KTitL ■—— S*"-’ »• Poštnina platnu v gotoviui. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din MMfc. TRGOVSKI LIST Č«iopl8 za trgovjino, IndustrUO In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v torek, 24. februarja 1931. Telefon št. 2552. štev. 22. Zvišanje uvozne carine na žito in mlevske izdelke. V zvezi z izvajanjem zakona o iz-Premembah uvoznih tarif, ki je stopil v veljavo 10, t. m., priobčujemo naslednje pojasnilo: ‘Ker je naša država vezana na mnoge države, s pogodbami, ki predvidevajo sistem maksimalnih carinskih olajšav, zato zakon o izpremembi uvoznih tarif zajedno s predlogom zakona o obči tarifi ne velja za vse tiste d rž# ve, za katere velja načelo največje ugodnosti. Minimalna meja nove uvozne carine za vse vrste pšenice in zdroba je 10, maksimalna meja pa 15 zlatih Din od 100 kg. Ta carina, kakor je predvidena v zakonu o izpremembi uvozne tarife, pa se ne bo uveljavila pri pšenici, ki prihaja iz držav, s katerimi imamo posebne trgovinske pogodbe. ' Takisto maksimalna carina na koruzo v znesku 15 Din in minimalna Kupovanje in V letu 1929. je minister za finance pod št. D. R. br. 129.051 dne 18. julija 1929. odredil: 1. da morejo za poslovanje z devizami in valutami pooblaščene banke bodisi potom nakupa, bodisi potom kompenzacij na domačih borzah nabavljati devize za nakup akcij in obligacij domačih podjetij v inozemstvu, v kolikor so kotirane na inozemskih borzah, kakor tudi za nakup naših povojnih državnih ali po državi garantiranih papirjev. 2. Dinarji, prejeti ob prodaji vrednostnih papirjev na naših borzah, za katere se more brez dvoma dokazati, da so last inozemcev, se morejo odobravati v zmishi rešenja I. br. 34.442 od 31. decembra 1922 kot svobodni. 3. Pooblaščene banke morejo brez posebnega dovoljenja ministrstva financ izvoziti v inozemstvo radi prodaje na inozemskih borzah akcije in obveznice domačih podjetij in obveznice naših povojnih državnih in po državi garantiranih papirjev pod pogojem, da od prejetega izkupila ponudijo na odkup Narodni banki eno tretjino, dve tretjini pa prodajo na borzi. (Pooblaščene banke so dolžne, da vodiio o vseh sklenjenih kuočijah, o K ureditvi dolgov bivše Te dni se je končno rešilo važno vprašanje, ki je bilo zadnje desetletje stalno na dnevnem redu. Objavil se je namreč tekst sporazuma, ki so ga Podpisal,; predstavniki naše d ržave, Ru-ttUMiije, Poljske, Avstrije, Italije in Ce-^ °®Waške s predstavniki francoskih, )e%ijsikih, angleških in drugih 1 astmi -Kov zadolžil ic bivše Avstrio-ognske monarhije. Sporazum se tiče nezal oženiti avstro-°grskih dolgov, ki se glase na papirnate krone. Vprašanje teh dolgov je bilo rešiti po mirovni pogodbi in se je z njim reparaoijska komisija ponovno pečala. Po konferenci v Haagu naj bi se to vprašanje, ki ne interesira velikih sil, ampak samo lastnike zadolžnic, čim-preje rešilo. Končno je bil sklenjen sporazum Romunije in Jugoslavije in predstavniki upnikov, ki niso podaniki na- carina 5 zlatih Din ne 'bo veljala za koruzo, ‘ki prihaja iz držav, ki uživajo na osnovi posebnih trgovinskih pogodb klavzulo največje olajšave. Carina na moko vseh vrst žitaric, ki znaša 15 zlatih Din od 100 kg, ne bo veljala za moko iz držav, za katere odrejajo posebne trgovinske pogodbe to carino z 8 zlatimi Din za 100 kilogramov. V vseh treh primerih so te postavke samo izvedba osnovnih zakonskih postavk. Glede maksimalnih postavk velja še dalje, da jih je treba izvajati samo napram državam, ki z njimi še nimamo trgovinskih pogodb. Minimalne postavke pa istopijo v veljavo za primer prestanka ali odpovedi pogodbe z državami, napram katerim imamo zaenkrat vezane postavke. prodaja deviz. uvoženih kakor izvoženih efektih posebno evidenco, iz koje mora biti vsak čas razvidno: poraba kupljenih ali prodanih deviz, detajlni iznos svobodnih dinarjev, bilo stavljenih inozemstvu na razpolago, bilo za gornje namene iz inozemstva doslih, in končno vrsta in količina efektov, s katerim se je kupčevalo. Za dolkaz o pravilnosti operacij pri uvozu efektov za prodajo na domačih borzah ali pri nakupu efektov na domačih borzah radi izvoza v inozemstvo, se porablja poleg korespondence tudi borzne zaključke na domačih borzah. V zvezi s to odredbo je minister za finance glasom razpisa z dne 13. fe-buarja 1931, št. B II. 17053 odredil, da se za nabavke tujih plačilnih sredstev za nakup državnih in po državi garantiranih papirjev mora predhodno izposlovati dovoljenje oddelka za državno računovodstvo in proračun (odsek za devizno valutne posle). Devize, prejete iz prodaje državnih ali po državi garantiranih papirjev v inozemstvu, se morajo v celoti ponuditi v odkup Narodni banki, poleg tega pa tudi zneski vnovčenih kuponov navedenih papirjev, ki so deponirani v inozemstvu. Avstro-ogrske monarhije. sledstvenih držav bivše avstro-ogrske monarhije. Ogrska, ki je glavni dolžnik, se priključi sporazumu, či,m se izboljša njen gospodarski in finančni poteza j. Po teni sporazumni ise ustanovi skupna blagajnica, v katero bo plačevala Romunija in eventualno tudi Jugoslavija tekom ‘25 ileit anuitete in tako izplačali ves dolg. Ogrska je dolžna; 1 milijardo 400 milijonov, Romunija 700 milijonov, a Jugoslavija eventuelno 44 milijonov kron. Uporabil se bo sistem letnega žrebanja obveznic. V začetku bo plačevala saimo Romunija po 1,700.000 švicarskih frankov na leto. Prvotno je ta dolgo znašal 10 milijard kron in nasledstvene države naj bi od tega plačale 8 milijard. Po konferenci v Haagu je ostalo v rokah privatnih oseib, največ v Nemčiji, Franciji in na Holandskem, okoli 2 milijardi kron dolga. S sedanjimi sporazumom se je vprašanje teh dolgov končno uredilo. Po obračunu, ki se napravi dne 5. januarja 1957, naj bi Jugoslavija plačala, alko se ji predlože vrednostni papirji, kojih vrednost bi presegala goiri določeno vsoto, ostanek na bazi 4-51 švicarskih frankov za 100 kron. Ogrska, ki je glavni dolžnik, še ni podpisala sporazuma. USTANOVITEV NOVE ZADRUGE USNJARJEV ZA DRAV. BANOVINO. Na podstavi § 126 o. r., po zaslišanju pristojnih obrtnih zadrug in Zbornice za TOI v Ljubljani, je g. ban odločil, da se usnjarji v Dravski banovini po izločitvi iz obstoječih kolektivnih obrtnih zadrug včlanijo v zadrugi usnjarjev za Dravsko banovino v Ljubljani, ki se s tem v zmslu sočasno odobrenih pravil ustanovi. Usnjarjem, ki doslej ali vobče niso bili včlanjeni ali pa so bdi1! včlanjeni v kolektivnih zadrugah, se z novo zadrugo omogočuje uspešno uveljavljenje stanovskih interesov. Osnovanje te zadruge je torej utemeljeno v javnem interesu, pa tudi v interesu usnjarjev, od katerih se je nad dve tretjini izjavilo za pristop k tej strokovni zadrugi. * REFORMA ŽITNIH NOTACIJ V BUDIMPEŠTI. Na žitni boi*zi v Budimpešti se pripravlja važna reforma v notacijah. Borznemu svetu bodo predložili predloge, naj se izborne pšenične kvalitete ločeno kategorizirajo. Cene sena, slame in krmilne moke, ki so notirale dosiej samo neoficielno, bodo notirale odslej tudi oficielno'. Pri moki se bo ofioielno notirala tudi množina vlage in vodna sprejemna »možnost, ker je to za peke važno. * TEČAJ ZA MIZARSKO LUŽENJE V ŠOŠTANJU. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za '101 v Ljubljani priredi v soboto in v nedeljo 7. in 8. marca t. 1. v Šoštanju tečaj za (mizarsko luženje, v kate-reb bo predaval strokovni učitelj mizarske delovodske šole g. Adolf Dot’ak iz Ljubljane. Opozarjamo na ta tečaj mizarske mojstre in pomočnike s poz.vom, da se oni, ki bi hoteli obiskovati ta tečaj, pismeno zglasijo neposredno pri Strokovni zadirugi kovinarskih in lesnih strok v Šoštanju, ali pa ob otvoritvi tečaja ob tri četrt na 8. uro zjutraj osebno. S seboj mora prinesti vsak udeleženec z vodo brušene deščice v diineuzi-jak 10X20 cm in 6 do 8 mm debelo (masivne aili furnirane) im sicer: 3 komade češnjevega, 3 hr uš e v ega, 5 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 ja-vorjevega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Pristojbina za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din, ubožnim se zniža na 25 odnosno 15 Din. * SEJEM KOŽUHOVINE V SARAJEVU. Viršil se je od 3. do 7. t. m. in je dobro izpadel. l’i so trgovci 'vl Bosne in Hercegovine, Sandžaika, Črne gore in Južne Srbije, udeležile so se sejma od inozekkih držav Anglija, Nemčija, Avstrija im Ogrska. Pripeljanih je bilo na sejem 2000 lisic, za katere so zahtevali 300 do 400 Din za kos, 250 do 300 kun po 700 do 730 Din, 300 do 400 dihurjev po 100 do 200 Din. Večje kupčije so se vršile v zajčevinah (iz Srbije in od drugod), 7 do 8 Din za kos. Na koncu sezi-je se bo vršil še en tak sejem, od 17. do 21. marca. Položaj v naši industriji. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je izdelala pred kratkim izčrpno poročilo o položaju v naši industriji. Iz obširnega poročila smo prevjeli za našo banovino najvažnejše industrijske panoge, da se pouči tudi naša javnost, pa tudi vsi, ki še danes negirajo krizo v industriji, o resnem položaju, v katerem se nahaja ta naša važna gospodarska panoga. Lesna industrija. Položaj te v prvi vrsti na izvoz usmerjene industrije, v IV. četrtletju 1930 ni poboljšal. V Italiji je državna in privatna stavbena podjetnost znatno ponehala in s tem se je reducirala tudi potreba lesa.V Franciji in njenih kolonijah se čuti močna konkurenca Romunije, ki ima:, še ogromne zaloge neprodanega lesa. V Angliji, v severozapadni Evropi in v Argentini ji je ruska konkurenca premočna in so vsa ta tržišča za naš izvoz skoro docela izgubljena. Tako iz Poljske kakor tudi iz Severne Amerike dohajajo ponudbe mehkega lesa v večjih količinah po cenah, ki so-znatno nižje nego so bile cene v povprečju zadnjih petih let. Pod pritiskom teh prilik so padle cene in so žage bile primorane, da ali ustavijo delo, dokler ne prodajo zalog, ki so to leto za 100% večje nego prejšnja leta, ali pa da stavijo blago na prodaj brez dobička ali celo izpod lastne cene. Alkoholna industrija. Prilike so se posebno v industrijskih žganjarnah poslabšale. Ministrstvo za finance dovoljuje kmetijskim žganjarnam bonifikacijo, ki je sedaj povišana od 3 Din na 4 Din za hektolitersko stopnjo. S tem je položaj industrijskih žganj arn za prodajo špirita v notranjosti jako poslabšan, dočim izvoz špirita navzlic naj večjemu prizadevanju in navzlic izvozni premiji spričo močne ogrske, češke, holandske in predvsem ruske' konkurence, ki je prepravila Levanto in Grčijo, kamor smo špirit uvažalir stalno pada. Mlinska industrija je bila v zadnjem četrtletju v posebno težkem položaju radi neprestanega padanja cene za pšenico. Naravni način poslovanja mlinov obstoji v tem, da se ono, kar se proda v moki, pokrije s prilično količino pšenice. Jasno je, da se ne more vedno prodati vse produkte mlenja in da so mlini utrpeli pri onih produktih, ki so jim ostali, ob času nakupa pšenice težke izgube. Padanje cen ima za posledico, da se ono, kar se v naprej proda, težko odpravi iz skladišča. Naročniki se branijo prevzeti naročeno blago ob določenem času, zaloge naraščajo in mlini izgube veliko na obrestih. Navzlic temu se mlini prizadevajo, da delajo iz izkušajo sklepati nove kupčije. Ker je tržišče prilično založeno z blagom, se je pojavila za prodajo med mlini preostra konkurenca, ki je dovedla do tega, da se prodaja blago izpod vsake kalkulacije. Izvoza moke skoraj ni bilo. Sklenile so se res v začetku sezone neke kupčije, a so se le težko izvršile. Zanimivo je ugotoviti, da se merodajni krogi veliko brigajo za izvoz pšenice, a nikdo pa ne misli na izvoz moke, da-si se vse agrarne države paralelno brigajo poleg izvoza tudi za izvoz moke, ker je naravno veliko ugodnejše, da se uvaža finalni produkt nego surovina. Privilegirana izvozna družba v Beogradu je že meseca junija 1930 objavila, da bo posvetila svojo skrb tudi izvozu moke, toda obljube ni izpolnila. Mala Madjarska izvozi na le- f- :: . . ' ... v ■ • ■ ;..... . preko 20.00Q vagonov moke, a velika Jugoslavija skoraj ničesar. V tem tudi katastrofa naSe mlinske industrije. Spričo teh prilik je zaposlenost mlinov znatno nazadovala in blago, ki se rale, pa naj bo prodano ali ne, leži v skladiščih, naj večji del mlinov v državi pa stoji. Industrija olja. Poraba olja je nazadovala vsled splošne gospodarske krize. Zbog tega se izkorišča tudi ma-nji del kapacitete posameznih podjetij. Na svetskem tržišču so padle cene za sirovine, za gotove izdelke in tudi za postranske izdelke. S padcem cen je prišla industrija olja v težak položaj, ker nima baze za stabilno kalkulacijo. To dejstvo ima važno vlogo ravno v navedeni industriji, ki kupuje .sirovine na daljši rok naprej za bodoče sezone. Tako je n. pr. nakupila repično seme v mesecu juliju in avgustu lanskega leta na svetovni pariteti. Ta cena je danes v inozemstvu jako padla, a posamezne tovarne imajo danes velike zaloge te surovine, nabavljene po višji ceni. Izvoz postranskih produktov, oljnatih pogačic, ki se danes malo potrebujejo, je jako otežkočen in nerentabilen vsled splošnega in znatnega nazadovanja cen za žito in krmila. Poleg tega so se uveljavile še nove takse za pregled semenja pri uvozu, ki znašajo približno 2000 Din pa tudi več za vadon semena. V industriji karbida in cianamida so izgledi radi splošne poljedelske krize v vsej Evropi za bodočnost jako slabi in se mora računiti, da se utegne, položaj še poslabšati. -Umetna organska gnojila je bilo mogoče prodati v Ameriko, toda samo po Jako nizkih cenah. Potrošnja v tu-zemstvu je padla na minimum. Industrija cementa, ki dela za izvoz, je naletela na svetovnih tržiščih na veliko konkurenco in stalno padanje cen, pa tudi na zmanjšanje ali celo popolno ukinitev gradbenih del, kar je imelo za posledico, da imajo podjetja na zalogi velike množine svojih produktov in nimajo nikakih izgledov, da bi jih mogli prodati v doglednem času. Industrija usnja in čevljev. Stanje se. je v zadnjem četrtletu še poslabšajo. Ce tudi se dela z manj nego polovico kapacitete, kupčije vendar ne gredo, ker vsled težkega gospodarskega položaja prebivalstva ne more porabiti celotne produkcije. Izvoz je pri visokih carinskih postavkah drugih držav skoro nemogoč. Taka situacija, kj, ustvarja večjo ponudbo nego se 'more blaga prodati, vodi neizogibno do zniža vanj a cen tako pri sirovi, kakor pri ustrojeni koži. V industriji čevljev se je pokazalo, v- kako visoki meri je odvisna od splošnega gospodarskega položaja v državi. Po katastrofalnem padcu cen agrarnih produktov je kupna moč širšega’ kroga našega prebivalstva tako zmanjšana, da so se mogli poravnati samo najpotrebnejši izdatki in je prodaja navzlic zimskim mesecem, ko se rabi veliko čevljev, občutno nazadovala. Konkurenca inozemstva postaja v tej stroki vedno občutnejša. V papirni industriji se splošna depresija v gospodarskem življenju vsled manjše kupne moči občuti v padanju cen in v zmanjšanju konzu-ma( Izvoza ni, a prodaja doma je nazadovala, dočlm je uvoz papirja slabše- kakovosti še vedno znaten. Steklarska industrija izrablja samo 60 odstotkov svoje kapacitete, to pa le radi tega, ker se je posrečilo skleniti večje kupčije na Turškem, ki se bodo izvršile v prvi polovici leta 1931. Težka železarska industrija vedno bolj čuti gospodarsko stagnacijo. Delo se omejuje. Navzlic temu se pa pri pomanjkanju naročil polnijo skladišča. Tovarne za posodo so zmanjšale produkcijo za 50 odstotkov. Izvoz pločevinaste posode se bori z velikimi težavami radi velike nadprodukcije. * * * Tn so le nekateri podatki iz obširnega poročila o stanju v naši industriji. Splošna kriza se vedno bolj uveljavlja tudi v industriji. Trenotno Občni zbor gremija i V soboto 21. t. m. zvečer se je vršil v restavraciji g. Brenčiča občni zbor gromija trgovcev v Ptuju, ki ga je ob dokajšnji udeležbi gremijalnih članov otvoril načelnik g. Franc Lenart. Občnega zbora se je udeležil tudi obrtni referent gospod magistratni ravnatelj in član banskega sveta g. dr. Senčar. Gremialni načelnik g. Franc Lenart je v svojem načelstvenem poročilu uvodoma orisal gospodarsko stanje, ki je nastalo v letu 1930 in ki se je napram prejšnjim letom mnogo poslabšalo. Ta neugoden položaj, ki ga je izzvala splošna gospodarska kriza, pa postaja še neugodnejši radi vedno večjih državnih in samoupravnih davkov. Gremij se je v preteklem letu živahno zavzemal v svojem delokrogu za omiljenje davkov, znižanje trošarin in posredoval v vseh stvareh, v katerih je bilo treba varovati stanovske koristi. Iz članskega gibanja vidimo, da je v preteklem letu prijavilo trgovino 19 članov, 19 pa je obratovanje opustilo. Gremij je štel konec leta 48 protoko-liranih in 140 neprotokoliranih članov, 129 trgovskih nastavljencev in 38 vajencev in vajenk, ki so vsi obiskovali trgovsko nadaljevalno šolo. Radi obolelosti gremij alnega blagajnika g. Urbančiča je poročal o gremijalnem finančnem stanju tudi načelnik g. Franc Lenart. Gremij al-na imovina je znašala z 31. decembrom pr. 1. 39.323-50 Din. Načelstvu je bila nato soglasno podeljena odveza. Proračun za leto 1931, ki je bil brez debate odobren, predvideva 21.000 Din dohodkov in 23.500 Din izdatkov. Primanjkljaj se bo kril iz izrednih dohodkov. Tajnik Zveze trgovskih gremijev g. I. Kaiser je nato obširno in izčrpno poročal o trgovinskem položaju in vzrokih splošne gospodarske krize. Podal je podroben pregled o državnih in samoupravnih davkih in posebno očrtal nove davščine, ki jih je prinesel novi proračun banovinskega cestnega fonda. Razpravljal je nato o skupnem davku na poslovni promet in navajal akcije, ki jih je in jih bo podvzela Zveza v pogledu davčne preobremenitve. Iz področja gospodarske zakonodaje je obrazložil določbe novega obrtnega zakona, trgovinskega zakona, zakona o socialnem zavarovanju in zadružnega zakona. Vršile so se nato volitve gremijal-nega načelstva in je bil za gremij alnega načelnika ponovno in soglasno izvoljen g. Fran Lenart, za podnačel-nika pa isto tako dosedanji podnačel-nik g. Franc Artenjak. V odbor so bili izvoljeni gg. Anton Brenčič, Franc Nedog, Hinko Kreft, Milko Senčar, Ivan Snoj, Martin Vrabl, Pavel Ornig, za namestnika pa gg. Tomaž Breznik in Robert Ro-senfeld. Za pregledovalca računov gg.: Alojzij Brenčič, Julij Tognio. V razsodišče gg.: Franc Artenjak, Anton Brenčič, Franc Lenart, Milko Senčar, za namestnika gg. Hinko Kreft, Leopold Slavič. Delegati za pomočniški. ?bor gg.: Franc Artenjak, Ivan Cvikl, Milko Senčar, Jakob Zvrnik, namestnika gg. Milan Vošnjak In Hinko Sonnen-schein. V šolski odbor gg Anton Brenčič, Franc Lenart, Milk j Senčar, Martin Vrabl, namestnika gg. Milan Vošnjak in Franc Nedog. Brez debate in soglasno se je nato sklenilo, da ostane gremijalna doklada za tekoče leto nespremenjena. ni izgledov za izboljšanje in vsakega resnega človeka mora navdajati skrb za bodočnost, ako se razmere v doglednem času ne poboljšajo. Kmetijstvo samo ne more zaposliti vsega našega prebivalstva in mu nuditi zaslužek in eksistenco. Radi tega bi bi- lo potrebno, da se industrija pospešuje, ne pa smatra samo za primeren objekt, ki naj nosi javne dajatve ne glede na svoj položaj, ki je kritičen ne-le za industrijo samo, temveč tudi za industrijsko delavstvo. rgovcev v Ptuju. Pri »Raznoterostih« se je sklenilo, da more gremijalno načelstvo kaznovati z redovno globo vse one člane, ki se niso udeležili občnega zbora, pa tudi ne opravičili. Redovne globe se bodo uporabile za nagrade vajencem, ki bodo z najboljšim uspehom absol-virali trgovsko nadaljevalno šolo. Razvila se je nato izredno živahna debata, ki jo je izzvalo poročilo zveznega tajnika J. Kaiserja o novih banovinskih davščinah, ki je ugotovil, da bo plačevalo trgovstvo štiri cestne davščine in doklade (davščino na nakladanje in razkladanje, izredni prispevek za vzdrževanje državnih in nedržavnih cest, sreske cestne doklade za kuluk. član hanskega sveta g. dr. Senčar je utemeljeval potrebo rekonstrukcije cestnega omrežja in izrazil mnenje, da so dohodki Cestnega fonda produktivni. Zborovalci so se enodušno izrekli, da so nove banovinske davščine odločno previsoke ter da naj se rekonstrukcija cest ne izvede z novimi prekomernimi obdavčitvami, marveč potom dolgorokih amortizacijskih posojil, katere bo gospodarstvo lažje preneslo, nego pa nove visoke obdavčitve, ki naj jih prenaša poleg tega baš sedaj, v času najtežje krize. Na predlog g. Milka Senčarja, ki je v svojem govoru obširno razpravljal o vzrokih agrarne krize, katere posledica prehaja v veliki meri na trgovino, se je sklenilo pospešiti akcije glede čimprejšnje otvoritve novih telefonskih relacij, za katere sta se tudi že Zbornica in Zveza zavzeli, glede direktne telefonske zveze med Mariborom in Zagrebom, ki bi se jih mogel posluževati tudi Ptuj in glede starostnega zavarovanja. Občni zbor ptujskega gremija je pokazal, da se trgovstvo vedno bolj zaveda velikega pomena svoje stanovske organizacije, pa želimo novoizvoljenemu načelstvu mnogo uspehov v smeri, ki jih je začrtalo letošnje uspelo zborovanje. I. Kaiser, tajnik Zveze trg. gremijev. ^nudbg.pmmrjiminii Carlo liallis, legnami, Bologua, želi stopiti v stik s tukajšnjimi solidnimi tvrdkami, ki pridejo v poštev za izvoz bukovega oglja. Ignac Kramarič, Snšak, Strossma-yerova br. 16, želi stopiti v stik s tukajšnjimi veletrgovinami z zeljem. Tvrdka G. Kosmerlj (živila - come-stibles*, Trst, Via Montorsino 7, želi stopiti'v kuDcijske zveze s tukajšnjimi izvozniki sirovega masla, mesnih izdelkov, klobas, salame, masti itd. Interesentom se je s svojimi ponudbami obrniti direktno na prej imenovano tvrdko. Za nakup kož divjih in domačih zajcev se zanima tvrdka A. Leo Haas & Oompany, Inc. Ne\vyork City, 66 Gold Street. Ovčje kože kopuje tvrdka Karch Import Company, Inc. Newyork City, 193 William Street. Ponudbe je staviti fob L, II. in 111. naših domačih kož. jfa tttaue^dmi Semenj obrtniških izdelkov se vrši v Napolju (Italija) od 22. do 31. marca 1981. Dovoljeni so tudi tarifni popusti na železnicah. Zastopane bodo vse panoge obrti, zlasti dekorativne. Velesejem na Lipskem se vrši od 1. do 7. aprila (semenj vzorcev) od 1. do II. aprila (tehnični in stavbni semenj) od 1. do 4. aprila (tekstilni) od 1. do 5. aprila (semenj športnih predmetov). XII. oficijelni mednarodni semenj v Bruslju se vrši od 8. do 22. aprila 1931. Mednarodni semenj v Poznanju (Poljska) se vrši od 26. aprila do 3. maja 1931. % bbOtll Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo se bodo po poročilih i/. Beograda pričefa 15. marca v Berlinu. Obtok bankovcev v Jugoslaviji je znašal po zadnjem izkazu Narodne banke 4860 milijonov Din. Nemški industrijei bodo prišli v Jugoslavijo v pričetku maja. Glede sprejemnega itd. programa se bo vršila v kratkem v Beogradu konferenca zadevnih faktorjev. Zakon o agrarni reformi veleposestva obsega v šestih odstavkih 86 paragrafov. Uvoz krompirja iz Jugoslavije v češkoslovaško je v tekočem letu dovoljen, prav tako uvoz iz Italije; za druge države veljajo drugačne določbe. Novi Sad hoče dobiti devizno borzo; obstojala je že pred petimi leti, pa 60 jo nato opustiU in jo hočejo sedaj obnoviti. 2000 lil jugoslov. vina v Maroko je poslala neka srednjeevropska veletvrd-tka; vino je iz okolice Vršca. Cena polfabrikatov iz bakra in medi v Češkoslovaški je bila na novo znižana, in sicer za 20 Kč pri 100 kg. To je že drugo znižanje v dobrem tednu. Italijanska električna družba Edison v Milanu predlaga zopet Izplačilo 10% dividende. Tudi podružnice koncerna bodo obdržale Sansko dividendo. Zvišana carina na žito in moko v Egiptu velja od 9. t. m. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine daje podrobna pojasnila. Posojilo indijske vlade v znesku 12 milijonov funtov je bilo podpisano v par urah. Emisijski tečaj je 97odstoten, obrestna imera 5'5%. Letna subvencija francoskih ladjedelnic je zvišana po finančnem odboru francoskega parlamenta od 200 do 250 milijonov frankov. .Število brezposelnih v Nemčiji je naraslo na 4,894.000. Če se naraščanje ne bo ustavile, jih bo v doglednem času pel milijonov. . Geno bakra, ki je bila pred kratkim znižana na 9-80 cents, je mednarodni kartel nenadoma zvišal, najprvo na 10‘05 cents, nato na 10‘30. Chilsko solitrovo posojilo, za katero se vršijo pogajanja, bo znašalo 45 milijonov dolarjev; od tega bosta daila 34 milijonov London in Newyork.. Na trgih volne se je v zadnjem času izvršil velik preokret na hausse in je sp’ošno mnenje, da je nenormalno nizka globinska točka prekoračena. Proti ruskemu uvozu je nenavadno strogo nastopila Amerika; v nekatere države se ne sme nič uvažati, razen če je dokazano, dai pri izdelovanju niso bi- li zaposleni kaznjenci. Češkoslovaške zavarovalnice so morale po poročilu iz Prage v preteklem letu izplačati 20 % več zavarovalnine kot so znašali bruto dohodki na premijah. Francosko kolonialno posojilo, najeto v prvi> vrsti za Kamerun, Togo in Novo Kaledonijo, ima skupno višino 4817 mir lijonov frankov. Pridejo pa na vrsto še druge kolonije. Izvoz prašičev iz Poljske je padel v preteklem letu od 960.000 kosov v lelu 1929. na 770.000 glav. Padec je bil pa popdlnoma krit z večjim izvozom mesa. Kartel poljskih tovarn gnloš je ustanovljen; razen ene mu pripadajo vse zadevne tovarne. Evropska industrija lima je znižala cene za nadaljnjih 10%, vsaj za tako dolgo, da bo Amerika zopet nastopili kot kupovalka evropskega lima. Ameriški petrolejski industriji grozi na novo nadprodukcija, izhajajoča sedaj iz Vzhodnega Texasa. Z nadproduhcijo bi prišlo seveda do zopetnega znižan’* cen. Brezposelnih v Italiji je zopet precej več kot jih je bilo v zadnjem izkazu, in sicer že 722.000. Na Dunaju je brezposelnih 118.000. Ena najvčejih angleških paroplovnili družb je imela v preteklem letu izgubo nad 5 milijonov funtov; to je skoraj poldruga milijarda dinarjev. Število insolvenc v češkoslovaški je doseglo v januarju s 562 poravnavami nov rekord. Iz carinske prakse. Piše Just Piščanec, carinski posrednik. (Nadaljevanje.) XL. Odločba državnega sveta št. 27536 od 30. nov. 1928. Za tvrdko D. H. sem 14. II. 1928 prijavil v ocarinjenje 2 bali bombaževe preje dvožična sirova št. 50 po ai*gl. numeraciji iz tar. št. 275 t. 3/a P° 35 Din za 100 kg. Carinarnica je Pri pregledu ugotovila, da numeraci-ja preje ne odgovarja ter da se ima Preja cariniti po t. p. 275/4a po 40 D. Predlagala me je na kazen zaradi nepravilne prijave. Prosil sem, naj vzorec blaga pošlje v tarifacijo carinskemu biroju. Ta je izidal odlok, da ee predmetna preja ima cariniti kot: i bombaževa preja dvožična preko št. , 60 angl. num. sirova iz t. p. 295/4a. Nezadovoljen s item izvidom sem prijavi] '-'■ritožbo na car. svet ter v niei izvaial: Vzel sem na znanje oceno o kakovosti blaga, katero je car. biro izda'1 pod Kbr. 328/1988, katera ocena se glasi, da je prijavljena preja kot ja preko št. 50 ancl. num. Ta ocena pa ne more biti pravilna iz sledečih razlom/v: a) Uverenje car. biroja ne navaja točne numeracije, marveč samo trdi, da je predivo nreko št. 50. to) Gornje naziranje car. biroja je v nasprotju z originalno tvomiško fak-turo o predmetni preji in z uvere-njem o poreklu robe, katera označujeta predmetno prejo kot preio št. 50 angl. num. dvožično (kratica 50/2). Ne more se pa niti sumiti, da bi svetovna tovarna Fr. ... Hitter v Manchestru označila prejo v fakturi drugače nego je v istini. rs V fakturi in v uverenju o T*>re-klu ;e preja označena kot (gazirana, v sled katerega gaziranja se preja po-kazuje na videz tanjša, a istinito no prekoračuje po itarifi dovoljene št. 50 a. n. Č) Lastnik blaga je predmetno prejo preizkusil na svoji precizni (tehtnici ter dognal, da je bila preja točno Št. 50. d) Sklicujem se na pogodbo naše države z Vel. Britanijo in Irsiko od 12. mala 1927 poci št. 350, s katero se je masa država zavzela posvetiti blagohotno pozornost, da se pri vporabi carinskih stopenj in pri kvalifikaciji •ob© ne vrši neenak postopek. V našem -r imeni se pa vporabi ja višja stotmja za robo, katera ®e po car. tar. carini po nižji stopnji! Razen tega se pa še deklarantu preti s kaznijo. Carinski svet je kratkomalo potrdil mišljenje car. biroja ne ozirajoč se na izležene argumente. Carinarnica me je na podstavi okončanega tarifnega soora obsodila. Na moio pritožbo proti obsodbi carinarnice je ministrstvo carinairniono obsodbo potrdilo iz razloga, da je obstojanje nepravilne prijave potrjeno »odlukom car. biroa odcubrenom od strane car. saveta, da se roba carini po tar. br. 275/4a; »da se moja odbrana ne može uzeti o obzir jer je delo od nadležnih državnih ustanova potpuno dokazano, te je ovaki ^ izgovor i odbrana krivljenoga samo jedan pokušaj da se kazni osvobodi.« (Dalje prihodnjič.) Xiulilpiaha Wnu» Tečaj 23. februarja 1931. Povpra- ševanje Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. Berlm IM Bruselj 1 belga........ ^idimpešta 1 pengft . Curih 100 fr. P«naj 1 Šiling London 1 funt .... Newyork 1 dolar ... Pariz 100 fr. Praga 100 kron . . . Trat loo iir 13-495 . • 7-9719 56G4 167*93 296-40 Ponudbe Din 22-8075 13-525 7-9244 99096 109590 8-0019 276-07 56-84 '22*88 168-73 298-40 Poravnave in konkurzi Društvo induatrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o at varjeni h in odpravljenih konkur-lih in prisilnih poravnavali izven kon-kurza za Čas od 11. do 22. februarja 1931.: A. OT VOK JENI KONKURZI:* Dravska banovina: Brcar Anton, Ljub-Ujana, Meteljkova ul. 5; Čadež Avgust, Ljubljana, Metel j kova ul, 5; Černe Blaž, Ljubljana; K.rick Franc, Celje; Kralj Oton, Ljubljana, Rožna doPLna, cesta 11/36; Vale Edvard, Laško. Savska banovina: Barugdžič Bogoslav, Zagreb; Marčetiič Ojiuro, Graoac; Suljič Rasirn, Zagreb. Drinska banovina: Nešič Boško, Skele; Zanenfeld Oto, Valjevo. Dunavska banovina: Djomparin Sever & Drug, Velika Kikinda; »Brača Lenor« Lan ji Mikloš, Suobtica; Levaj šandor, Novi Bečej; Vig Viljem, Novi Sad. Moravska banovina: Stefanovič S. Nikola, solLastraik tvrdke Stefanovič & Radičevič. Vardarska banovina: Bondič Todor i -vlilan, Veles. Beograd, Zemun, Pančevo: Paškovio Krsta, Kolarčevo; Preduzeoe za razvoj trgovine k. d., Dušan Radi voj evič, Beograd. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAV-N A VE IZVEN KONKURZA: Dravska banovina: Čadež Anton, Slovenjgradec; Gulda Franc, Maribor, Meljska cesta 26; Živko (Schifko) Terezija, Maribor. Savska banovina: Olivieni Viladimir, Senj. Vrbaska banovina: Petkovij Jakov, Teslič. Urinska banovina: Cochar Elias, Sarajevo; Vohalsky Dragutin, Vinkovci. Zetska banovina: Hilibart Todor pok. Spasoja, Heroegnovi. Dunavska banovina: Adler Josip, Bačko Petrovoselo; Conkič Vojiiu, Za bal j; Dudiič Milan, Mokrin; Kaloper Brača, Stara .Kanjiža; Katona Stevan, Stari Bečej; Mulller Josip, Krnjaja; Šeševič Ivan, Srp. Eleniir. Beograd, Zemun, Pančevo: Cirilov Iso, Pančevo. C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**) Dravska banovina: Košenina Ivan, Ljubljana, Kolodvorska ulica. Savska banovina: Krmpotič Duje, Senj. Primorska banovina: Delfin Jelka, žena Rilcarda, Šibenik. Dfinska banovina: Petrovič S. Dragomir, Užice. Dunavska banovina: Čanj Aleksander, Novi Sad; Ivkovič Petar, Novi Sad; Ko-sanič Vlado, Beška; Probst Matija, Apa-tin. Moravska banovina: čelikouič Tiho- nniir, Kruševac; Pejič Brača Rodosa i Boško, Novaki; Zitkič litja, Sumrakovac. Vardarska banovina: Slavkovič Traj-fco, Priština; Unevič Andižel, Veles. Beograd, Zemun, Pančevo: Katanič Stojan i drugovi, Beograd; >Mercedes«, B. Slomovič i Ko., Beograd; Vasic Aleks, 'Popovič. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**) Savska banovina: Jergovič Mijo in Mami ja, Sr. Lipovec; Kalan an Antun i Dragica, Dijakovo. Primorska banovina: Berič Lazar, Spilit. Dunavska banovina: Bata Aleksandar, Stara Kanjiža; Levaj Šandor, Novi He-čej. Beograd, Zemun, Pančevo: Merce- des« B. Šlomovič ii Ko., Beograd; Paš-koič Krsto, Zlatar; Preduzeče za razvoj tgrovine k. d., Beograd; Radosavljevič Milan, Beograd. * Ostati podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni natofk, katero sodišče je razglasilo kon-ikurz (poravnato), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu ) Vzrok, zakaj je bilo postopanje od. pravljjeno, s® izve v društvenem tajništvu Lesna kriza. Za proučavanje vpliva sedanje gospodarske krize na lesne industrije jo zanimanje zlasti zategadelj, ker se pri teh industrijah jasno vidi, kako lahko pride do nadprodukcije celo v industrijami, ki morejo le v omejenem obsegu nabavljati si potrebne sirovine in pri katerih bi človek mislil, da jim je vsled te okolnosti dana možnost, vzdrževati razmeroma stalen nivo cen. Z mehkim lesom, pridelanim za običajne tehnične potrebe, preskrbljuje največji del sveta precej omejeno ozemlje v zmerni severni coni. Geografično so produkcijska ozemlja razdeljena na države severne Evrope, zlasti Skandinavijo, Finsko, Poljsko in Rusijo na eni strani Atlantskega oceana in Kanado ter Zedinjene države ameriške na drugi strani. Tudi povpraševanje je geografično dokaj dobro razdeljeno. Zapadna ozemlja Zedinjenih držav in Britanske Kolumbije dobavljajo les na obalo Tihega oceana, evropski producentje pa pošiljajo svoje proizvode po lastnem kontinentu, v Afriko in celo profil Indijskemu oceanu in v Avstralijo. Možnost cenenega transporta po morju je eden najvažnejših pogojev te trgovine, ker imajo proizvodi precejšnjo težo in jih dolgi prevoz po zemlji preveč obremeni. To velja za sirovine in za gotove izdelke, tako da je oddaljene gozdove mogoče eksploatirati le tedaj, če pridobijo izdelki na vrednosti. Pred nekaj leti se je kljub temu splošno smatralo o državah, kjer obstojajo lesne industrije, da se bodo cene lesa še naprej dvigale ali se vsaj vzdržale na obstoječi višini. — Razvoj mednarodnega lesnega trga je tudi navidezno potrjeval to naziranje. Zedinjene države, ki so največji konzument lesa, so po malem porabile vse svoje bogate gozdne rezerve, najprej v vzhodnih državah, potem v Michiganu in v sosednih državah na zapadu in v središču, rezerve, ki so ostale v južnih državah, pa so bile intenzivno epskloatira-ne. Pomorske kanadske države so mogle le v omejenem obsegu izvažati in zdelo se je nemogoče posluževati se železnic za eksploatacijo velikih gozdov, nahajajočih se v vzhodnih državah. Pričela je v Zedinjenih državah kampanja proti zapravljanju lesa. Leta 1929 pa se je proti vsemu pričakovanju pokazalo, da more ameriški trg absorbirati vse razpoložljive količine lesa in v teku leta i930 se je splošno mnenje o situaciji definitivno izpreme-nilo. Ne trdi se več, da bodo gozdovi Zedinjenih držav v približno 40 letih popolnoma uničeni, če ne bo konsum počasneje raste!. Poudarja se nasprotno, da sta se povpraševanje in ponudba lesa zmanjšala in sicer ena kot drtiga od leta 1907 in da se je vsled tega pojavil praktični problem, ki je problem nadprodukcije. Vzrok te nadprodukcije v Zedinjenih državah, kjer se je smatralo, da ne bodo zadoščali domači niti svetovni viri, je iskati v nazadovanju konsuma, ki je posledica gospodarske krize, in morda tudi v isti meri v dejstvu, da so druge tvarine, kakor cement in kovine, zavzele mesto lesa, zlasti pri zgradbah. I/. statistike, ki jo je sestavila organizacija lesnih industrijcev Zedinjenih diržaiv, je razvidno; da je v razdobju 1909 do 1927 konsum lesa padel za približno 20 odstotkov, medtem ko se je pri zgradbah poraba nadomestila za les, kakor opeke, cementa, železa in jekla, mavca itd zvišala približno za 200 odstotkov. Les ne nadomestujejo pri zgradbah samo kovine in rude, tudi razna nadomestila losa se bolj in bolj širijo. Prihajajo tudi v poštev tam, kjer so preje dobavljale 3kot*o izključno le industrije lasa. Pri teh okolnostili poudarjajo prizadeti kro-tzi, da je /.manjšanje konsuma, provzro-čeno po sedanji gospodarski depresiji, še poostreno vsled progresivnega pojemanja v porabi lesa. Da bi se prišlo v okom naraščajoči konkurenci drugih tvarin, se je pričela propaganda za les na široki podlagi in poudarjalo se je prednosti lesa napram drugim snovem. Treba je opozoriti na te simptome ob obravnavanju položaja lesne industrije v Evropi. Na Finskem se je mislilo, da se gozdne rezerve v državah, ki proizvajajo les, v pojemanju in to mnenje so podpirali gotovi simptomi v teh državah, ki so po vojni krile potrebščino Evrope na lesu. V obeh skandinavskih državah in na Finskem so dimenzije okroglega lesa zmanjšane in število kubičnih metrih se je zvišalo. Istočasno se je produkcija žaganega lesa vzdrževala na jako znatni višini v primeri s predvojnimi številkami. Gozdni strokovnjaki teh držav so skušali dognati, v koliko so bili gozdovi prekomerno eksploa-tirani. Ne smemo pozabili, da potrebščine lesa od strani žagarske industrije niso igrale posebne vloge pri gozdni eksploataciji v zadnjih letih. V poštev je prihajalo bolj izkoriščanje iglastega drevja, zlasti neke vrste smreke za fa-frikacijo papirne mase in papirja. Tovrstne industrije so se v teh državah znatno razvile. Obe skandinavski državi, zlasti pa nove države ob zapadnih in severoza-padnih mejah Rusije so znatno povečale svojo produkcijo žaganega lesa v letih po vojni. Ta razvoj je pripisovati skoraj popolni ukinitvi izvoza ruskega lesa po svetovni vojni. Uvm žaganega lesa v glavne evropske konsumne države se je dvignil v zadnjem predvojnem letu (1913) na približno 3,600.000 standardov (standard = 4-6729 kub. m), v zadnjih štirih letih pa so znašale te količine 1. 1926 3,370.000 standardov; 1927 1 milijon 200.000; leta 1928 3,980.000 in leta 1929 4,190.000. Te številke predstavljajo letno povprečno 3,935.000 standardov, iz česar je razvidno, da se uvoz ni Znatno dvignil, izvzemši v zadnjih treh letih, ko je narastel na približno 4 milijone standardov, to je 10 odstotkov več kot lteta 1913 — to leto pa je zaznamovalo razmeroma visok nivo za čas pred vojno. Ta lahni dvig konsuma tvori važno Či-njenico o razvoju evropskega lesnega tržišča. Vsled gospodarskega valovanja v državah, kamor se les prodaja, je bil trg v celoti dokaj nestalen nekaj let sem. Kljub tem težavam je dosegla lesna industrija, zlasti kar se tiče držav v severni Evropi, zadovoljive uspehe leta 1928, predvsem zategadelj, ker Rusija do leta 1926 ni prišla v poštev za kritje evropske potrebščine. Rusija je bila pred vojno z izvozom približno poldrugega milijona standardov prva produkcijska država za les. Dasiravno je velik del te produkcije pripadal deželam, ki so postale neodvisne od Rusije, vendar' se je evropska produkcija lesa vsled tega, ker Sovjeti niso mogli izrabiti mehaničnih žag, zmanjšala za 600.000 do 700.000 standardov na leto, kar znaša približno 20 odstotkov vse evropske produkcije. To zmanjšanje je bilo deloma kompenzirano k znatnim poviškom produkcije tako na Poljskem kakor v baltiškid žrvaha, dalo pa je tudi skandinavskim deželam in Finski lcrasnd prilika za razvoj že preje znatne produkcije žaganega lesa. V letih 1927 In 1928 je bil dosežen rekordni nivo produkcije ob dozdevno stabilnih cenah, ko se je izvoz Švedske in Finske dvignil na približno dva in pol milijona standardov. — Ta količina je približno enako razdeljena na obe državi. Skandinavske dežele in Finska so potemtakem dvignile 9voj predvojni izvoz za približno en milijon standardov, fo se pravi, da so prevzele 60 odstotkov vsega uvoza lesa v Evropi. Bil je taktično najvišji nivo produkcije teh držav. — Okrogli les, ki se ga je ponujalo, je ra-pidno izgubljal na dimenzijah, zlasti v Finski, in pojavila se je bojazen, da se gozdove prekomerno eksploalira, kar bi ogrožalo normalni razvoj industrije, (Konec pihodnjiiS.) A pra/el? za pecivo ■ /A vanilin /ladhor jM m mm* m pravj ib zancjljivi / Kako se prijavi škoda vsled ujm. Večina zemljiških posestnikov iu mnogo županstev še danes ne vedo, kako naj se prijavi škoda po ujmah, povzročena na poljskih pridelkih, v vinogradih itd., odnosno si še vedno niso na jasnem, na kaj imajo pravzaprav pravico posestniki, ki so utrpeli škodo po vremenskih ali drugih nezgodah. — Tako se dogaja, da vsebujejo take prijave., ki jih županstva zgolj iz nepoznavanja tozadevnih predpisov predlagajo kumulativno pristojnim davčnim oblast-vom, četudi so čisto individualnega značaja, poleg tekoče številke samo še ime oškodovanca z navedbo višine škode v dinarjih, ki jo je leta vtrpel, ne da bi pri tem prizadeti, odnosno dotična županstva označila: lego in vsaj približno tudi površino oškodovanih parcel ter čas, kraj in vrsto elementarne nezgode. Očividno mislijo županstva, odnosno poedini oškodovanci, da jim bo država povrnila vso škodo enostavno, kakor je bila ocenjena in kumulativno vnešena v dotične cenilne zapisnike pristojnih županstev, ki naj bi nadomestili posamezne prijave poedinih oškodovancev. Iz tega pa sledi, da interesenti večinoma ne vedo, da se odpiše navadno le en del osnovnega davka za poškodovano parcelo in še to pa samo v slučaju, ako je žetva (trgatev) na njej uničena za najmanj četrtino od normalnega pridelka. Poudarja se, da imajo katastrske uprave radi takih s strani županstev, odnosno poedincev, nepravilno sestavljenih prijav čestokrat največje težave in sitnosti. Z ozirom na to je nujno potrebno, da se županstva do dobrega seznanijo s tozadevnimi predpisi. »Uredbe o odpisu davka ob elementarni škodi« z dne 20. oktobra 1928, st. 187.095, ki je izšla v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti z dne 18. decembra 1928, pod štev. 394. Županstva se še posebno opozarja na določila člena 9. te uredbe, ki jasno določajo, katero prijavo je smatrati za individualno in katero za skupno (kumulativno), to se pravi, kdaj jih morajo vložiti posamezni oškodovanci sami in kdaj županstva, kumulativno za vse oškodovance skupaj. Obenem se županstva opozarjajo, da je treba vsako večjo elementarno škodo v občini po občinskih izvedencih ugotoviti ter dotični cenilni zapisnik (prepis) s kratkim poročilom službenim potom predložiti sre-skemu načelstvu in tudi kraljevski banski upravi. To je potrebno zlasti v primeru, ako se v svrho omilitve škode reflektira na podporo iz javnih sredstev. VREDNOST ZLATA RASTE. Ameriški gospodarski oddelek in zakladni urad (gospodarsko in finančno ministrovo) sta izdala priobčil'o, da je vrednost zlata, izražena v bBagovnih cenah, narasla od leta 1929. do januarja 1931 za 21 odstotkov. Poročilo pravd, da se dviganje še ni ustavilo in da vrednost zlata še dalje narašča. Veletrgovina wr A. Šarabon O cd o a a v O v L ju bij oni priporoča špecerijsko blag o več vrsf žganja, moko čer deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vo do Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom Telefon 26-66 Za izvoznike živine v Španijo. Zavod /a pospeševanje zunanje trgovine poroča, da se pri uvozu živine v Španijo zahteva spričevalo izvora. Pri uvozu brez spričevala izvora se živina tako začarani, kot da bi prišla iz dežele, s katero Španija nima trgovske pogodbe. V tem slučaju veljajo neugodnejši splošni španski carinski predpisi. »Das jugoslavische Weingesetz und die Durchiiihrungsverordnung zum Weingesetz«. To brošuro, obsegajočo 02 strani, je izdal kot nemški prevod našega vinskega zakona Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v p. v Mariboru. Ima pregled vsebine in abecedno stvarno kazallo. Cena vključno poštni porto 16 Din. Knjižica se dobi pri založniku proti v.poslanenvu znesku 16 Din. Vsakomur, ki se zanima za naše vinarsvo, pa ni vešč našega jezika, bo ta knjižica prav dobrodošla. Treba bi jo bilo