaj zopet enkrat na svoj način povedal. Želeti bi bilo. da ga v Nemčiji razumejo, ker od te politike Francija ne sme odstopiti, najsi v njej vlada ta ali oni rež'm. Če bo bodoča nemška vlada (o sedanji tega ni upati) razumela in upoštevala to iskreno, a nepremakljivo francosko stališče ne bo težka pot do sporazuma glavnih dveh šil v srednji in zanadni kontinentalni Evropi. Tedaj bo tudi mir Evrope stal na solidnejši podlagi kot danes. # Berlin, 3. fefer. s. Včerajšnji Briandov govor vzbuja povsod splošno zanimanje. V uradnih krogih zaenkrat nočejo izreči komentarja, ker se razna časopisna poro« čila o tem govoru ne ujemajo. V politič* nih krogih so posebno zadovoljni z Brian* dovo izjavo, da je pripravljen pričeti po« gajanja. Posebno pomembna je tudi izja« va, da je vprašanje zasedbe Porenja tr* govskega značaja. Kakor se tukaj presoja, rešujejo v Franciji to vprašanje z vidika, da je treba za uslugo prejeti protiuslugo. Iz Briandovih izvajanj je skoraj jasno, da bo francoska vlada razpravljala o vpraša« nju zasedbe Porenja šefe po volitvah. Do» mineva se, da bo takrat zopet obveljal fran* coski predlog, ka je svoječasno propadel zaradi nenadnega zboljšanja francoskih fi« nanc. Ta predlog je predvideval delno mo« Bilizacijo nemške industrije in železniških obligacij. Ugotoviti je treba posebej, da v berlinskih političnih krogih v reparacij« skem vprašanju niso tako optimistični, ka* kor je izvajal Briand v svojem govoru. . London, 3. febr. (be.) «T i m e st» izraža« jo v uvodniku obžalovanje, da ni v Brian* dovem govoru nikakih znakov, ki bi kazali na bistveno spremembo v porenjski poli« tiki Pripravljal se je nov albanski atentat Na Dunaju so aretirali nekega Albanca, ki je hotel baje po naloga Ahmeda bega Zogu umoriti bivšega albanskega ministrskega predsednika bega Prištino Dunaj, 3. fetrmarja s. »Korrespodenz Her-zog« poroča, da je policija 1. t m. aretirala 33letnega Ibrahlma Lioo iz Graje v Albaniji, ki je dan prej dopotoval na Dunaj. Lica Je prispel z nalogom, da bi umoril že več mesecev tukaj bhrajočega bivSega albanskega min. predsednika Hasana bega Prištino. Aretiram je priznal, da je bil najprej policijski stražnik, pozneje pa občinski predstojnik v Preži. Izjavil Je, da so ga za dejanje pregovorili albanski min. predsednik Ahmed beg Zogu, dalje Gani beg Kriieziu, brat v pragi umorjenega Cene-bega Ln bivši tajnik Ricdottija Oaribakiija Tocci. Pred- Poincarejev finančni optimizem Včeraj je nadaljeval min. predsednik Poincare v poslanski zbornici svoj finančni ekspoze sednik Ahmed Zogu mu je rekel, da je Ha-san Priština izdajalec m sovražnik Albanije ki da je dal umoriti praškega konzula Ceno bega. Pristavil je, da bi bilo patri-jotščno ustreliti Prištino. Ahmed Zogu mu je zagotovil, da ne bo kaznovan tn da mu bo na razipolago, ako bi bil aretiran. Lica Je prispel 31. januarja na Dunaj in se je nastanil v nekem hotelu v VViednu. Še istega dne Je opetovano pojavil v kavarni, kamor zahajajo Hasan beg Priština in drugi Albanci. Ker je vzbudil sum, so Prištino pravočasno posvarili, Lico pa aretirali. Pariz, 3. februarja sto. Min. predsednik Podracari Je dopoldne nadaljeval v zbornici svoj finančno-politični ekspoze. Predvsem se je zahvalil zbornici za sodelovanje pri sanacij: in izražal v prvi vrsti priznanje socijalistom, ki niso nikdar prekoračili mei stvarne opozicija in nikdar skit-šali sistematično podirati sanacijo. Poincare je priznal, da je treba istočasno s tem ugodnim uspehom beležiti tudi gotovo gospodarsko krizo. Gre pa za krizo zboljšanja, ki je bila neizogibna in ki ni zavzela onih dimenzij, ki se iih Je bilo bati. Min. predesdnik je nato obravnaval problem stabilizacije. Izjavil je, da so na razpolago trije različni osnutki, in sicer 1. stabilizacija po kurzu 150 frankov za funt, 2. stabilizacija po sedanjem kurzu in 3. naj- prej revalorizacija in nato šele stabilizacija Vse te rešitve imajo dobre tn slabe strani. Stabilizacija po kurzu 150 frankov za funt bi bila enaka prostovoljnemu bankrotu, dočim bi bilo popolno ah delno revalorizacijo franka mogoče izvesti šele v gotovem številu let Toda tudi stabilizacija po sedanjem kurzu odkriva številne težke probleme. Predvsem zahteva taka stabilizacija, da se proračunski izdatki, predvsem plače in pokojnine srednjega uradni-štva,* spravijo na koeficijent 5. Za tako rešitev bi se mogel Poincare odločiti šele tedaj, če bi mogel reči, da ta rešitev sicer ni najboljša, a je vsaj najmanj slaba. V političnih krogih računajo, da bo dobila vlada pri glasovanju močno večino. Škandal v angleški diplomaciji Senzacionalna preiskava proti visokim uradnikom Foreign Officea, ki so obtoženi špekulacij v škodo Francije London, 3. februarja (d-be.) Tukaj vzbuja veliko senzacijo razprava proti raznim visokim uradnikom zun. urada, ki so si prisvojili večje vsote denarja. Obtožbo je dvignil bančni zavod Iron. momger & Co. proti neki gospe j Dyne zaradi plačila 39.000 funtov, ki izvirajo iz dolgov za časa špekulacij s francoskim frankom. Dynejeva je bila prej nameščena v Foreign Officeju kot tajnica ministeri-jalnega tajnika Gregoma. Obtoženka ugovarja, da je izvajala malverzacije le deloma na svoj račun, deloma pa za Grego-ryja, s katerim je pozneje delila tudi dobiček. Tudi dva draga uradnika zunanjega urada Maxey in 0'Malley sta od časa do časa trgovala z njo. Ko Je mki. predsednik Baldwin zvedel za te denarne špekulacije v škodo Francije, je takoj proti prizadetim uradniikom uvedel preiskavo. Imenovana Je bila posebna komisija, ki ie razkrila med drugim tudi to. da je bil vplivni Gregory zaipleteo tudi v afero ponarejenega Zinov-jevovega pisma. Ponarejeno pismo je šlo neposredno pred volitvami ki so prinesle Macdonaldov padec, preko njegovega oddelka. Gregory je Maodonaidu jamčil, da je pismo pristno in je tudi sam sestavil protestno noto za Rusijo in jo odposlal, ne da bi bil počakal Macdonaldovih navodil. Kljub temu Macdonald stvari takrat ni razkril. V zvezi s tem je zanimivo, da je prvi tajnik min. predsednika sir R. Waterhouse zapustil državno službo in se posvetil tr-govstvu. Waterhouse je že dalj časa imel visok položaj v kabinetni pisarni min. predsednika. Za enkrat ni mogoče reči, ali je njegov izstop v zvezi z afero v Foreign Officeju. London, 3. februarja (be.) Preiskovalna komisija, ka' se bavi s špekulacijami nekaterih uradnikov zun. ministrstva s francoskim frankom, je pričela razpravo pri zaprtih vratih. -SS2- Komunistična propaganda v Rumuniji Bukarešta, 3. febr. sb. Danes ponoči je policija aretirala številne že dalje časa opa« zovane člane neke komunistične agenture. Aretiraoci so večinoma dijaki. Med njimi se nahaja tudi dijakinja Marija Sofran, v čije stanovanju so pri hišni preiskavi na« šli manifeste na rumunsko delavstvo. Ra* zen nje je aretiran tudi svak anarhista Maksa Goldsteina, ki je svoječasno vrgel bombo v rumunski senat. Bukarešta, 3. febr. g. Razprava proti ko« munistu Borisu Stefanovu se je danes na* daljevala. Razprava bo trajala še več dni. Veličasten pogreb maršala Haiga London, 3. febr. (lo.) Pot, po kateri se je pomikal pogrebni sprevod lorda Haiga je bila zasedena od cerkve Saint Colum« bus do vvestminsterske opatije od članov angleške legije bivših bojevnikov. Na obeh straneh poti je stala velika množica ob* činstva. Po privatni službi božji je krenil sprevod v opatijo Na čelu sprevoda je korakal Haigov stari polk suličarjev, na kar so sledili huzarji, druge vojaške edini« ce te r oddelki belgijske in francoske ar= made. Krsta je ležala na topovskem pod« stavku in je bila pokrita z državno zasta* vo. Za krsto so sledili nosilci odlikovanj pokojnika, zastopniki kraljeve družine med njimi trije princi. Za njimi je sledila pokojnikova družina in drugi pogrebci, med katerimi so bili zastopniki tujih dr* žav. Italijanskega kralja je zastopal itali* janski odpravnik poslov. Sprevod je bil dolg nad eno miljo. Venizelos potuje v Pariz in London Atene, 3. febr. g. Bivši ministrski pred« sednik Venizelos bo odšel v prihodnjih dneh preko Benetk v Pariz in London. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da potuje Venizelos v zapadno Evropo v po* sebni tajni misiji, ki je ni mogoče točnej* še označiti. Dr. Stresemann gre na dopust na francosko Rivijero Berlin, 3. febr. (be.) Časopisi poročajo, da se odpelje v ponedeljek zunanji mini« ster dr. Stresemann najbrže v Cannes, kjer bo ostal do marčnega zasedanja Dru« žtva narodov.. Volilne parole ooljske desnice Varšava, 3. febr. g. Bivši poslanec Kor« fanty je izdal volilni proglas v nemškem jeziku, kjer agitira za separatistične ideje in imenuje Gornjo Slezijo poljsko Alzaci« jo. Manifest je zakliučil z napovedjo, da je avtonomija Gornie Šlezije ogrožena. 8e bi vladne stranke zmagale pri volitvah. Zagonetna tatvina Prag/a, 3. febr. g. Praško poslaništvo neke velesile je priredilo družaben ples, na ka« terena je bil neki aristokratinji ukraden dragocen diamantni diadem. Poslanik je izjavil, da je pripravljen škodo poravnati, česar pa okradena oseba ni hotela spreje« ti Najbrže bo ostalo tajno, ali si je drago« cenost prisvojil kdo izmed gostov ali kdo izmed 20 služabnikov, ki so jih za to prili* ko posebej najeli. Velik požar Fallriver (Massachuseth), 3. febr. g. 1"u« kaj je izbruhnil ogromen požar, ki je gro= zil, da bo uničil vse mesto. Ogenj je iz« bruhnil ob 11. zvečer v neki predilnici. Dosedaj sta pogoreli 2 predilniški poslop* ji neki hotel, dvoje gledališč in sodno po« slopje. Skoda znaša 30 milijonov dolarjev. Gasilci so Ie s težavo omejili požar. Med prebivalstvom je vladala nepopisna pani* ka. Človeških žrtev ni bilo. Red vzdržuje vojaštvo. Poljski igralci stopijo v politično areno Varšava, 3. febr. d Tukajšnji igralci so sklenili, da bodo kandidirali in so skupno s trgovci in podčastniki vložili pri okrajni volilni komisiji «listo nadstrankarskih pre« bivalcev Varšave«. Kot nosilci liste so predvideni neki narednik, dalje neki oper* ni pevec in mladostni ljubimec poljskega narodnega gledališča. Francoski demanti Pariš, 3. febr. g. Zunanje ministrstvo objavlja noto, v kateri demantira poročilo rimskega lista «Giornale d' Italia», da se je med Francijo in Jugoslavijo sklenila mornariška pogodba Demonstrativen sprejem angleške komisije v Indiji Bombay, 3. febr. sb. SiT John Simon in drugi člani parlamentarne preiskovalne komdsije za indijsko ustavo, so prišli na poti iz Delhija semkaj. 350 belo oblečenih nacijonalistov je skušalo pri tej priliki pri* ti v pristanišče, kar pa je policija prepre* čila. Demonstrantje so nosili črne zastave in napise: odpirajo tatove z nakupom ukra* denih rib. Iznenadeni Gostje H koncu pa naj bo omenjen še zanimiv prizor, ki sta ga doživela ljubljanska de* tektiva med Kočevarji. Ko sta sedela v neki večji restavraciji in je bil na jedil* nem listu Ie fižol in prežganka, so gostje jezno povpraševali gostilničarja, kje so da* nes postrvi. Le*ta, poučen o nezgodi kr* škega ribiča, je za hrbtom kazal na nepri* jetna tujca in pripomnil skrivoma, da so ribe zaenkrat na orožniški postaji. Tako je bilo v Kočevju na tisti usodepolni pe* tek. Samo Se danes ob % 5., H Vi 8. in H 10. Napoleon Bonaparte I* DEL Jutri veličastni H. del in konec! Telefon 2730 Kino «DVOR» vlekel svojo ženo na prvi tir, ie vlak že zavil na drugo progo. Ko ie Molnar uvidel, da mu ni uspel poskus samomora z ženo vred pod kolesi lokomotive, Je izvlekel svoj nož in začel zadadati svoji žeaii strašne rane v prsi in lice. V mlaki krvi ie žena obležala na progi. Molnar pa Je pohitel k bližnjemu vodnjaku in se vrgel vanj. Nekateri kmetje, ki so od daleč opazovali vse te grozotne prizore, so prihiteli na kraj nesreče m Mol-narja izvlekli iz vodnjaka. Ko se je zopet osvestil, se je Molnar sam iavil orožnikom v Horgošu. Zdaj sedi v preiskovalnem zaporu, a njegova žena se bori s smrtjo. Tragedija dveh nesrečnih zakoncev V obmejnem mestu Horgošu v Bački se je v sredo odigrala čudna zakonska drama. Pred dvema tednoma je posestnika Mi-hajla Molmarja zapustila njegova žena zaradi čestih prepirov in nasprotij v zakonu. V sredo pa sta se Molnar in žena nekako zopet spravila, a ko sta se vračala v vas, sta se začela zopet prepirati. Ko sta ravno stopala ob progi, se je za njima približal vlak V navalu Jeze je Mihajlo zagrabil svojo ženo in io vlekel za seboj na železniško progo, da se z njjo vred vrže pod vlak Toda ravno na tem kraju se železnica cepi v dva tira ln ko je Molnar pri- Francelj brez zlate ure Ljubljana, 3. februarja Po Dolenjsiki cesti je prikorakal v Ljubljano mlad, živahen fant, doma iz vinskih krajev, in zavil proti Florijanski ulici. Njemu nasproti sta istočasno prikorakala dva vesela Gorenjca, oba prav židane volje. Sledil je radosten pozdrav, čeprav se niso poznali med seboj niti toliko, kakor sta se morda poznala v pravljici povodni mož in lepa Urška Urško igra v naši zgodbi veseli France z Dolenjskega. Njegova privlačnost pa ni bila morda lepi obraz, marveč lepa zlata verižica in še lepša zlata ura, ki se je skrivala v žepu telovnika. Veseli Francelj ie povabil svoja nova znanca, ki sta pogodila njegovo ime čisto slučajno, s svojo običajno gesto v najbližjo gostilnico, rekoč: »Kdor me pozna ln se mu piti da, kar z menoj na kozarček al' pa dva!« . . V gostilni so se vsedli široko za mizo ter klicali liter za litrom. Pozneje so menjali gostilnico za gostilnico in povsod uganjali prave predpustne burkv Eden izmed tovariši je je jel pripovedovati Francetu o sreči in siečnejših časih, ko je še doma v hribih ovce pasel ter podil svoje varovanke v breg in dol. Francetu se je zdelo njegovo pripovedovanje kakor oddaljena miuzika, tako zelo ga je prijetni pripovedovalec zazibal v ljubko domačnost miladih dni. Pričel je mižati, dočim so se mu iz teme porajale vsemogoče sličice v prekrasni svetlobi. Glava mu Je pričela nihati sem in tja, dokler Je ni slednjič položil na mizo. Tedaj pa je postal eden tovarišev vedno živahnejši ter ga Je začel božati po glavi in istočasno operirati po njegovih žepih. Slednjič sta čudna kum-pana pobrala šila in kopita, se splazila v vežo in jo pobrala v zimsko noč. France se je zbudil šele pred polnočjo ln začudeno pogledal okrog sebe. Počasi se mu je vendarle osvežil spomin in, hoteč prepoditi temne misli, je pričel tipati po žepu, da pogleda na uro. Ves divji ie skočil pokonci iu pričel v navalu pravcate besnosti skakati oo sobi, hruleč goste na desno in na levo, naj mu razodenejo, kje sta preklicana tovariša, ki sta mu odnesla uro, vredno več t'soč dinarjev. Odgovora seveda ni dobil pravega, ker gosti sploh niso vedeli, za kaj prav za prav gre. Videč, da postaja že smešen in neroden, Jo Je Francelj slednjič odkuril na prosto, nato pa pretaknil vse mesto, da najde vražja tatova, ki sta miu znala tako lepo pripovedovati o ovčicah in pastirčkih Seveda pa sta bila lopova že za devetimi gorami in tako je moral France ves obupan zadevo izipovedati stražniku. Sojunska fronta dr. Trumbič podpisuje krfski palet, požar Soluna, Nj. Veličanstvo kralj na bojišču, razdejani Beograd, posnetki iz vojnih arhivov Svetovna voina pride v KINO «DV0R> Kulturni pregled Ljubljanska drama Sobota, 4.: «Danes bomo tiči». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja, 5.: ob 15.: «Pepelkat>. Mladinska predstava. Izv. Ob 20.: «Kandida«. Ljud* ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 6.: "Idealni soprog®. B. Torek, 7.: Zaprto. Ljubljanska opera. Sobota, 4.: »Baletni večer®. D. Nedelja. 5.: ob 15.: «Grofica Maricam. Ope* reta. Ljudska predstava po zniž. cenah, brv. Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: «Bajadera». Opereta. A. Sreda, 8.: Baletni večer. C. Četrtek, 9.: »Zaljubljen v tri oranže«. Go* stovanje v Zagrebu Mariborsko gledališče. Sobota, 4.: »Kar hočete«. A. Kuponi Nedelja, 5.: ob 15.: «PepeIka». Otroška predstava. Znižane cene. Ob 20.: «Baja* dera». Zelo znižane cene. Kuponi. Nedelja v ljubljanskih gledališčih. V nedeljo, dne 5. t. m. se poje v operi ob 15. uri popoldne najpriljubljenejša opereta »Grofica Marica* v običajni zasedbi, — Drama ponovi ob 15. uri popoldne mla* dinsko predstavo «PepeIka», zvečer ob 20. uri pa Shawovo «Kandido». «Danes bomo tičis se uprizori v ljubljanski drami v soboto kot ljudska predstava po znižanih cenah. Glavno ulogo igra gosp. Ro-goz. Poleg njega nastopijo še gg. Lipah, Kralj, Drenovec, Skrbinšek, Plut, Jan, Sancin, Ko iič, Jerman, Cesar, Povhe, Medven in Smer-kolj. Ženske uloge igrajo: ga. Balatkova. Ra-karjeva, Juvanova, Wintrova, Medvedova, gdč. Vida in Mira- Pri predstavi sodeluje orkester muzike dravske divizijske oblasti. Ljubljanska opera opozarja na nocojšnjo reprizo baletnega večera, ki se vrši za abo-nente reda D. Navzlic abonmaju pa je sedežev vseh vrst kakor tudi lož dovolj na razpolago in občinstvo vabimo, da si ogleda, tako v muzikalnem kakor tudi koreograf-skem odru velezanimiv večer. na mariborskem odru. V nedeljo ob 3 popoldne se uprizori prvič v tej sezoni otroSka igra po znižanih cenah. 0 čelistu Cassadou pišejo vsi evropski časopisi, da spada med uajvečje umetnike, kar jih koncertira na kraljevskem inštrumentu — čelu. Kritiki hvalijo njegovo izredno tehniko in pravijo, da mu čelo poje v najlepšem pomenu besede Njegov ton je izredno topel ter poln najlepših barv. Zadnje kritike pišejo o njem, da je prekosil svojega mojstra učitelja Cassalsa in to v tehničnem kakor tudi v prednašalskem oziru. Sploh kritika ga smatra največjim. Ta odlični umetnik koncertira v Ljubljani v četrtek 9. t m. v Filharmonični dvorani, začetek točno ob 7. zvečer. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Odlični hrvatski skladatelj in kritik prot Zlatko Grgoševič piše o koncertu Pevskega zbora slovenskih učiteljev v Zagrebu dne 17. januarja v sledeče: . . . Prehajajoč na svojo kritiko, povdarim s posebnim zadovoljstvom odlično muziško afirmacijo cZbora slovenskih učiteljev UJU», v katerem sodelujejo naši narodni intelektualci, ki pojejo s pravim slovenskim uživanjem svojo slovensko pesem. Nepopisljiv trud in napor je tem idealnim ljudem edini honorar, kajti ti ljudje prehodijo cele ure peš do vlaka, da morejo v Ljubljano k vajam. To jim je največje priznanje, kajti že samo to dejstvo dokazuje, da jim gre samo za to, da pojo svojo lepo slovensko pesem in vršijo svojo lepo narodno kulturno misijo. Glasovne dober zbor (okoli 70 članov in članic) s prvovrstnim ženskim zborom, nam je pokazal novo in najnovejšo slovensko zborno pesem. < Ta njihov koncert je naučil i nas i njih nečemu: nas, h katerim so prišli, so naučili: kako se inteligentno predava besedilo pesmi, da se pri tem ohrani glasbena arhitektonika dela, da se povdari važno, da se pa obenem premosti ono, kar je manj važno v kompoziciji. Slovenski učitelji so mogli opaziti pri nas, da jih je naša koncertna publika dobro razumela ter toplo in bratsko nagradila s priznanjem za njihov duševni dar. Istodobno, da je naša publika sprejela dela s spontanim in navdušenim odobravanjem . . . Izvrsten ženski zbor lepih in polnih glasov, virtuoz-no gibek in izdelan, ostal nam 1m> v najlepšem spominu ... In sklepno: Slovenski učitelji so obiskali Zagreb, svoje tovariše učitelje in brate pevce. Vsi so jih prijazno sprejeli, lepo jih spremljali in se najiskreneje veselili njihovega uspeha. — Gosp. Zlatko Grgoševič se je za izvedbo tako težkega sporeda tako živo zanimal, da je ^prišel k zadnji vaji v Ljubljani in bil navzoč pri celi tridnevni vaji. Slovenski pevci smo našim nad vse požrtvovalnim pevcem učiteljem iz srca ^hvaležni, da so priborili naši pevski umetnosti v Zagrebu take priznanje in tako čast. V ponedeljek bomo napolnili dvorano do zadnjega mesta in jim pokazali s tem svoje priznanje in hvaležnost. Simfoničen koncert hrvatskih komponistov t Zagrebu. V nedeljo predpoldne priredi Zagrebška filharmonija simfoničen koncert hrvatskih skladateljev. Izvajala se bodo nastopna dela: Milutina Poliča cSuita fantasti-ca>; 2. Hirschlerja cHrvatska rapsodija*; B. Širole cSuita iz Idiličnega intermezza*; O. Jožefoviča simfonična pesnitev ; S. Grančariča impresija cRazpad cesarstva* in J. Gotovca ^Simfonično kok». Dirigiral bo kapelnik Jozefovič. Nemec o Vodnikovih izdajali. piše cPrager Presse> 29. januarja 1928. Italija dobi drugo stalno operno gledališče. V Rimu se otvori v kratkem Kraljeva opera, ki bo poleg milanske drugo stalno operno gledališče v Italiji Gledališče se nahaja na mestu nekdanjega teatra Co-stanzi. Otvoritvena predstava bo Boitov , sledili bosta Stravinskega cSlaveo in cKralj Qjdip>, potem opera VVolffa - Ferra-rija , Mulejeva ter Casellova futuristična w . I v a n c i c Šelenburgova ulica 4, IL nadstropje. * Odmev premogovne afere v Zagrebu. Kakor doznava «Jutarnji lista je prometni minister general Milosavljevič izdal odredbo, s katero se odgovorni uslužbenci prometnega ministrstva v znani premogovni aferi pri zagrebški železniški direkciji izročajo sodišču zaradi njihove materijalne odgovornosti za škodo, ki jo je utrpela država. Kakor znano se je afera pretresala pred državnim svetom, a državni svet je upošteval samo kazensko stran, glede vprašanja odškodnine pa je napotil državo na redno sodišče. Zato je prometni minister odredil, naj razsodi sodišče o višini odškodnine, ki jo krivci morajo plačati državi. * Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu razpisuje natečaj za sprejem gotovega števila inženjerjev, tehničnih uradnikov z izvršeno srednlo tehnično šolo, dalje geometrov, risarjev in računskih uradnikov za centralo in za progovne sekcije. Osebe, ki žele vstopiti v eno zgoraj navedenih služb naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 10. februarja na generalno direk cijo državnih železnic (gradbeno odelenje), Beograd, Frankopanova ulica 11. Prošnji morajo biti priložene naslednje listine: 1.) krstni list, 2.) listine o šolski izobrazbi, 3.) nravstveno spričevalo, 4.) zdravniško spričevalo, 5.) listine o zadostitvi voiniški obveznosti, 6.) pregled o sedanjem delu od izstopa iz šole in 7. eventualni poročni list. Sprejme se tudi gotovo število kontraktu-alnih uradnikov In dnevničarjev. Glede na delo v terenu ln v zvezi s tem za delo v pisarni se odredijo posebne nagrade. Zdravniške avtoritete predpisujejo Panflavm^pastilje kot obram« bno sredstvo proti prehladu, vnetju grla, gripi in zasluzenju. Uničujejo vse v usta in grlo vstopajoče povzorSitelje bolezni, niso škodljive želodcu in so prijetnega okusa. Dobe se v vseh lekarnah. * Društvo za pospeševanje nemško-Jugo-slovenskega potniškega prometa. Po vesteh iz Berlina je bilo te dni v Vftesbadenu ustanovljeno Društvo za promet tujcev v Jugoslaviji. Ker so Nemci že tekom zadnjih let posvečali znatno zanimanje za naše primorske kraje, ima novo društvo v prvi vrsti nalogo, da ta promet še pospešuje. V kratkem se bo enaka agencija ustanovila tudi v Berlinu. Tekom prihodnjega meseca bodo zastopniki novega društva posetili vse važnejše dalmatinske kraje. ♦ »Ženski list«. Izšla je 2. (februarska) številka tega odličnega hrvatskega časopisa za modo, gospodinjstvo in zabavo. Bele-tristični del ima dva romana, po eno novelo črtico itd. Številne ilustracije. Časopis ima tudi stalne rubrike za šport, gimnastiko, kosmetiko vzgojo dece, kino, zdravstvo, kuhinjo Itd. Četrtletno stane 45 Din. Naroča se na naslov: Uprava »Ženskega lista«, Žagi eb Samostanska ulica 2-1. ♦ Samomor železniškega uradnika. V Splitu je predvčerajšnjim izvršil samomor železniški uradnik Pavel Milošič iz Makar-ske Izpil je večjo količino lizola. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu zdravniki nudili pomoč, a brez uspeha. Milošič je čez eno uro umrl. Zapustil je pismo, v katerem Izjavlja, da ga je gnala v smrt nevrastenija. ♦ Potres na Hrvatskem. V sredo ponoči ob 4.29 so v Stojdragi na Hrvatskem čutili precej močan potres v smeri od juga proti severu. Potres je trajal tri sekunde. Slišalo se je podzemsko bobnenje. ♦ Usodna ameriška »dedščlna«. Upravitelj nadškofijskega dvora v Zagrebu je v zadnjem času opazil, da je sluga Vinko Sever, rodom iz Viča pri Ljubljani, ki se je nahajal prej v slabih gmotnih razmerah, začel naenkrat prav » gosposko« živeti in da tudi pripoveduje v svojem bogastvu. Tako je 24. januarja, ko se ie vrnil domov, pripovedoval, da ga je v veži nadškofijskega dvora čakal služitelj ameriškega konzulata ter mu izročil ček za 7000 dolarjev, ki mu tih je kot dedščioo zapustil njegov v Ameriki živeči stric. Pri tej priliki je kazal tudi zlato uro z verižico. Naslednjega dne je upravitelja prosil za dopust, češ, da mora odpotovati v Ljubljano, kjer mora pri sodišču potrditi, da je res prejel 7000 dolarjev kot dedščino po svojem stricu. Upravitelju se ie ta nagla izprememba pri Severju zdela sumljiva, zaradi česar ie o tem obvestil policijo, ki je Severju energično izprašala vest. Sever se ie nekoliko časa izgovarjal na razne načine, končno Pa je priznal. da ie okolo božiča ukradel ceremoni-j&rju Staziču iz pisalne mize 100 srebrnih, profesorju Ivšiču iz suknje 1745 dinariey. iz njegove pisalne mize pa zlatega in srebrnega denarja za 5545 Din. Sever ie bil izročen sodnemu stolu v Zagrebu. ♦ Nezgoda v sušaškem pristanišču. V sušaškem pristanišču se je te dni pripetila težka nezgoda. Pri vhodu v pristanišče je močan vihar spravil iz svoje smeri paro-brod »Lapad«. ki je pri tem zadel ob nekega motornega vlačilca, ki ie bil težko poškodovan in bi se bil potopil, če bi se ne bilo posrečilo, prikleniti ga še pravočasno z jeklenimi vrvmi na pristaniški zid. ♦ Telesno zaprtje, ranltve debelega črevesa, slaba prebava, razkrajanje in gnitje ▼ črevesu, pomnožena želodčna kislina preidejo hitro pri rabi prirodne grenčice »Franz-Josef«. Zdravniki in profesorji porabljajo vodo »Franz-Josef« že več desetletij pri odraslih in otrokih obojega spola z ugodnim uspehom. Dobi se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ♦ Novinarska loterija. Imetnike novinarskih srečk obveščamo, da bodo liste izžrebanih dobitkov, čim dospejo, na razpolago v trafikah, ki so prodajale srečke. Valčkov večer z zelo obširnim in bogato zbranim spore« dom priredijo Krakovčani in Trnovčani v nedeljo, 5. jan. v posebni dvorani Aškerčeve kleti (tvornica Derenda), na katerem bo izbrana t* kraljica plesa, ki bo bogato obdarjena. *> ZAČETEK OB 19. URL Vsi prijatelji plesa in neprisiljene zabave dobrodošli! Iz Ljubljane u— JAD Triglav bo priredil danes ob 15. poučen ogled Zbornice TOI. Zbirališče v Akad. kolegiju in pred zbornico. Zvečer ob 20. url članski sestanek v salonu gostilne Češnovar. Spored: L) poročilo delegata v SSLU (tov. Zdolšek); 2.) predavanje o razvoju agrarnega pokreta v Bolgariji, (tov. Dimitrijev). u— Preporodaši! Preporodašice! Nocoj bo redni sestanek kulturno-znanstvene sekcije »Preporoda«. Predaval bo g. J. Ger-čar o »povratku ostankov iugosiovenskih dobrovoljcev preko daljnega vzhoda«. To je nadaljevanje prejšnjega predavanja in je prav tako pojasnjeno s slikami, ki krožijo med predavanjem. Ker je snov velezanimi-va, prosim številne in točne udeležbe ob 17.30 v areni Narodnega doma. — Načelnik kulturno-znanstvene sekcije. 246 n— Iz tajništva Mestnega središča Saveza trezne mladine v Ljubljani. Danes, v soboto, 17. v Akademskem kolegiju predavanje predsednika društva Treznosti br. Horvata. Udeležba Je obvezna. Po predavanju pa bo seja širšega odbora, h kateri morajo priti odborniki vseh ljubljanskih kol. — Z bratskim pozdravom! Tainik. Priporoča se vinotoč - kavama »CENTRAL" Vsako nedeljo in praznik že ob 4. zjutraj odprto Obrtništvu naznanja načelstvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, da je dolgoletni načelnik Zadruge kovinskih obrtov v Ljubljani, član načelstva Zveze obrtnih zadrug, upravni svetnik Obrtne banke v Ljubljani, kovaški mojster gospod Valentin Ur-bančič. dne 2. februarja t. I. po dolgi in mučni bolezni preminul. Pogreb pokojnika se bo vršil danes dne 4. t. m. ob po! 16. uri popoldne iz hiše žalosti. Hrenova ulica 19. Načelstvo vabi vse gg. zadružne načelnike In obrtništvo, da se pogreba v čim večjem številu udeleže. Vzor možu ohranimo blag spomin! — Vabi se članstvo Kovinske zadmge v Ljubljani, da se polnoštevilno udeleži pogreba svojega pokojnega predsednika g. Urbančiča Zbirališče danes ob 15. popoldne pri g. Kavčiču Prule 4. — Obrtniki pevci se vabijo, da se polnoštevilno udeleže pogreba g. Valentina Urbančiča. u— Šentjakobski pevski zbor poziva vse svoje člane, da se korporativno udeleže pogreba društvenega člana g. Valentina Urbančiča. Zbirališče danes ob 15. pri" »Sodčku« na Žabieku. u— Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani, obvešča članstvo, da je razposlalo položnice za smrtni primer g. Frana Remica, trgovca v Zg. Šiški. Člani se naprošajo, da posmrtnino čimpreje vplačajo. — Odbor. u— Pogrebno in podporno društvo državnih uslužbencev. Zborovanje društvenih članov se bo vršilo v torek 7. t. m. ob pol 20- uri v salonu v restavraciji »pri Levu«. 262 u— »Življenje v pragozdovih Brazilije«. Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo na današnji kulturni film, ki ga bo predvajala ZKD ob 14.30 v prostorih kina Matice. Nepopisno lepe slike iz živalskega življenja bodo nudile užitek vsakemu ljubitelju priro-de. Zlasti je opozarjati na ta spored šolske kroge, dijaštvo in mladino. Film se bo ponovil še v nedeljo 5. t. m. ob 11. dopoldne. Nihče naj ne zamudi tega sporeda, ker je to brez dvoma eden najlepših filmov berlinske tvrdke »Ufa«. _____ Protestni shod proti izvedbi uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin se vrši v nedeljo, dne 5. februarja 1928 ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu. Na shod vabita svoje člane tudi Zveza društev privatnih nameščencev in Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani. Vsi na skupno manifesta. _cijo!_ u— Novo elitno dvorano v Šiški zraven gorenjskega kolodvora bo otvorilo danes v soboto, s svojo maškerado pevsko društvo ^Cankar«. 261 u— Žena ob možu — pravnozgodovinske slike zakonskih zvez od pračloveka do današnjih časov. O tej snovi bo predaval na prošnjo Splošnega ženskega društva vse-učiliški profesor gosp. dr. Metod Dolenc v vseučiliški dvorani 5. t. m. ob pol 11. dop. a— Prireditev Rdečega križa na Viču. Krajevni odbor RK na Viču bo imel to nedeljo večjo prireditev. Popoldne ob pol 16. nastopi v šolski telovadnici mladina z nagovori, deklamacijami in petjem, ob 20. pa se bo vršil v Sokolskem domu družabni večer s plesom. lila Predpustno soboto 18. II. Velika Maskarada Sokola i. «Ob Jadranski Obali» — Tabor u_ Zveza slovenskih vojakov v Mostah pri Ljubljani bo v Sokolskem domu na Se-lu priredila v nedeljo 5. t. m. ob 8. zvečer veliko maškerado z zelo pestrim sporedom. Najlepše maske bodo dobile zelo lepa darila. KeT se prireditev vršj v humane namene, vabi k obilni udeležbi — Odbor. 258 u— Klub srečkarjev vabi vse člane k sestanku, ki se bo vršil v četrtek 9. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »Novi svet«. — Krapež. 259 u—- Československa obec Ljubljana. Dnes v sobotu o osme prednaška dra Krale ve Zvezde. Prijdte všichni! 2-60 u— »Slavec« bo priredil danes 4. t. m. zabavni večer v gostilni »pri Jerneju«, Sv. Petra cesta. u— Drobna policijska kronika. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina knjig, 1 izgred v gostilni, 1 pretep na cesti, 1 prestopek ža-ljenja straže, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 2 prestopka cestnega policijskega reda in 1 prestopek avtomobilskih predpisov. Aretirana je bila neka Tončka K zaradi suma tajne prostitucije. Danes 4. februarja ! športna maškerada SK, Reke v Sokolskem domu na Viču Pod prokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra se bo vršil v «Unionu», dne 7. februarja II. reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze ■■■■■■■■■■ V nedeljo 5. t. m. v areni Narodnega doma Jausbal" S. K. Ilirije Začetek ob 8. uri zvečer ■■■■■■■ u— Izgnana iz Ljubljane. Ljubljanska policija je izgnala iz svojega okoliša znano sleparko, 26 letno Marijo Logajevo, doma iz Št. Vida nad Cerknico, za dobo treh let. Za nedoločen čas pa je moral zapustiti Ljubljano 24 letni A. Tavčar, roj. v Baslu v Švici in pristojen na Vrhniko. Tavčar ie bil že večkrat predkaznovan zaradi tatvine. u— Slab petek za berače. Policija je pričela napram beračem nastopati z vso strogostjo. Včerajšnji petek so prišli v mesto zopet prav številni prosjaki, ki so nadlegovali ljudi po trgovinah, gostilnah in privatnih stanovanjih ter jih nadlegovali celo na ulici. Policija ie napravila tekom dneva malo racijo ter aretirala skupno okrog deset beračev, moških in ženskih, med njimi prav totalno opitih nadležnikov Vsi berači, ki so z dežele, bodo po prestanf kazni odgonskim potom odpravljeni v domovinske občine. u— Nepoboljšljivem Trgovka Marija L. z Gline je prijavila, da ji je njen nečak, ki je po eni strani znan veseljak, po drugi pa napram domačim izredno nasilen, izmaknil na praznik novo računsko beležnico ter nekaj čipk in vse skupaj prodal za 15 Din, čeprav je bilo vredno mnogo več. Leon je z izkupičkom padel naravnost v gostilno, stara ženica pa ie iskala zaščite na policiji, ki je zadevo prijavila sodišču. u_ Tatinski želodec. Za tatovi tipa »stanovanjskih podgan« ter »kolesarjev« so vsekakor najbolj podjetni tatovi perotnine, ki jih ponavadi označujemo z dvonožnimi lisjaki. Ne mine skoro dan ali bolje noč, da se ne bi te vrste dolgoprstniki vtihotapili na to ali ono dvorišče v predmestiu ter se oskrbeli s slastno pečenko. Kuril tatovi se rekrutirajo iz odraslih moških in žensk, pa tudi iz vrst mladih pohajačev. ki se 2x3e še otroci, a jih ie že skvarila druščina. V noči na 2. t. m. se je prikradel tak majhen pokvarjenec na dvorišče Pavle Prepeluhove na Mišičevi cesti št. 6, zleze! v kokošnjak ter odnese! dve kokoši in lepega purana sive barve v skupni vrednosti 210 Din. u— Odmev incidenta z Invalidom. Z ozirom na vesti v nekaterih ljubljanskih časopisih z dne 30. jan. 1928 o razburljivih prizorih ob prilik' aretacije Leopolda Finka, opozarja policijska direkcija v Ljubljani oa sledeča dejstva: V sporazumu z mestnim magistratom ljubljanskim ie policijska direkcija lansko Ie o izdala odredbo, da se onemogoči nadaljno beračenje po okolišu policijske direkcije in s tem ugodi tudi večnim pozivom v tukajšnjih listih, da naj se beračenje zatre. Leopold Fink je bi! dne 29. t. m. ustavljen na Miklošičevi cesti na zahtevo posameznih pasantov, pri katerih je navedeni vsiljivo beračil in so se radi tega slednji pritožili pri vam. organu. Varnostnemu organu ni torej preostalo drugo, kot da je Izvršil svojo službeno dolžnost in odvede! krivca v smislu zakonskih predpisov na policijsko stražnico. Da je bil upravičen to storiti, potrjuje tudi okolnost, da je bi! Fink tekom zadnjega po! leta že ne-kolikokrat predveden policijski direkciji radi sličnih dejanj. Kljub Intenzivnemu poizvedovanju pa doslej ni bilo mogoče ugotoviti, da bi bil Fink res kje vložil kako prošnjo za podelitev invalidnine. Z ozirom na vesti nekaterih časopisov, da se je oi> priliki predvedbe Finka nabralo okoli 700 ljudi, ki so hoteli varnostnim organom preprečiti izvršitev službene dolžnosti, se opozarja občinstvo, da opusti vsako tako iu slično akcijo in se ne vmešava v uradno poslovanje varnostnih organov, ker se bo v bodoče proti vsem eventuelnim krivcem postopalo strogo po zakonu. u— Kaj vse izmikajo. V hiši št. 15. v Gradišču sta se predvčerajšnjim pojavila dva slabo opravljena mladeniča, ki sta se oglašala pri vseh strankah ter prosila za milodare. Kljub temu pa, da sta bila delo-mržneža obdarovana, jima to še ni zadostovalo. marveč sta šla ter ukradla Ivanki Matjanovi »snaži!ec čevljev«, vreden okrog 100 Din. Kam sta znažilec prodala, ni znano. Tatovi pač znajo za lepo ceno spraviti v denar vse, tudi najnepomembnejšo stvar. u— Mestna zastavljalnica naznanja, da bo tomesečna dražba v juniju 1927. zastavljenih predmetov v četrtek 9. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. u— Kako propadalo dekleta. Tončka H., doma iz Bele Krajine, je prišla pred štirimi meseci z dežele v Ljubljano tn tu iskala službe. Bila je krepko kmečko dekle, ki je prijelo za vsako delo. Imela Pa le Tončka smolo in so gospodarji izrabljali samo njeno delovno silo, dočim ji Pri plači niso hoteli nič primakniti. Tončka se je nekoč spoznala s Tomažem, ki ji je pričel pihati na dušo in govoriti sladke besede. Brezvestnik je dekle celo izvabil iz stalne službe, nakar je nevedno dekle vedno bolj propadalo. Tomaž je izrabljal Tončko v svoje sebične namene in predvčerajšnjim v jutranjih urah jo je prijel stražnik v kotu nekega dvorišča v predmestni ulici, ko je drugovala ka* petim moškim... Iz Maribora a— Občni zbor UJNŽB, podružnica v Mariboru, se bo vršil v nedeljo 5. februarja ob 9. v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vabimo vse službe proste tovariše, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Odbor. 268 a— Potreba novih telefonskih imenikov. V Mariboru moramo uporabljati uradne telefonske imenike, ki so bili izdani že L 1925., ter so zaradi tega seveda skrajno pomanjkljivi. Bil bi že čas, da se izdajo novi. a— Odpoved članov mariborske opere. Zaradi znižanja državne podpore mariborskemu gledališču od 720 000 Din na 320.000 Din letno ie morala uprava s 1. t m. odpovedati službene pogodbe naslednjim članom opere: gospodu in gospe Burji, gospe Zamejčevi. 4. Neraliču in g. Stankoviču. Odpoved bo stopila v veljavo s 1- aprilom, -ko se bo uveljavil zmanjšani proračun. V primeru, da dobi uprava gledališča od mestne občine ali pa oblastne samouprave subvencijo 133.000 Din, se bo opera še nadaljevala do konca sezije. a— Posestne spremembe. Marica Štur. mova na Počehovi je kupila od dr. Bogdana Vošnjaka vinogradniško posestvo na Počehovi z vilo ob cesti Maribor-Št. Ilj za 360.000 Din. — Soproga geometra Gum-perta ln zasebnica Jerica Gumpertova na Meljskem hribu je kupila od posestnice Er-ne Burgerjeve za 255.000 Din hišo z vrtom na Mlinski cesti 34. a— Avtomobilska nesreča. Včeraj popoldne je vozil mehanik Braško iz Jarenine v Maribor v avtomobilu 6 oseb Zaradi mnogo zapadlega snega pa ie avtomobil zsdrčal po poti in se Je pri tem užgal motor Izmed šestih potnikov ie bil k sreči samo eden lažje poškodovan. Vsi so morali nadaljevat' pot peš v Maribor. a— Ponesrečen zidar. V mariborsko bolnico so pripeljali včeraj iz Spičnika pri Zg. Sv. Kungoti 501etnega zidarja bi posestnika Josipa Zajca, ki si je po naslednjem nesrečnem nakljuqju zlomil levo nogo: Ko ie belil zid, je zlezel na peč, da bi s čopičem lažje dosegel strop. Med delom pa trsu je sipodrsmlo, da je padel s peči. a— Nenavadna nesreča ob železniški progi S precejšnjo rano na glavi je prišla v bolnico Marija Bratušova, 16letna služkinja" v Skckah nižje Maribor^. Pravi, da je šla včeraj proti Hočam ob železniški progi in da ji je nekdo iz mimo vozečega vlaka vflgel večji kos premoga v glavo. a— Nevarna igra z orožjem. V Zg. Veliki nad Mariborom se je 17Ietari dninar Avgust Zorjan igral s starim revolverjem, ki ie bil nabit. Orožje se ie sprožilo in krogla je zadela neprevidnega fanta nad levim očesom ter obtičala v kosti. Ranjenca so takod odpeljali v bolnico k operaciji. Iz Celja Svetosavska beseda v Celju Pravoslavna cerkvena občina v Celju je priredila 1. t. m.- v prostorih Celjskega doma sveto-savslko besedo, ki je obsegala koncertne točke Sifoskega pevskega društva iz Zapreka in ples. Zal, da je bila prireditev zaradi istočasnih drugih celjskih prireditev le srednje dobre obiskana. Želeti je, da si izbere Srbska pravoslavna občina prihodnjič ugodnejši čas, da bo ustreženo tudi v gmotnem oziru lepemu namenu, da pridejo celjski pravoslavni verniki do cerkve sv. Save, Id jo nameTavak) zidati v Celju. e— Razburljiv prizor se je nudil te dni aa .poslopju hiralnice v Vojniiku. Neki blaznež je skušal najprej vdreti v hiralnico ter je v tso svrho razbil pri oknu šipe. Ko se tau namera ni posrečila, je začel plezati po Strelovodu navzgor do prvega nadstropja, kjer je takfeto razbil šipo ter skušal skozi okno vdreti v sobo. Strežnikom sc je posrečilo blazneža ukrotiti, nakar so ga odpravili v ljubljansko blazinico. e— Volk menja dlako . . . Med svetovno vojno so slovenski klerikalci otvorili po vseh večjih krajih Slovenije vohunske pisarne, ki so pod geslom »Kaisertreu« ova-iale razne slovenske srbofile. Kakor hitro je ista stranka pod sedanjim režimom prišla do večje moči na ta način, da je pre-pleskala svojo prejšnjo avstrijsko ter pozneje republikansko reklamno tablico z ju-goslovanstvom, sestavlja sedaj po raznih mestih in trgih proskribcijske liste, na katere postavlja ravno iste nacijonaine- može, ki jih je preganjala zaradi srbofilstva lajna Avstrija. Tudi v Celju ima že poverjenika za te posle, ki pa je postal zadnji čas zaradi temeljitega preokreta v naši državni politik! precej slabe volje. Po mesitu se marsikaj govori, kar priča, kako znajo klerikalci svctfo politično moč zlorabljati. e— Umrli so tekom meseca januarja: v mestu Celju 4, v celjski javni bolnici 14 in v Invalidskem domu 1. Od teh so preminuli v starosti do 4. let 3, do 40. let 4, do 60. let 9 in od 60 let dalje 3. e— IX. obrtniški ples v Celju. Predvečer Svečnice je že po starem običaju rezerviran za celjsko rn okoliško obrtništvo, da se v prijateljski družbi stanovskih tovarišev in obrtnikom naklonjenega občinstva nekoliko pozabava in pozabi na vsakdanje življenje bridkosti. Tudi letos je ta prireditev v vseh gornjih prostorih celjskega Narodnega doma privabila toliko občinstva, da so bile okusno dekorirane dvorane polne do zadnjega kotička. Mladina se je zabavala na plesišču, kjer je neumorno s vira! 'jasz-band Celjskega godb enega društva, ostalo občinsko pa je našlo pri dobri kapljica m lepo aranžiranih šotorih dovolj okrepčila, tako da je bil ves večer izredno animiran. Poštna sleparija premožne uradnice Že leta 1926. je upravnik pošte v Ridjici tod Sormbora ugotovil veliko poneverbo državnega denarja v iznosu 50.000 Din. Po daljšem preiskovanju je bila poneverbe osumljena 171etna poštna uradnica Olga liatnagvjeva, ki je imela opravka z blagajno in poštnimi nakaznicami. Bila je ovadena sodišču, ki je zbralo dokaze, da je Olga par dni pred glavno revizijo uničila večje šteivilo važnih računov, s čimer ji je uspelo prikriti svoje tnahinadje. V torek se je v Somboru vršila razprava. Elegantno oblečena je prišla pred sodnika osumljena Olga ter uporno zatrjevala svojo nedolžnost. Toda po zaslišanju prič ie sodišče ugotovilo, d^ je Olga izvršila več nepravilnosti pri manipulacijah z državnim denarjem in Olga je bila obsojena na dve leti ječe. Ostra obsodba ie Olgo silovito presenetila. Njena zadeva vzbuja v Sonuboru in daleč naokrog precejšnjo senzacijo, ker ie dekle iz zelo bogate rodbine in ie težko uganiti, kaj ie pripravilo mlado, elegantno in dostojno vzgojeno dokle, da je izvršila tako veliko poneverbo. Krvavo maščevanje zapuščenega moža Predsnočnjim se je, v Peči odigrala krvava rodbinska drama, ki je zahtevala za žrtev dve žeosiki, soprogo in taščo tamoš-njega krojača Milana La lovi da. Meščani poznajo Milana Laloviča kot skromnega in poštenega krojača. Nesrečen pa je bil od prvega dne svojega zakona. V zakonu z ženo Milico je manjkalo potrebne harmonije, javljali so se prepiri in zakonca sta se začela mrziti. Pred par meseci ie žena Milica zapustila moža in dvoje otrok; najmlajši je bi! star šele 11 mesecev. Vložena je bila tožba za ločitev zakona. Milan je skušal doseči spravo z ženo in je nagovarjal, naj se vrne na njegov dom in naj se zopet začne brigati za njega ln otroka. Vse njegove prošnje pa so ostale zaman. Milica je ostala pri svoj tnateri Mariji Petrovičevi, ki ie vodila glavno besedo in Milana klevetala na vsakem koraku. Predvčerajšnjim sta bila Milan in Milica povabljena v konzistorij, kjer so duhovniki skušali doseči spravo. Ko so se po tem ponovnem brezuspešnem poskusu vračali iz konzistorij a, je Milica s svojo materjo Marijo hitela naprej, a za njima je stopal Milan, noseč svojega llmesečnega otroka pod pazduho. Dohitel je obe ženski v parku, potegnil nož ter zabodel svojo ženo v grudi in ji nato zadal 13 ran po vsem telesu. Takoj nato je besni Milan pohitel za svojo taščo in jo namestu usmrtil s 16 vbodi. Tašča je takoi izdihnila, ženo Milico pa so nezavestno prenesli v bolni, co, kjer je čez par ur izdihnila. Takoj po storjenem zločinu ie Milan s krvavim nožem v roki in z otrokom pod pazduho hitel na policijo, raziodel svoje krvavo dejanje in se dal mirno aretirati. • Šport Ilirsko osnanilo De se bolj poterdi med nami prav per« jasna ino soseskina sprava, se s prezhest« livim dovolenjem tole ukashe Ilirsko poglavarstvo daje na snanje, da bo u nedeljo 5. svezhana t L u Areni Na« rodniga Doma en veliki ozhitni hausbal sli musika s plesom ino mashkarada se vershila. Prizhetek je za osmo uro postav« len. Na ta bal se vabijo vsi stanovi ino ni treba za to posebniga rokodelskiga pis« ma ali popotnih bukviz imeti Ples se ver« shi na stare ino novč vishe. tako da vsaki plesaviz na svojo rajtengo pride. Vsak ki na ta bal pride mu je pod shtrafingo sa« povedano, da deset svojih pajdashu ali kselu perpelati mora. Ilirski vikshi ima ob prelomljenji shtrafingo postaviti, ne sme« jo pa prelomovauzu zhisto odjenjati. Zhe je shtrafinga poterjena ni potem vezh no« beniga perbeshalisha. Kar ilirski vikshi per te rezhi sami vidijo ino povedo ima popolnoma veljati. Na tim balu sa mersle ino gorke rezhi fco perskerbleno, tud s a vino, pir ino shnopz. Obiskovauzi naj tudi perprosta oblazhila ali mashkere na sebe denejo ino ni treba prevezh na lishp dajati. To damo radi orsnge na snanje in Vas prosimo, da se po teh postavah ravnati veste in da u nedeljo zagvishno pridete. Ilirija Klub, za shogoberz, drizhkanje ino shtemanje. 209 SK Ilirija (ženska sekcija). Prihodnji trening v ponedeljek ob 18. uri v kolizej« ski dvorani. Trening je obvezen za vse čla« niče. Opozarjam na poravnavo članarine za mesec januar in februar. — Načelnik. ASK Primorje (nogo-n. sekcija). Danes ob 14. uri trening na igrišču. Trening ob« vezen za vse ig.alce. V slučaju slabega vre« mena trening odpade. — Trener. SK Ilirija (nogom. sekcija). Danes, v soboto ob 18. "r' trening skupine II. v Ko« lizeju Točno! — Načelnik. Vremensko poročilo. Kranjska gora javlja: 80 cm snega, oblačno vreme, ideal« no smuko, severni veter, izgledi za nede« Ijo jako ugodni. — Velika Planina in Kr« vavec 55 cm snega, 20 cm pršiča, 7 stopinj najboljše, najtrajnejše zato najcenejše i Vremensk® poroc lo Meteorološki zavod v Ljubljani 3. februarja 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj Čas opazovanja E S C ca a S u H _ bmer vetra in brzina u & ; v metrih I 1.0 3.0 Ljubi lana . . I ^2-4 i- 2 >-5 mirno to Maribor ... 762 9 2 93 W 7 lt dež Zagreb .... 8 '621 3 B 2 megla, dež Beograd * ». ' 761/9 2 99 W 2 megla, dež Sarajevo . . . Skopi je .... _ 759*9 5 94 m irno 10 Dubrovnik . . 757 0 8 37 E 2 2 Split . . . * . 7. 757-0 8 62 NE 8 7 Praha..... Solnce vzhaja ob 7.18, zahaj ob 17.10, luna vzhaja ob 14.10, zahaja ob 6.2. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 5.2 C, najnižja 0.2 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Nestalno vreme. Najbrže pretežno oblačno s padavinami v severnih Alpah; temperatura okoli ničle. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo spremenljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 6 do 10 stogmj. Morje skoraj poganoma mirno. o So 'CJ ■— v Padavine Vrsta v mm do 7 ure pod ničlo, smuka prav dobra; Sveta Planu na nad Trbovljami 20 cm pršiča. izvrstna smuka. Za smuške tekme na Pohorju opozar« jamo ponovno naše smučarje, da se ude« leže teh prireditev, ker je momentano iz« vrstna smuka na Pohorju ter so vse koče dobro oskrbovane. Izletnike opozarjamo, naj gredo na Hoče toda le z osebnim vla« kom ob 12. uri ali ob 5.40 zvečer. Tekmo« valci se peljejo na Falo in od tam na Klop« rii vrh, dočim gredo dame«tekmovalke na Ruše in od tam na Ruško kočo. Izletniki in savezni delegati gredo vsi Ie na Hoče in od tam na Mariborsko kočo. V nedeljo veljaj deviza: vsi smučarji na Pohorje! Naša olimpijska smučarska vrsta od« potuje v ponedeljek 6. t. m. zvečer v St. Moritz. Pred odhodom se vrši v restavra« ciji "Ljubljanski dvor« zaprisega tekmo« valcev in poslovitev. SK Jadran V nedeljo 5. februarja ob 1430 trening tekma s SK Svobodo na na« šem igrišču. Ob 14. morajo biti na igrišču naslednji igrači: Bončina, Logar L in IL, Pokorn, Brcar, Rogač, Sommer, Benedetič, Perko, Januš, Znidarič, Banovec, Car! in Markič. Udeležba strogo obvezna. Danes zadnji dan obnove srečk. Nekaj neobnovljenih srečk od 6. do 9. t. m. na razpolago v Oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici štev. 4, dalje v Ekspozituri »Jutra«, Celovška cesta št. 53 ter v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Gospodarstvo Kriza v slovenskem mlekarstvu in sirarstvu Slovensko mlekarstvo in sirarstvo se je pričelo po vojni prav lepo razvijati Ne samo, do so se obnovile in vzpostavile v obrat stare mlekarne in sirarne (kakor n. pr. vrhniška), graditi so se začele ziasti na Gorenjskem tudi nove mlekarne ter dolinske in planinske sirarne. Kakovost domačega sira - emen-talca se je od leta do leta boljšala in sir je pričel že uspešno izpodrivati aa trgu tuje imporlirano blago. Iz severnih delov Slovenije pa 6e je vršil živahen eksport mleka v sosedno Avstrijo. Le prehitro pa je prišel preokret — na slabše Avstrijska republika je s 6vojo smo-treno agrarno politiko in s pospeševanjem živinoreje, mlekarstva, planšarstva in kmetijstva vobče v kratki dobi dosegla, da se je dvignila produkcija mleka do višine domačega konsuma. Nato pa je zaprla svoje meje tujemu uvozu. To povečanje lastne kmetijske produkcije ji daje tudi možnost, da nas na vse načine pritiska pri trgovinskih pogajanjih. A kdo izmed merodajnih činiteljev se briga pri nas za zaščito in pospeševanje naše kmetijske produkcije voboe in našega mlekarstva in sirarstva posebej? Posledica te brezbrižnosti je, da postaja kriza v našem mlekarstvu in sirarstvu vedno bolj občutna in da grozi propasti še ona edina kmetijska panoga, ki daje dandanes kmetu vsaj skromne "dohodke za njegovo delo in trud. Ako je cena siru padla na 22 Din in celo na 17 Din za kg in ce dobiva kmet - produ-cent plača liter mleka po 1.25 Din in manj, tedaj so to jasni in resni znaki, da se bližamo katastrofi. Ne tajim, da pade krivda tudi na našega prod učen ta Radi nerazumevanja za organizacijo in radi nediscipline je ostalo neurejeno vnovčevanje mlekarskih produktov. Premoč imajo zato še vedno trgovci, ki naravno izkoriščajo položaj zase in diktirajo cene. Vse sirarne in mlekarne bi se morale združiti v eno zvezo, ki bi bila močna dovolj, da postavi cene in ščiti kmeta - producenta. Vem. da treba taki organizaciji predvsem denarja. Tudi ta bi se mogel in moral dobiti, Se drugače ne, s skupnimi močmi, s skupnim jamstvom. Tu nam je potreben kmetijski kredit, potrebna pomoč državnih in samoupravnih činiteljev. Osrednja vnov-čevalnica za mleko in sir mora razpolagati s tako velikim kapitalom, da more svojim članicam - mlekarnam in sirarnam takoj izplačati njihovo blago, čeprav ga sama še ne more vnovčiti, marveč ga mora šele skladiščiti kakor n. pr. sir. Ta vnovčeval-nica bi morala imeti za sir v glavnih centrih (n. pr. v Bohinju, v Gornji Savski dolini itd.) svoje centralne zorilne kleti, kjer bi prevzemala mlad sir ter ga vzkladiščila do zoritve in odkoder bi lahko oddajala vagon-ske pošiljke, kakor jih zahteva svetovni trg. Seveda si je treba ta trg pridobiti in priboriti. Toda Se ne bo nikogar, ki bi se za to brigal. če bomo sedeli doma in držali roke križem, potem nam ni pomagati. Naloga vnov-SevaJnire bi bila baš ta. da plasira naše mlekarske proizvode na domačem in inozemskem trpu. naloga državne agrarne in trgovinske politike pa, da to plasiranje omogoči pri trgovinskih pogajanjih, oziroma pogodbah Nekoč sem imel priliko govoriti z zastopnikom velike norveške tvrdke za mlekarske stroje in mlekarsko orodje, ki je cele tri mesece potoval po Jugoslaviji in proučeval naše gospodarske razmere. Izjavil je, ia ima Jugoslavija, osobito pa Slovenija, vse pogoje za uspešno mlekarstvo, sirarstvo in masla rstvo. Sirovega masla pa nima Anglija nikjer dovolj ^eveda reflektira le na vagon-ske pošiljke. Organizacija je dandanes vse. Zato je prvo, ako hr-Pemo rešili naše mlekarstvo in sirarstvo pred propadanjem, da organiziramo vnovfevanje mleka, sira in masla ter da priborimo našim mlečnim izdelkom čim širši trg. Kaj pomaga pospeševati produkcijo, če ni trga za producirano blago. Prepričan sem, da bi ves sir lahko oddali na domačem trgu. če bi se potrudili. Preteklo jesen so se na sirarski razstavi na Ljubljanskem velesejmu obiskovalci iz južnih krajev čudili okusnosti in kakovosti našega bohinjskega sira, ker so slično blago poznali le od inozemskega izvora. Mleku je sicer na sever zaprta pot, a na jug (v Italijo in event. v Afriko") si jo lahko odpremo, ker tam primanjkuje mleka. Drugo je, da damo tej organizaciji za vnovčevanie mlečnih izdelkov dovolj močno finančno podlago. Tu bi bili poklicani sodelovati javnopravni in privatni domači zavodi, katerim bi se vloženi kapital brez dvoma tudi primerno obrestoval. Tretje, kar moramo zahtevati, je, da se zaščiti domača produkcija s primerno carino pred konkurenco tujega blaga. Naši trgovci sami se čudijo, da kopsum ne kupuje cenejšega domačega blaga, temveč sega raje po dragih tujih izdelkih, samo zato, ker so lepo etikirani in nosijo blagodoneča tuja imena. Znan ljubljanski trgovec pravi, da proda več sira «Chalet» in drugih inozemskih vrst, nego domačega ementalca. čeprav je , kakor znano, narejen iz najslabšega emental-skega sira in je trikrat dražji Treba bo pač mislili na to, da se poskusi tudi z izdelavo takih sirov in v takih oblikah, kakor jih zahteva konsum. Dr. F. S. — M. Statistika konkurzov v januarju. Jugoslo-vensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je v januarju registriralo 79 konkurzov napram istemu številu v januarju preteklega leta V posameznih pravnih področjih je bilo registriranih: v Srbiji in Črni gori 55 (v januarju 1927 44) v Hrvatski in Slavoniji 12 (16). v Sloveniji in Dalmaciji 6 (10), v Vojvodini 5 (7) in v Bosni in Hercegovini 1 (2). Napram januarju 1926 se je število konkurzov v Srbiji in Črni gori dvignilo, dočim je v prečanskih pokrajinah nazadovalo. = Redni občni zbor ftremiia trgovcev za srez Ljubljana se bo vršil 7. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industriio, Beethovnova ulica 10. Vavodila za na;etje hipotekarnib posojil pri Državni hipotekami banki. Glavna podružnica Državne hipotekarne banke kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev je izdala navodila o postopku pri najetju posojil na poslopja in stavbisča v mestih in trgih. Interesenti sp opozarjajo, da je tozadevni razglas z natančnimi pojasnili in pogoji nabit na uradni deski mestnega magistrata v Ljubljani = Konferenca beosrajskih zbornic. V prostorih Obrtne zbornice se bo 7. in 8. t. m. vršila konferenca predstavnikov beograjskih gospodarskih zbornic, na kateri se bo predvsem raznravlialo o reorganizaciji urada za zavarovanie delavcev v zvezi z decentralizacijo socijalnega zavarovania ter o reguliranju delovnega časa v trgovini in obrti. — Zvišanie diskonta v Newyorku. Čeprav je bilo splošno razširjeno mnenje, da new-vorška Federal - Reserve - Bank ne bo zvišala diskonta, je bila z včerajšnjim dnem zvišana disVontna obrestna mera tudi v Ne\vyor-ku od S 5 na 4 %. Dunajska borra igra še vedno znatno iilogo kot mednarodno tržišče delnic. Dunajski gospodarski tednik «Die Borse> prinaša zanimivo statistiko o tečajni vrednosti vseh na dunajski efektni borzi kotiranih domačih in inozemskih delnic. Po tej statistiki se je tečajna vrednost podjetij, katerih delnice kotirajo na tej borzi, povečala v času od 1. januarja 192? do 1. januarja 1928 za preko ene milijarde šilingov, to je od 3438.7 milijona šilingov na 45^5.8 milijona šilingov. Od zadnje vsote odpade na avstrijska podjetja 16513 milijona šilingov (1. januarja 1927 1451.4. na eškoslovaška 16226 (1036.9), na madžarska 9751 (686.7), na poljska 149.9 (136.3) in na jugoslovenska podjetja 136.9 milijona Din (127.4). Relativno se je najbolj povečala tečajna vrednost madžarskih ln češkoslovaških podjetij, kar je v zvezi z naraščanjem tečajev delnic češkoslovaških in madžarskih podjetij in družb. Da igra dunajska borza še vedno znatno ulogo kot mednarodno tržišče delnic, nam potrjuje dejstvo, da je 1. januarja 1928 odpadlo od skupne tečajne vredno? ti podjetij, katerih delnice kotirajo na tei borzi (4535.8 milijona šilingov) le 1651 3 milijona šilingov na avstrijska podjetja, 2884.5 milijona šilingov pa na inozemska podjetja. Od jugoslovenskih podjetij kotira na dunajski borzi delnice 16 delniških družb, in s5cer naslednje , fco Ljubljana, plač. po prejemu po 520. Svinjski sejeni v Mariboru (3. t. m.) Prignanih je bilo 77 komadov, prodanih pa 45. Cene so bile naslednje: prasci 7—9 tednov stari komad 200 — 250 Din, 3—4 mesece 350 — 450 Din, 5—7 mesecev 450 —500 Din, 8—10 mesecev 550 — 650 Din, 1 leto 1000 do 1200 Din; za kg žive teže 10 — 12.50 Din, za kg mrtve teže 16—18 Din. Dunajska borza za kmetijske proizvode (2. t. m.) Promet se je gibal v najožjih mejah. V tečajih ni bilo skoro nikakih sprememb. Nekaj povpraševanja je bilo za tur-ščico, predvsem za promptno blago. Uradno notirajo vključno blagovnopometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40, madžarska (81-83 ko 44.5—45; rž: march-feldska 40.25 — 40.5; turščica: 32 do 325; oves: domači 33.75 — 34.25, madžarski 34.5 — 35. fJl xf& m grlo sta najlažji pot, po katerem klice bolezni pridejo v naše telo. Pevci se ubranijo hrapavega glasu, kihanju in prehlaje, ako uživajo okusne ANACOT » « JUTRO* št. 30 6 Sobota 4. II. 1928= Iz življenja in sveta Titulescu, nitmmski zunanji minister, ki se je nedav« no mudil v Rimu. Jules Verne ni bi! Francoz? Le še malo dni nas loči od 100-letni-ce rojstva pisatelja fantastičnih romanov rn povesti Julesa Verneia. Njegove knjige so znane po vsem svetu. Fantazije, ki so se skuhale v njegovih vročih možganih in so jih ljudje smatrali za prikazni živahnega domišljavca, so se v zadnjih 50 letih skoraj po vrsti obi-stinile. Tako je postal Jules Verne iz pisatelja fantastičnih romanov naravnost prerok1 moderne tehnike, gotovo pa pisatelj z jako intuicijo in z zmislom za stvari, ki so jih smatrali pred' 100 leti za docela nemogoče. Dne 8. februarja bo stoletnica Verne-Jevega rojstva. Spričo tega dogodka je objavila poljska »Nova Reforma«, ki izhaja v Krakovu, zanimivo notico. List poroča, da Jules Verne ni bil francoskega, ampak poljskega pokolenja. Rodil se ni v Nantesn ob Loiri, marveč v Plocku kakih 100 km severozapadno od Varšave. Poljaki nimajo za svojo trditev nobenega dokumenta, pač pa precej si-rume indicije. Govori se namreč, da je Jules Verne obvladal poljščino. Med Francozi jih je bilo že tedaj malo, ki bi govorili kak slovanski jezik. Drugo dejstvo je, da Jules Verne ni nikdar ostavil Francije in se torej ni mogel naučiti poljščine izven njenega ozemlja. Imel je sicer res domovinski list, ki mu ga je izdala občina v Nantesu, toda do-movnico si ie izposloval že tedaj, ko Je bil slaven pisatelj. Poljaki trdijo, da je bil Jules Verne najmlajši sin hišnega posestnika v Plocku in d'a se je pisal pravilno Ols-zewicz. Njegov oče je imel štiri sinove in tri hčere. Nastarcjši brat Julesa Ver-neja je učakal starost 104. let, njegov drugi brat pa 101 leto. Ko je bilo malemu 01szewiczu 18 let, je odpotoval iz Plocka skozi Varšavo, Dunaj in Trst v Italijo. Prišel je v Rim in ni imel niti vinara v žepu. Tam je navezal stike s poljsko kolonijo, ki mu je pomagala na noge. Nekaj časa je pustolovil po svetu, potem ga je zaneslo v Pariz. Zaposlen je bil kot borzni posredovalec, potem se je vrgel na pisanje romanov. Dosegel je velikanske uspehe. Francoski cesar Napoleon III. mu je dovolil, da je izpremenil ime ter mu je podelil tudi plemstvo. Eden izmed častnih fašistov Dunajska fašistična skupina je podelila generalnemu majorju baronu Albertu Marguttiju častno članstvo. Baron Margutti je doma z Reke in je bivši krilni pribočnik grofa Paara, generalnega pribočnika cesarja Franca Jožefa. Izjavil je. da občuduje Mussolinija in je postal laški državljan. Lahi ga bodo poleg Oberdanka in Cezarja Battistija gotovo veseli. pa samo dva poljuba, pozdravni poljub, ko pride mož z dela domov, in poljub za lahko noč. Plavolaska je torej tožbo izgubila. iko poljubov zadostuje? Pred sodnikom v Filadelfiji je stala mična plavolaska in je zahtevala z jo-kajočim glasom, naj ji dovolijo ločitev zakona, češ da ji mož odreka poljube. Mož je z vso odločnostjo zanikaval. da bi bil nenežen. Nasprotno, on svojo ženo zelo ljubi in ne bo v ločitev nikoli privolil. Toda žena zahteva preveč od njega. Dokler sta bila zaročena, je še šlo, tisti dan. ko sta se poročila, pa je začela uganjati s številom poljubov takšne stvari, da bi jih ne zmogel noben človek. Nato je oporekala plavolaska, da se daje vsak resnično ljubeči moški z veseljem poljubljati od svoje žene in ob vsakem času. Sodnik je razpravo preložil, da bi se poinformiral koliko poljubov na dan je v navadi med normalnim zakonci. Končno so se ž,edinili, da zadostuje v prvih tednih po poroki šest do osem poljubov na dan. pozneje Maršal Haig, vrhovni poveljnik angleških čet na franco« skem bojišču v svetovni vojni. Maršal je umri od kapi zadet baš ko je hotel leči v posteljo. Francosko-angleško armsdno vodstvo iz 1. 1916.: Sestanek Joffreja, Poincareja, angleškega kralja Jurija, maršala Focha in maršala Haiga v Beauquesneju 1. 1916. .Estetska merila Pleme zamorcev iz Konga je priredilo v počast svojim evropskim gostom med drugimi stvarmi tudi tekmo za določitev najlepših žensk. Gostje naj bi bili sodniki. Po dolgem študiju so se odločili za deset dam. ki so se jim zdele najlepše. Vse te dame so bile obdarjene — s staromodnimi klobuki in oblekami, s škatlicami pudra, z lepotili. s steklenicami kohnske vode. Največji furore so napravile na črne gospode tiste zmagovalke, ki so bile obdarjene s kolinsko vodo. Te pa nikakor niso spadale v prvo lepotno vrsto med desetimi Toda črni gospodje so bili odkrili, da vsebuje kolinska voda — alkohol in jim niso dali prej miru, dokler niso spravili dragocene pijače v svojo posest:. Zastrupljen svet Škofijski ordinarijat v Linzu je odredil, naj bi prečital!"5. t. m. z vseh priž-nic v škofiji protestno spomenico, ki jo je sestavil -ordinarijat sam v zvezi s stolniškim kapitlom. Spomenica obžaluje, da zastrupljajo gledališča, kinematografi, izložbe, kolportaža in skrajno nespodobna ženska moda, predvsem pa razne redute, pustne in plesne zabave ter nizkotne plesne prireditve, ki se izdajajo za «umetnost», nravnostni čut vsak dan bolj. s čimer ubijajo zadnji ostanek naravne spodobnosti in otvar-jajo boljševiškim -moralnim naziranjem prosto pot. Vsi tisti krogi, ki so si ohranili še nekaj čuta za avtoriteto in moralo, naj bi se postavili temu nizkotnemu počenjanju povsod in energično po robu. Poročni prstan v krompirju Pred petnajstimi leti je izgubila neka nemška kmetica pri delu na njivi poročni prstan. Kljub natančnemu iskanju ga ni mogla najti, kar jo je zelo jezilo. Minevala so leta in izguba se je pozabila, tembolj, ker je bil zakon čvrst in je bilo treba delu posvetiti več časa nego premišljevanju o izgubljenem prstanu. Lani je kmet njivo preoral in vsadil krompir. Ko je dozorel, so ga izkopali, naložili v vreče in jih odpeljali domov. Kmetova družina je konsumirala krompir v velikih množinah. Kmetica je te dni šla zopet v klet po »vsakdanji Mladini neprimerno! Prvak ljubimcev vseh časovl Monumentalni velefilm iz temnega srednjega v& ka, za časa vladanja zlo* glasnih Borgijcev v veo» nem Rimu. Oba deta v enem sporedu Don losi v glavni vlogi lepi Iju* bimec ženskega sveta John Barymorre \ Runu! Ljubimec Lukrecije Borgije. — Spletke iu intrige. — Opasni sestanek. Strahovlada Borgijcev. — Prva ljubezen. — Ljubosumnost. — Dvoboj. — Obso* jen na smrt. — Pred inkvizicijskim sodiščem. — Grozne muke. — Rešitev in beg. Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester istoimensko Mozartovo opero Don Juan. — Predstave ob: 4, tričetrt na 6, pol 8. in četrt na 10 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. kruh», da ga olupi in skuha za kosilo. Lahko si mislimo, da se je zelo začudila, ko je prerezala neki sadež in našla v njem prstan, ki ga je bila izgubila pred petnajstimi leti. Prstan je ostal ves čas v zemlji, je zrasel s semenom v eno iu se je vrnil iz zemlje zopet na kmetičino roko. Ura, ki nenehoma teče Neki urar v Neuchatelu je skonstruiral — kakor smo že poročali — čudovito uro, ki spominja na perpetum mobile in je zgra jena na tem principu. Njen tek se ravna po spremembah temperature in po pritisku zračnega tlaka. Ura, ki jo kaže naša slika, teče brez peres že več mesecev. Slaba izpričevala V Budimpešti so te dni delili učencem šolska izpričevala. Uspehi so bili tako nezadovoljivi, da so se nemarni šolarji združili v skupino 50 glav in ker so se zbali domače kazni, so se izgubili neznano kam, ne da bi kaj o tem črhnil svojim roditeljem. Mlade begune iščejo sedaj peštanski detektivi, ki jih bodo skušali spraviti nazaj k roditeljem, da jih bodo lahko dvakrat kaznovali: za slabe rede in za pobeg z doma. Monakovska mestna knjižnica v nevarnosti «Munchener Post* iavlja, da je mestna knjižnica v skrajni nevarnosti, da se zruši. Poslopje so zgradili v letih od j 1832. do 1843. v florentinskem slogu iz 1 opeke. Knjig začetkoma ni bilo dosti, potem pa so se začele kupičiti tako, da je zgradba vsa preobtežena. 2e dali časa se opažajo v stropu in v tleh raz-pokline, ki so jih le površno mašili. Neki docent je izjavil, da je pričakovati vsak dan katastrofe. Poklicani činitelji pa so medtem že na delu, da bi zgradbo temeljito popravili. X Samomor francoskega zdravnika zara* di odpravljanja človeškega plodu. Dne 31. januarja se je ustrelil župan normandij« skega mesteca Isignvja, ki je bil po po« kMcu zdravnik. Mož "se je zamešal v veliko afero: odpravljal je človeški plod. Stvar je prišla na dan in sodišče ga je pozvalo na odgovor. Iz strahu pred kaznijo in sra« moto se je zdravnik zatekel k samokresu in izvršil samomor. X Višji zavod za telesno vzgojo v Ris mu. V nedeljo otvorijo v Rimu višji za« vod za telesno vzgojo, ki bo obsegal raz« ne univerzitetnim podobne kurze. Trajali bodo tri leta in jim je namen, da bi izobra« rili učitelje za telesno vzgojo laške mladi* ne. Zavod bo imel 31.000 m3 prostora, med temi 6000 m* pokritega- V njem bodo znan« stveni laboratoriji, anatomske secirne dvo« rane, dvorane za telovadbo in boksanje, knjižnice, športni prostori itd. NAJNOVEJŠE BARIJ EVE RADIOCEVI Po napornih, dolgotrajnih raziskavanjih plemenitih kovin glede njihovih sposobno« sti za emisijo so strokovnjaki ugotovili, da vsebuje čisti meta lični BARIJ izmed ostalih najodličnejša svojstva Težkoča je bila le v tem, da so se le v večjih količi« nah stvarjale žice čistega barija. Končno je laboratoriju firme »Tungs« ram« uspelo z veščim izkoriščanjem moder« nih metalurgičnih metod najti način za fabriciranje žic metaličnega barija, ki se odlikujejo po svoji enoličnosti. Te žice predstavljajo najidealnejše žarne niti za radio cevi, ki pri najmanjši potrošnji to« plotne struje dajejo enolično, zelo visoko emisijo za ves čas uporabljanja. Trajnost teh cevi je neomejena, brez ozira na iz« borne lastnosti, ki jih s sedanjimi normal« nimi radio*cevmi ni mogoče doseči. »BARIJEVE RADIOtCEVh lahko upo« rabljate pri vseh spojih in pridejo do po« polnega učinka baš pri umetnih spojih. Prirejene so posebne tipe za audion ter za visoko in nizko frekventno pojačevanje; za končno pojačevanje so uprav nedoseg« Ijive radi svoje velike emisije. Amaterji lahko tudi za oscilativne cevi izberejo posebne tipe. Te nove cevi moremo vsa« kemu velikemu radio*amaterju najtopleje priporočiti. Dobite jih v vseh boljših radio trgovinah ali t. t. »Tungsram« d. d. Zagreb in Beo« grad millllimilMMIHMMMIlHIIMMilllll Frigid: 0 ljudeh, ki so trudni življenja Liudje smo popolnoma indiferentni do živl'enja in simrti drugih ljudi. Nekje stoji človek sam seboj in njegovo življenje je siretno, pritlikavo — takšna je nemoč vseh človeških dognanj — in njegovo življenje je silno, brez meja — takšna je vesoljna brezmejnost človeških iskanj; tako stoji samoten nad brezdnom in bo pal; in ko je pal, smo vsi, kar nas je živih, brezčutni za to njegovo poslednjo, strahotno minuto, brezčutni smo za življenje, ki je ugasnilo, samo senzacija nas draži — strel, strup, gore, vlaik — samo katekizem spregovori iz nas: grešnik, samo malomeščanska samozadovoljnot — človek je poobedoval, bere dnevne vesti in pije brizganec — vrže žaljivko za beguncem iz življenja: strahopetec. •Tako smo indiferentni do življenja in smrti drugih ljudi, tako strašno smo brez srca. ¥ Na primer: Mlad študent, star komaj kakih dvajset let, pobegne ha kraj vsega. Tak-Ie fant umre — toliko ljudi je, preveč jih je in svet lahko pogreši eno mlado življenje. Toda temu fantu je bilo hudo, morda mu je bilo dvajset let hudo, poslednji dan pa — sobice je sijalo, pomlad se je budila: v tak čas umirajo jetičniki, ki jih je bolezen glodala že dolgo, dolgo — poslednjo uro je skipelo čez rob in je umrl. Ljudje pa gredo gledat disciplinarni red, da bi klasificirali prestopek. In vendar: v študentu je toliko stvari, ki jih s skalo ocen ne obsežeš in ki so čisto izven disciplinarnega reda. * Čedalje bolj težko je na svetu, čedalje več ljudi si jemlje življenje; po večjih mestih vodijo listi stalno rubriko: ljudje, ki so trudni življenja — vsak dan. Zavoljo gladu — brezposelni. reducirani, onemogli, sirote — zavoljo ljubezni — prezrti, razočarani. zasužnjeni, zapeljani — zavoljo nerazumevanja — študenti, šolarji, otroci strogih in mehkužnih domov — gred'o ljudje v smrt. Čedalje bolj pogostem gredo in svet se je čisto privadil; čisto malenkostna, sama na sebi umevna zadeva ie postala taka-le smrt, in ko se je nekje ubil obupan li-terat in je kraj sebe pustil samo listek': »Tukaj se ni nič zgodilo«, ni v tem zapisal le mikromanske nevere v samega sebe, temveč tudi slutnjo* da nikomur na svetu ne bo žal njegovega življenja. Zadmič se ie v parku ustrelil tri in dvajsetleten človek in v njegovem note- su so našli, da je brez službe, brez človeka, brez nade. Tri leta je hodil okrog z mislijo na smrt, potem je sedel v park io izračunal: »Rodil sem se pred 750,380.000 sekundami« in se je ubil. Na zapisku je stalo: »Zelo važno!« Komisija je brala ta notes in detektiv se je nasmehnil: Kaj bo važno! Take-le slučaje ima komisija vsak dan! Izginil je mlad študent — bojazen je, da si bo kaj storil kaj hudega, morda zaradi nesrečnega izpita, morda zaradi neuslišane ljubezni. Visok je, črnook, zdravih zob, s črnim usnjenim kovče-gom. Policijskim uradom v vednost. Lahko bo Rrepoznati tega študenta, lahko ga bo rešiti. Samo: razen kovčega in črnih oči nosi ta študent še nekaj s seboj, zaradi tistega se bo prav za prav ubil, samo policaj in nihče pod solncem tistega ne bo previdel. Glejte: Sergei Jesenin .ie vso svojo dušo izpel, nazadnje pa je ostalo še nekaj drobnega, žgočega in tisto se ni dalo izliti v verz. In Sergej Jesenin je dal, da je odtekla srčna kri. * O študentih, ki gredo v smrt zavoljo šole. Nemški profesor Gurlitt je zapisal nedavno tega, da je šola vse preveč zadovoljna sama s seboj, da ie v vzgojiteljih cesto premalo sposobnosti in raz- položenja, prodreti v otrokovo naturo in da je preveč predsodkov v »sramoti«, ki jo roditelji, tete, botri počno nad otrokovim neuspehom. Mlad človek, ki dozoreva, težko živi; še v solnčnih razmerah težko. Nekaj se ruši v njem in nekaj novega se zida. Niti. ki so šle od njegovega srca do materinega, do očeta, učitelja, do doma in šole, se razrahljajo, trgajo. Oči se.opraščajo mrene, ki so jo bile spletle otroške sanje in hrepenenja, in prvikrat gledajo golemu, surovemu življenju v obraz. Otroku so bile stene doma prijetne, tam je bilo varno v materini ljubezni in v očetovi skrbi je bilo mehko in sladko. Potem fant začuti sebe: jaz. SksHa cesta 22 Teleton 2247 Obrtniško društvo v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njega član in odbornik, gospod tfafentn Urbančic kovaški mojster, načelnik Zadruge kovinskih obrtov, upravni svetnik Obrtne banke v Ljubljani itd. po težki in mučni bolezni v četr* tek, dne 2. februarja t. L preminul. Značajnemu možu, zvestemu in neumornemu delavcu na obrtni* škem polju ohranimo blag spomin! Ljubljana, dne 3. februarja 1928 ■r-ir-R t-k i- r it v'V v if ?r ir mm m \z druge roke tobro ohranjem ugodno naprodaj. iniormacije OHJarei&b). Ljubljana Dunajska c. 12. Telefon 22-92 IUUUUUUUUUUUUi_;L POZOR. GOZDNI DELAVCI! Zavržite vaše stare žage in nabavite si pravo amerikansko »ATKINS«-ŽAGO s patentnimi ročaji in boste z njo v polovici časa naredili dvojno delo. Ako cenite čas, delovno moč in denar, kupite to najostrejo žago na svetu. — Zahtevajte ponudbe pri UUDEVI1U MISNER1U veletrfovina z železom v Osuiinu. Ing HERMAN SCHNEIDER MIRA SCHNEIDER, roj. TRAMPUS POROČENA 2 tebruarja 1928 LENNEP Bi: OGRAD CELJE MAKS KOSI AN3EVEC dvorni svetnik (finančni) v p., naznanja, da je otvoril pisarno za finančne zadeve vseh vrst t Ljubljani, Gledališka ui. 7, II. nadstr. Vele trgo vino z mešanim blagom v zelo prometnem kraju Posavja dam za daljšo dobo v NAJEM ali EVENTUELNO PRODAM Vse nadaljne informacije pod šifro »Živahen promet« na oglasni oddelek »Jutra«. t ZVONKO ŽOLGAR naznanja v svojem, v ime* nu svoje matere, sestre, brata, njihovih otrok in ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem blagopokojs nika tužno vest, da je njihov iskreno ljubljeni stric, velečastiti gospod France Lekše župnik v pok. in častni občan občine Luče v Savinjski dolini, dne 3. t. m. po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v pon* deljek, dne 6. februarja ob 10. uri dopoldne v LUČAH v Savinjski dolini Mir in pokoj njegovi blagi duši! Ljubljana — Polzela — Luče, dne 3. februarja 1928. Zane Grey: V 47 Železna cesta Roman. Sikanje in kričanje mu je odgovorilo. Divje je streljal z očmi okoli sebe, izbiraje si žrtev, da bi se znesel nad njo. Dišalo je po nesreči. Nekdo je od zadaj nekaj vrgel vanj in ga je zadel. Okrenil se je, majaje se na nogah. A že je planila nanj peščica razoglavih ljudi, očividno nastavljencev podjetja. Miza se je prevrnila. Častihlepni pevec je telebnil na tla; kakor vrečo so ga pobrali in vrgli skozi vrata. Množica je zatulila od radosti. »Najhujše je to, da se nepridipravi po navadi še bolj napijejo in se takšni vrnejo razsajat,« je rekla Miss Stantonova. »Tedaj se vsi poskrijemo.« »Vaši možje so kaj kratko opravili s tem pretepačem,« je menil Neale. »Najela sem vse mogoče ljudi, da pazijo na red. Delavce, bivše policijske nadzornike, streljače in vsakojako sodrgo. Najboljši so Irci, toda oni nočejo ostati. Zdaj imam osem mož, vražja drhal so. Časih se jih bojim, da bi kar umrla, in zdi se mi, da so oplenili že nekaterega gosta; a kaj hočem? Da nimam njih, ne bi mogla voditi podjetja. Prej ali slej bo to moja smrt.« Neale ni prav nič dvomil o teh besedah. Nad čudno ženo je plavalo kakor senca; toda resnoba, s katero je govorila, ga je presenečala. Neale je vedel, da takšno podjetje ne more dolgo trajati, pa naj bi se še tolikanj trudila zanj. To razuzdano življenje je potuho-valo najhujšim grehotam in ustvarjalo priliko za vsakršno nesrečo. Neale je pa opazoval ljudi, ki so hodili mimo; čital je resnico v njihovih zariplih očeh, težkih trepalnicah in odprtih ustih, v njih pogledu, držanju in vedenju. Divja besnost se je bila polastila njihovih duš. S povečano radovednostjo je opazoval Ancliffa in Hougha. Anglež je bil na koncu svoje dirke, vsaka jama mu je bila dobra za neizogibni konec. Neale je videl, da je tako, in se je čudil njegovemu ravnodušju in njegovi ljubeznivosti. Njegovo hladno in malomarno vedenje ga je spominjalo Larrvja Kinga. Slutil je, da bo An-cliffe pogumno umrl, kadar pride čas. Mimo Hougha je drlo to razvratno življenje povsem brez sledu; njemu ni šlo nič do živega. Ljudje so bili njegov plen. Z mrzlim, sivim in breizraznim pogledom je zrl v to norišnico. Morda je bilo tudi njemu usojeno, da konča, prej ali slej, v Bentonu svoje življenje. Te misli, ki so se podile mimo Neala, so ga vzdramile, da se je spomnil samega sebe. Kar je veljalo za ostale, je moralo veljati tudi zanj. To, da je kdorkoli, Hough, Ancliffe ali Warren Neale, stopil v veselo plesalnico Beauty Stantonove, je bilo žalosten dokaz, da se ruši njegovo življenje v pogubo. Hough se je obrnil k Stantonovi. »Ruby se menda pripravlja, da naredi škandal.« »Ne!« je vzkliknila Stantonova in oči so se ji zaiskrile. Neale je videl, da je bila prišla Ruby z zastavnim človekom, ki je nesramno gledal in je imel za pasom samokres, ter več drugimi spremljevalci obojega spola iz plesne dvorane in se je ustavila nedaleč od njega. Stantonova je pristopila k tej skupini. Odvela je Ruby v kraj in je govorila z njo. Dekle ni več kazalo strasti, ki je bila pravkar še značilna za njeno vedenje. Kmalu nato se je Stantonova vrnila. »Ruby je ukrotila svojo jezo,« je rekla Nealu z vidnim izrazom Haroala, in, uro. dopise,. ticooa*ja> atolih, oglasov. ja> poštah, n.a. Oglasni, od dalak -Jutra-' Lubl/asuL, Prtstrtunjd^.TaL ft. 1 / Uit, pruftojbisia j t- 0posla, ti obtuuun. t naročilom,, m, otr /a oglasu 1* prtobeuo čtkov/u račun, postu*, lira, tulsuc* CpiblfOAa.st JLali oglauri, ki sluigo u posrndouaJsLo. w rocgaJL ria. nxxsruut*, obcuisioa,. vsaka bcsuda, jopas~ —Maj manjši z/Lasek Din, 5Prutojbuia, za, šifro Vui iMutut,. dsrposotsasija m, o-glaxi, trgovsktgci ah mklanui^ga zsi&čaja, vsaka btstdas Vui - ftag-nanjA zjv&sck Vui, to>• Vristojbi/ia, ia iifro Vut olajšanja. »Prosi vas oproščenja. Zgodilo se je, kar sem napovedala: da se bo brezumno zaljubila v vas! ... Iz dobre hiše je in ima dom, kamor bi se lahko vrnila, ako je ne bi bilo sram.« Neale jo je zamišljeno pogledal. »Rad bi govoril z njo.« Stantonova je mignila in Ruby se jim je pridružila. »Prav za prav si se gentlemanu že sama predstavila, Ruby, a ne tako prijazno, kakor bi se smel nadejati od tebe,« je dejala Beauty. »2al mi je,« je odvrnila Ruby; nekakšna zamišljenost je odmevala v tihem zvoku njenega glasu. »Morda sem se vel surovo,« je rekel Neale. »To ni bilo moj namen. Plesati ne morem, z nikomur, ne tu ne drugje . . .« Njegov glas je postal tišji. »A rad bi govoril z vami nekaj drugega. Tisoč dolarjev sem priigral nocoj. Polovico vam dam, če se odpeljete domov.« Dekle se je zdrznilo, kakor da jo je sunil z nožem — nato pa, kakor da je odrevenela. »Zakaj pa vi ne greste domov?« je odvrnila. »Vsi, kar nas je tu, smo zapisani vragu in tisti, ki je najbolj pogumen, pojde prvi v pekel.« Še trenutek je s trdim pogledom in belimi lici strmela vanj; nato je stekla k svoji družbi in jo je odvela iz dvorane. Tudi Beauty Stantonova se je čutila zadeto po udarcu, ki je bil tako čudno izpremenil dekletovo vedenje. »Vi, gospoda, ste moji edini prijatelji v Bentonu. A zdaj me kliče posel.« Nagnila se je k Nealu in mu je šepnila na uho: »Dečko, ne izzivajte smrti. Karkoli so vam storili, mladi ste . . . Bežite prej ko morete in vrnite se domov.« Atlas za sred. šole dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Atlas 30». 3717 Moško kolo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Tabor.. 3799 Gospodična sprejme ra.zno delo na dom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod »Vsakovrstno* 3755 Učenko sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom M. Urek, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje. 3779 C K k Kontoristinjo zmožno, sprejmem za pisarno v Stubici Donji. Obvladati mora popolnoma slovensko, hrvatsko in nemško korespondenco Steno-grafistinje imajo prednost. Začetnice ne sprejmem te-im, da lepo in brzo piše. Stanovanje event. v hiši. Lastnoročno pisane ponudbe v najmanj 3 jezikih, i navedbo zahtevkov, spričevali, sliko in mogočim nastopom na naslov: Evgen V. Feller, Zagreb, Jurjev-ska 31/a 3581 Učenca krepkega in poštenega sprejme trgovina I zlatar, Trbovlje. 3718 Mlad natakar želi službe v restavraciji ali kavarni kot donašalec. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3697 Prodajalka delikatesne stroke dobro izurjena in zmožna samostojno voditi trgovino, ki obvlada slov., nemščino, češčino in knjigovodstvo, želi službe. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod »Poštena in vešča*. Z-r. Dojilja zdravniško dokazano zdrava. želi službe Informacije v zavodu za 60c. hig. zaščito dece, soba 9, Ljubljana, Lipičeva ulica. 3503 Vajenca sprejme Ivan Bitenc, mizarstvo in izdeiovateij čolnov, Streliška ulica št. 24. 3732 Pleiljk) popolnoma samostojno — sprejme-m pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3741 Kuharico ki bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejmem k majhni družini. Zglasiti se je v Vrhovčevi ulici 14/1, levo. 3771 Slugo in sobarico s kavcijo sprejme hotel »Mariborski dvor* v Mariboru. 3806 Vrtnarja in sadjarja — popolnoma veščega te stroke, takoj sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 3784 Strojnika prvovrstnega, sprejmem. — Predpogoj: Večletna praksa na parni žagi, znanje brušenja listov ter prav dobra spričevala. Ponudbe na Lesno industr. družbo Razboršek & Zuraj, Slov. Bistrica. 3797 Brivskega pomočnika K dobro striže bubi, takoj sprejmem. — Istotako tudi vajenca iz boljše hiše. Ponudbe na naslov: Franc Vraničar — brivec v Skofji Loki. 3761 Hlapca za vsako delo, poštenega, treznega in zanesljivega, z daljšim, dobrim spričevalom, sprejmem Naslov . v oglasnem oddelku »Jutra*. 3759 Strojepisca (ko) mlajšega, popolnoma veščega za vsa pomožna dela sprejmem takoj. Pismene ponudbe pod šifro «LjubIjana» na ogl. oddelek «Jutra». 3787-» Trg. pomočnik mlajši, dobro izurjen v mešani stroki, z 8 razr osnov šole. želi službe s 1 julijem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 8409 Prodajalka mešane stroke, želi premeniti sedanjo službo. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra postrežba*. 3703 Frizerka verzirana tudi v britju, želi službe za takoj Pismeno ali ustmeno na: Anka Ru-kavina pri Mariji Lukaček, Zagreb, Vrhovčeva št. 8. 3716 Prodajalka izučena v trgovini mešan, blaga, želi službe v trgovini z mešanim blagom, špeceriji ali trafiki. Nastopi lahko takoj. Naslov: F. Maček. Maribor, Barvarska ulica 5. 3884 Korespondentinja perfektna v 5 jezikih in strojepisju, želi službe do 15. t. m. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Inteligentna in zmožna*. 3749 15 mlekarskih vrčev 2 kotla za žganje m perilo, 2 otroška vozička in za-pravijivec naprodaj na Tržaški cesti 13 — Glince. 3798 Ribje olje sveže, najfinejše norve ško, iz lekarne dr li Pio coli-ja v Ljubljani priporo čam bledim slabotnim ose oam. 211 Poceni prodam skoro nov damski plašč in moško obleko za srednjo postavo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 3589 Železen štedilnik malo rabljen, ugodno naprodaj na Kette - Murnovi cesti št. 21. 3730 Šivalni stroj dobro ohranjen in posteljo z žimnico na vzmetib ter nočno omarico prodam Krojaški ulici štev. 5/II1. 3711 Čajno mizico omarico in polico poceni proda Kovač, Vodmatska ulica št. 7 (od 1.—5. ure) 3740 Bakrene elektr. žice popolnoma dobre proda 100 kg po 18 Din R Jakelj — Slovenjgradec. 3723 Opravo iz hrastovega lesa, prodam tudi na obroke Naslov oglasnem oddelku »Jutra*. 3748 Mehanik želi službe za popravila pletilnih strojev. Zmožen je vseh sistemov, isto splošnega pletenja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mehanikar*. 3756 Jecllon'o se temeljito in trajno odvadite Najboljše priznalni-ce in reference Prijave za novi tečaj vsak dan od 2—3 v Ljubljani, Beethovnova ulica 4. priti., desno Pavla Kovač, špecialistinja za govorilno gimnastiko * 34 Najboljši premog Cebin. Wolfova ulica 1/11 244 Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec. Grosuplje. 261 Razne stroje za obdelavo železa, in sicer: stružne rezkače fFrSssmasch) vrtalni, bru se in več drugih strojev ter predmetov prodam — Reflektanti naj pošljejo naslove takoj na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zelo ugoden nakup* 8428 Posteljo žimnico, mizo, stole in umivalnik prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra, 3751 Tovarnarji industrijalci! Stružnica, krasna, nova, moderna konstrukcija — »Prazisions-Leitepindel-Dreh-bank*, 6istem Wolf & Jahn, WangenlSnge 1000 mm, Spitzenhtfhe 100 mm. Spin-delbohrung 20 mm, popolnoma nova, še nemontira-na, z različnim zraven pripadajočim novim orodjem, pripravo za rezanje zobnih koles itd. prodani. Ogleda se lahko med delavnim časom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3772 Kuhinjsko kredenco novo in novo hrastovo omaro za perilo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3777 Hmelovk oddam več vagonov. Reflektanti naj se zglase na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hmelovke*. 3780 Masko turkinje proda za 300 Din Arhar v Kolodvorski ulici štev. 18. 3768 Več mask črno-belih oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3796 Ženskih mask izposodim, event. tudi prodam. Prodam tudi nekaj ženskih oblek. Naslov pove oglasni oddelelk »Jutra*. 3790 Uh. kako grd je bil pogled na veliko ptico, ko je visela z kljunom navzdol in otepala s perutmi, da je perje kar letelo okoli nje. «AIi naj visi uboga žival tako-le zapuščena noč in dan. dokler ne pogine od lakote je pomislila Cvetka. «Ne, rešim jo, pa naj se zgodi karkoli.^ Kralj jo je zdaj odvel v svoj dvorec pod koreninami starega hrasta. V eni izmed razsvetljenih dvoran je sedel državni tajnik in kralj mu je razodel vzrok Cvetkinega prihoda. Tajnik je dolgo brskal po svojih debelih knjigah in je naposled dejal: «Tu je nekaj o vili Miloslavi, ki je živela na hrasta št. 20.» budilke Budilke Budilke Budilke r. ČUDEN LJUBLJANA Prešernova ulica St. 1. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ «Toda,» je dodal tajnik, cpred več meseci je odšla iskat svoje izgubljene hčerke; od tistih dob ni o njej duha ne sluha.* Cvetka bi se bila najraje razjokala od razočaranja. Ko ji je kralj drugo jutro pokazal rodni hrast, ga je takoj spoznala. Preklic. Obveščam vse svoje cenj. odjemalce, da je bil g. Ivan Kordiš z dnem 29. januarja t. I. odslovi j en kot moj zastopnik in kot tak ni več upravičen niti sprejemati naročila niti izvrševati inkaso, za kar itak ni bil nikdar pooblaščen. Radi varnosti samih gg. trgovcev naj se vsa plačila izvršijo po položnicah Poštne hranilnice. Priporočam se za nadaljnji odjem z odličnim spoštovanjem JOSIP KORDIŠ, »Lux«, kemični izdelki, Ljubljana. Čedna trgovina v prometnem industrijskem kraju, pripravna za samo-jtoječo osebo, naprodaj — Potrebno 30.00C Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lahek posel* 3488 Fižol s a j e 1 o nudi najceneje Sever & Komp.. Ljubljana 3667 Sladko seno kupi in prosi ponudbe Josip Lah, OsluSevci pri Ptuju. 8714 Sladek mošt in 12 vrst najfinejših sokov nudi »Brezalkoholna produkcija* v Ljubljani — Poljanski nasip Stev. 10 b. 3789 Hmelovke 5000—8000, franko Celje — kupim. Ponudbe na poštni predal št. 7, Slov. Konjice 8715 Pozor, obrtniki! Obširno gospodarsko poslopje, obstoječe iz 2 lepih prostorov (skladišč), še posebej ene shrambe, velikega hleva in poda oddam v najem, event. tudi prodam v Zg Šiški, gostilna Bur-ger Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3752 Pekarno v Mariboru dobro idočo, oddam v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Pekarna*. 3805 Tričlanska rodbina želi v stari hiši dvosobno rtanovanje za maj Ponud be pod »3 sobe* na oglas oddelek »Jutra*. 3679 Stanovanje 2 Bob, predsobe, kuhinje kleti, pralnice, kopalnice z balkonom in vrtom, novi hiši oddam t 1 majem stranki, ki plača eno ali dve leti naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Stanovanje blizu poŠte*. Damske škornje St. 36 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Skornji*. 8778 Enorodbinska hišica nova, z eno se bo in kuhinjo ter velikim vrtom, pripravna za vpokojenca ali male obrtnik«, je v Ložnici št. 17 pri Celju za 20.000 Din naprodaj. Kupec se lahko takoj vseli. Vprašati- A. Crešnar, Maribor, Orožneva ul. 3-1. 8685 Posestvo IS oralov, ali samo hišo z vrtom prodam v Dravljah St. 16 pri Ljubljani. Hišo z več stanovanji, obsežnim vrtom in gozdom, poleg postaje in električne že-leznice, pripravna za vsako obrt. prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3223 Lepa trgovska hiša blizu Celja — pri farni cerkvi, blizu postaje, 5 sob. spodaj lep lokal, vrt. posebej pralna kuhinja, dr varnica in svinski hlev — naprodaj za 90.00( Din — Potem lepa enodružinska biša z vrtom pri Celju K Breznik. Celje. Dolgopolje St 1 3402 Posestvo 3 Vi orala zemlje, z lepim senčnatim in sadnim vrtom, gospodarskim poslopjem, kletjo in stanovanjem 1—2 sob in kuhinjo oddam na periferiji Ljubljane ob glavni cesti. Pripravno tudi za gostilno ali kako drugo obrt. Cenjene ponudbe z naslovom reflek-tanta na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lepa lega*. 8757 Tričlanska rodbina želi v stari hiši dvosobno stanovanje za maj. Plača za eno leto naprej. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »3 osebe*. 3679 Stanovanje 2 sob in kuhinje žel) za maj mirna stranka — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod »Dve osebi* 601 Stanovanje 3 sob in pritiklin dobi za maj tisti, ki plača nekaj naprej. — Cesta v Rožno dolino 6. 8704 Stanovanje 8 sob Selim za 2 osebi brez otrok. Lauter, Frančiškanska ulica štev. 2. 3725 Mirna stranka 8 oseb. želi «tanovanje sob za maj Ponudbe pod »Cisto »tanovanje* na ogl oddelek »Jutra*. 8464 Stanovanje 2—3 sob, kopalnice, pred-eobe in kuhinje, želi mlad zakonski par brez otrok za maj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Snažna in mirna stranka* 3739 Stanovanje obstoječe z 2 ali 1 sobe in kuhinje želita s 1 majem zakonca. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro «2 osebi*. 3737 Gostilno z lepimi lokali ter zelen jad-nim vrtom, pripravno tudi za kako drugo brt, na zelo prometni toE&i prodam radi odhoda v inozemstvo, po ako ugodni ceni Naslov v oglasnem oddelku Jutra pod »Prometna*. 3701 Trgovski lokal na ugodnem in prometnem mestu Ljubljane oddam s 1. aprilom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 3782 Gospoda sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 3731 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin želi mirna stranka 4 oseb za maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Odrasle osebe*. 3801 Mirna stranka želi s 1. majem stanovanje 8 sob. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dober gospodar*. 3776 Mlin vzamem v najem z nekoliko zemlje, oziroma mlin. kjer so stari ljudje, tako da imajo do smrti užitek in poravnam dolg — tudi ako ga imajo v hranilnici Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 3218 Gostilno vzamem takoj na račun ali v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Prevzamem takoj 999*. 3709 Sobo parketirano in z elektriko oddam starejšemu gospodu ali zdravnika v bližini bol-niče. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 8423 Sobo lepo in solnčno, s posebnim vhodom oddam eni ali dvema gospodičnama. Naalov v oglasnem oddelku Jutra. 8762 Veliko sobo parketirano. z elektriko in souporabo kuhinje takoj oddam zakoncema brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3721 Gospodična iz boljSe hiSe, ki pride t Ljubljano radi koncerta, želi opremljeno sobo od 7. do 12. februarja. Plača dobro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Nujno*. 8766 Opremljeno sobo oddam 1 osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3750 2 osebi ves dan odsotni, želita s 1. majem stanovanje 2 ali 1 sobe, v bližini gledališča Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Mir 303*. 3746 Sobico s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam gospodu na Zrinjskega c. It. 6. 3747 Preprostega moškega (delavca) sprejmem na stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 3742 Samostojna gdč. državna uradnica, želi zabavnega dopisovanja z inteligentnim gospodom, ki se ne boji event. poznejšega razočaranja Dopise pod Šifro »Prvi poizkus* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 3774 Sobo s posebnim vhodom, v bližini glavnega kolodvora oddam s 15. februarjem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3760 Sobo s posebnim vhodom in elektriko oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3754 Sobico v pritličju takoj oddam ves dan odsotni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3724 Boljšo gdč. sprejmem kot sostanovalko na Rimsfci cesti 24, pritličje, desmo. 3781 Sobo oddam 1 ali 2 osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3800 Opremljeno sobo strogo separirano, z elektriko oddam za 350 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3802 Veletrgovec 27 let star, želi poročiti gospodično s primernim premoženjem Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra* pod šiiro »Simpatičen*. 3600 Obrtnik se želi poročiti z gospodično, staro 20—30 let Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Oskrbnik*. 3785 Simpatična gdč. stara 25 let, izobražena, z enim otročičkom, želi tem potom znanja z idealnim gospodom, v svrho takojšnje ženitve. Poseduje v.-o balo v vrednosti 10.000 Din in 10.000 Din v gotovini. Le resne ponudbe, event. s sliko poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »V ljubezni je sreča*. 379:i Separirano sobico s hrano poceni oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3767 Boljšo gospodično sprejmem kot sostanovalko poleg elektr. železnice. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3753 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3712 Za maj želi vpokojenec brez otrok sobo in kuhinjo. J. Gregorčič, Kobaridska 4, Vn. 3707 Oprer-ijeno sobo z 2 posteljama, v novi vili na Podrožniku takoj oddam. Soba velika, parketi-rana, poseben vhod, elektr. razsvetljava in solnčna lega. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3791 2 gospoda sprejmem takoj na stanovanje v bližini Sv. Jakoba. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3788 Mlad gospod želi prazno sobo v neposredni bližini cestne železnice. — Ker je bolan, želi sobo pri samostojni gospodinji. ki se bo zavzela za njegovo zdravje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Nega*. 3795 Državna uradnica tačas v silni stiski, nujno prosi usmiljeno srce za posojilo 5000 Din proti odplačilu v mesečnih obrokih s poljubnimi obrestmi Le takojšnja pomoč jo resi obupa. Ponudbo pod šifro »Nujna pomoč* na oglasni oddelek »Jutra*. 3720 Mojstrske vSjoline od 1000 Din dalje dokler traja zaloga - Novodobne strune, ki trajajo na leta Fina popravka M Mušič. goslar, Ljubljana, šelenburgova 6. 5<32 Čelo yL in celo vijolino, majhen elektr. motor, sest-predalno omaro, 2 stojala za obleko, nočno omaro, mize in več stenskih podob prodam. Naslov puve oglasni oddelek »Jutra«. 3733 Kratek klavir črn, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3792 Krasen pianino takoj ugodno prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3765 Klavir ali pianino dober, kupim. Nekaj plačam takoj, a ostalo po dogovor una obroke. Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Točno plačilo* na oglas, oddelek »Jutra*. 3794 Izjava. Za dolgove in posojila nisem plačnik, naj jih dela kdorkoli na moje ime. — Rudolf Jerše. 3748 7./3. 25. Na maSkerado ne pridem. LjubSe svidenje v meetu. Poljube. 8787 16. avgust Pridem 4. Prosim, če mogoče s viden? Plačam vse. 3713 XXV. Ples, godba, maske . . . Ju pa bom sam — žalosten, zapuščen. VroSe ... Tvoi. 3788 Nemški ovčar dresiran, 14 mesecev star, poceni naprodaj. Fr. Wild-mann, Valvazorjev trg 5. 3726 Pes ptičar 6 mesecev star, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3775 z zalogo ali brez v prometnem kraju kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na Premelč. Župelevec, Brežice. 0.1 Največje sklad liče A VRAM KAJON Sarajevo Prestolonaslednika Petra 26. «eniMMiiininM>» Urejuje Davorin Rsvljea Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnik ar Zs Narodno tiskarno dd kot tiskarnarja Pran Jezeršek. Za inseratnJ dd je odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani