155 Geografski vestnik 92-1, 2020, 155–163 Književnost KNJIŽEVNOST Matjaž Geršič: Pokrajinska imena kot dejavnik identitete Geografija Slovenije 36 Ljubljana 2020: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 240 strani, ISBN 978-961-05-0435-1 (tiskana različica), ISBN 978-961-05-0436-8 (elektronski vir) GEOGRAFIJA SLOVENIJE 36 POKRAJINSKA IMENA KOT DEJAVNIK IDENTITETE MATJA@ GER[I^ P Čeprav pokrajinska imena ali horonime najdemo že na najstarejših zemljevidih sedanjega sloven- skega ozemlja, so ne le pri nas, ampak tudi v svetovnem merilu med najslabše raziskanimi zvrstmi zemljepisnih imen. Njihova obravnava je namreč zaradi zapletenega filozofskega podstata na eni stra- ni ter pokrajinske pestrosti in neenotne opredelitve pojma pokrajina na drugi razmeroma kompleksen in zapleten predmet raziskovanja. Pričujoča monografija je pomemben prispevek k zapolnjevanju te vrzeli. Z njo smo dobili temeljito študijo o pokrajinskih imenih, ki je pomembna tako z vidika njiho- vega sistematičnega zajema kot vrednotenja, sveži metodološki prijemi z inovativnimi zemljevidi in grafikoni pa bodo verjetno uporabljeni tudi v sorodnih domačih in tujih raziskavah. V uvodnem, splošnem delu so opredeljeni temeljni pojmi (pokrajina in regija, ime in zemljepisno ime, identiteta), nakar je predstavljen zgoščen pregled dosedanje obravnave slovenskih zemljepisnih imen, pri čemer so ta razvrščena po poglavitnih tipih. V drugem delu so kronološko obravnavani viri zajema pokrajinskih imen ter rezultati, nastali na podlagi njihove podrobne analize. V tretjem, zaklju- čnem delu so predstavljeni rezultati, ki so plod vzorčnega anketiranja. Avtor je za dosego zastavljenih raziskovalnih ciljev razvil svojske metode, s katerimi mu je uspelo ponazoriti tako raznovrstnost obravnavane tematike kot njeno zapletenost, saj je moral orati ledino na področju, ki se je doslej na svetovni ravni predstavljalo zgolj opisno, medtem ko je v slovenskem meri- lu popolna novost. vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 155 156 Književnost Geografski vestnik 92-1, 2020 Najprej se je moral sistematično lotiti zajema pokrajinskih imen, pri čemer se je oprl na vse tri raz- položljive podatkovne vire: stare (arhivske) in sodobne zemljevide, Register zemljepisnih imen (REZI), ki ga vzdržuje in z njim upravlja Geodetska uprava Republike Slovenije, ter dosedanje geografske čle- nitve slovenskega ozemlja, v katerih se je zaradi potreb ponazoritve pokrajinske raznolikosti našega ozemlja zavestno »skovalo« marsikatero novo pokrajinsko ime. Pregledal je vse razpoložljive zemljevide s prikazi slovenskega ozemlja, iz katerih je izpisal vsa tovr- stna imena, na katera je naletel. Če so bili za antično in srednjeveško obdobje na razpolago le posamezni viri, mu je uspelo za čas novega veka (med letoma 1492 in 1900) pregledati kar 65 zemljevidov, še veli- ko več pa za sodobno obdobje v 20. in 21. stoletju, za katerega je našel in analiziral kar 750 različnih kartografskih virov. Pokrajinska imena za zemljevide v merilih 1 : 5000, 1 : 25.000 in 1 : 250.000 je zajel tudi iz REZI-ja, pri čemer opozarja na precejšnje netočnosti pri pomenski klasifikaciji zapisanih zem- ljepisnih imen, tako da so kot pokrajinska imena neupravičeno opredeljena tudi mnoga imena, ki to niso. V arhivskih virih je identificiral več kot 130 različnih pokrajinskih imen. Večini je lahko pripisal sodobne imenske ustreznice, posamezni primeri pa so ostali neidentificirani. Na starih zemljevidih se največkrat pojavljajo imena Istra, Kras, Hrušica in Zgornja Kranjska (Gorenjska). S primerjavami zapi- sov nekaterih neenotnih pokrajinskih imen, kakršna so na primer Brda oziroma Goriška brda, ali Kamniške planine, Savinjske Alpe, Kamniške in Savinjske Alpe oziroma Kamniško-Savinjske Alpe, mu je z zanimivimi grafičnimi prikazi uspelo ponazoriti imensko spremenljivost. Avtor na podlagi razli- čne pozicije zapisov posameznih zemljepisnih imen na zemljevidih opozarja tudi na njihovo prostorsko spremenljivost, ki je, kot se je pokazalo v primerih zapisov imen Kras in Julijske Alpe, lahko tudi posle- dica nepoznavanja njihove dejanske razsežnosti. Še najlaže delo je imel z zajemom imen iz slovenskih geografskih regionalizacij, saj je za ta namen že imel na razpolago nekaj virov z izpisanimi imeni. Preučil je deset različnih členitev slovenskega ozem- lja, ki so nastale med letoma 1935 in 2012, dodal jim je še členitev za regionalno politiko Evropske unije iz leta 2004. Tovrstne preučitve je nadgradil z analizo zbornikov zborovanj slovenskih geografov, kar mu je omogočilo, da je dobil podrobnejši vpogled v pokrajinska imena za posamezna obravnavana območ- ja, saj so bila tudi ta na večini zborovanj predmet poglobljenih razprav. V regionalizacijah se je slaba polovica pokrajinskih imen pojavila povsem na novo, saj jih viri izpred leta 1900 še niso vsebovali. Avtor ugotavlja, da so številna pokrajinska imena posledica pokrajinske pestrosti in drobne razč- lenjenosti slovenskega ozemlja, ki spada med najbolj raznolika tako v evropskem kot svetovnem merilu. Pokrajinskih imen, ki jih je avtor identificiral v več kot petnajstih preučenih virih, je le petnajst: Bela krajina, Bohinj, Brkini, Goričko, Goriška brda, Gorjanci, Haloze, Istra, Julijske Alpe, Kozjansko, Kras, Ljubljansko barje, Pohorje, Slovenske gorice in Suha krajina. Prav ta lahko označimo za naša naj- bolj uveljavljena pokrajinska imena. Med njimi ni imen nekdanjih avstrijskih dežel in njihovih delov, ki pa jih na podlagi podatkov iz anket lahko označimo za med ljudmi še vedno prevladujoče uveljavljena. Potegnemo lahko zaključek, da uradni registri in regionalizacije ne vplivajo v večji meri na imena pokra- jin, uveljavljena v zavesti ljudi, in ima torej glede tega očitno še vedno pomembnejšo vlogo kolektivni zgodovinski spomin. Pomemben segment publikacije je torej tudi ugotavljanje poznavanja pokrajinskih imen med anke- tiranci, njihovo občutenje pokrajinske pripadnosti, pa tudi odnosa do pokrajinskih imen v trženjske namene in kreiranja blagovnih znamk. Posebno vrednost imajo spoznavni zemljevidi, ki odražajo doje- manje razprostranjenosti prikazanih, poimenovanih in zamejenih pokrajin posameznih anketirancev. Pri tem ima še posebno vrednost njihovo videnje aktualne pokrajinske razčlenjenosti Slovenije. Avtor je na podlagi spoznavnih zemljevidov ugotovil, da daje večina anketirancev prednost delitvi Slovenije na osem pokrajin. Za anketiranje je avtor ob pomoči Statističnega urada Republike Slovenije, ki je izdelal slučajni vzo- rec, vprašalnike razposlal na 6000 naslovov, med katerimi jih je bilo 5000 razpršenih po celotni državi, razdeljeni na vzhodni in zahodni del, po 500 pa na območji Kozjanskega in Posavja. V teh dveh sosed- njih pokrajinah na vzhodu Slovenije, eni tradicionalni in drugi, ki se v  zavesti prebivalstva kot vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 156 posledici členitve Slovenije na statistične regije na novo uveljavlja, je želel izvedeti več tudi o identite- ti in njenem spreminjanju. Odziv anketirancev je bil 14-odstoten. Na pilotnih območjih zahodni del Slovenije in vzhodni del Slovenije je avtor na podlagi navedb pokrajine bivanja ugotovil še vedno močno zakoreninjenost imen nekdanjih habsburških dednih dežel ter njihovih delov. Z anketiranjem na pilotnih območjih Kozjansko in Posavje je bilo ugotovljeno, da je stopnja ujemanja med poimenovanjem pokrajine in pokrajinsko identiteto visoka, da večina anke- tirancev spremembe občutka osebne pokrajinske identitete ne zaznava, tisti pa, ki so ga zaznali, so kot prelomno obdobje navedli osamosvojitev Slovenije. Vloga pokrajinskih imen v zavesti ljudi odseva tudi pri opredeljevanju njihove identitete. Stopnja ujemanja med poimenovanjem pokrajine in pokrajinsko zavestjo je visoka, saj je 77% anketirancev pokra- jino svojega bivanja poimenovalo enako, kot so opredelili tudi svojo pokrajinsko identiteto. Raziskava je razkrila, da ima prostorska identiteta nedvomno dinamičen značaj. Večina pokrajinskih imen je trdno zakoreninjenih, nekatera izginjajo, se pa, čeprav redkeje, pojavljajo tudi nova. Pri ugotavljanju identi- tete z vidika sogovornika se je pokazalo, da največji delež anketirancev pri predstavitvi lokacije svojega bivanja v pogovoru z nekom iz iste pokrajine uporabi ime domačega kraja, z nekom iz sosednje pokra- jine ime domače pokrajine, pri komunikaciji s tujcem pa ime naše države. Zanimivi so tudi prikazi imenskih vročih točk, ki pravzaprav odsevajo njihovo imensko nedore- čenost, saj se na njih prepletajo raznovrstna pokrajinska imena. Še najbolj ustaljena imena so na območjih Goričkega, Bele krajine, zgornje Gorenjske in Pohorja, največ različnih imen pa je bilo navedenih na območjih vzhodno od Kamnika, jugovzhodno in severozahodno od Idrije ter zahodno od Brežic. Ker je delo v osnovi interdisciplinarno, se odpirajo nove možnosti v sodelovanju z jezikoslovci, v mislih imam predvsem etimološke raziskave, in zgodovinarji, ob pomoči katerih bi lahko razkril pomen in obseg nekaterih imen, za katere avtor za zdaj ni našel ustreznega odgovora, denimo imen kot so Geys Rucken, Quadrata ali T evfls Garten, pri čemer ima slednje celo latinsko alonimsko različico Hortus Diaboli. Monografija je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.3986/9789610504368. Drago Kladnik Miha Koderman, Vuk Tvrtko Opačić (urednika): Challenges of tourism development in protected areas of Croatia and Slovenia Koper, Zagreb 2020: Založba Univerze na Primorskem in Hrvatsko geografsko društvo, 266 strani, ISBN 978-961-7055-08-5 (elektronski vir) V zadnjih letih je mogoče opaziti večje povpraševanje po turističnih in rekreacijskih dejavnostih v zavarovanih območjih narave, ki imajo številne pozitivne, prav tako pa tudi negativne vplive na oko- lje. Upravljavci zavarovanih območij se večkrat znajdejo v  geografom dobro znani dilemi: kako ohraniti naravno dediščino, hkrati pa poskrbeti za razvoj zavarovanih območij in s tem omogočati rast njihove rekreacijske vloge. V zadnjem desetletju skoraj vse gospodarske dejavnosti stremijo k imple- mentaciji koncepta trajnostnega razvoja, prav tako tudi turizem. Koncept je sicer v splošnem dobro sprejet in na nekaterih zavarovanih območjih že uspešno vpeljan, po drugi strani pa lahko vidimo, da je njegovo razumevanje neustrezno glede na teoretična izhodišča. Slovenija in Hrvaška sta v nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji imeli enak socialnoekonomski kontekst razvoja, po osa- mosvojitvi in obdobju tranzicije pa sta se soočili z različnimi razvojnimi fazami in sta zato zanimivi za primerjavo prostorskega razvoja turizma v zavarovanih območjih narave, saj sta pri tem sprejeli razli- čne pristope za upravljanje in razvoj zavarovanih območij. Znanstvena monografija preučuje prostorski razvoj turizma v izbranih zavarovanih območjih obeh obravnavanih držav, pri čemer so bile uporabljene različne kvalitativne in kvantitativne metode – izpo- stavimo lahko na primer metodo poglobljenih intervjujev s ključnimi predstavniki turističnih deležnikov 157 Geografski vestnik 92-1, 2020 Književnost vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 157