Slovenski Poročevalec
L’E TO XII., ŠTEV. 302
Ljubljana, petek 28. decembra 1951
POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
OB UVEDBI EKONOMSKIH CEN
za surovine in polizdelke
Potem ko so bile pregledane pripombe in predlogi gospodarskih podjetij in nekaterih drugih organov državne uprave k že prej objavljenemu predlogu za nove ekonomske cene surovin in polizdelkov, je bila v sredo objavljena odločba o osnovnih cenah surovin in polizdelkov s cenikom, po katerem bodo podjetja poslovala po 1. januarju 1952.
Kratka razprava o pripombah k predlogu osnovnih cen je pokazala, da s0 bile cene v glavnem pravilno predlagane in da so podjetja po večini pravilno razumela nove cene. Zato tudi ni kakšnih večjih sprememb v primeri s prejšnjim predlogom Te pripombe kažejo, da bedo morala nekatera gospodarska podjetja urediti nekatera važna vprašanja, da bodo lahko rentabilno poslovala. Obenem kažejo pripombe, da delavski sveti, upravni odbori in tehnične uprave podjetij pred sestavo svojih pripomb niso napravili podrobne analize svojih kalkulacij in poslovanja oziroma niso prej kritično raziskali pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba v podjetjih odpraviti, da se ustvarijo pogoji za rentabilno’proizvodnjo pri uporabi novih ekonomskih cen. Zato se takoj opazi da zahtevaj,, podjetja, ki pridobivajo surovine in polizdelke, naj se predlagane cene za te proizvode zvišajo, podjetja, ki jih trošijo, pi navadno predlagajo, naj se cene znižajo. Glavna direkcija metalurgije Slovenije je kot kupec starega železa n. pr. trdila, da :~> cene za ta predmet visoke, nasprotno pa je »Brodospas«, ki prodaja staro železo, menil, da so cene nizko določene. Cena za staro železo je ostala ista, kakor je bila predlagana, t. j. 14.000 din za tono.
Direkcija gradbenih podjetij Srbije je predlagala linearno znižanje cen za ves material (cement, betonsko železo, rezan gradbeni les itd), nato blagovne prevozne tarife itd., ker sodi, da bodo njena podjetja utrpela skupno izgubo 757 milijonov dinarjev. Očitno je, da podjetja te direkcije niso prej proučila organizacije svojega poslovanja in možnosti za odkrivanje notranjih rezerv, kar bodo morala storiti, ko bodo nove cene dobile veljavo.
Podobn0 je bilo tudi z nekaterimi podjetji lesne industrije. Podjetja, ki proizvajajo gotove izdelke, n. pr. pohištvo. sodijo, da so cene za gradbeni les previsoke m da zaradi tega ne bodo mogla delati donosno. Z druge strani pa stojita podjetji »Krivaja« v Zavidovičih in »Grmeč« v Drvarju, ki proizvajata rezan gradbeni les, na stališču, da je cena 10.000 din za kubični meter jelovega in smrekovega gradbenega lesa prenizko določena, ker njuna proizvodna cena presega ta znesek. Ekonomske cene za gradbeni les so ostale iste, kakor So bile predlagane. Določene so bile v skladu s cenami na svetovnem trgu, upoštevajoč razmere na našem trgu in dejstvo, da druga žagarska podjetja bolje izrabijo hlode kakor omenjeni dve podjetji, (zato so njuni proizvajalni stroški večji kakor bi bilo treba).
Uveljavljenje novih ekonomskih cen b0 zahtevalo tudi večjo skrb za kakovost izdelkov. T0 se je že opazilo iz pripomb, ki so jih poslala nekatera podjetja, ki proizvajajo trikotažo in nogavice. Razprava o predlaganih ekonomskih cenah je pokazala, da bo prehod na nove cene še ostreje postavil v ospredje vprašanje rentabilnosti poslovanja v nekaterih panogah in podjetjih. Takp so n. pr. elektrarne na pogon s premogom v Srbiji predlagale, naj bi se ali znižale cene premogu ali pa zvišale cene električnemu toku, ker sicer ne bodo mogle rentabilno obratovati. Temu predlogu je bilo deloma ugodeno in je bila cena električni energiji v LR Srbiji zvišana od 13,89 din za kwh, kolikor je bilo najprej predlagano, na povprečno 14.01 din. Toda vprašanje obratovanja in rentabilnosti teh elektrarn, ki so v glavnem krajevne elektrarne, ne bo mogoče rešeno z znižanjem cene za premog in tudi ne z bistvenim zvišanjem cene za električni tok. Dejstvo je. da bo postalo vprašanje njihove rentabilnosti vsekakor zelo pereče.
Svet za znanost in kulturo FLRJ je bil mnenja, da bodo nove cene za papir podražile knjige. Toda vprašanja cen za knjige ne smemo reševati z določanjem nižjih ekonomskih cen za papir, ampak moramo rešitev iskati v založniških podjetjih in se pri tem držati načela, da je treba akumulacije doseči v podjetjih, ki pridobivajo surovine, in z zniževanjem proizvodnih
stroškov v podjetjih, ki dajejo gotove izdelke.
Uvedba novih ekonomskih cen po meni prelomnico v našem gospodarskem sistemu. Z opustitvijo dosedanjih nerealnih nižjih enotnih cen in s prehodom na nove cene se dejansko uva. ja tudi v naši proizvodnji nov gospodarski sistem. Ta sistem je bil doslej vzet za podlago samo v trgovini, v ka teri so bile ekonomske cene določene že v začetku tega leta. Zdaj se težišča pri oblikovanju osnovnih cen, kot bistvenega elementa za stabilizacijo gospodarstva in trga, prenaša iz trgovine v proizvodnjo, kar je ekonomsko edino pravilno.
Prva naloga proizvodnih podjetij bo. da dobro proučijo in pretehtajo kakšna bo ob novih ekonomskih cenah njihova kalkulacija proizvodnih stroškov in v zvezi s tem rentabilnost proizvodnje. Od tega je namreč odvisno, kakšen dobiček bodo imela in koliko bodo znašale plače delavcev in uslužl bencev. Poslane pripombe kažejo, da so nekatera podjetja nagnjena k. temu. da bi zvišala prodajne cene svojih izdelkov na trgu. Vendar pa se t0 ne sme zgoditi. Organi podjetij bodo mo. rali začeti zares ekonomsko misliti in kalkulirati. Druga naloga podjetij je, da posvetijo največjr, skrb zboljšanju kakovosti svojih izdelkov, ker jih bodo potem lahko tudi draže prodajala. Tretja pomembna naloga kolektivov pa bo. da v bodoče kar najbolj uporabljajo domače surovine, ne pa uvožene. Tudi to je eden izmed smotrov novih ekonomskih cen. Varčevanje pri uvoženih surovinah je whu tega splošno koristna naloga, ker z manjšim uvozom zmanjšujemo pasivnost trgovinske bilance s tujino.
Jugolinija je razširila svojo • redno zvezo s Severno Evropo
Jugoslovanska linijska plovba je prejšnji mesec razširila svojo hitro progo od Jadrana do luk Severne Evrope z novo moderno motorno ladjo »Učka«. Zaradi potrebe prometa pa je sedaj uvedla še 14-dnevno počasno progo s Severno Evropo, ki jo bosta vzdrževali ladji »Split« in »Sutjeska«. Z Bližnjim vzhodom vzdržujejo stalno tedensko zvezo motorne ladje tipa »Zagreb«. Razen tega vzdržuje Jugolinija še redno zvezo s Severno Ameriko in pa zvezo na relaciji Turčija— Jadran. Ladje, ki vozijo na tej relaciji, prevažajo sedaj za Avstrijo tobak iz Turčije in Grčije, ki ga pretovarjajo na Reki.
Novi hotel v Kopru, ki ga bodo odprli 1. januarja
Sklepi izvršilnega odbora Zveze borcev
o delu za poživljanje bojnih tradicij narodnoosvobodilne borbe, o delu za okrepitev obrambne sposobnosti naše države, o organizacijskih in drugih vprašanjih
Izvršilni odbor Centralnega odbora Zveze borcev je imel 26. decembra redno sejo, ki ji je predsedoval predsednik Zveze borcev Aleksander Ran-kovič. Navzoča sta bila tudi podpredsednika Djuro Pucar - Stari in Ivan Gošnjak. O delu organizacije je poročal generalni sekretar Velimir Stoj-nič. Po zelo živahni razpravi so bili sprejeti sklepi o bodočem delu organizacije Zveze borcev.
I. Delo za poživljanje bojnih tradicij NOV
Pretekla doba od drugega kongresa dalje je bila izpolnjena z zelo živahno delavnostjo organizacije in njenih članov v izvrševanju nalog, ki jih je postavil kongres.
Ta delavnost se je razvijala v znamenju proslave 10. obletnice ljudske revolucije. Proslava ljudske revolucije je v mnogem pripomogla k razvijanju take delavnosti in mobilizacije članstva, da se je izvršila vrsta nalog, ki so bile postavljene pred našo organizacijo. Naša organizacija je sodelovala v proslavi 10. obletnice Ljudske revolucije v najbolj raznovrstnih oblikah: s predavanji, konferencami, komemoracijami, akademijami, partizanskimi večeri, izleti, sestanki borcev, proslavami formiranja odredov, brigad, obletnic osvoboditve posameznih krajev z izvajanjem pohodov in maršev, sestanki z družinami in otroci padlih borcev, postav-
Kako izkoriščajo potrošniki novoletni popust pri cenah industrijskega blaga
Izredni popust 10"/., ki velja pri prodaji industrijskih izdelkov v vsej državni trgovski mreži od 24. do
31.	decembra, je široke množice potrošnikov prijetno presenetil. Kakor je bilo pričakovati, se je že v prvih dneh promet v naših trgovinah zelo povečal. Čeprav so ljudje 24. decembra komaj zvedeli za ta popust, je že ta dan narasel promet v ljubljanskih trgovinah na 15.4 milijona din, dne
26.	decembra pa na 17.2 milijona din, medtem ko se je zadnje tri dni pred uveljavljenjem popusta gibal na višini 12 milijonov. Podobno povečanje prometa izkazujejo tudi trgovine v Mariboru. Zadnje dni pred uveljavljenjem popusta je znašal dnevni promet v Mariboru okoli 7 milijonov din, dne
24.	decembra se je dvignil na 8 milijonov, 26. decembra pa je dosegel skoraj 10 milijonov din.
V zvezi z gornjimi podatki moramo upoštevati, da so bili potrošniki na podeželju obveščeni o popustu šele
25.	oziroma 26. decembra in bo povečanje prometa prišlo prav do izraza šele v prihodnjih dneh. Da bo tudi delavcem in uslužbencem, ki prejemajo mesečne plače, omogočeno čim bolj izkoristiti to ugodno priložnost za nakup industrijskega blaga, bodo podjetja, uradi in ustanove izplačevale plače že v soboto 29. t. m., trgovine pa bodo odprte tudi v nedeljo in v ponedeljek.
Naše trgovine so prav sedaj dobro založene ne le z blagom domače proizvodnje, marveč tudi s potrošnim blagom iz uvoza. Glede na razna ugiba-
V nedeljo bo peljal prvi vlak
na progi Lupoglar-Štalife
V torek zvečer so na prosi Lupo-glav—Stalije zvezali pri 20. kilometru poslednje tračnice, tako da je sedaj tir položen po vsej dolžini proge, to je na vseh 54 kilometrih. Nova proga
Reorganizacija v Jugoslovanski coni STO
Te dni je bil zaključen prvi del reorganizacije administrativnega aparata v jugoslovanski coni STO. Število uslužbencev okrožnega ljudskega odbora je bilo zmanjšano skoraj za tretjino. Večina teh uslužbencev bo prevzela po novem letu nove dolžnosti v okrajnih ljudskih odborih in v podjetjih ter ustanovah okrožja. Po končani reorganizaciji bodo dobili organi oblasti večja pooblastila, ki jih je doslej imel okrožni ljudski odbor in ki bodo prešle na okrajne ljudske odbore. V začetku prihodnjega leta Kodo ustanovljeni občinski odbori.
veže naš največji rudnik črnega premoga Raša čez Lupoglav in Divačo z našim železniškim omrežjem. V nedeljo 30. decembra bo že pripeljal v Lupoglav prvi vlak s premogom iz Raša.
Nova proga prinaša veliko razbremenitev naši trgovski mornarici, saj morali doslej ves premog iz ra-
nja o tem, kako se bodo razvijale cene industrijskega blaga v prihodnjih mesecih, moramo izrečno opozoriti, da velja 10-odstotni popust le do konca leta in bodo po 1. januarju spet veljale stare cene brez popusta. Govorice, da bo popust ostal tudi po 1. januarju, so neosnovane. Po znižanju cen industrijskih izdelkov v zadnjih mesecih smo dosegli že precejšnjo konsolidacijo razmer na našem trgu in ni pričakovati, da bi cene industrijskih izdelkov nadalje tako popuščale kakor doslej. Novo zniževanje cen industrijskega blaga bo odvisno v glavnem od tega, kako se bodo naprej razvijale cene kmetijskih pridelkov. Seveda pa se po drugi strani prav tako ni bati, da bi prihodnje leto cene industrijskim izdelkom narasle, kajti tudi po uvedbi ekonomskih cen za surovine in polizdelke podjetja ne bodo smela dvigniti cen izdelkom.
ljanjem spomenikov, spominskih plošč, odpiranjem muzejev, razdeljevanjem spomenic, izdajanjem publikacij itd.
Za to dobo ie značilno tudi to, da se je ob delavnosti osnovnih, okrajnih in mestnih organizacij Zveze borcev razvila zelo široka iniciativa zbiranja udeležnikov NOV:	borcev v
bivših brigadah, partizanskih odredih, udeležnikov pri najbolj značilnih dogodkih, konferencah, na kongresih itd. V raznih krajih države se sestavljajo odbori, ki organizirajo take proslave in jubileje. Ti sestanki borcev, ki so danes sicer razpršeni po vsej državi pri raznih dolžnostih, so izpolnjeni z raznovrstnimi in bogatimi programi. Imajo ogromen moralnopolitični pomen za okrepitev enotnosti ljudstva, a prav tako za poživljanje tradicij in varovanje spominov na velike dneve narodnoosvobodilne borbe.
To obliko delavnosti morajo mnogo širše razvijati organizacije v ljudskih republikah. Pri tem je treba zagotoviti potrebno koordinacijo s centralnim in glavnimi odbori, da ne bi prišlo do nerealnosti glede materialnih in drugih možnosti.
Na teh manifestacijah borcev, na katerih se oživljajo spomini na NOV, je treba zaradi njihovega velikega vzgojnega pomena ustvariti v bodoče najširše sodelovanje kmečke, delavske in šolske mladine.
Izvajanje združenih kakor tudi drugih akcij, ki jih je bilo letos zelo mnogo, je potrebno v bodoče še bolj povezati v delu za izvenarmadno vojno vzgojo, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo pri teh akcijah prišle do izraza posebne naloge ustreznih organizacij,
II. Delo za okrepitev obrambne sposobnosti naše države
Ako pogledamo na celotno delo naše organizacije v pretekli dobi, bi se moglo reči, da še vedno ni dovolj usmerjeno k bodočnosti. Zveza borcev ima široko delovno področje za dviganje bojne sposobnosti naših narodov. Predvsem je potrebno še bolj razvijati in krepiti zveze in sodelo-
)e
Ameriška delegata pri OZN na obisku pri maršalu Titu
Beograd, 27. dec. Maršal Tito sprejel danes ob 18. uri ameriškega senatorja Cooperja, člana ameriške delegacije na šestem zasedanju Generalne skupščine, in g.Wisea, svetnika ameriške delegacije na Generalni skupščini OZN. Pri sprejemu je bil navzoč minister zvezne vlade Sava Kosanovič.
S 1. januarjem bodo znižane cene za zdravila
škega bazena — okrog 700.000 ton na leto — naložiti v Raškem zalivu na ladje, ki so premog prepeljali na Reko, kjer so ga spet pretovorili na vagone, kar je zelo podražilo prevoz.
Sedaj bodo lahko premog že v Raši kroničnih boleznih), in pa za tista, ki
V	svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko zvezne vlade so napravili revizijo najnovejših predpisov o cenah, po kateri bodo s 1. januarjem prihodnjega leta skoraj za vsa zdravila cene znižane. Pri določanju novih cen se komisija, ki je opravljala to revizijo, ni ravnala samo po dejanskih proizvajalnih stroških in uvoznih cenah za zdravila in surovine, ampak je v prvi vrsti upoštefl vala povpraševanje po zdravilih in določila ceno posebej za vsako zdravilo.
V	prvi vrsti so bile v precejšnji meri znižane cene za tista zdravila, po katerih je veliko povpraševanje in katerih uporaba ni odvisna od natančne zdravnikove diagnoze. Tako bodo n. pr. aspirin prodajali po 4 din za kos, piramidon po 3 din, kodalgin po 10 din, sulfatiazol po 8 din, kofe-pirin po 10 din itd. Tuba cinkove masti bo stala 50 namesto dosedanjih 120 din. Cena tube masti za otroke bo znižana od 120 na 80 din, za borva-zelino od 90 na 40 din ipd.; 10 g ka-milčnega čaja pa bo stalo 6 din namesto 18 din.
Znižanje cen pa Velja tudi za zdravila, ki se trajno uporabljajo (pri
naložili na železniške vagone in odpeljali v notranjost države.
Dokler ne bodo dovršeni nekateri objekti, bo nova proga služila le tovornemu prometu. Dovršiti je treba še postajna poslopja in velik vsek pri Lupoglavu, kjer je lani plaz porušil že zgrajeno progo, ter urediti drenažo
na polovici celotne dolžine proge.
- ~!'Vaš-.	.«(?.>«•;
se uporabljajo pri nekaterih akutnih boleznih. Cena za inzulin je po novih predpisih za 50 •/« nižja od sedanje, reuminu bo znižana od 300 na 200 din dosedanja cena za penicil pa bo znižana od 330 dinarjev na 200 dinarjev za 200.000 enot. Isto velja tudi za zdravila, ki se uporabljajo v večjih kot n. pr. aureornicin, klo
romicetin, PAS-tablete itd. Čeprav so to novi farmacevtski preparati, ki jih uvažamo, bo njihova nova cena nižja od cene v prodaji na drobno v državah, ki jih izdelujejo.
Dosedanje cene za medicinske In strumente, laboratorijski inventar, različne bolniške posode in druge sanitarne predmete bodo prenehale veljati. Po navodilu, ki ga bo te dni izdalo ministrstvo za finance, bodo cene za te predmete določala proizvajalna podjetja sama glede na svoje poslovne kalkulacije in stanje na trgu.
Popust 50% za trikratno potovanje na leto velja tudi za delavce in uslužbence družbenih organizacij
Predsednik zveznega sveta za promet in zveze je izdal odločbo, po kateri se enako kakor delavcem in uslužbencem v državnih podjetjih, zavodov in uradov dovoljuje tudi delavcem in uslužbencem, ki so zaposleni v ustanovah in podjetjih Zveze sindikatov, v organizacijah Ljudske fronte in Ljudske tehnike, fizkultur-nim zvezam in planinskim društvom, Zvezi zdravniških društev in drugim družbenim organizacijam 50"/« popust za trikratno potovanje na leto po železnici, v rečnem in pomorskem prometu, in to poleg olajšav, ki veljajo za redni letni dopust. Popust za trikratno potovanje na leto s popustom bo začel veljati s 1. januarjem. Tak 50"/« popust bodo uživali enkrat na leto tudi člani ožjih družin koristnikov, in sicer žena in otroci izpod 18 let, če pa se redno šolajo, do 24. leta starosti.
, Ce-.vA.. Tu -
vanje med Zvezo borcev in našo Armado.
Ena izmed oblik tega sodelovanja je delavnost naše organizacije v podpiranju predvojaške vzgoje. Predvoja-ška vzgoja omogoča najširše zbiranje (Nadaljevanje na 3. strani)
Včeraj se fe sestala Ljudska skupščina FLRJ
Včeraj ob 17. uri se je začelo drugo izredno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ. Zvezni svet in Svet narodov sta imela vsak svojo sejo. Seji Zveznega sveta, katere so se udeležili tudä podpredsednik zvezne vlade Aleksander Rankovič im člana zvezne vlade Boris Kidrič im Milovan Djilas, je predse, doval Vladimir Simič, seji Sveta narodov pa je predsedovala Mitra Mit. rovič, minster v ade LR Srbije. Na obeh sejah je bil prebram ukaz o sMi. canju izrednega zasedanja skupščine, potem pa sprejet dnevni red. Dames ob 9. uri bo skupna seja obeh svetov Ljudske skupščine FLRJ, na kateri bodo obravnavali prve tri točke dnevnega reda, to je osnutke zakona o planskem upravljanju gospodarstva, o proračunu in o družbenih prispevkih in davkih.
Seja zvezne vlade
Včeraj dopoldne je bila seja vlade FLRJ pod predsedstvom predsednika Josipa Broza - Tita. Na seji so sprejeli predlog družbenega plana in predlog zveznega proračuna za leto 1952, ki bosta predložena Ljudski skupščini. Ta bo potem pooblastila zvezna vlado, da do sprejetja družbenega plana izdaja potrebne ukrepe.
NAŠA NOTA MADŽARSKI VLADI
Madžarske čete so zasedle jugoslovanski otok na Muri
Beograd, 27. dec. (Tanjug) Jugoslovanski odpravnik poslov v Budimpešti Miljan Komatina je izročil danes pomočniku madžarskega zunanjega ministra noto, v kateri protestira proti polastitvi jugoslovanskega otoka na reki Muri, ki so ga zasedle madžarske vojaške enote.
20. decembra so madžarski vojaki že zgodaj zjutraj prekoračili v čolnih reko Muro in zasedli rečni otok, ki leži približno 700 m severozahodno od letinskega mostu v obmejnem sektorju Prelog in je sestavni del jugoslovanskega državnega ozemlja. Četa madžarskih vojakov je zasedla ta otok in ostala na njem, medtem ko se je na levi obali Mure na madžarskem ozemlju -osredotočila druga skupina madžarskih vojakov.
Reka Mura, ki tvori državno mejo, teče ob severovzhodni strani otoka, tako da je omenjeni rečni otok v celoti na jugoslovanski strani. Do leta 1946 se je med nizkim vodnim sta-iljem reke Mure posušil rečni rokav ob jugoslovanski obali, ki je od časa do časa'ustvarjal tudi kopensko zvezo z ostalim jugoslovanskim ozemljem. Zemljišče na tem otoku je last jugoslovanskih državljanov iz vasi Goričane. Do trenutka, ko je reka Mura začela to onemogočati, so obdelovali svojo zemljo na otoku, kasneje pa so sekali les na tem otoku, ki je njihova lastnina.
Ta dejstva nesporno dokazujejo, da je ta rečni otok neločljivi sestavni del državnega ozemlja FLRJ. V želji, da bi na miren način likvidirali ta incident, so jugoslovanski obmejni organi dvakrat zaporedoma pozvali madžarske organe, naj zapuste jugoslovanski rečni otok in omogočijo jugoslovanskim državljanom nadaljnjo sečnjo lesa na njihovi zemlji. Madžarski organi niso odgovorili na te pozive, odgovorili tudi niso na poziv, naj jim vrnejo orodje za sečnjo lesa, ki je ostalo na otoku.
Jugoslovanska nota nadalje pravi: »Dejstvo, da je madžarska vlada iste. ga dne, ko so madžarski vojaki zasedli jugoslovanski rečni otok, izročila jugoslovanskemu odpravniku poslov v Budimpešti protestno pismo, v katerem skuša uzakoniti to agresivno dejanje svojih organov kakor tudi osredotočenje madžarskih vojakov na levi obali reke Mure, izpričuje, da je ta akcija pripadnikov madžarskih vojaških sil premišljeno organizirano in pripravljeno izzivanje z namenom_ povzročiti resnejši spopad in nasilno prisvojitev dela tujega ozemlja.
Poslaništvo FLRJ — pravi nadalje
V ladje Selnici »Vicko Krstuiovič« so letos zgradili 10 obalnih tovornih ladij
V četrtek je kolektiv ladjedelnice »Vicko Krstuiovič« v Splitu predčasno izpolnil svoj letni plan, kar je rezultat posebnih obveznosti, ki so jih sprejeli člani kolektiva v počastitev 10. obletnice Jugoslovanske ljudske armade. Letos je ladjedelnica dosegla velike uspehe pri gradnji kakor tudi pri rekonstrukciji ladij. V ladjedelnici so letos zgradili in izročili trgovski mornarici 6 transportnih ladij za obalni promet, ki ima vsaka nosilnost 120 ton, prihodnje dni pa bodo izročili še 4 take ladje. Razen tega so ladjedelnice ladij popravili 113 ladij, zgradili 2 parna stroja po 600 konjskih moči, vrsto žerjavov, med drugim pet-tonski žerjav za luko Kardeljevo in serijo avtomatičnih električnih stikal. Izdelovali so tudi ribiške ladje, vitla itd. V središču vseh delovnih nalog je sedaj dovršitev del za rekonstrukcijo in obnovo velike oceanske ladje »Vojvodina«, ki ima nosilnos’t 5000 ton, in luksuznega potniškega parnika »Partizanka«. Obe ladji sta ležali več let potopljeni v morju, dovršeni pa bosta sredi prihodnjega leta.
nota — odločno protestira proti tej organizirani in v naprej pripravljeni prilastitvi dela jugoslovanskega ozem-lja po madžarski vojaški enoti, in odločno zahteva, naj madžarski vojaki takoj zapuste jugoslovanski otok na reki Muri in se vrnejo na madžarsko ozemlje. Poslaništvo FLRJ opozarja madžarsko vlado, da bo izključno odgovorna za posledice, ki bi utegnile nastati zaradi nadaljnjega zadrževanja madžarskih vojakov na omenjenem delu jugoslovanskega ozemlja.
ZADNJE VESTI
•	Pan Mun Jom, 27. dec. Pri današnjih
pogajanjih za premirje ni bil dosežen noben napredek. Izrečno pa pripominjajo, da sploh ni bilo omenjeno dejstvo, da nocoj opolnoči peha veljati dosedanja razmejitvena črta za premirje. Na podlagi tega domnevajo, da bo razmejitvena črta ostala še tudi nadalje v veljavi. General Ridgway je prejel od vlade ZDA pooblastilo, da podaljša veljavnost razmejitvene črte, če meni, da dobro kaže za premirje.
•	Teheran, 27. dec. Perzijska vlada je objavila, da bo prispela v Teheran češkoslovaška misija, ki se bo pogajala glede nakupa perzijskega petroleja. Češkoslovaška namerava kupiti letno 500.000 ton rafiniranega petroleja in večje količine nafte.
O Washington, 27. dec. Za novega veleposlanika ZDA v Moskvi je bil imenovan George Kennan. Imenovanje mora potrditi še senat. Kennan velja že dlje časa kot glavni poznavalec sovjetskih razmer v ZDA. Govori perfektno rusko.
O Bukarešta, 27. dec. Romunski radio je objavil, da je bila danes izvršena smrtna obsodba nad 4 osebami, ki so bile z ameriškim letalom pripeljane iz nekega begunskega taborišča v Italiji in spuščene s padali v Romuniji, da bi vršila vohunska in teroristična dejanja. Poročilo pravi, da je peti član skupine izvršil samomor.
O Kairo, 27. dec. (Reuter). Egiptovska vlada je izdala danes odlok o zatvo-ritvi vseh srednjih šol v Kairu in Alexandriji in sicer zaradi demonstracij, ki so bile danes v šolah.
Smrtne obsodbe v Sofiji
Sofija, 27. dec. (Tanjug) Oblastno sodišče v Sofiji je izreklo smrtno kazen zoper skupino oseb, obtoženih zaradi vohunstva v prid Turčije, ZDA in Velike Britanije. Ostali obtoženci, katerih število bolgarska brzojavna agencija ne omenja, so bili obsojeni na razne zaporne kazni od 6 do 20 let.
VREME
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje 27. decembra ob 7. uri: Orkansko središče nizkega zračnega pritiska, v katerem je včeraj ob 15. uri zasledila neka vremenska ladja v triurnem padu pritiska 22.4 mb (milibar), kar predstavlja izredno veliko vrednost, je danes doseglo zahodno obalo Irske. Silni vetrovi spremljajo frontalne motnje, katere z veliko naglico prodirajo proti kontinentu ln bodo bržkone že tekom jutrišnjega dne dosegle naše ozemlje. — Danes vlada v Sloveniji oblačno vreme z dežjem in sneženjem nad 700 metrov. V Planici je padlo 2 cm snega, na Jezerskem 3 cm. Najniija temperatura je bila 0" C v Planici. - Zračni pri. tisk je znašal danes zjutraj ob 7. url
734.1	mm. tlak rahlo narašča, temperatura zraka 4.2" C, najnižja temperatura 3.7" C. relativna vlaga 94"/,, nebo popolnoma oblačno, veter jugovzhodnik 3 po Beforu, vidljivost 3 km.
Napoved za petek: Delno Izboljšanje, nato ponovno dež, zlasti v obliki ploh. Nad 800 m sneg, v nižinah še nadalje milo vreme. Temperatura ponoči —a* C, podnevi do 10" C. . Prevladovali bodo močna zahodni vetrovi.	(
ß!r. I SEOVEtfSK! POROCEVÄtEC «ter. ms ?*. »-bcembrä is»
Konferenca zunanjih ministrov
6 evropskih držav v Parizu, o ustanovitvi evropske armade
Pariz, 27. dec. (Tanjug) Danes so K v Parizu sešli zunanji ministri Francije, Italije, Zahodne Nemčije, Belgije, Holandske in Luksemburške, od katerih soglasja bo dejansko odvisna nadaljnja usoda zamisli o ustanovitvi evropske armade. Ta sestanek bo morebiti zadnji poskus, da se odstranijo težave, na katere so doslej naleteli pri razpravi o evropski armadi. To je eden izmed nujnih pogojev, ki se morajo izpolniti pred sestankom atlantskega sveta v Lizboni 2. februarja 1952 ne glede na to, ali bo izid pariške konference pozitiven •li negativen. Posebna težava je v ♦em, ker so države Beneluksa proti upostavitvi nadnacionalne oblasti.
Zlat ključ odpre vsaka vrata
mesecem drsi je z nekega letališča blizu Monakovega odletelo ameriško vojaško transportno letalo tipa C-47, m se je, kot že mnogokrat, napotilo proti Beogradu; nosilo je posto in razne pošiljke za ameriško veleposlaništvo v Beogradu. Nekje nad Jugoslavijo pa je zaradi slabega vremena pilot izgubil orientacijo, javil to na svoje letališče, povedal je še, da ima zelo malo bencina ter da streljajo nanj — m letalo je s posadko vred izginilo. Zaman so ga cele dneve iskali na našem ozemlju in v Avstriji. Tudi niso pomagale ameriške note romunski m madžarski vladi. Letala skratka ni bilo — vse dokler ni sovjetska agencija TASS javila, da so v južni Madžarski prisilili ameriško leta lo,jla je pristalo na nekem vojaškem letališču (taisti lovci, za katere sovjetska vlada zatrjuje, da jih na Madžarskem ni; pristalo pa je letalo na vojaškem^ letališču, kateri!) baje tudi ni). Madžarska vlada, ki dotlej ni vedela ničesar, je nenadoma vedela povedati, da je letalo služilo diverzantskim podvigom; pilot je baje dobil v Monakovem navodilo, da naj v Beogradu založi letalo z jugoslovanskimi diverzanti in jih s padali spusti na madžarsko ozemlje! Dokazi za to trditev so bili pač »neizpodbitni*: v letalu so našli zavitek zemljevidov (kakršne nosi vsako večje letalo, tudi sovjetska), več odej (!) in majhen radijski oddajnik (kakršne tudi najdeš v sovjetskih letalih) — toda kljub »zloveščemu poslanstvu* nikakršnega strelnega orožja, razstreliva ali česa podobnega. Kaže, da tako »dokazani• incidenti zadostujejo v deželah informbiroja, zlasti če le-te sovjetska propaganda, tako hudo potrebuje, kot jih 'je potrebovala v zadnjih mesecih. In res je Višinski novico o izginulem letalu še vročo serviral OZN kot dokaz za napadalne namene Zahoda.
Vsa ta zadeva, ki je malone tmešrus, je vzbudila po svetu mnogo komentarjev in slabe volje — zlasti pa ni rožnato kazalo za štiri letalce, katerim se je obetala sodna razprava za — vele-vohunstvo in madžarskemu narodu sovražna dejanja. Vendar pa ni bilo tako hudo. Celo budimpeštanski tožilec ni mogel z naštetimi »dokazi« dokazati ve-levohunstva; letalce so pred nekaj dnevi sodili yamo zaradi nezakonitega prehoda madžarske meje in zato, ker se sami niso spustili na prvo letališče. Izkazalo pa se je budimpeštansko sodišče. Obsodilo je vsakega izmed obtožencev na 3C.000 (trideset tisoč) dolarjev globe' (Torej odkupnino, kakršno so včasih morali plačevati ljudje, ki so padli v roke razbojnikom ali sovražniku). Seveda je ta »najsodobnejši* primer izsiljevanja povzročil po svetu še več hrupa. Vphvni 'ameriški senatorji so se postavili na stališče, da je treba zadevo obravnavati pred OZN, da pa ni treba dajati potuhe državi, ki ne spoštuje osnovnih mednarodnih zakonov. Kaže, da je takšno reagiranje na njene ukrene prisililo madžarsko vlado, da je začela o njih nekoliko bolj trezno premišljevati. Po zadnjih vesteh je baje privolila v to, da ne bo zahtevala takojšnjega plačila celotne globe, temveč bo letalce izpustila že prej — menda že danes. Kaže pa tudi, da se je ameriška vlada kliub vsemu odločila, da bo globo plačala (kar je propagandno mnogo boljša poteza, kot je bilo dejanje madžarske vlade) in je le še vprašanje, kako se bo pogodila z bivšim madžarskim ujetnikom, Američanom Vogeleriem, ki že po vseh ZDA zbira prostovoljne prispevke za plačilo globe (sam je dal tisoč dolarjev). Naš pregovor pravi, da odpre zlat ključ vsaka vrata; to zlasti drži, če je ječar podkupljiv ali pa če celo sam predlaga kupčijo. Vendar pa se je ost obrnila proti režiserjem tega »težkega incidenta«.
Francoski tisk napoveduje predložitev novega ' »prehodnega« načrta. Države udeleženke evropske armade bi še tri leta samostojno finansirale svoje vojaške nacionalne sile, ne da bi jim bilo treba polagati račun glede tega evropski politični oblasti. Samo del vojaškega proračuna bi bil na razpolago skupnosti. Razen tega bi morala biti ustanovljena visoka politična oblast, katere pooblastila bi bila zelo omejena.
Sest zunanjih ministrov bo moralo skleniti, ali bo to vrhovno oblast zastopal visoki komisar za obrambo ali kolegij, v katerega bi prišli predstavniki vseh držav. Ako ta kompromisna rešitev ne bi bila sprejeta, bi to pomenilo poraz ideje o evropskih armadi.
Obstoj visoke politične oblasti, čeprav bi imela omejena pooblastila, bi pomenil za Francijo edino jamstvo za kontrolo razvoja nemških vojaških sil. Ako ne bi bilo te oblasti, bi Francozi odločno nasprotovali ustanovitvi nemške armade.
Američani se zelo zanimajo za izid te konference. »Le Monde« piše, da Američani, katerih »potrpežljivost je že pri koncu,« žele enkrat jasno zve-
deti, ali bo prišlo do ustanovitve nemških vojaških sil. Oni žele, da bi ustanovili evropske oborožene sile v kakršni koli obliki, da bi se lahko uprle morebitni sovjetski agresiji v EVropi in osvobodile ameriške vojaške sile za operacije na drugih področjih. Po drugi strani jim je do ustanovitve evropske armade, ker menijo, da bi bil tako najcenejši njihov prispevek k oborožitvi Evrope. Zaradi tega moramo pričakovati, da bodo Američani za kulisami igrali vlogo pomirjevalca in podpirali načrt o enotni evropski armadi, ki pomeni zanje zaradi poenotenja oborožitve in enotnega vež-banja najcenejšo in najugodnejšo rešitev.
ZDA bodo plačale 1204)00 dolarjev
Washington, 27. dec. (Ua. Pr.) Po uradnem poročilu ameriškega zunanjega ministrstva so ZDA pripravljene plačati Madžarski 120.000 dolarjev
denarne kazni za štiri ameriške letalce s pogojem, da bodo takoj izpuščeni. Ta sklep so sporočili madžarskemu zunanjemu ministrstvu.
Radarska stavka v ZDA
Frankfurt (Illinois), 27. dec. (Reuter) Več tisoč rudarjev južnega Illinoisa fn Indiane je stopilo danes v stavko. Čeprav krajevne sindikalne organizacije še niso objavile, kaj je neposredni vzrok stavke, sodijo, da je izbruhnila stavka zaradi smrti 119 rudarjev ob eksploziji v rudnikih Illinoisa.
Vatikan in Jugoslovani
pod Italijo
Iz knjige univ. prof. dr. Viktorja Navala »Magnum crimen«
POGAJANJA V PAN MUN J0MU
Rok za sklenitev premirja
bo podaljšan
Pan Mun Jom, 27. dec. (Tanjug) Delegati Združenega poveljstva so izjavili po današnji popoldanski seji, da ni niti najmanjše možnosti, da bi bil sklenjen sporazum o premirju do četrtka opolnoči. Napovedujejo, da bo podaljšan sedanji sporazum ali pa določen drugačen rok.
Tudi med opazovalci v Tokiu vlada
Skupna varnost se j[e tako okrepila, da Je pričakovat! postopno reševanje perečih mednarodnih vprašanj
'Poslanica generalnega sekretarja Trygve Tie ja fVtandinavskim narodom
Trygve Lie v razgovoru z bivšim predsednikom Generalne skupščine OZN Nasrollah Entezamom
Oslo, 27. dec, (Tanjug). V božični
poslanici, naslovljeni na skandinavske narode, poudarja generalni tajnik OZN Trygve Lie, da se je kolektivna var. nost OZN tako okrepila, da je za bliž. njo bodočnost pričakovati postopno reševanje perečih mednarodnih vprašanj. Zasedanje generalne skupščine je prežeto z upi da bo prišlo do premirja v Koreji. Letošnje zasedanje se razlikuje od prejšnjih zlasti po tem, da se vrši v časru. ko je svetovni položaj še dalje zaostren, vendar pa ne slabši. Nasprotja na svetu so velika, vendar pa navzlic temu meni, da se svetovna kriza ni zaostrila.
O razpravah, ki so bile glede Nemčije, pravi Trygve Lie, da je bilo glede nemškega problema vendarle nekaj napravljeno, ker »o prišli predstavniki Vzhodne Nemčije ter pojasnili svoje stališče pred OZN glede vsenesnških volitev.
Nate poudarja generalni tajnik OZN, da je na letošnjem zasedanju Generalne skupščine postalo bolj jasno kot kdaj koli. da so odnosi med industrij-sk0 bolj razvitimi in tehnično nerazvitimi državami postali ključno vprašanje mednarodnega življenja. Pokazala
Sabotaža v Jsl- radnika
Bratislava, 27. dec. (Reuter) Glasilo KP Slovaške »Pravda« piše, da so na razpravi pred vrhovnim sodiščem v Teplicah odkrili, da so glavni funkcionarji gradbene industrije na Slovaškem sabotirali izvajanje državnega plana. Na sodni razpravi, ki se je začela 18. t. m., sta med obtoženimi tudi bivši šef gradbenega oddelka rudnika črnega premoga inž. Vladimir Kadela ter nekdanji načelnik državnega gradbenega oddelka istih rudni-A. F. kov Stanislav Siegel.
se Je potreba mednarodnega finansiranja s pomočjo OZN, ker žele nerazvite države, da finansiranje ne bi bilo povezano s političnimi in drugimi pogoji. Na koncu poslanice opozarja Trygve Lie na pozitivno vlogo, ki jo imajo OZN ter izjavlja, da bi bil svetovni položaj danes mnogo težji In ne-primerno nevarnejši, če ne bi bilo te mednarodne organizacije.
pesimizem glede sporazuma In podpisa premirja v Pan Mun Jomu do četrtka opolnoči. Večina opazovalcev se vprašuje, ali so Severnokorejci in Kitajci izkoristili dobo pogajanj, da povečajo svoj vojaški potencial in moštvo. Sodijo, da je število kitajsko-severnokorejskih divizij na bojišču in v neposrednem zaledju sedaj večje kot je bilo pred 6 meseci. Prav tako zanesljivo vedo, da imajo nasprotniki sedaj mnogo večjo bojno silo, zlasti v oklepnih vozilih in topništvu. Severnokorejsko poveljstvo je v zadnjih šestih mesecih povečalo tudi svoje letalske sile.
Ameriški letalski general Wailand je izjavil v Tokiu, da so napadi oboroženih sil Združenega poveljstva na Severno Korejo z morja in iz zraka, ki trajajo že več kot štiri mesece, tako onesposobili severnokorejske promet-zve zveze, da Severnokorejci ne morejo več začeti smotrne ofenzive. General Wailand je izjavil, da se bo ta operacija, znana kot operacija »Stren-gl«, nadaljevala In bo po potrebi trajala 90 dni. Med to operacijo je bilo uničenih 40.000 severnokorejskih železniških vagonov in več sto kilometrov železniških prog, približno 30.000 motornih vozil pa je bilo onesposobljenih.
779 smrtnih nesreč v ZDA o božiča
New York, 27. dec. (Reuter) Med
božičnimi prazniki je v ZDA izgubilo 779 oseb življenje pri raznih nesrečah. Pri prometnih nesrečah je izgubilo življenje 531 oseb, medtem ko je 107 oseb zgorelo pri požarih.
Bogat pleo italijanske policije
Rim, 27. dec. (Tanjug) Italijanska
policija je od konca vojne do junija 1951 zaplenila 169 topov, 695 minome-talcev, 5027 težkih mitraljezov, 34.972 lahkih strojnic, 160.000 pušk, 34.000 revolverjev, 226.000 rožnih granat, več ton raznega razstreliva, 296 radijskih postaj in nad 19 milijonov nabojev. Večina skritega orožja je bila v brezhibnem stanju.
Indijska vlada zahteva priključitev francoske in portugalske posesti
New Delhi, 27 dec. (Tanjug). Indijska vlada je sklenila zahtevati od Francije in Portugalske, da izročita Indijski uniji vse njihove prekomorske posesti v Indiji. Pod francosko kolonialno upravo so sedaj tri posestva — Pon-dicheri in Karikal južno od Madrasa in mesto Mahe na vzhodni obali Arabskega morja, okrog 300 milj jugozahodno od mesta Bangalore. Vsa štiri portugalski'txjsestva Goa. Daman, Diu in Darampur So na zahodni obali Arabskega morja v neposredni bližini Bombaya. Na teh kolonialnih posest, vih živi okrog 2,000.000 prebivalcev.
Kot se je danes zvedelo v New Delhiju, je vlada sklenila to zahtevo dostaviti vladama v Lizboni in Parizu takoj p0 zaključku prvih parlamentarnih volitev, ki so sedaj v Indiji. V volilni kampanji je predsednik indijske vlade Nehru večkrat izjavil, da Indija ne more trpeti tujih posestev, ki so kot tuji otoki na indijskem ped-kontinentu.
Objava poročila posredovalca OZN za Kašmir dr. Grahama pred nekaj dnevi v Parizu ni niti najmanj približala sporni stranki — Indijo in Pakistan — da bi našli možnosti za spo-
nja. To je mnenje, ki ga izražajo tukajšnji politični krogi po drugem neuspehu dr. Grahama, da bi zbližal indijsko in pakistansko gledišče glede vprašanja demilitarizacije Kašmira kot prvega pogoja za izvedbo plebiscita na tem spornem ozemlju. S pakistanske strani izjavljajo, da je za ta neuspeh odgovorna indijska vlada, češ da z vzdrževanjem indijskih čet na tem ozemlju praktično onemogoča demilitarizacijo in svobodno izvedbo plebiscita. Pakistansko časopisje pri tem zlasti omenja nedavne volitve v kašmirsko ustavodajno skupščino, ki so bile celo po mnenju desničarskih indijskih strank v Kašmiru organizirane pod policijskim nasiljem in nadzorstvom indijskih čet. To mnenje je včeraj izrazil tudi predsednik pakistanske vlade Nezimudin, ko je izjavil, da je uspeh nadaljnjih pogajanj odvisen iz-ključn0 od razpoloženja New Delhija.
V indijski prestolnici pa ocenjujejo Grahamov neuspeh kot slabost Združenih narodov. Dokler bodo Združeni narodi ravnali s Pakistanom kot z enakopravno sporno stranko, piše več indijskih časopisov, ni mogoče pričakovati, da bi se dosegel sporazum gle-
razummo rešitev kašminskega vpraša- 1 de demilitarizacije.
Vzajemnost fašizma in Vatikana je prišla do posebnega izraza med abe-stimsiko vojno. Jezuitsko glasilo »Civii-U cattolica« je v začetku leta 1936 objavilo vrsto člankov, s katerimi je opravičevalo napadalno in osvajevai-no vojno. Zatrjevalo je, da narod, kil nima dovolj zemlje za svoje prebivalstvo, lahko napada druge narode, kakor sme tudi posameznik gospodariti nad posestvom drugega človeka, če je to potrebno. Tako je bilo pri drugi abesinski vodna, medtem ko so italijanski Jeziti prvo abesinsko vojno -eta 1895 in 1896 hudo kritizirali Ta krat, pravi Salvemini, Vatikan seveda ni pričakoval od režima, da bo od njega dobil poldrugo milijardo za rešitev svoje banke.
Najvnetejši zagovornik abesinske vojne je bil milanski kardinal Schuster, ki je imel abesinski pohod za pravo križarsko vojno. Ta kardinal je razložil stališče Vatikana in katoliške cerkve v abesinski vojni na klerofa-šistfični način. Ob obletnici fašističnega pohoda v Rim je med svojo pridigo v milanski katedrali poudarjal, da je »28. oktober odprl novo poglavje v zgodovini Italije in prav tako tudi v zgodovini katoliške cerkve«. Govoril je tudi o konkordatu in o prvi triumfalni poti svetega očeta po letu 1870. »Razpelo se' je vrnilo v iole, katekizem se izroča baldiltam, avantgardistom in mladeničem, katerim daje domovina vzgojo v duhu pravega krščanstva in italijamstva. Velikanski so dokazi božje milosti, s katerimi je Italija obdarjena in odlikovana. Najbolj pa je odlikovana s tem, da je v njej že 20 stoletij apostolska stolica«. — Kardinal je pozval vernike, naj z božjo pomočjo sodelujejo pri nacionalnem in katoliškem delu, zlasti v tem času, ko »Radijarnska zastava triumfalno nosi križarski križ, da razbija okove sužnjev in odpira nova pota misionar]em. Dobro voljo bo Bog nagradil z zmagoslavnim mirom po zaslugi hrabre vorjsfce, ki po povelju domovine odpira vrata Abesinije katoliški veri in rimski civilizaciji«. Svojo pridigo je zaključil s poudarkom: »Večna misija katoliške Italije je misija milni, po kateri Je Kristus Rimljan!«
Z milanskim kardinalom, ki je tako poveličeval najokrutnejše klanje, se je strinjal ves italijanski episkopat. Zato je 21. novembra 1935 pisala rimska »Tribuna« takole: »Prvič sodeluje episkopat odkrito in uspešno v veliki pc-
Mornarjl s finske ladje v Postojnski jami
reškem pristanišču je finska oceanska ladja »Latila Nurminen«, ki naklada razno blago. Njena posadka je — kar je nekaj nenavadnega pri tujih mornarjih — napravila enodnevni izlet tn obiskala Postojnsko jamo. Po vrnitvi so finski mornarji izjavili turističnem uradu na Reki, da so navdušile lepote, ki so jih videli v Postojnski jami. Kapetan sam je de--aJ, da v dolgih letih svojega mornariškega poklica še nikjer na svetu ni našel takih krasot. »Videl sem«, pravi »Keopsovo piramido, eno od sedmih svetovnih čudežev, zdi pa se mi, da je Postojnska jama višek prirodne lepote, ki ne zaostaja za sec&nimi svetovnimi čudovitostmi«,	V. M.
Bolgarski vohuni pred sodiščem v Vranju
Pred okrožnim sodiščem v Vranju se začne danes razprava proti veliki skupini vohunov bolgarske obveščevalne službe, ki so začeli zbirati vohunske podatke in razširjati protidržavno literaturo že v jeseni 1. 1949. Organizator te vohunske skupine je bil bolgarski državljan Aleksander Gorančev, ki ga je bolgarska obveščevalna služba poslala v našo državo. Gorančev si je pridobil nekaj pomočnikov za vohunsko delo vdimitrogradskem in bosiljgrajskem okraju. Vsi njegovi pomočniki so bolgarske narodnosti in naši državljani. Razen Gorančeva je obtoženih 13 vohunov in so od njih nekateri večkrat prehajali ilegalno čez mejo v Bolgarijo, kjer so oddajali zbrane vohunske podatke, potem pa prinašali iz Bolgarija v našo držžvo informbirojske propagandistične spise. Vsi so bili zajeti že februarja letos, bolgarskega državljana Gorančeva pa so naši varnostni organi razkrinkali kmalu po njegovem prihodu v našo državo.
Mitični akciji Ralf je In to ne c sporadičnima manifestacijami in dvomljivi« mi izjavami, temveč soglasno in svobodno. Italijanski episkopat je dal italijanski stvari na razpolago avtoriteto visokega položaja«.
Značilno za vatikanski delež pil zločinski vojni v Abesiniji, je tudi tole: Mobilizirana je bila tud« znamenita Marijina slika iz Neaplja, da jo pošljejo v A besi nijo, kjer naj bi navduševala vojake pri klanju Abe-simcev. To sliko je iz Pompeja v Nea. pelj prinesla množica veteranov, invalidov, mater in vdov padlih vojakov, medtem ko so letala metala letake, ki so glorificirali Mater božjo in zmago italijanskega orožja. Neapeljski nadškof kardtiual Ascalesi se je vzpel na voz, s katerim so vorflf sliko, ter z njega blagoslavljal množico in vojake.
Med prvo abesinsko vojno pa ni niti eden škof blagoslavljal italijanskih vojakov, ki so odhajali na bojišče. V tem je velika razlika med prvo in dmgo abesinsko vojno in tudi med stališčem Vatikana do nekdanjega in do fašističnega režima. Tistim, kti bi trdili, da škofje niso Vatikan, je Sati-veminii odgovorit, da se škofje po konkordatu od leta 1929 ne smejo udejstvovati v aktivni politiki. Ker so med drugo abesinsko vojno to' storili, M jim morati papež po določilih konkordata politične nastope prepovedati, a ker tega ni storiti, je jasno, da je bffl med abesinsko vojno odgovoren za vso politično aktivnost svojih škofov.
Ko je bilo papežu Piju XI. sporo, čeno, da so po najstrašnejšem načinu vojskovanja italijanske čete zasedle Addis Abebo, je papež, kakor je objavila* Agenda Stefani, izrazil svoje zadovoljstvo, češ da je s tem »•konec neredov in nevarnosti, ki so pretile Evropejcem v Addis Abebi«. Na ra. njeno vest človeštva, ki je videlo triumf sile nad pravico, Je ta vest vplivala porazno.
Po tej vzajemnosti med abesinsko
vojno sta bila fašizem in Vatikan še bolj čvrsto združena. Fašistična revija »Gierarchia« je to izražala takole: »Fašizem in katolicizem sta se zbiti-žatia in tudi latinski narodi onkraj oceana občutijo, da jih privlačuje Rim, tisti Rt m, ki edini združuje univerzalnost Cezarja z univerzalnostjo apostola Petra. Pri tem pa je največja zasluga fašizma, da je iz idealne združitve prišlo do konkretne duhovne enotnosti, ki jo predstavlja današnje sodelovanje obeh oblasti. Država in cerkev sta tečaja večnega rimskega mesta »Polti® Romana«, pripravlja pa se organizacija Mesta Gospodovega, končnega in idealnega cilja fašistične revolucije«. (Nadaljevanje pride)
Pomoč miličnikov rudnika t Zagorju
Rudnik v Zagorju tima, kakor vel
slovenski rudniki, težave pri izpolnjevanju planskih nalog, med katerimi je največja pomanjkanje detiovne sile. To pomanjkanje je bilo posebno občutno v zadnjih mesecih, ko je odšlo 117 mladih rudarjev v vojaško službo. V tem težkem času pa je prišlo na pomoč 50 miličnikov pod vodstvom zastavnika Betičtiča. Vsi ti miličniki *o prekinili svoje redno šolanje in maršalu Titu so obljubili, da bodo dva meseca delali v raznih slovenskih rudnikih.
Ob njihovem prihodu so se nekateri sicer skeptično izražali o tej pomoči, sedaj po dveh mesecih pa mi nikogar, ki ne bi priznal, da je btitia njihova pomoč nad vse dragocena. Od 1. novembra do 27. decembra so nakopali približno 7000 ton premoga, kar predstavlja velik prispevek k izvršitvi plana. Ta pomoč je nov dokaz, da sta narod in njegovi čuvarji reda in varnosti eno ter da je cilj vseh državljanov izvršitev petletnega plana. Uprava rudnika in ves kolektiv se iskreno zahvaljujeta upravi Ljudske milice za Slovenije, enoti zastavnika Belčiča pa izrekata priznanje za dragoceno pomoč-	S, Z-
Razstava Staneta Vidmarja
Te dni je Mladinska knjiga v svojih prostorih za likovno umetnost v pasaži Nebotičnika odprla razstavo Staneta Vidmarja. Stane Vidmar se je predstavil javnosti šele zadnja leta, čeprav se s slikarstvom bavi že več kot petindvajset let. Šolal se je pri Rihardu Jakopiču in Francetu Pavlovcu, nekaj časa tudi v Milanu in Švici. — Razstava bo odprta nekaj tednov.
Kocka pade prihodnje leto
(Nadaljevanje in konec)
Vsi opazovalci razvijajočega se predvolilnega boja se kaj radi vprašujejo, •li b0 general Eisenhower kandidiral •li ne. Izredno popularni general se namreč zelo spretno izogiba vsem vprašanjem o svojih načrtih za prihodnje leto. Tudi potem, ko se je več ur posvetoval s senatorjem Duffom, predsednikom skupine, ki podpira njegovo kandidaturo, ni povedal, ali je Odoibril senatorjevo akcijo; dejal je le, da se ne more vmešavati v delo prijateljev, ki mislijo, da poznajo njegove želje. Tudi se ne ve, o čem sta •e pogovarjala Truman in Eisenhower, ko je bil slednji pred nekaj tedni pri predsedniku na kosilu. Vsi znaki pa kažejo, da je general pripravljen kandidirati, da pa stavlja za to razne pogoje. Obe stranki, demokratska in republikanska, se trudita, da bi pridobili generala na svojo stran. Truman je menda izjavil, da je pripravljen podpreti generalovo kandidaturo na demokratski li3ti, vendar pa se z generalom o tem še nista sporazumela. General, ki je, kakor pravijo, po vzgoji in prepričanju republikanec, se ::amreč « tedanjo notranjo politiko
ameriške vlade ne strinja, še posebno pa ni naklonjen delavskim sindikatom. Ravno zaradi tega so voditelji republikanske stoanke prepričani, da bodo generala pridobili na svojo stran
Ljudje, ki generala poznajo, pravijo, da sedaj poskuša dobiti zagotovilo, da v primeru zmage senatorja Tafta ne bo prišlo do sprememb v evropski politiki ZDA. Ce tega zagotovila ne bo, se prav lahk^, zgodi, da bo Eisenhower podal ostavko na svoj sedanji položaj in postal politik. Vendar bi na to odločitev negativno vplivali dve stvari: nevarnost vojne v Evropi ter kandidatura sedanjega predsednika ZDA. General pa bo moral svoje končne načrte kmalu odkriti. V začetku prihodnjega leta se namreč pričnejo volitve delegatov za konvencijo in predsedniških kandidatov; tedaj bodo njegovi pristaši v New Hampshireu morali vedeti, ali naj ga dajo na kandidatno listo ali ne. Vsekakor je danes Eisenhower človek, ki lahko — če bo le hotel — z gotovostjo računa na največjo čast, ki lahko doleti Američana: da postane predsednik ZDA.
Kakor so republikanci dejavni, po.
amateri, £* ffafe y
Gornja karikatura, ki jo je objavila revija »Life«, kaže zelo zaželenega Elsenhowerja, ki sl ga skrivaj in boje#« ogleduje v oslu upodobljena de-_______________________________-
ski stranki zatišje — še slabše — slati Up J0 hude razprtije med severnimi itr južnimi demokrati. »Gibanje za večje pravice državam«, ki je obstajalo že pri volitvah 1. 1948, je bilo tedaj še slabo in. ni imelo nobenega vpliva na volitve. V zadnjih letih pa se je odpor proti Trumanu, ki vodi državni aparat, silno povečal. Znani ameriški politik guverner Južne Karoline James Byrnes je pred tedni javno izjavil, da Truman prihodnje leto ne bo kandidiral ter je predlagal, naj imenujejo za predsedniškega kandidata senatorja Byrda ali Russella. Vsi trije zelo vplivni demokrati so namreč sedaj odločni pristaši omenjenega gibanja ter bodo po mnenju opazovalcev podprli na volitvah demokratsko stranko v celoti, samo če bo njen kandidat človek, ki jim ugaja. Vedeti pa je treba, da imajo ti trije politiki za seboj vse južne demoifcrate, t. j. 128 glasov na konvenciji demokratske stranke V nasprotnem primeru, še celo pa, če bo kandidiral Truman-se bodo južni demokrati odcepili ter podprli republikansko kandidaturo Eisemhowra, (če bo le-ta kandidiral na republikanski listi) ali pa bedo šli na volitve s svojo lastno listo. Omenjeni položaj izredno slabi izglede demokratske stranke na uspeh,
Saadss le bsbesS a&a tfsfceNa se-
veru odločno odklanjajo program južnih demokratov. Na ključnih položajih demokratske stranke «o večinoma se-vemjaki, ravno tako na važnih mestih v vladi. Ta izoliranost je povzročila, da so južni demokrati postali še hujši nasprotniki Trumanove notranje politike, ter se že leta žilavo borijo proti raznim ukrepom njegove vlade; z njihovo pomočjo je kongres, v katerem demokrati prevladujejo, odklonil marsikateri zakon, ki ga je predlagala demokratska stranka. Zato bo menda držala domneva nekaterih, da lahko zmaga demokratska stranka samo, če na njeni listi kandidira Eisenhower To pa je za sedaj še neznanka, ki beli lase marsikateremu, političnemu izvedencu Medtem ko senator Taft zelo močno agitira in zbira svoje pristaše, je demokratska stranka še brez pravega kandidata. Ce pa se ji bo posrečilo dobiti Eisenhowra, bo sicer na vo-litvih zmagala, vendar pa bodo temu sledili zaradi generalovih nazorov ukrepi, ki bodo znatno spremenili zlasti notranjo politiko ZDA.
Kako se bo razvijala predvolilna kampanja, se da sklepati iz «tali», ki jih zavzemajo vodilni republikanski ali demokratski listi, voditelji obeh strank itd. Republikanci ae bodo, kot kaže, predvsem opirali na zgodite o £iH X digaynem apaxaty te* be-
do spretno izkoriščali razne škandale zadnjih let. Taftovo knjigo pa štejejo že kot odgovor na še ne začeto pred. volilno kampanjo demokratov, ki bo hvalila dosedanje uspehe v zunanji politiki in obsojala nezdrave pojme o zunanji politiki, ki jih je opaziti pri nekaterih republikancih (Taft). Tudi je Truman že ukrenil vse potrebno, da bodo preiskali in »očistili« demokratski državni aparat. S tem hoče odvze. ti ost republikanskim geslom Vsekakor obstoji glede volitev prihodnje leto nekaj drznih, vendar utemeljenih prerokovanj. Tako pravijo, da bo predsednik Truman privolil v Eisenhow-rovo kandidatur0 na demokratski ali republikanski listi, samo da bi prepre. čil izvolitev Tafta. Eisenhowrovo me-sto bi — tako govorijo v Washingtonu — v tem primeru dobil general Ridgj way. Vsekakor pa malo kaže, da bi kandidiral Truman. Možna so seveda različna presenečenja. To se da sklepati tudi po rezultatih nedavnih občinskih volitev, kjer so bili izvoljeni z veliko večino glasov predvsem neodvisni kandidati. Vsekakor kaže, da se bo prihodnjo jesen v ZDA odločalo* o tem, ali bodo jfcrbi, ki jih ima miroljubno človeštvo, ostale iste ali pa m bodo nasprotno še zelo povečale.
A, »V j
Delo zakonodajnih odborov Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ
L Predlog zakona o volitvah delavskih svetov sprejet
Zakonodajna odbora Zveznega sveta In Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ sta včeraj sprejela na svojih sejah vladini predlog zakona o volitvah delavskih svetov gospodarskih podjetij.
V obrazložitvi tega zakonskega predloga, ki ga Je stavila vlada, je pečeno:
Osnovna načela o volitvah delavskih ■vetov in Upravni Ih odborov gospodarskih podjetij im gospodarskih združenj so bila predpisana z osnovnim Zakonom o upravij-amju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. Na temelju tega zakona je vlado FLRJ izdaja navodilo za izvedbo prvih volitev delavskih svetov im upravnih odborov državnih gospodarskih podjetij (»Uradni list FLRJ« št. 46/51). kasneje pa tudi uredbo o prvih volitvah delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih združenj (»Uradni list FLRJ« št. 6/51).
Toda dosedanje izkušnje pri Izvajanju voEtev v delavske svete gospodarskih podjetij so pokazale potrebo, da se nekatera volilna načela, določena v zakonu, spremene, da bi se zagotovilo, da bi na volitvah v delavske svete in upravne odbore podjetij prišla v čimvečji meri do Izraza volja delovnih kolektivov. V tem smislu so Izrazili svoje želje in stavili predloge zvezni vladi tudi sindikalne organizacije in mnogi delovni kolektivi. V teh zahtevah zlasti predlagajo, naj se namesto sedanjega sistema kandidatnih list omogoči tudi izvolitev z glasovanjem za posamezne kandidate.
Ker še ni pogojev za izdajo končnega zakona o volitvah delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij in gospodarskih združenj, kajti za to še nimamo dovolj izkušenj, nove volitve v delavske svete
Še o cenah dimnikarskih uslug
Po uredbi o cenah obrtnih Izdelkov ln uslug iz letošnjega oktobra, se določajo cene teh uslug prosto po ponudbi in povpraševanju. Po tej uredbi so zato seveda nehali veljati ne samo pred tem izdani predpisi, ki so v nasprotju s tem določilom, temveč tudi ceniki, ki so bili predpisani na osnovi teh predpisov. Zato tudi ne velja več cenik za dimnikarska dela iz lanskega decembra, kakor smo to napačno natisnili v četrtem odstavku včerajšnjega članka »O stanovanjskih najemninah .. .« To netočnost so naši bralci verjetno že sami opazili.
Po izjavi predsednika dimnikarske zadruge znaša povišanje tarife od novembra dalje na osnovi kalkulacije v Ljubljani povprečno okrog 75% s tem, da so nekateri dimnikarji zaradi različnih režijskih stroškov, tudi cenejši. Navedbo iz dopisa tov. G. H. iz št. vida, češ: »Pri nas je zahteval dimnikar enkrat višje plačilo«, je treba razumeti tako, da so nekateri dimnikarji v Ljubljani zahtevali tako plačilo. Prav šentviški dimnikar doslej cen ni dvignil, vendar le zato ne, ker še ni vplačal v fond svoje zadruge nobenega dogovorjenega prispevka za otroške doklade.
TJarodna banka FLRJ, glavna centrala, kakor tudi direkcije deviznih poslov republiških central in devizne službe bančnih podružnic ne bodo poslovale s strankami 28., 29. in 31. de cembra t. 1. v deviznih poslih.«
podjetij pa ne morejo izvesti v začetku leta 1952, določa predlog tega zakona odstopanje od določb osnovnega zakona o, upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. To odstopanje je v tem, da se dosedanji način volitev z glasovanjem za kandidatne liste zamenja z glasovanjem za predlagane kandidate posamezno in v soglasju s tem določa, da se imajo za izvoljene tisti kandidati, predlagani na potrjenih kandidatih listah, ki so dobili največ glasov, ne glede na kateri listi so. Istočasno je bilo sprejeto, da lahko glasujejo volivci samo za kandidate, predlagane na potrjenih kandidatnih listah, ker bo z natančnejšimi predpisi širše postavljena pravica delavcev in uslužbencev, da predlagajo kandidate. Razen tega določa predlog, da voli volilno komisijo za vodstvo volitev delavskega sveta delavski svet podjetja, kar je bilo doslej prepuščeno sindikalni organizaciji, kajti pri prvih volitvah ni bilo izvoljenega organa delovnega kolektiva. Toda sindikalna organizacija bo še nadalje postavljala volilno komisijo, kadar gre za izvolitev delavskega sveta v novo ustanovljenih podjetjih.
Po določbah zakona o upravljanju
državnih gospodarskih podjetij se morajo ob spremembah, določenih s tem predlogom, v začetku leta 1952 izvesti volitve delavskih svetov v vseh podjetjih, ne glede na to, kdaj so bili izvoljeni in kdaj jim poteče mandat.
Da se uredi volilni postopek in tehnika volitev v skladu z določbami zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij im tem predlogom, se daje pooblastilo vladi FLRJ, da predpiše natančnejše določbe o volitvah delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij in gospodarskih združenj.
Tekmovanje na trboveljski
cesti
Delo na trboveljski cesti se Je ta mesec pospešilo, ker Je hotel gradbeni odbor storiti čim več pred nastopom zime. Člani OF In sindikata so prevzeli tndi velike obveznosti v počastitev desete obletnice ustanovitve naše armade. Na prvem delu trboveljske ceste so bile položene kocke že do 15. decembra, do Dneva armade pa so uredili pločnike in jih posu.i s peskom. Prostovoljni delavci so opravili ta mesec 1158 delovnih ur in je od toga Imela samo cementarna nad 3DO ur Prav dobro so se Izkazali tudi učenci rudarske šole trboveljskega rudnika S kamioni so pripeljali ta mesec na cesto 40, z vozovi pa 36 kub. metrov peska Čeprav je sedaj prvi del nove ceste gotov, se ves promet odvija še po cesti mimo njive, hiš elekrame in stadiona Rudairja na staro cesto. Dela bodo nadajevall, dokler bo dopuščalo vreme.
Ob Vodovodni cesti gradiio
novo liubliansko mlekarno
Novoletni «ejem na Cankarjevi cesti v Ljubljani je v polnem razmahu. Čeprav vreme ni posebno ugodno. oblegajo okusno prirejene stojnice s najbolj raznovrstnim blagom neprestano goste gruče ljudi, ki izbirajo fn kupujejo darila otrokom za Novoletno Jelko. Posebno lep pogled na sejmsko vrvenje je zvečer ob bajni razsvetljavi»
Sklepi izvršilnega odbora Zveze borcev
Konec avgusta so ob Vodovodu! cest! začeli kopati temelje za novo ljubljansko centralno mlekarno. Zaradi ugodnega vremena se gradbena dela nemoteno nadaljujejo. V že dograjenih kletnih prostorih bodo kmalu začeli montirati prve naprave.
Spoznanje, da Je treba zgraditi v Ljubljani novo centralno mlekarno, sega nazaj v prvo leto po osvoboditvi, ko je dotlej precej anarhično preskrbova-nje mesta z mlekom prevzelo podjetje »Mleko - promet«, sedanje »Mleko«. Podjetje ima svoje obratne prostore v Maj-stro\Ti ulici v stavbi, v kateri je bila nekdaj pivovarna. Razumljivo je, da ti za potrebe mlekarstva preurejeni prostori nikakor ne ustrezajo higienskim •n tehničnim potrebam modernega mlekarskega obrata. Takoj po osvoboditvi je bil dotok mleka še sorazmerno skromen. v zadnjih letih pa Je postala z večjim dotokom mleka gradnja nove mlekarne kar nujna. Pri tem bo pomagala Ljubljani mednarodna organizacija za pomoč otrokom (UNICEF), ki je ponudila breziplaično vso tehnične naprave za moderno mlekarno. Ta organizacija Je stavila samo ta pogoj, da zgradijo v Ljubljani stavbe, ki bodo ustrezale vsem htsriensklm in tehničnim mlekarskim predpisom.
Noam mlekarno gradijo na stavbeni površini cca 20.000 kvadratnih metrov.
Poleg glavne stavbe, v kateri bodo nameščeni vsi stroji, gradijo še kotlarno, garaže In upravno poslopij e, v katerem bo tudi moderen laboratorij. Medtem ko predela lahko sedanja mlekarna dnevno 10.000 litrov mleka, ga bo nova mlekarna v osmih urah predelaJa okrog kvečjemu 10.000 I mleka, ga bo nova mleka bodo v novi mlekarni izdelovali tudi razne mlečne izdelke, kakor maslo, razne vrste sira, jogurt, mlečno alkoholno | pijačo kefir, kislo in sladko smetano, p fret»««™ kondenzirano mleko, mleko v prahu in nekatere suhe dietalue preparate. Potrebne stroje je UNICEF večinoma že poslala, deloma pa bodo izdelani doma; tako n- pr. stroj za izdelovanje mleka v prahu, katerega je skonstruiral mlekarski strokovnjak inž. Lindtner, obratovanje nove mlekarne bo skoraj po-
polnoma mehanizirano, higiena dela pa bo na sodobni višini.
Z zgraditvijo nove mlekarne se bo izpolnila tudi vroča želja ljubljanskih mlekarskih strokovnjakov. Micko bodo namreč lahko prodajali potrošnikom v steklenicah. Ce bo na razpolago dovolj prevoznih sredstev, ga bodo celo dostavljali na dom. Po sedanjih načrtih bo mlekarna dograjena leta 1953. -a
Pevski zbor učiteljev in profesorjev
Vse učitelje, profesorje, defektologe in
vzgojitelje, ki se želijo prijaviti v mešani pevski zbor učiteljev in profesorjev LRS »Emil Adamič«, obveščamo, da so pristopne prijavnice razposlane in da se dobijo na sedežih vseh okrajnih odborov Društva učiteljev in Društva profesorjev.
Izpolnjene prijavnice naj se pošljejo Iniciativnemu odboru pevskega zbora učiteljev in profesorjev »Emil Adamič«, Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 7-1. Prijavni rok traja do konca decembra 1951, zadnji dan za prijavo je 1. januar 1952. Iniciativni odbor bo upošteval po možnosti tudi kasnejše prijave.
Sprejemne avdicije bodo dne 6. januarja 3952 v Ljubljani in 13. januarja 1952 v Mariboru in Šempetru pri Gorici (ali v Sežani). Podrobnejša obvestila slede v dnevnem časopisju. Iniciativni odbor ne bo mogel povrniti prijavljencem njihovih osebnih stroškov za potovanje k sprejemnim avdicijam. Posebej pa poudarja-sestankih zbora vselej ijjgq.dq tjaqa mo, da bodo imeli sprejeti člani pri nadaljnjih sestankih zbora vselej pravico do brezplačne nastanitve In prehrane, kakor tudi do povračila potnih stroškov. Vsak prijavljenec naj se zglasi k avdiciji v tistem kraju, kjer mu bo najbolj
Ustanovni in hkrati prvi delovni shod
članov pevskega zbora bo v času polletnega odbora, torej bržkone v 2. polovici januarja 1952 v Ljubljani in bo trajal štiri
dni. Poskrbljeno bo za brezplačno nastanitev in prehrano članov pevskega zbora, potni stroški jim bodo povrnjeni. Podrobnejša obvestila dobijo člani na sprejemnih avdicijah. — Iniciativni odbor.
(Nadaljevanje s 1. strani)
mladine v njenem prostem Sasu in stalno dviga'nje obrambne sposobnosti države. V tem pogledu so bili doseženi najboljši uspehi pri moški kmečki in pri šolski mladini. Resna pomanjkljivost je ta, da še niso izkoriščene možnosti prostovoljnega akti-viziranja ženske mladine. Druga resna pomanjkljivost je ta, da ni bila zaradi gotovih objektivnih težkoč (izmenjave in slično), pa tudi zaradi nezadostne pomoči nekaterih voditeljev podjetij delavska mladina v polni meri zbrana v centru predvojaške vzgoje.
Kot neposredna naloga organizacije Zveze borcev se postavlja množično in prostovoljno vključevanje ženske mladine v predvojaško vzgojo, kakor tudi popolna pritegnitev delavske mladine, čemur je treba prilagoditi tudi sedanje programe predvojaške vzgoje.
Druga važna naloga je nadaljnje razvijanje dela za izvenarmadno vojno vzgojo.
Da bi še pospešilo delo za Izvenarmadno vojno vzgojo, ustanavlja Centralni odbor Zveze borcev zvezne nagrade za tekmovanje v posameznih disciplinah pri organizacijah, ki delajo za izvenarmadno vojno vzgojo. Pogoje tekmovanja bo predpisal Centralni odbor Zveze borcev.
III. Sodelovanje z Zvezo za telesno vzgojo »Partizan«
Zveza za telesno vzgojo »Partizan« je patriotska organizacija, ki ima največ pogojev, da zbere mlado generacijo v svojih vrstah, njena naloga pa je, da vsestransko telesno in moralno vzgaja svoje člane v zdrave, krepke in zavestne graditelje socializma ter sposobne borce za neodvisnost in svobodo domovine. Ena izmed neposrednih nalog »Partizana« je tudi širše zbiranje kmečke mladine. Množično razširjenje Zveze zadeva na težkoče zaradi pomanjkanja telovad-
Đnerne vesti
KOLEDAR
Petek, 28. rlecembra: Tepežnl dan, Zorica. Sobota, 29. decembra: Tomaž, David.
SPOMINSKI DNEVI
28. XII. 1789. — Prva uprizoritev slovenskega gledališkega komada — Linhartove »Zupanove Micke«.
28. XII. 1855. — Rojen srbski skladatelj Stevan Stojanovič-Mokranjac.
23. Xii. I3bu. — Umrl v Beogradu srbski pisatelj Laza Lazarevič.
m
Društvo slovenskih skladateljev vabi
vse članstvo na redni letni občni zbor, ki bo 6. januarja 1952 ob 8.30 v prostorih Kluoa kUiiuinm delavcev, Woifova ulica št. l-III. .Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zboia. 2. volitev zapisnikarjev. 3. Volitev kandidacijske in voinne komisije. 4. Poročilo upiavnega odbora. 5. Diskusija o poročilu upravnega odbora. 6. Poročilo častnega razsodišča. 7. Poročilo nadzornega oooora m razrešnica. 8. Volitve novega upravnega odbora, a. Slučajnosti.	3168-n
Tečaj za režiserje-amaterje. Izvršni odbor Ljudske piosvete Slovenije priredi od 17. do vključno 29. januarja 1952 režiserski tečaj v Ljubljani, ki je namenjen predvsem učiteljem, .anko se ga pa udeležijo tudi drugi. Tečaj je brezplačen. Prijave sprejema do b. januarja n»32 IO LPS, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. V prijavah naj se naveoe: ime in priimek, rojstno leto, poklic in če refieittira prijavljenec na stanovanje in hrano. 3135-n Prot.tuberKulozni sekciji mestnega odbora Rdečega križa LjuDijana so nakazale uprave: Tooacna tovarna din 5U.000, trgovsko podjetje »Prehrana« 25.600 din, Chemo impoi t-Export 10.000 din, Angora 5000, Izbira 5000, Ooiačilno prod. zadruga z o. j. 3000 din in sindikalna podružnica Kroj 2000 din. -- Mestni odbor Rdečega križa se v imenu sekcije TBC, kakor tudi bolnikov, za prejete zneske iskreno zahvaljuje.	3175-n
Piam ici! Da vam omogočimo nakup »Priročnik- za planince«, imamo danes, v petek, odprto od 7—19 neprekinjeno. — PD Ljubljana matica.	3194-n
Obveščamo vse naše odjemalce in dobavitelje, da bodo naša skladišča zaradi letne inventure zaprta v dneh 2., 3. in 4. januarja. Z rednim poslovanjem pričnemo 5. januarja. — Trgovsko podjetje z živili, Ljubljana, Tyrseva cesta 31.
Odstrel zajcev je dovoljen v LR Sloveniji samo do 31. decembra 1951 zaradi izredno nizkega staleža. —- Odlok Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS od dne 24. decembra 1951, štev. kab. 3-7.
S. D. Odred priredi 31. decembra silvestrovanje v veliki unionski dvorani na Miklošičevi cesti. Igra zabavni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča. Vstopnina 150 din. — Vstopnice dobite v pisarni Odreda — Tyrseva cesta 1 b-II.
Gledališče
drama
Petek, 28. dec. ob 20: Beaumarchais: »Seviljski brivec«. Red dramski H.
Sobota, 29. dec. ob 15: P. Golia: »Sneguljčica«. Izven. Predstava za otroke v okviru prireditev za Novoletno jelko, ob 20: Cankar:	»Hlapci*. Zaključena
predstava za Ekonomsko srednjo šolo Ljubljana.
Drama opozarja občinstvo, da bo pričetek sobotne predstave »Sneguljčica« ob 1&. uri.
OPERA
Petek, 28. dec. ob 15 ln 16.15: Opera — otrokom in pionirjem. V okviru prireditev za Novoletno jelko. Izven.
Sobota, 29. dec. ob 15: Puccini: »La Eo-heme«. Zaključena predstava za Tekstilni tehmkum, Ekonomsko srednjo šolo m gimnazijo v Kranju.
Šentjakobsko gledaliscb
MESTNI DOM
Sobota, 29. dec. ob 15: Jaka Spicar: »Martin Na puhek«, pravljična igra z goJLbo, premiera, popoldanska predstava’, ob 20: Hopwood: »Skandal pri Bartlet-tovih«, veseloigra, večerna predstava. Nedelja, 30. dec. ob 15: Jaka Spicar: »Martin Napuhek«, pravljična igra z godbo; popoldanska preclstava. ob 20: Hopwood: »Skandal pri Bartlet-tovih«, veseloigra; večerna predstava. Ponedeljek, 31. dec. ob 15: Jaka Spicar: »Martin Napuhek«, pravljična igra z godbo, popoldanska predstava, ob 20: Hopwood: »Skandal pri Bartlet-tovih«, veseloigra; večerna predstava. Torek, 1. jan. ob 15: Jaka Spicar: »Martin Napuhek«, pravljična igra z godbo, popoldanska predstava, ob 20: Hopwood: »Skandal pri Bartlet-tovih«, veseloigra; večerna predstava. V Šentjakobskem gledališču bodo v dnevih 29., 30. in 31. decembra in 1. januarja po dve predstavi, popoldne ob 15 pravljična igra »Martin Napuhek«, zvečer vsakokrat ob 20 pa Hopwoodova veseloigra »Skandal pri Bartleitovih«. — Prodaja vstopnic od petka aalje pri blagajni v Mestnem domu.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Petek, 28. dec. ob 20: »Dama s kamelijami«. Izven.
Nedelja, 30. dec. ob 16: »Pepelka«, predstava za novoletno Jelko.	2909-n
Kino
LJUBLJANA — KINO »UNION«: slovenski film: »Kekec«. Tednik: Po partizanskih poteh. Predstave ob 16, 18 in 20.
KINO »MOSKVA«: angleški Ulm: »Leseni konj«. Tednik: Na mejah Jugoslavije«. Predstave ob 16, 18 in 20.
KINO »SLOGA«: angleški film: »Ana Karenina«. Tednik:	Filmske novosti 51.
Predstave ob 16, 18.30 in 21. — Prodaja
vstopnic v vseh treh kinematografih od 15 dalje.
KINO »TRIGLAV«: francoski film »V Pariz«. Tednik. Predstavi ob 18 ln 20.
KINO »SISKA«: ameriški film: »Škotska kri«. Tednik. Predstavi ob 18. in 20.
KINO »LITOSTROJ«: ameriški film: »Morja široka cesta«. Tednik. Predstava ob 20. uri.
KINO »VEVČE«: avstrijski Ulm: »Erolca«.
Tednik.
CELJE — »METROPOL«: slovenski Ulm: »Kekec«. Tednik.
KINO »DOM«: italijanski Ulm »Volk z gore Sila«. Tednik.
KRANJ — »STORŽIČ«:	ameriški Ulm:
»Dama v hermelinu«. Tednik.
KINO »SVOBODA«: ameriški Ulm: »Dama v hermelinu«. Tednik.
DOMŽALE: ameriški film »Ples na vodi«. Tednik.
RADOVLJICA: ameriški film: »Lassle se vrača«. Tedni!-.
BLED: francoski Ulm: »Brata Bouqou-qant«. Tednik.
JESENICE: ameriški «Im: »Vrnitev«. — Tednik.
TRBOVLJE: Italijanski Ulm »Schiuscia«. Tednik.
NOVO MESTO: ameriški film; »Vrnitev«. Tednik.
MEDVODE: ameriški film: »Bil sem vojna nevesta«. Tednik.
Koncerti
Koncert z dirigentom Zecchijem in pianistko Velto Vait drevi ob 2^.15 v Filharmoniji. Za jutrišnjo ponovitev so vstopnice, tudi cenejše, še na razpolago.
Komorna večera Beethovnovih sonat za violino in klavir izvajata Janigro in Zecchi v sredo in četrtek v Filharmoniji. Vsak večer drug spored.	3152-n
Predavanja
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V petek 28. decembra bo ob 20 predaval
predavalnici fizikalnega instituta (poslopje Univerze, vhod iz Gosposke ulice) univ. profesor tov ing. Jože Levstik: O VTISIH IZ DANSKE.
Obvestila
Poverjeništvo za trgovino in gostinstvo MLO Ljubljana sporoča, da morajo biti dne 30. in 31. decembra 1931 vse trgovine, pekarije, mesnice in trafike na območju mesta Ljubljane odprte kot vsak običajni delovni dan. To velja tudi za prodajalne množičnih organizacij in za prodajalne vseh ostalih sektorjev.
Gostinski obrati pa morajo biti na dan 30. in 31. decembra 1951 odprti sledeče: kavarne in restavracije do 4., ostali gostinski obrati pa do 2. ure.
NARODNA BANKA FLRJ, CENTRALA ZA LRS V LJUBLJANI
obvešča vse komitente, da bodo njene filiale 31. decembra poslovale dopoldne kot običajno, popoldne pa bodo poslovale blagajne vseh filial od 17 do 20, ko morajo komitenti vložiti v banko ves dnevni iztržek tega dne. Dnevni iztržek tega dne morajo vložiti v banko brezpogojno vsi komitenti, ki so v kraju sedeža naše edi-nice in bodo poslovali 31. decembra 3951.
Dne 2. januarja 1952 blagajne filial Narodne banke za komitente ne bodo poslovale. — Narodna banka FLRJ, Ccmra.a za LRS.
DRŽAVNO TRGOVSKO PODJETJE
»LES LJUBLJANA«
javlja vsem svojim odjemalcem, da ima na skladišču večje količine tapeciranih, furniranih kavčev po 25.000 din.
Potrošniki, pohitite z nakupom, dokler traja zaloga.	3142-a
SPREMEMBE AVTOBUSNIH VOŽENJ NA PROGI SOLKAN-SEMPETER-MIREN
veljavne s 1. januarjem 1952. odhod iz Solkana ob: 8.00, 10.00, 14.40, 17.05 prihod v Šempeter ob 8.20, 10.20, 15.00 17.25 odhod iz Šempetra ob: 6.35, 9.20, 11.30, 16.10 prihod v Solkan ob: 6.55, 9.40, 11.50, 16.30
Vožnja z odhodom iz Solkana ob 8.00 in povratkom ob 9.40, preusmerjena skozi Novo Gorico in 2abji kraj. Vožnja z odhodom iz Solkana ob 17.05 in povratkom naslednjega dne ob 6.55 iz Šempetra nadaljuje do Mirna in je tu namenjena predvsem za abonirane delavce in nameščence. — Gornje vožnje med Šempetrom in Solkanom so smatrane krajevnega značaja in se s tem uveljavlja ozirajoča veljavna lokalna tarifa.	3138-a
POZIV UPNIKOM IN DOLZNIKOMI
Nabavno prodajno in proizvajalno podjetje »Napred« Ljubljana, s svojo poslovalnico v Mariboru, Slovenska ulica 4, je prešlo z 20. decembrom 1951 v likvidacijo. Pozivamo vse dolžnike, da poravnajo svoj dolg do 1. februarja 1952. Upnike pa, da do tega roka prijavijo svoje terjatve. — Dolžnike, ki do tega roka ne bedo poravnali svojih obveznosti, bomo predali sodišču, upnikom pa priznali zneske, ki bodo razvidni iz naših poslovnih knjig. — Likvidacijska komisija.	3143-a
Muzej rudarske kulture
Zavod za geološka raziskovanja urejuje v Beogradu muzej rudarske kulture. V tem muzeju bodo imeli svoje oddelke vsi srbski rudniki, da bo tako razviden ves njihov razvoj in napredek.
Zverinstvo brez primere
Te dni sta se pred okrožnim sodiščem v Novem mestu zagovarjala Franc Cinžar, ki je bil že sedemkrat kaznovan zaradi pretepov, ter Jože Pečnik iz Dobrave pri krškem.
21. oktobra letos sta Ctnžar in Pečnik na cesti srečala Mihaela Salobirja, ki se je vračal z dela. Cinžar ga je priče! zmerjati, češ da je njegovi ljubici ukradel neke predmete. Ker Salobir tega ni priznal, ga je Cinžar pričel pretepati z letvo, let jo je izruval iz bližnjega plota. Pečnik pa ga je pretepal z roko. S silo sta ga gnala na dom Cimžasrjeve ljubice. kjer sta ga pretepala toliko časa. dokler ni priznal tatvine. Nato sta ga zvezala ter ga privezanega na vrv gnala proti njegovemu domu. kjer naj bi ukradene stvari vrnil. Spotoma ga je Cimžatr pretepal s palico, Pečnik pa ga je brcal. Med potjo jima je večkrat padel na tla, pa sta ga z vrvjo vlekla po tleh. Ko je končno popolnoma omagal, sta ga vrgla na travnik ob cesti, kjer je kmalu nato umrl.
Cinžarja in Pečnika je sodišče strogo obsodilo Cinžar je bil obsojen na 12 let strogega zapora in 2 leti izgube državljanskih pravic, Pečnik pa na 9 let strogega zapora.	(r)
Požar v Fari na Blokah
V Fari na Blokah je te dni Izbruhnil požar. Začela je. goreti s slamo pokrita Ponikvarjeva hiša. Ob pravem času Je prihitela na pomoč gasilska četa iz Nove vasi m tudi prebivalci so pomagali, da je bil ogenj kmalu pogašen. Gasilska četa iz Nove vasi se je prav dobro Izkazala tn Je odvrnitev velike nevarnosti predvsem njena zasluga.
nie tako tudi v mestu, zlasti pa na vasi. Mnoge telovadnice so bile pretvorjene v kina. skladišča in slično. Zveza borcev ima poseben interes, da nudi tej organizaciji vsestransko pomoč. Pomoč naj obstoji predvsem v tem, da postanejo člani Zveze borcev, ki imajo za to pogoje, zlasti pa njihovi otroci, aktivni člani Zveze za ‘telesno vzgojo »Partizan«, nadalje, da Zveza borcev pomaga »Partizanu« v ustvarjanju materialnih pogojev za delo organizacije na ta način, da podpira organizacijo »Partizana« pri ljudskih oblasteh, da bi dobile nazaj bivše telovadnice, prav tako pa, da se jim v obstoječih dvoranah (v kulturnih in zadružnih domovih in slično) omogoči vežbanje. In končno bodo organizacije Zveze borcev nudile moralno podporo »Partizanu« s tem, da bodo razvijale vsestransko sodelovanje, zlasti pa, da bodo na javnih manifestacijah, ki jih prireja Zveza borcev, nastopale tudi organizacije Zveze za telesno vzgojo »Partizan« s svojimi programi.
IV.	Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami bivših borcev
Glede na razširjenje naših zvez s tujimi organizacijami se nalaga oddelku za mednarodne zveze pri Centralnem odboru Zveze borcev, naj stalno skrbi za nadaljnje razširjenje, okrepitev in poglobitev teh zvez.
V.	Organizacijski ukrepi
1.	Potrebno je proučiti vprašanje zbiranja in ustanovitve posebne organizacije rezervnih oficirjev, za kar naj se osnuje iniciativni odbor.
2.	V celotni delavnosti zveze sodelujejo aktivno člani Zveze, ki so bili med narodnoosvobodilno vojno v ujet-niških in koncentracijskih taboriščih. Dejstvo je, da so bili oni zapostavljeni v naši organizaciji in da niso prišli do vidnega izraza. Boj, ki so ga vodili v taboriščih, kakor tudi ugled, ki ga uživajo pri drugih narodih zaradi svojega zadržanja, katerih pripadniki so bili v istih taboriščih, zaslužita polno pozornost. Da bi se razvila njihova delavnost v posebnih nalogah, se ustanovita pri Centralnem in glavnih odborih Zveze borcev NOV, pri pokrajinskem odboru Zveze borcev APV in oblastnem odboru Zveze borcev za Kosovo in Metohijo:
a)	sekcija bivših vojnih ujetnikov,
b)	sekcija izgnancev in internirancev.
Ti dve sekciji imata nalogo, da poleg nalog, ki jih imajo člani Zveze borcev, razvijata tudi delavnost bivših vojnih ujetnikov, bivših izgnancev in internirancev v zbiranju zgodovinskega gradiva iz njihovega življenja in borbe v taboriščih (spomenice, dokumenti. izdajanje albumov in drugih publikacij, seznami krajev, skrb za grobove in slično), v povezovanju in sodelovanju s sličnimi organizacijami v tujini s pravico članstva v mednarodnih organizacijah, v skrbi in urejanju vprašanj padlih ujetnikov, izgnancev in internirancev, njihovih družin in otrok, v zbiranju borcev za
izvrševanje teh nalog (proslave, jubileji in slično).
VI. Zastava
Ustanavlja se zastava Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne. Zastava ja enotna za vso organizacijo.
Zastavo bodo imele vse osnovne organizacije, okrajni, mestni, oblastni, pokrajinski, glavni odbori, kakor tudi centralni odbor.
Vsaka osnovna- organizacija izvoli zastavonošo izmed najboljših članov organizacije.
VIL Ugotavljanje, urejanje in vzdrževanje grobov padlih borcev in žrtev fašističnega terorja
Kljub vsem dosedanjim naporom še nimamo urejenih grobišč padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Najmanj se je storilo za ugotavljanje grobišč, za to, da se razpršeni grobovi, ki jih je nemogoče skrbno negovati in varovati, zberejo na enem kraju in urede. Težkoče so predvsem v tem, da doslej še ne obstoje zakonski predpisi, ki bi uredili nekaj osnovnih vprašanj: kdo naj nosi gmotne stroške za ugotavljanje, prenašanje in vzdrževanje grobov ter druge stroške, ki nastajajo v zvezi z izpolnjevanjem te naloge, kdo naj skrbi za urejanje grobov in njihovo vzdrževanje, kako označiti grobove padlih borcev in žrtev terorja.
Sekretariatu Centralnega odbora se naroča, naj v sporazumu s svetom za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti izdela načrt zakonskih predpisov, ki bi uredili to vprašanje.
Iniciativni odbor za osnovanje združenja rezervnih oficirjev
Na seji je bil izvoljen iniciativni odbor za osnovanje združenja rezervnih oficirjev: Ljubčo Arsov, rezervni polkovnik, Marko Belinič, rezervni generalmajor, Dušan Blagojevič, rezervni major, Savo Brkovič, rezervni polkovnik, Vladimir Vodopivec, podpolkovnik, Jože Gracar, rezervni oficir, Liubodrag Djurič, generalmajor, Djuro Kladarin, generallajtnant, Zdenka Kidrič, rezervni podpolkovnik, Rudi Kolak, rezervni polkovnik, Boško Krstič, rezervni oficir, Djuro Meštero-vič, generalmajor, Vlado Madjarič, rezervni major, Puniša Perovič, rezervni polkovnik, Lepa Perovič, rezervni podpolkovnik, Branko Popovič, generalmajor, Franjo Tudjman, polkovnik, Fadil Hodža, rezervni polkovnik, Josip Hrnčevič, generalmajor.
Zatem je bila osnovana sekcija bivših vojnih ujetnikov pri Centralnem odboru Zveze borcev: Milan Bartoš, Ivan Božič, Oto Bihalji, Milan Zelenika, Stevan Jakovljevič, Vjekoslav Kolb, Vido Kosovič, Nikola Milano-vič, Milisav Mijuškovič, Ninko Petrovič, Miodrag Simovič.
Osnovana je bila tudi sekcija bivših izgnancev in internirancev: Veli-bor Gligorič, Franjo Simič, Jelica Jerkovič, Siniša Katanič, Velibor Marič, Cene Folajner, Gojčo Stankovski, Ljubica Uzelac, Zdenka Segvič.
VSE NAROČNIKE »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
opozarjamo, da lahko naročijo in plačajo naročnino za našo PONEDELJSKO IZDAJO,
Id znaša mesečno 20 din istočasno z naročnino za dnevno izdajo. Zadostuje, da na hrbtni strani srednjega dela položnice pripomnijo, da želijo list prejemati tndi v ponedeljek.
UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Po sklepu upravnega odbora Lesno industrijskega podjetja Brežice z dne 19. septembra 1951 je prešla kmetijska ekonomija Lesno industrijskega podjetja Brežice, s sedežem v Kostanjevici, s 1. decembrom 1951 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve, odnosno poravnajo svoje obveze do 15. Januarja 1952. Po tem roku bomo dolžnike sodno izterjali. — Likvidacijska komisija.	3141-a
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Delavnica radijskih delov obvešča, da je prešla s 1. decembrom t. 1. v likvidacijo. Pozivamo vse upnike m dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti, oziroma da prijavijo svoje terjatve najkasneje do 15. Januarja 1952.	p 3171-a
ZEMALJSKO GRADJEVINSKO PREDUZECE »TEHNIKA«,
LUKAVAC KOD TUZLE sprejme večje število zidarjev, tesarjev in krlviicev železa. Poleg plače po uredbi o gradbenih delavcih pripada delavcem iz drugih republik specialni dodatek v znesku 160 din dnevno za delavce IX. in Vin. grupe, ter 140 din za delavce VII., VI. in V. grupe, a delavcem IX. in VIII. grupe s teritorija NRBIH po 60 din dnevno, ter delavcem VII. in Vi. grupe po 40 din dnevno. Za stanovanje in hrano preskrbljena na gradbišču.	3087-a
Umrli
tlmrt Je naš dragi mož ln oče dr. FRAN KOTNIK, sodnik v pokoju. Pogreb bo v soboto 29. decembra ob 16 z 2al, iz mrliške vežice sv. Frančiška. — 2alujoča rodbina Kotnikova. — Ljubljana, 27. decembra 1951.	8186-a
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo žalostno vest, da je naš ljubljeni mož, skrbni oče, start oče, brat, svak, stric itd. FRANCE BERLOT, železničar v pokoju danes po kratkem trpljenju umrl. Pogreb bo 29. decembra ob 15.30 na litijsko pokopališče. — Žalujoča žena Frančiška, sin Ludvik, hčere Mira por. Stunpfell, Stanka por. Bakotič, brata Karel in Jože, sestra Mimi por. Jeršek in rodbina Tekavc. — Litija, Ljubljana, Sava, Tržič, 27. decembra 1951.	3185-a
Umrl je naš član tov. AVGUST KRIŽAN. Pogreb bo 29. decembra ob 14.30 z Zal, iz Andrejeve mrliške vežice. — Sindikalna podružnica »Zale«.	3187-a
Zahvale
Vsem, ki ste bili kakor koli v pomoč ln uteho v bolezni moji blagi ženi ER LINDI JAUŠOVEC, vsem, ki ste jo spremili h grobu ter s pesmijo in cvetjem počastili njen spomin, prav vsem Iskrena hvala. Zahvaljujemo se istočasno tudi vsem za izraze sožalja. — Fr. Jaušovec.	3120-.
Mali oglasi
ROSNO TISKARNO (večjo) kupi Tovarna kovinske galanterije, Ljubljana, Mariborska 4.	2997-5
TOVORNI AVTO v dobrem stanju kupi-. mo. V zameno damS gozd ali hišo. — Naslov v oglasnem oddelku.	3165-5
NATAKARICO, kvalificirano moč, In dekle za kuhinjo sprejme boljša gostilna v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Takoj« na ogl. oddelek.	3077-1
DENARNICA z boni in nekaj denarja Je bila najdena. — Dobi se: v Klečah šte-Vilka 32.	3131-11
ROČNO TISKARNO (večjo), kupi Tovarna kovinski galanterije, Ljubljana. Mariborska 4.	2997-5
POSTREZNICO sprejmem takoj. Woiiova ulica 3-n.	3150-2
ŠKORNJE, meške, boks, nove štev. 42 prodam. Svabičeva 15, stan. 28.	3146-4
ŠIVALNI STROJ, dolgi čolniček, prodam.
Naslov v ogl. oddelku.	3148-4
OESBNI AVTO »Greizler«, šestsedežni, brezhiben, novejše tipe, takoj prodam. Naslov v podružnici SP Celje. 3129-4 PISALNI STROJ »Olympia« prodam. — Ogled pri vratarju, Linhartova ulica štev. 35.	3130-4
ENOSOBNO komfortno stanovanje v Mariboru zamenjam za Ljubljano. Zubčič, Meljska 63, Maribor.	2S66-9
KRZNEN PL AS C, lep, čm, prodam za 14.000 din ali zamenjam. Hvala, Resljeva cesta 4a-4.	3170-4
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku. 3166-1 TRGOVSKO PODJETJE »UMETNINA«, Woifova ulica 1-H ima v svojih poslovalnicah poleg ostalega blaga na zalogi: vse vrste krznenih plaščev: fee (severna veverica), perzijanec, astrahan in druge; ekpresni stroj za kuhanje kave »Briffe« Bezzera; pisalne in računske stroje Steewer, Erika, Agfa, Ideal in druge; »Trix« električno železnico z več metri tračnic, dva vlaka in drugo ter vse vrste smuči s kandaharji ali brez. Telefonska pojasnila 51-75. — Ogledi v poslovalnicah: Mestni trg 8 ln 19, Stari trg 1.	3096-4
MOTORNO KOLO, 250 ccm, v dobrem ali tudi v neuporabnem stanju kupim. Ponudbe pod »Plačam takoj« na oglasni oddelek.	3167-3
■■■ 'TJTir
Riko Debenjak razstavlja v Trstu
Razgovor s slikarjem pred njegovo razstavo v tržaški galeriji »Scorpione«
GOSTOVANJE NAŠIH NOGOMETAŠEV V TUJINI
sest telcem,
Za našimi slikarji: Jakcem Kosom Kregarjem, Sedejem in Malešem razstavljata konec decembra v Trstu Riko Debenjak — grafiko in Karl Putrih — malo plastiko.
Debenjaka že poznamo, saj se nam je v zadnjih letih že večkrat predstavil deloma sam, deloma v družbi drugih naših slikarjev in grafikov. Pred dobrimi desetimi leti je imel v Ljubljani svojo prvo razstavo, kjer smo videli zbrana njegova olja. Naslednje leto (1941) je hkrati s Francetom Miheličem in Božidarjem Jakcem priredil razstavo grafik. 2e 1. 1943 je v galeriji Obersnel spet pokazal svoja novejša dela. Po vojni se je udeleževal vseh kolektivnih razstav naših umetnikov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. njegova dela so bila razstavljena
in v prestolnicah sosednjih držav. Letos spomladi je sodeloval na razstavi slovenske grafike v Milanu, jeseni na razstavi v Cetinju in r.a razstavi v Arbomnu (Švica), in sedaj se pripravlja za odhod na razstavo v Trst. Debenjaka poznamo tudi kot odličnega ilustratorja; napravil je ilustracije za okoli 15 knjig in je za ilustracije knjig »Taras Bulica« in »Blešči se mi jadro samotno« prejel 1. 1949 Levstikovo nagrado pri Mladinski knjigi. Sedaj pri. pravita ilustracije za novo izdaj0 Robinsona in za pesniško zbirko Prešernovega sodobnika, ruskega pesnika Tjutčeva. V delu ima mnogo grafičnih listov, ki bodo pokazali trpljenje internirancev in grozote zadnje vojne. V našo ilustrativno umetnost je prinesel novo noto: Kras. sorodno dalmatinsko in istrsko pokrajino s skalami, v vetru in burji utrjenimi oljkami, hrasti in borovci; Debenjak je v grafiki bolj lirik kot v olju.
»Kaj nosiš novega na razstavo v Trst?« sem ga vprašal.
»Veliko ne nesi®«, odgovarja v počasni kanalski govorici, ki mu je ni spremenila ne dolga odsotnost v inozemstvu ne 12 let življenja v Ljubljani. »k,er je galerija »Scorpione« le majhna dvorana, vrhu t.ega razstavljava dva. pa ;e treba iz pripravljenih listov skrbna izbrati tista, kar upam, da bo všeč tuđi Tržačane®, ki imajo možnost, da večkrat vidijo razstave pc-mem.br.ih sodobnih umetnikov. V Trst nosim razen enega lista vse novo. To je v glavne® motivika s Krasa in Istre v jedkanicah in lesorezu ter barvna litografija z motiviko slovenskih panjskih končnic. Le.te po svoji motiviki, rekel bi, dekorativni epiki, kažejo izvirno slovensko ljudsko umetnost, kateri dajem moderno obliko.a
»To se pravi, cla si po razstavah grafike lani v Ljubljani in letos v Milanu pridno delal«.
»Sem«, nadaljuje v hitrejši izgovorjavi, ki je lastna ljudem, ki jih v pogovoru zaobrneš od vsakdanjih vprašanj r.a področje njihovega dela. »Dva zaporedna obiska' v Dalmaciji in Istri sta mi dala toliko pobud in navdihov za čela v clvu, temperi, akvarelu predvsem pa v risbi in grafiki, bakrorezu in brušen ici. da mi je vsak dan v ateljeju prekratek. Težnja za modernejšim in svobodnejšim barvni® in oblikovnim izrazom me k delu le še priganja in vsako fantazijsko bolj sproščeno oblikovanje me sili, da. ne delam samo v c’ju. ampak skušam v čim več tehnikah slikarstva in grafike Izraziti svoja dežbetja. hkrati pa doseči ustreznost tudi v novem barvnem realizmu. Tako sem v svojih zadnjih grafičnih listih šel na nova pota. Izbral sem privlačno snov, ki me je že dlje mikala da jo prenesem v barvno grafiko — naše panjske končnice. Zamikala me je njihova ploskev, polna In mečna barva, njihov primitivizem. Tu sem naše! pobudo in zamisel za
svoje barvne litografije, ki jih bcm tudi prvič razstavil v Trstu. Likovno so naše panjske končnice neobdelano področje, za sodobnega umetnika pa za-nimiva pobuda in navdih za moderno oblikovanje.«
»Potemtakem odkrivaš dvoje: v našo grafik0 prinašaš barvno litografijo, hkrati pa oživljaš ljudsko umetnost v popolnejši obliki?«
»Res, vesel sem svojih prvih barvnih litografij, ki jih bom v Trstu poleg grafike razstavil. Na to vrsto gra. fike sem že dolg0 mislil in je čudno, da je Slovenci, ki imamo v grafiki že lepo tradicijo, nismo upoštevali. Pc vojni se je ta vrsta grafike zelo razvila v Franciji, v Ameriki, Angliji in Zahodni Nemčiji in ji tamkaj umetnostni krogi pripisuje],, velik pomen.
Barvna grafika bolj učinkuje, ima močnejši izraz slikarskega sloga naše dobe, kompozicija postane ornament. Hkrati pa mislim, da bomo s tem umetnost ne le popularizirali, približali ljudem, ampak ji prav na področju grafike dali večjo možnost razvoja. obogatili bomo z njo našo lepo tradicijo.«
»V čem naj bi se izražal ta pomen v primerjavi z drugimi oblikami umetnostnega ustvarjanja?« ga prekinem in Debenjak pojasnjuje z razgledanostjo, ki bi mu je ne prisodil spričo tako redkih poročil o umetnostnem življenju naštetih dežel.
»V kolikor sem mogel spremljati razvej, bi ti ustregel z nekaterimi zanimivimi podatki. Dve leti b0 kmalu, ko je bila v muzeju v Cincinnati (Ohio) prva mednarodna biennala za barvno litografijo. Za nas je škoda, ker nimamo prilike, da bi spoznali vsaj del tega. kar se je napravilo na področju barvne litografije, ali če hočeš — širše povedano — na področju barvne grafike; zadnja leta v Farizu, kakšno raven je ta dosegla tudi v Angliji, kako je postala popularna v Ameriki in Zahodni Nemčiji V Angliji so ustanovili celo posebno organizacijo, ki pospešuje barvno litografijo. Američanom je ravno biennala v Cincinnatiju dala pobudo, kako bi z barvno litografijo nadomestili tiskane barvne reprodukcije in omogočili ljubiteljem umetnosti nakup izvirnih umetniških del. S tem hcčeio doseči dvcie: kakor že rečeno, je ljubiteljem umetnosti omogočen nakup izvirnih del, ki niso dražja kot kič, hkrati pa v ljudeh vzgajajo umetniški okus in umetnikom omogočijo odkupe. Podobno so poskusili Nemci najprej že pred kakimi petdesetimi leti. Takrat so ca grafični razstavi zelo poceni prodajali Munchove grafične liste. Danes so ti listi vredni po 4000 nemških mark. Podobno so poskusili Nemci še pozneje, saj so imeli 20 do 30 let nazaj generacijo odličnih grafikov, ki so veliko delali tudi v barvni litografiji, med niimi Neide, Kirchner, Otto Mueller. Heckei, Klee in drugi. Izmed sodobnih nemških grafikov se z barvno litografijo bavijo Karl Rcedi, Charles Crod.el, Nay Gilles. Trökes, Werner Heidt in drugi, ki imajo precej nadarjenih naslednikov v mlajšem slikarskem rodu. Podjetje Kestner je celo razpisalo nagradni natečaj za najboljše barvne litografije. Letos so začeli znova močno propagirati barvno litografijo in so prišli na izvirn0 misel: grafik se lahko odtisne več in so vse enakovredne. Zato je mogoče napraviti istočasno več razstav enakih grafik. S tem se po. večajo možnosti 0dl;upa. umetniki dobe več pobude za delo v barvni litografiji. Muzeji, umetnostne galerije, strokovnjaki in drugi so zamisel podprli in izbrali žirijo. Zamisel je sprožila nove predloge: ne se omejiti samo na barvno litografijo, temveč je treba prav tako podpreti barvni lesorez,
barvno radiranko, barvni tisk na svilo in vse to v splošnem imenovati z besedo »barvna grafika« Dogovorili pa so se, da je ena barvna grafika lahko odtisnjena največ 15 krat, da se ohrani vrednost zbirke. Glede cen so se dogovorili z umetniki, naj bodo čim nižje in določili povprečn0 ceno za list 50 nemških mark. Uspeh se je kmalu pokazal: 15 muzejev in galerij je prevzelo organizacije razstav, 225 grafikov je poslalo na razpis nad 1500 listov. Žirija je imela težko delo, ker so bili poslani prispevki zelo kvalitetni. izbor pa je strogo omejila na 125 listov.«
»Misliš, da bi tak način prodaje lah. ko uvedli tudi pri nas, seveda v manjšem razmerju?«
»Prav s tem sem hotel pojasniti, kako drugje delajo za rešitev krize, ki je danes v odkupih slik tudi pri nas. Prva leta po vojni ni bilo težko prodati in če danes gledamo po ustanovah, ki so takrat kupovale, vidimo, da je bilo kupljenih zelo malo vrednih del. na račun pa so prišli pravi tovarnarji slik. V Zahodni Nemčiji, v Angliji in Franciji in drugod je umetnost po vojni dobila veliko opero v nakupih industrijskih obratov, velikih hotelov in raznih ustanov. V Angliji ^so imeli ne-davno posvet gradbeni inženirji, arhitekti, kiparji in slikarji ter sklenili, da ne bo zgrajena nobena večja stavba od šole do hotela, od industrijske zgradbe do večje stanovanjske hiše, h kateri ne bi bil pritegnjen tudi likovni umetnik vsaj z malenkostnim deležem.
»Ali načenjaš s temi primerjavami tudi problem popularnosti naše sodobne umetnosti?«
»Ne načenjam ga. ker ta problem obstoja, na žalost obstoja in mislim, da bi za njegovo rešitev ne bila potrebna posebna anketa, ampak malo več organizacijske sposobnosti naših društev in dobre volle vseh prizadetih. Predvsem pa slikarji in kiparji pogrešamo dnevne časopisne kritike, ki bi opozorila na marsikaj, sprožila koristne pobude. Poročila v revialnem in dnevnem tisku o naših umetnostnih razs* *avah. prireditvah in o delu sploh, so tako redka, da lahko trdimo, da likovne kritike pri nas pravzaprav ni. čeprav smo imeli v njej že močno tra. dicijo. Poglej! Slikar ali kipar izbira ra oblikovanje tisto, kar ustreza njegovi naravi in njegovi ustvarjalni moči. Kri*ik pa piše o vsakem delu, ne glede kakšen odnos ima do njega. Taka sodba je zato največkrat zel0 relativna. Razstavo vidi nekaj tisoč, kritiko o njej pa bere nekaj deset tisoč ljudi. Kakor tehtamo slikarji svojo risbo in barvo tako naj bi tudi tisti, ki pišejo, preudarili in pretehtali svoJ0 zapisano besedo. Drug drugemu smo potrebni, drug od drugega pričakujemo razumevan’a. tistega razumevanja, ki vodi človeka do umetnika in njegovega dela. slikarja in kiparja pa spet k človeku. Umetnost je nekakšna zamotava doživetij, in z umetnostjo, ki nima poznavalcev in ljubiteljev. Je tako, kakor da je ni.a	P. K.
Umetni dež ni strupen. Sodobna meteorologija se zel0 bavi z proizvajanjem umetnega dežja. Iz letal posipajo oblake s srebrovim jodidom, kar takoj povzroči dež. Vendar pa so se v zvezi z umetnim dežjem zelo razširile govorice, da je deževnica strupena ter so celo vedeli povedati o smrtnih primerih v krajih, kjer je deževnica edina pitna voda. Na vse te govorice je odgovoril meteorolog Jim Wilson in sicer takole: »Za en kub. kilometer oblaka je potrebno samo 0,2 mg srebrovega jodida, kar je zelo malo Poleg tega je srebrov jodid nestrupen, tretjič pa človeški organizem celo potrebuje nekoliko joda.«
Dva tisoč dve sto ponudb za šest vlog. V starem Rimu so od starosti 6 do 10 let izbrali 6 hčera patricijskih družin, ki so nato do smrti pazile na večni ogenj v templju boginje Veste. Imenovali so jih vestalke ali device Veste. Pred kratkim se je filmski podjetnik Gabriel Pascal odločil, da bo snemal film »Androklej in lev«. Zato je potreboval 6 deklet, ki bi igrale vlogo Vestinih devic. Za vlogo se je priglasilo nič manj kot 2200 žensk različnih starosti. Ena izmed njih je k svoji prošnji priložila celo zadevno zdravniško spričevalo, ostale pa so menile, da je fotografija v ko-
DAVISOV POKAL
Avstralija : ZDA 2:1
Drugi dan finalnega teniškega dvoboja za Davisov pokal vodi Avstralija 2:1. V igri parov sta Avstralca Sedgman-McGre-gor premagala Americana Schröder-Tra-oert 6:2, 9:7, 6:3.
Težave pri gradnji čolnarne v Solkanu
Leto dni je minilo, odkar so člani brodarskega društva v Solkanu na svojem občnem zboru sklenili graditi moderno čolnarno ob Soči. Mnogi so bili prepričani, aa bo sklep ostai le na papirju, tooa v zadnjem času pa je društvo vključilo v svoj delovni nacrt tuni gradnjo čolnarne.
Povaoiiu marljivega gospodarja društva Jožeta Srebrnica za prostovoljno delo, so se odzvan malodane vsi č.ani, ki so vsax prosti cas posvetni zahtevani nalogi. Načrt čolnarne je napravu gradbeni tehnik Jože Rakin. Prostor za gradnjo so si izbrali na lepi ravnici kakih lu metrov nad Sočo pod glavno cesto Gorica-Bovec. Lepa široKa steza, ki bo vezaia čolnarno z glavno cesto, je v glavnem že zgrajena, pri čemer so ciani društva prispevali nad 400 delovnih ur.
Gradnja čolnarne pa je kajpaaa zvezana z velikimi stroški. Delavci potrebujejo cement, apno, gradbeni les m še vrsto drugih manjših, vendar nujnih drobnarij, ki veljajo veliko denarja. Ker društvo nima za to potrebnih denarnih sredstev, je moralo za nakup gradbenega materiala prodati svojo jadrnico, ki mu jo je kot najboljšemu društvu v državi, daroval Glavni odbor Ljudske tehnike. Z denarjem prodane jadrnice pa si seveda ne morejo nabaviti vsega zahtevanega gradbenega materiala. Zato so začeli misliti, da bi prodali še kajake, s čimer bi jim bilo omogočeno nadaljnje delo pri gradnji čolnarne. Tak način pa prav gotovo ne bi bil koristen, saj bi tako prišli za ceno čolnarne ob vse svoje kajake.
Prav bi bilo, da bi vse množične organizacije, društva in oblasti v Solkanu priskočile Pomorsko brodarskemu društvu na pomoč, ki je za svoje uspešno vsestransko delovanje tudi zaslužil
Ob koncu leta ne bo odveč, če bežno osvetlimo delovanje Planinskega društva Tolmin. Čeprav se je letos del članstva odcepil in ustanovil samostojno društvo v Sv. Luciji ob Soči, so Tolminci pod predsedstvom marljivega tov. Staniča dosegli precejšnje uspehe.
Število članstva je poraslo nad 300. Društvo Je med letom imelo več uspelih skupinskih izletov in drugih prireditev. Opravili so tudi nekaj sto prostovoljnih delovnih ur. V počastitev in spomin doktorja Juliusa Kugyja je društvo izdalo
Jal 'vec (2643 m) ln Veliki Ozebnik (2483 m) s koritniške strani
palni obleki dovolj. Po večtedenskem pregledovanju si je direktor bodočega filma končno izbral 6 žena, za katere je mislil, da bodo primerne. Pripomnil pa je, da je bilo zelo težko izbirati; pri vsakem drugem filmu namreč lahko poveš interesentki, da je premlada ali prelepa za vlogo, toda kaj naj rečeš ženski, za katero misliš, da ni podobna vestalki. Srečno šestorico tvorijo:	dve ločeni ženski,
stari 39 in 47 let, tri poročene ženske, stare 23, 56 in 60 let ter eno neporočeno dekle, staro 20 let.
Nogometaši Hajduka, Crvene zvezde, Partizana, Sarajeva, Lokomotive in BSK, ki gostujejo v Zahodni Nemčiji in Sev. Afriki, so minulo sredo dosegli lepe zmage nad svojimi nasprotniki. Najliujšo oorbo je vodil Hajduk, ki si je zagotovil uspeh šele v drugem polčasu.
HAJDUK : FORTUNA 4:3 (0:2)
Moštvo severnonemške lige Forluna iz Dusseldorfa je bilo v prvem polčasu v precejšnji premoči in je doseglo po zaslugi neurejene Hajuukove obrambe dva gola prednosti Po spremenjeni postavi v drugem polčasu se je položaj bistveno spremenil. Splitčani so z lepo tehnično igro popolnoma zagospodarili na igrišču, svojo premoč so izrazili v štirih golih, ki so jih dali Matošič 2 ter Senauer m Vu-kas po enega.
Hajduk je igral tretjo tekmo v nedeljo v Zahodnem Berlinu proti Tennis Borus-siji, 1. januarja pa v Frankfurtu ob Maini.
CRVENA ZVEZDA : HAMBORN
2:1 (1:0)
Crvena zvezda Je tokrat igrala v Ham-bornu in premagala istoimensko moštvo 2:1 (1:0).
Beograjčani so bili ves čas igre v premoči, ki pa je v prvem polčasu zaradi pretiranih kombinacijskih potez niso mogli izraziti v goiih. Sele z vstopom Ziat-koviča je igra Beograjčanov oživela, pred nasprotnikovimi vrati pa so bili napadalci Crvene zvezde odločnejši v streljanju na gol. Za Crveno zvezdo sta bila uspešna Mitič in Palfi.
PARTIZAN : KÖLN 2:1 (1:0)
Tekma je bila ves čas ostra in hitra in je imela podobo prvenstvenega dvoboja. Partizan je z lepimi in hitrimi kombinacijskimi potezami navdušil 15.000 gledalcev. Ze njegovi prvi napadi so se končali z golom. Zebec je podal žogo iz kota Valoku, ki je z 10 metrov razdalje ostro in neubranljivo streljal v gol. Partizan je imel do konca polčasa še nekaj I lepih priložnosti za uspeh, vendar je do-
I svojevrstno sliko »KUGY — KOMAC — [TRENTA« z odličnimi foto-posnetki Ra-zorja, Velikega Spičja, s citati iz znane Kugyjeve knjige ter z risbo Kugyja in slavnega trentarskega gorskega vodnika Andreja Komaca.
Društvo uspešno upravlja planinsko kočo na planini Razor. Njena zmogljivst bo prihodnje leto znatno povečana. V letu 1952 pnčno z gradnjo planinskega doma v Zadnjici tik pod Triglavom.
Člani alpinističnega odseka so sodelovali pri mnogih manifestacijskih prireditvah. Ker je bil AO brez vsakršne alpinistične opreme, mu je ob pomoči društva (43.000 din) uspelo nabaviti si iz inozemstva prepotrebne tehnične rekvizite. V avgustu so imeli vežbe doma in v ostenju Pihavca, zatem pa so preplezali 8u0 metrsko zahodno steno Krna. V septembru sta Ceklin in Berginc preplezala severno steno Jerebice (2122 m) nad Rabeljskim jezerom in se v dveh prvenstvenih smereh povzpela čez zahodne stene Jalovca in izpostavljenega doo-metar-skega jugozahodnega raza Jalovca, ki so ga že pred drugo svetovno vojno naskakovali tržaški aLpmisti.
Tolminski planinci bodo danes na občnem zboru podali prerez dosedanjega dela in se pogovorili o bodočih nalogah društva. V svoje vrste pa vabijo čim več delavoljnüi ljubiteljev planin.
Tekmovanje plavalcev Železničarja
V	nedeljo dopoldne so bile v ljubljanskem zimskem bazenu plavalne tekme v počastitev 10. obletnice JA. Kljub temu, da je bilo tekmovanje zamišljeno v širšem obsegu, na katerem naj bi nastopili vsi najboljši plavalci mesta Ljubljane, se ga je iz neznanega vzroka udeležil samo PK 2elezničar, ki je na tej prireditvi pokazal sadove zimskega dela. Lepe uspehe so dosegli zlasti mlajši tekmovalci Bavdek, Volkar, Gasparijeva in drugi, saj so po enomesečnem zimskem treningu zelo napredovali. Tehnični rezultati tekmovanja so naslednji:
moški: 100 m prosto: 1. Kos 1:06,7, 2. Vergelj 1:09,8,	100 m prsno:	1. Bavdek
1:21,2, 2. Turk 1:22.1, 100 m hrbtno: 1. Gor-šič 1:23,2, 2. Volkar 1:27,9;
ženske: 100 m prosto: 1. Gaspari 1:31,6, 2. Dolenc 1:32,1, 100 m prsno: 1. Kunc 1:37,9, 2. Macarol 1:39,4.
Prireditev je obenem služila kot priprava plavalcev 2elezničarja na medklubski dvoboj s Spartakom, ki bo 5. in 6. januarja v SuboticL
Dvoboj kegljačev Avstrije in Jugoslavije
V	soboto in nedeljo bo v Zagrebu dvoboj v kegljanju med moškima A in B-reprezentancama Avstrije in Jugoslavije ter med najboljšima ženskima vrstama obeh držav. — Borbe bodo na kegljišču Medvedgrada in na novem kegljišču ZET.
Moške reprezentance bo sestavljalo po 8 tekmovalcev, izmed katerih bo vsakdo imel po 200 lučajev, žensko reprezentanco pa bo zastopalo 6 tekmovalk, ki bodo izvedle po 100 lučajev. Iz Slovenije je za A-reprezentanco določen Likovnik, v B-moštvu pa bosta igrala Smoljanovič in Gomolj. Pri ženskah bosta iz Slovenije igrali Petrovičeva in Ilnikarjeva iz Maribora.
•
Smučarski klub Enotnost obvešča vse
tekmovalce, ki so določeni za tekmovalne tečaje v Podkorenu, da bo sestanek v klubskih prostorih v petek ob 19.
V	Garmisch-PartenKirchnu se pripravlja za zimske olimpijske igre svetovni in olimpijski prvak v umetnem drsanju Dick Button.
šest zmag
mača obramba odlično delovala. Po odmoru so Nemci izvedli nekaj ostrih napadov, pri čemer jim je uspelo rezultat izenačiti. Goi je zakrivil vratar Ruman, ki je svojo napako popravil s poznejšimi izrednimi paradnimi skoki Zmagoviti gol je dal spet Valok, ki je bil poleg Zebca, Humana in Jovanoviča najboljši v moštvu Partizana.
SARAJEVO : REYDT 3:1 (0:1)
Nogometaši Sarajeva so tudi v tej tekmi pokazali svoje velike tehnične sposobnosti. Edina napaka je bila neučinkovitost napadalcev, ki so se popravili šele v drugem polčasu in pogosto streljali na nasprotnikova vrata. V moštvu Sarajeva so bili najboljši Brozovič, Aiajbegovič, Lovrič, Pecelj in Konjevod.
LOKOMOTIVA : ATLETIC 3:1
Nogometaši zagrebške Lokomotive so se v drugi tekmi na gostovanju v Severni Afriki pomerili s prvakom maroške lige Atletic-kiubom, katerega so po lepi igri premagali z rezultatom 3:1.
BSK : SAINT EUGEN 7:0
BSK je igral prvo tekmo v Alžiru proti alžirskemu prvaku Samt Eugenu. Beograjčani so zmagali z visokim rezultatom 7:0 (3:0). Gole so dali Antič 4, Panič, Be-govac m Jočič pa po enega. Naslednji tekmi bo igral BSK 31. decembra m 1. januarja v Casablanci.
V nedeljo Dinamo : Odred
Najzanimivejši nogometni dogodek ob zaključku letošnjega leta do prav gotovo prijateljsko siečanje med Odredom in Dinamom iz Zagreba v nedeljo v Ljubljani. Čeprav je Dinamo redek gost v Ljubljani, ga naše športno občinstvo prav dobro pozna po dovršeni tehnični igri, ki navdušuje slehernega ljubitelja nogometa doma in v tujini.
Tekma z Odredom bo zanimiva tudi zaradi tega, ker se bodo hoteli Zagrebčani revanžirati za poraz (1:2) v prijateljski tekmi spomladi. Dinamo, ki odhaja prihodnje dni na daljšo turnejo po Južni Ameriki, bo nastopil v svoji najboljši postavi, proti kateri se bo borila izbrana enajstorica našega ligaša.
Opozorilo!
Na predlog Centralne »Športne stave« je FISAJ razveljavil 58. kolo športne stave zaradi tega. ker več tekem ni b:lo odigranih. Uprava glavne podružnice za Slovenijo v Ljubljani sporoča, da bo vrnila udeležencem 58. kola vplačani denar brez odbitka, in sicer do vključno 24. januarja 1952. leta. Poslovalnice bodo vračale denar le proti predložitvi talona 58. kola.
Knjiga o jiu-jitsu
Te dni je izšla pri n-as prva poljudno* znanstvena knjiga o jiu-jdtsu. S pesa! jo je absolvent ekonomske fakultete v Ljubljani Ivan Jančar. Knjiga je napisana v poljudnem jeziku in zaradi tega bo tudi vsakomur razumljiva.
Avtor navaja predvsem prijeme, ki naj služijo v glavnem samoobrambi, ne pa napadu. Namen knjige je, vzbuditi pri Slovencih zanimanje za jiu-jitsu. To je bilo tud: doseženo, saj je bila naklada v 6900 izvodih v nekaj dneh razprodan a. Ker je knjiga pravzaprav učbenik, prikazuje v prvem delu vse čim bolj nazorno in preprosto, skratka, po šolsko. Ker prvi del knjige navaja le samoobrambo, bi bilo zaradi velikega zanimanja umestno, da bi izšel tudi dru-
gi del knjige, ki naj bi poglobil m razširil nakazano znanje o jiu-jitsu.
Knjiga ima prilogo »V vodi« in »Prva pomoč«, kar je pri jiu-jitsu zelo umestno.
Kratke šahovske vesti
Belgijski mednarodni mojster O’Kelly
je igral s tremi nizozemskimi mladinci in zmagal s 5 točkami, medtem ko sta Brend-regt in Bouwmester dosegla po 3 in pol točke, Geus pa je ostal brez točke.
Krimovega brzoturnirja za prvenstvo v decembru se ie udeležilo 14 članov in gostov. Zmagal je Kočevar (Tr) z 11 in pol točke, sledijo pa mu Kržin in Cuderman (Tr) po 9 in pol. Krašovec 8 in pol, Perdan (Tr) in Tomšič po 7. Kočan in Žandar po 6 in pol itd. Krimovci Kržin, Krašovec. Tomšič. Kočan in 2andar so se uveljavili v polfinale, ki bo drevi.
Lastnik Osvobodilna rronta Slovenije. Odgovorni urednik Sergej Vošnjak. • Uredništvo in oprava; Ljubljana. Knafljeva ul. 5, telefon 55-22 do 55-26. Uprava za Ljubljano telefon 24-63. in-«eraini oddelek telefon 38-96. Poštni predai 29 Tek. račun N’D soi-90321-Q.
• Tiskarna »Slovenskega poročevalca» v Ljubljani. Mesečna naročnina 120 din. — Poštnina plačana v gotov.ni

MED KORALI IN MORSKIM! SOMI
PVSTOLOVŠČIN
SPISAL HANS HASS - PREVEDEL AVGUŠTIN PIKNA1 10
Plaval sem med Venerinimi pahljačami, ozrl se včasih navzgor in ob vsakem pogledu sem bil presrečen. Na vrhovih čarobnega gozda je bilo polno čarobnih palčkov, pisanih rib z živahnimi, drobčkanimi očmi, plavali so, skakljali in plesali v tem čarobnem gozdu valček. Ta pogled mi je razodel, da nisem več v tujem, hudobnem svetu, temveč da žive okrog mene dobra in ljubezniva bitja, ki mi žeie srečo.
Mojemu potovanju v te pokrajine pa je bilo konec, ko mi je začelo primanjkovati sape. Prenehal sem z gibi, telo se mi je samo dvignilo, ko bi ga nesle kvišku blage roke. Olajšano sem vzdihnil, srečen sem globoko zadihal in se spet spustil v globino. Zdrknil sem v luknjo, ki je bila med koralnimi grebeni in vejami. Skoznjo so padali sončni žarki. Ko tako počasi in brez šuma plavam, zagledam globoko pod seboj v trepetajoči luči krdelo papigici, ki so rdečkasto vzorčaste, spreminjajo se pa na modro. Lepo glodajo korale, prav dobro sem razločil rahlo strgljanje, ko so z zobki grizle. Papigice, ki so velike dobrih trideset centimetrov, me niso opazile, bil sem
i Sparisoma abildgaardi, rdeča; S. Viride, zelena; fcarus vetula, modra (Prev. op.),
E V K. A R. I & S 1C E A\ A\ O J V
previden, da bi od zgoraj ne vrgel nanje sence. Z levico sem se trdno držal za hrapavo in spolzko koralno zvezdo ter počasi pripravil dolgo harpuno. Tedaj sem zagledal ribo, ki mi je padla v oči zaradi zanimive zunanjosti. Bila je ozka, vitka riba, velika ko papigica, široka pa komaj pet centimetrov. Glavo in gobček je imela daleč podaljšana ko kakšna piščal. Ta riba »piščalnica«^ mrko gleda in vsa njena drža je nekam okorna. Visi z glavo navzdol, z malim repkom p» miglja navzgor, drži se v bližini gorgonijevega grmičja, tako da bi jo človek lahko zamenjal s koralno vejo.
Medtem ko sem jo opazoval, se je v hipu pognala med krdelo papigic. Sedaj pa v resnici nisem vedel, kaj pravzaprav hoče, papigic vendar ne more žreti, saj so desetkrat bolj debele ko sama. V trenutku je planila na veliko, modrikasto papigico in z njo vred navzdol. Papigici Je bilo hudo neugodno, ker ni vedela, kaj se godi nad njo, kaj sploh vse io pomeni, zato je prestrašena odplavala; vitki vsiljivec pa se ni dal oplašiti. Spretno je sledil vsakemu papigičinemu gibu in lepo čepel na širokem hrbtu. Spustil sem se niže in p'aval radovedno za njima, ribi pa
»^ylojjtojnus maculatus (Prev. op.).
sta zginili v globino, da nisem mogel več videti, kaj se je potem odigralo.
Spet sem se dvignil. Komaj sem zajel zrak, sem zagledal veliko ribo, ki je plavala nad koralnim drevjem tik pod površjem. Dolga je bila nad meter in pol, podobna najbolj odrasli ščuki. Naenkrat je zazijala, ko bi zazehala, In zarežalo se je polno ostrih zob. Takoj sem Jo spoznal, roparico, saj sem že večkrat slišal o njej: bila je nevarna barakuda*, ki se je domačini še bolj boje ko morskih somov. Medtem ko sem Jo opazoval, sem bil priča neverjetnemu naključju. Majhna, rjavkasta, svetiorjava riba, ki Je bila komaj pet centimetrov dolga, je v hipu švignila iz koral naravnost proti veliki roparici. Nesrečna nesnaga Je bila gotovo brez vsake pameti, saj Je silila naravnost v smrt.
Zgodilo pa se Je nekaj neverjetnega.
Ribica Je priplavala prav do velike barakude in — saj ne morem verjeti, pa je bilo res — vgriznila Jo je v rep. Barakuda se Je strašno raztogotila, udarila nekajkrat nevoljno s plavutmi, mali junak pa ni odnehal, vedno bolj je grizel v veliko repno plavut, dokler ni njeno veličanstvo barakuda sramotno pobegnilo. Sele sedaj se je mali junak zadovoljno vrnil v svoje koralne sobane, kamor nihče brez lastne škode ne more vstopiti.
• Sphyraena barracuda (Prev. op.).
Poskusil sem zadeti kakšno ribo, pa sem kmalu videi, da stvar ni tako preprosta, kot sem si jo pri tem velikem ribjem bogastvu predstavljal. Najprej pomerim na modro papigico, kar zagledam veliko in rjavo ribo z majhnim, okroglim gobcem, kar me bolj zanima. Ko sem plaval za njo, mi prekriža pot nova riba, ki je bila vsa kot iz zlata; in tako Je šlo drugo za drugim. V Dalmaciji je bilo veliko bolj enostavno. Tam sem srečal vsake svete čase kakšno večjo ribo, v miru sem se ji lahko posvetil. Tu, v tem direndajn rovih, neznanih rib, pa je bilo nemogoče, da bi se človek posvetil eni sami ribi.
Poleg tega sem se nerodno premikal ln strašil živali. Najprej sem se moral spet navaditi na vodo in se polahko ter previdno plaziti v globino. Roka še ni imela zanesljivega prijema, da bi zadela. Treba je mnogo vaje, da z dva in pol metra dolgo harpuno zadeneš in predereš tako majhen in nemiren cilj. Samo takrat se ti posreči, če ne zleti harpuna takoj z roke, temveč se vse telo kot vzmet požene naprej.
Kje Je vendar Alfred? V navdušenju sem popolnoma pozabil nanj. Za hip sem se prestrašil in pomislil na morske some, kmalu pa sem ga odkril; bil je med koralami nedaleč od mene. S silovitimi sunki se je poganjal za veliko barakudo; ko pa je videl, da Je vse prizadevanje zastonj, je sunil proti njej s harpuno. Barakude tisti dan res niso imele miru.
NOVICE in zanimivosti
z vsega sveta
Tolminski planinci bodo gradili dom v Zadnjici pod Triglavom