153. številka. Ljubljana, v četrtek 9. julija. XXIV. leto, 1801. Uhaja vsak dan mvcier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avs tro - og e r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt |1eta 4 gld,, za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poBtnina znaSa. Za* oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po G kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravnifitvoje v Gospodskih ulicah St. 12. D p ravni It v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemškega cesarja potovanje na Angleško. Akopram potovanja nemškega cesarja Viljelma, kateremu je ljudski dovtip dal značilni priimek „lteisekaiser" (potovalni cesar), nemajo splošno vselej globejega političnega namena, vender se b sedanjim njegovim potovanjem na Angleško bavi javno mnenje vse Evrope. Znano je, da nema vsako potovanje mladega nemškega cesarja političnega temelja, ker bo mu zdravniki zaradi velike njegove nervoznosti svetovali, da popotuje veliko, ker je to baje zdravju njegovemu v prilog. Vender se pa na drugi strani ne da tajiti, da bo mnoga njegova potovanja imela eminentno politično podlago, tako v prvi vrsti ona dva v Peterburg, ki pa nesta dosegla zaželjenega uspeha. V tretjič v kratkem času svojega vladanja podal se je zdaj zopet cesar Viljem na Angleško. S posebnim sijajem vsprejel ga je angleški dvor, s katerim vežejo ozke vezi sorodstva nemško cesarsko obitelj, tudi veliki svet angleški razvil je ves oni sijaj, ki je običajen ob jednacih prilikah. Iz vsega tega hote sklepati nemški listi, da je to potovanje izredne politične važnosti in izražajo o tem svoje veliko zadoščenje. Čas, v katerem se je vršilo to potovanje, je posebno ugoden, da se lahko delajo razni sklepi, kakor baš ugajajo željam dotičnikov. Komaj da se je zaznalo za obnovljenje trojne zveze in je Angleška ob tej priliki se bolj ko kdaj poprej potrudila, da na nedvomljiv način osvedoči svoje posebne simpatije za trojno zvezo, že se je podal nemški cesar na pot proti obalim Albiona. Nemški listi sodili so te angleške izjave precej optimistično ter sklepali iz njih, da se je Angleška skoro pridružila trojni zvezi. Iz sijajnega vsprejema, katerega je ne samo dvor, nego tudi angleško občinstvo priredilo nemškemu cesarju, hote* sklepati, da javno mnenje odobruje postopanje angleških politikov, ki se smejo zmatrati kot prijazni trojni zvezi. A na Angleškem bo razmere povsem drugačne nego v naših kontinentalnih ustavnih državah. V tej istinito ustavni državi, v kateri beseda ustava ni samo prazna oblika, nego je ustavno življenje že prešlo v kri in meso državljanov, ne dela se velika in mala politika na dvoru, nego istinito in izključno samo v parlamentu, ki je jedino pravi zastopnik javnega mnenja. Znano je, koliko bb je prizadevala Italija, da bi bila pridobila Angleško za posebno izjavo glede politike v sredozemskem morji, a odgovor bil je konečno pri vseh prijaznih besedah le ta, da na Angleškem nobeden minister ne more dati kake-'obljubi-, katero bi mogel izvršiti na svojo pest,* nego da vsaka taka zadeva mora priti v parlament. Do tega pa na Angleškem nobeden minister nema ta-cega upliva, kakor se to vidi semtertja v naših kontinentalnih psevdo-parlamentib, kjer včasih cela pokorna večina pleše ubogljivo po piščalki kacega posamičnega ministra. Istina je, da je angleška politika poslednji čas se kazala zares trojni zvezi zelo prijazna. Posebno Be je to pokazalo po odstopu Bismarckovem. Dokler je bil še v Nemčiji Bismarck vsemogočni voditelj notranje in vnanje politike, kateri poslednji glavna svrha je bila ohraniti prijateljstvo z Rusijo, držal se je lord Salisbury precej hladno nasproti trojni zvezi, v kateri ni mogel nikdar videti orožja, katero bi se dalo porabiti proti interesom Rusije v Evropi in v Aziji. Zatorej se tudi ni zanimal posebno za trojno zvezo in nje razvoj. Ko pa je odstopil železni kancelar z javnega političnega pozorišča, spremenil se je prav temeljito ves položaj. Angleški državnik sprevidel je takoj, da bi trojna zveza utegnila biti koristna Angleški proti Rusiji, in začel je torej Salisbury kuzati se namah velicega prijatelja in poBpešitelja trojne zveze. Znano je, da je po padcu Dismarcka in pozneje Crispija daljni obstanek trojne zveze postal dvomljiv. Italija, katera je v sled Orispijevih potovanj v Friedrichsruhe se zapletla v hudo carinsko borbo b svojo BOBedinjo Francijo, začela je obotavljati se, da ponovi z nova zvezo, katera je nakladala toliko financijelnih Žrtev deželi in jo privedla vsled pretrpanih trgovinskih razmer v hudo krizo in skoraj uničila njeno poprej cvetočo trgovino z vinom in dru zim i pridelki, za katere je imela v Franciji naj-boljo kupovalko. Rudini kazal je pri svojem nastopu, kakor da hoče kreniti na druga pota, nego so bila ona, po katerih je hodil Criepi, konečno pa so spravili tudi njega v pravi tir in posebno Angleška si je prizadevala prav mnogo, da pregovori Italijo. Kaj vse se je obljubilo obotavljajoči se dosedanji zaveznici, to ni znano, na vsak način se sme soditi, da je Angleška morda dala Italiji daleč segajoče obljube. Seveda so to le obljube, katerih izvršitev .jo odvisna od dovoljenja angleškega parlamenta. Se" li bode pa res ves angleški narod, oziroma •njegovi zastopniki v parlamentu, tako vnel za trojno zvezo, to je vprašanje, na katero bi bilo težko dati Že zdaj odločen odgovor. Kakor smo že prej omenili, je na Angleškem parlament jedini merodajni fuktor in nobeden minister ne more dati tacih obljub, katere bi omejile prostost delovanja. Če bi bo drznil storiti kaj jednaeega, bilo bi to konec njegovega ministrovanja. Po vsem tem, kar smo rekli, in po izjavah liberalnih listov, ki govore prav jasno, da Salisburv je mož, čegar čas je potekel, da njegovih obljub ne bode nikdo izvrševal, je pač umestno, da optimistično pisavo nemških listov ne jemljemo celo tako resno, nego jo sodimo nekoliko hladneje, dokler nam dogodki ne bodo pokazali, kdo ima prav. Borba Šentjakobske občine v Rožni dolini za slovensko ljudsko šolo. (Po ulogah krajnega Šolskega sveta, občinskega uačclniitva in odlokih Šolskih oblastev.) (Dalje.) Proti temu odloku okrajnega šolskega sveta pritožil se je krajni šolski Bvet dne 2G. oktobra 1881 pri deželnem šolBkem svetu, ki pa ^pritožbi ni mogel ugoditi." Z ukazom z doe 13. junija 1882, št. 1100 opozoril je deželni šolski svet na svoje določbe z dne 7. februarja 1872, žt. 23G2 in dostavil je še : Te določbe o jezikovni uravnavi imajo namen, otrokom omogočiti in zagotoviti priučenje obema deželnima jezikoma. Ta določba je že deset let veljavna in pridobila si je priznanje, vsega razsodnega *) prebivalstva. Mnogo otrok, ki so od tam prišli v Celovec ali Beljak v višje šole, v pouk ali službo, ima temu pripisovati, da so bolje izobrazi »} To je nemfikutarskega. LISTEK. Tristoletnica Jakoba Gallus-a. Tristoletnica slavnoznanega rojaka našega, cerkvenega skladatelja Jakoba Gallus-a smrti bode dne 12. julija t. 1. Praznovala se bode ta dan s tem, da se bode v stolni cerkvi Ljubljanski pela krasna maša njegova, nedavno najdena v licejski knjižnici Ljubljanski. Maša je Gglasna (2 soprana, 1 alt, 2 tenora, 1 bas). Da so bode mogla peti, postavil jo je gospod Anton Foerster v takt in moderne ključe; pelo pa jo bode do 50 grl — gotovo zadosti močan zbor. Kot uloga za ofertorij pride na vrsto Gallus-ova skladba »Laudate Dominum in sanctis ejus" (ps. 150). „Glasbena Matica" pa bode v jeseni priredila koncert, pri katerem se bodo pele izključno samo Gallus-ove skladbe.— »Cerkveni Glasbenik", organ Cecilijinega društva v Ljubljani, priobčil je tem povodom nastopni sestavek: Jakoba Gallus-a maša »ElisabethZachariae." Dne 12. julija osla v i iz vedenjem Šesteroglasne te maše zbor Ljubljanske stolnice pod vodstvom g- An t. Foersterja tristoletnico Gallus-ove smrti. Gallus-ovo ime je na dobrem glasu po glasbenem svetu, akoravno je le malo njega skladeb izvršujočim godbenikom pristopnih in znanih. Uzrok zadnjemu je, da so bila dela njegova tiskana pred tremi stoletji, pozneje pa ne več izdana. Posamezni izvodi so zbog tega že redki in le v knjižnicah, po Širnem svetu raztrošenih, ohranjeni. Novejših izdaj pa ni, le posameznosti so ponatisnjeno kot uzorci Gallus-ove muzo v modernih zbirkah Proske, Boden-schatz, Schbberlein, John, Decker, Rochlitz. Maše njegove, kojih je zasledil g. Mantuani nad 16, bile so doslej neznane — trdilo se je, češ, da Gallus nobenih pisal ni. Jedna teh maš in prav maša »Elisabeth Zachariae" postala je pred kratkim šele pristopna Ljubljanske stolnice zboru po najdbi njenega rokopisa v Ljubljanski licealni knjižnici. Tu jo je prevel g. Karo 1 Iloffmeister iz sture menzuralne notacije v novodobno partituro, Btolni kapelnik g. Foerater pa jo priredil, da ustreza sedanjih pevcev poBrebam. Da pa opozorimo čitatelje in širjo domovino na visoko umetniško vrednost velicega tega Kranjca skladeb, preskrbeli smo si iz peresa g. K a r o 1 a Hoffmeistera, klavirskega učitelja »GlaBbene Matice", oceno zgoraj navedene maše, katero tu doslovno podajemo: Smer, po koji se je bil Gallus kot skladatelj napotil, bila je ona resnega sloga cerkvenega Šole beneške, tedaj bolj prostu od smeri P a 1 e b t r i n e ali Naninija. K temu je še umerjena (modero-vana) po raznih uplivih, zlasti po Bodobni glasbi nemški iu po značaju skladateljevem. Njegova maša „Elisabeth Zachariae" služi naj nam kot študijski objekt, da se učimo na nji spoznavati značaj umetniške tvorbe Gallusove. Sprva si jo oglejmo s stališča tehniškega. Omeuili smo že, da pripada skladatelj v tem oziru beneški šoli, kojo je ustanovil Willaert v XVI. stoletji. Značilni so za to šolo poglavitno „cori 8pezzatiw — t. j. razdeljenje masse v več zborov z različnimi sestavami (kombinacijami) glasov, kur ima nameu doseči različnosti v zvokovih efektih — v nasprotji k resni polifoniji šole rimske in izvirno nizozemske. In zares, prvo prevlada v celi maši. Glasovi kupičijo se zdaj v dva zbora po tri, zdaj v tri zbore po dva glasova, odgovarjajoč in ponavljajoč se vzajemno. Drugo, polifonija, kaže se nam le red-koma, le kakor mimogrede. Bogate polifonije po-služil se je bil Gallus le tamo, kjer je tako poslu-ževanje še bilo v splošni navadi, zlasti pri „Amonu11 in da laglje izhaja.1) Ako temu nasproti krajni šolski svet trdi, da se na ljudski šoli Šentjakobski takoj sprvega nemški poučuje iu da je učiteljem nemogoče, zadoščevati zahtevam šole, ker se poučuje v jeziku, učencem tujem, mora se reči, da to trditve nasprotujejo resnici.-) Te krajnega šolskega sveta trditve so tem bolj čudne, ker so sedanji člani v izpolnjevanji po § 17. zakona o šolskem nadziranji z dne 8. februvarja 18(59 (dež. zak. št. 10.) odkazane jim dolžnosti jako nemarni, ker še šole nikdar ne obiščejo, ker neso prisotni pri poučevanji, torej tudi neso imeli prilike, da bi samo izpoznali jezikovno uredbo avoje šole.8) 1.) Ko bi se omejil pouk v nemščini na zadnja tri leta na prebivalstva očitno škodo, bi so ničesar ne doseglo, ker BO otroci zadnjih dveh let po leti obiskovanja šole oproščeni. 2.) Ivo bi so izključno uvel slovenski učni jezik, moral bi se izpremeniti ne le učni načrt, marveč morale bi se zavreči vse dozdanje učne knjige in berila in omisliti nove, kar bi prouzročilo velike troške. Dalje, ko bi se krujuega šolskega sveta želja izvela, ne mogel bi noben otrok naučiti se nemščine, niti obiskovati druge ljudske šole v deželi, na višja učilišča pa bi se niti vsprejeti ne mogli. 4) Tako ukuz. Vidi se, kako prazno izgo vore je rabil deželni šolski svet, da mu ni bilo treba ugoditi opravičenim željam krajuega šolskega sveta in prebivalstva. Proti temu odloku napravil je krajni šolski svet dne 30. maja 1882 ulogo na visiko miuister-stvo. Poslednje poslalo je dne 19. junija 1882, št. 1)080 to ulogo v rešitev deželnemu šolskemu svetu, ki je, kakor ob sebi umevno, prošnjo za uvedenje slovenskega učnega jezika z ozirom na ukuz z dne 13. junija 1882, št. 1100 zavrnil, a krajuemu šolskemu svetu proti temu odloku pustil priziv na naučno miuisterstvo. Ker je, kakor je bilo pričakovati, krajni šolski svet posluževal se dane mu pravice in pritožil se na ministerstvo, so je deželni šolski svet menda vender zbal, da bi miuisterstvo utegnilo pritožbi ugoditi, kajti še pre- ') Žal, da število teh ,,mnogih" otrok ni povedano. Ve* nego krivično jo, 96 otrok oropati vseh blaginj prave ljudsko sole. da se morda petero otrokom s polovičarskim priučenjem nemščino olajša nstop v službo ali k mojstru. *) Trditve kraj. lol. bveta bile so popolnoma osnovane. S poukom nemščine moralo se jo pričeti najpozneje v drugem Šolskem letu. Učitelji pričenjali so pa navadno že prvo loto, il.i bo so prikupili nadzorniku in da se jim ni bilo bati, da i>i petletnice ne dobili, ali jo pa egubili, Dež. SuLki ivet jo namreč z ukazom z dno 11. aprila 1877 St. 567 izrekel, da je priznanje petletnice zavisno od uspehov, kiterfl je dotični učitelj dosegel glede nemščine. Hečeni ukaz love; ,,l\er slovensko prebivalstvo v deželi samo nujno želi, sda m njegovi otroci v šoli toli jim potrebno nemščine gotovo nauče in ker je priučenje temu jeziku brez dvojbe bistven del vseh učnih uspehov, zato naroča se okrajnemu šolskemu svetu, da v bodoče pri predlaganji proSenj za petletnice učiti-ljein na utrakvističnih šolah v poročilu po zakonu predpisanem o doseženih učnih uspehih natančno in .specijalno pove, v koliki meri jc prosilec zadostil dotični tuuradni odredbi In kakšne uspehe je v tem ožim dosegel. 3) Umevno je pač, da krajnega šolskega sveta člani kot rodoljubi- neso imeli posebnega vesoja obiskovati po-nemčevalen zavod. *) Resnica je, da iz sedanje Solu iz slovenskih krajev v deželi veliko monj učencev prihaja v srednje Solo, nego pred sedemdesetimi leti. Dokaz temu, da na vseučiliščih v Gratlci in na Dunaji sedaj *)i upiaan niti jeden korošk Sloveneo. — potem pri plešočem „Hosanna*, ki je prirejeno iz kratkega, brhkega motiva — Uazun tega seveda še na vseh onih mestih, kjer je postal materijal radi rabe manjšega števila glasov gihkejši in k polifonnemu izdelanju pripravnejši. To velja posebno o troglasnih stavkih „Beuedictus" in ,Pleni BUllt coeli". Zlasti zadnji, kanon to v unisonu, ki jo nadpisan po starem nizozemskem običaju s »Tri-citatom in unitate veneremur" — kar je prvič igra z besedami: „Trojico častimo v edinosti", drugič pa zajedno tudi igra v glasbi: „trije glasovi iz jednoga", t. j. vsi trije glasi pojo v kanonu — je mojstersko delo kontrapuuktike, a tudi pri vsi uiueteljuosti poln miloglasja. Moramo li Gallus-a po takem visoko ceuiti že po strani tehniški, mojstra v obvladauji materijala, ki so je resno bil šolal, kaže se nam v tej maši zajeduo tudi s stališča čisto estetičnega kot umetnik, ki misli, ki si je svest namena svojega tvor-jenja. Njemu ni tekst, kakor veČini sočasnih mu komponistov, le vešalo za plašč glasbo, ni mu beseda lo sredstvo, da kaze kontrapuuktično svoje znanje. Staviti ga hočemo v vrsto onih umetnikov, ki so obranivši stare forme pri vsi umeteljaosti den je bila pritožba rešena, poskusil je z ukazom z dne 7. junija 1883 št. 2879 jezikovni pouk na ljudski šoli Šentjakobski urediti tako: 1 ) Na ljudski šoli Šentjakobski ima se pouk prva štiri leta vršiti v slovenščini ; poslednja sme se pa, kakor ob sebi umevno, na pomoč jemati tudi dalje, ako je to — za razumljenje razpravljanega predmeta potrebno. Dosedanje odredbe glede poučevanja nemščine ostanejo tudi v bodoče veljavne. 2.) Početkom prihodnjega šolskega leta uvesti je v rečene šolo drugem razredu, mesto dosedanjega čisto nemškega, sloven-sko-numško berilo, o čemer naj c. kr. okrajni šolski Bvet o svojem času potrebni predlog semkaj pošlje. 3.) Krajnemu šolskemu evetu Šentjakobskemu se naznani, da ko bi morda izrekel željo, naj se v višjih razredih in oddelkih pouku slovenščine določi gotovo število ur na teden, se deželni Šolski svet, kakor je že prej obljubil, no bode obotavljal, ustreči tej želji. O te odredbe uspehu poročati je semkaj". (Daljo prilO Politični razgled. m o t ran je dežele. V Ljubljani, 9. julija. Iz poljskega hl uha. Za delegacije volili so Poljaki že svoje poslance. Upliv vlade in pa poljsko-rusitihka sprava sta baje prouzročila, da jo bil voljen tudi rusiusk poslanec v delegacijo, kakor smo že naznanili, namreč kanonik Mandvczevski. Poslanca Popovskega pa to pot neso kandidirali, ker se je baje izrazil, da mu slavizem ni vreden uiti vinarja. Hoteli oo, naj to prekliče ter izreče, da je imel le panslavi-veui v mislih, a on ni hotel in zato jo izostal iz liste. O teoriji so Poljaki Še nekoliko kažejo Slovane, a žalibog, da so v praktičnem političnem življenji mnogokrat vse drugo nego res Slovani in se družijo celo z najhujimi nasprotniki Slovanstva. Nemška p ve vidnost* Ko bo nemftki kmetski posestniki izstopili iz deželnega kulturnega sveta, osnovali so svoje društvo „deutseber landvvirthsehaf licher Centralver-band." Po spravi ima sicer deželni kulturni svet češki in nemški oddelek in je torej nemškim po-sestuikom mogoče, da zopet ustopijo. To so sicer res storili, a v zadnji veliki skupščini svoje centralne zveze sklenili so, da navzlic temu, da se je osnoval nemški oddelek deželnega kulturnega sveta naj vender tudi še nadaljo obstaja njih nemški „Ceutralvorband". S tem pač Nemci sami kažejo, da uemajo dosti vero v obstanek sprave. P t 'epo veda no društvo. Na Dunaji je vlada prepovedala o3novanje soci-jalno-demokratiškega društva, ker je baje državi nevarno. Jeli se bode s tem, da se je zabranilo društvo, katero bi bilo delalo javno in pod nazorstvom vladnih organov, zabranilo tudi mnogo bolj nevarno tajno delovanje iu skrito rovanje, to je vprašanje, na katero ni težko dati odgovor. Prevelika bojazljivost vlade utegne več škodovati negoli koristiti. Viiaiijc države. Vzroki obnovljenja trojne zveze. Italijanski vojaški list „Esercito" prinaša iz Londona vest, zakaj se je tako hitro ponovila trojna zveza. Uzrok bi bil ta, da je Francija na Elsaško-lorenški meji izvrševala velika oboroževanja in na-kopičenje vojske. To se je v Berolinu, Kimu in na Dunaji zmatralo tako, da Francija gotovo pričakuje, da se trojua zveza ue hode obnovila. Zato se je takoj odgovorilo z dovršenim dejanjem. respektovali liturgiško besedo — ter ohrauili pravo razmerje mej njo in glasbo. To ravno, Čistost v slogu njega cerkvenih akladeb, stavi ga mej prvake velike njegove dobe. V njega maši ni takta, ki bi bil odmev nečega posvetnega — kakor prejšnji posvetni kanti firmi; — vse vzcveta, bodisi iz lastnega ali pa iz rimskega korala in ne najdemo takta, kjer bi bila beseda z glasbeno mislijo v konti iktu. Gallus znal je pogoditi pravo sredo, ki ga je varovala, da ni bil ne necerkveno dramatičen, kakor poznejši skladatelji italijanski nasledkom prenapetega zasledovanja teksta, a da tudi ni otrpnila umetnost v liturgičnih okovih, kakor to nahajamo v stan šoli nizozemski. Te lastnosti zadostujejo popolnoma, da ostane svetu Gallus-ovo ime nepozabljeno, dela pa v trajni uporabi. Nam pa, ki bivamo v Kranjski, njegovi domovini, ostane naj v častečem ga spominu, lles, da ga je odposlala usoda v tujino, toda sin Kranjske ostane. On sam so je vedno Kranjca imenoval, ter družil, kakor je to razvidno iz večine njegovih ostaliu, rodno svoje ime vedno s pristavkom „Car-uiolua". —. — Hoj mej Srbi in Holgarl. Madjarski list „Egyetertesa poroča, da je pri Pirotu udrlo 20 bolgarskih: vojakov na srbsko ozemlje in da so srbske čete streljale nanje. Več vojakov da je mrtvih in ranjenih. Ker nam je znana bujna fantazija madjarskih listov, jo tudi to vest treba vzeti na znanje z veliko opreznostjo. Francosko bvodovje na Danskem. Banketa, ki ga jej dal v Kodunji kralj na čast francoskega brodovja častnikom, udeležila so je kraljevska obitelj, višji dvorni uradniki in mornarski častniki. Kralj napil je prvi Carnotu, ua kar je godba zaigrala marseillaiso. Francoski poslanik je napil na zdravje kralja in kraljevske obitelji, a godba igrala je dansko himno. Kralj podelil je poveljniku francoskega brodovja vieeadmiralu Gervaisu veliki križ reda Danoborgovega. Francosko brodovjo od-plulo je proti Stockholrau. Veliki Uerolin. Kakor se poroča nekemu Dunajskemu listu, pripravlja pruski minister pl. Herrfurth predlogo to je načrt zakona za tesnejo zvezo predkrajev Berolinskib z mestom, kakor so je to zgodilo na Dunaji. Povekšanje Dunaja, ki je s svojim razširjenjem postalo istinito veliko mesto i u so približalo po številu prebivalcev evropskim preotolicam prav izdatno, oo da miru Prusom, kajti Berolin mora na vsak način nadkriliti Dunaj. Zatorej bodo tudi pre-stolico prusko raztegnili in jedeukrat posnemali nas. Zmaga nemštva v Šlezvlfcn. V severnem Šlezviku pokazalo se je zadnji čas živahno gibanje moj danskim prebivalstvom, ki je Nemce začelo naudajati s strahom. Neinštvo začelo je semtertja pešati. Osnovali so Nemci društvo „Doutscher Centralveroin", ki je začelo agitacijo za nemško stvar. Uri občinskih volitvah v Toftlundu in Iladerslehouu zmagali so prvikrat vsi nemški kamlidatje. Zaradi tega je veliko veselje v vseh nemških listih. Seveda nam ni znano, 8 kakimi sredstvi se je dosegla ta zmaga, ker nam je pa znano, kako so drugod postopa v jednacih Blučajih, si to lahko mislimo. Ivski škofje proti I*avnellu. Proti bivšemu vodji irske stranke postavili so se v odločno uasprotstvo irski škofje ter izdali izjavo, v kateri ga imenujejo nevrednega biti na dalje voditeljem in protestujeju proti vodstvu njegovemu. Poudarjajo nekako tudi katoliško svoje stališče. Krvave volitve na Irskem. Pri dopolnilnih volitvah v Carlovu prišlo je mej obema frakcijama irsko stranke do krvavih tepežev. Mej parnelliti i u antiparnelliti prišlo je na cesti ne daleko Tullova do krvavega boja. Parneil in drugi ponlanci prizadevali po se z istonj pomiriti bojujoče nasprotnike. Antiparuelliti morali bo se končno umakniti. Dopisi. It. Ljubi lane 7. julija. [Izv. dop.J Uradna učiteljska skupščina za šolski okraj Ljubljano, vršila be je dne 2. julija. Točno ob 8. uri je otvoril g. pi vomestnik zborovanje s prijazuim pozdravom na učiteljstvo. Svojim namestnikom jo imenoval šol. svetnika g. Blaža Ilrovatha, zajdsuikarjema pa je volila skupščina vsklikom gspdc. M Marovtovo in g. Jos. Janovskega. Iz obširnega poročila nadzornikevega so je videlo, da so v slovenskih mestnih deških šolah jako marljivo poučuje, da vse moško učiteljstvo veBtno izpolnnje stanovske dolžnosti, da dajejo ravno te šole najboljši materijal srednjim šolam i. t. d. V drugi, oziroma tretji točki dnevnega reda „Vsprejem učencev v srednje šole" je govoril prav poučno in obširno g. prvomestuik. Kazal in pravil je zbranemu učiteljstvu, kaj vso morajo znati učenci hoteč stopiti v gimnazijo iu realke. Temu sledilo je poročilo književnega odbora prvomestnika g. Fr, Kokalja, dalje doličitev nekaterih knjig za učiteljsko knjižnico ter učnih knjig za prihodnje dol. leto. Račune knjižuično imata pregledati gg. Itaktelj in Capuder. V stalui odbor so bili voljeni po listkih gg. llaktelj, Valonta, Žumer in Bele, v kujižnični pa gg. Kokalj (prvomestuik) Zumer in Bele (odbornika). V mestni šol. svet za bodočo šestletno dobo t. j. od 1891—1897 sta bila voljena z veliko večino dosedanja zastopnika gg. lUktelj in Žumer. Le pri volitvi dveh odposlancev v letošnjo deželno Bkupščino ni šlo vse gladko, kajti voliti bo je moralo večkrat, ker je hotela prodreti nemška stranka s svojim kandidatom. S pomočjo nekaterih učiteljic tuk. osemrazreduice se ji jo to tudi posrečilo iu je bil konečno voljen od nemške strani g. proi. Linhart, sicer pa g. Bele. Upajmo, da v prospeh šolstva in korist uči-teljstva! Samostalni predlogi so bili štirje: G. Žumer je predlagal naprositi višja šolska oblastva, da bi se sistemizovala Se tri zadnja uči- teljska mesta na tukajšnjih slov. deških šolah, ker se že nad 15 let saplirajo. O. Cepuder je govoril o novi ureditvi phč, v kolikor ta zadeva Ljubijausko mestno učiteljstvo ter kazal na slabe razmere, v katerih se nahaja Bedanje moško učiteljstvo, zlasti od takrat, ko se je UBtanovila schulvereinska šola, katera absorbira vse boljše učence, da mestni učitelji nimajo niti najmanjšega postranskega zaslužka. —• Ako bodo višja šolska oblastva to v poštev jemala, bodo gotovo rada uslišala opravičene želje mestnih učiteljev glede plač ter jim iste, ako že ne zvišala, vsaj pustila take, kakor jim jih je priznal slav. mestni zastop Ljubljanski leta 1883, ko je bilo Ljubljansko mestno učiteljstvo v mnogo ugodnejšem položaji, nego je danes, kar se bode itak omenjalo v dotični peticiji. Tudi se je sklenilo prositi višja šol. oblastva, da bi se ista pri oddaji služeb iu pri pomikauji učiteljev iz nižjih plačilnih razredov v višjo ozirala vselej le na službena leta, ako je dotični k svojo dolžnosti vestno izpoluoval, ker je gotovo krivično, ako so so oddajale boljše službe mlajšim prosilcem, ko so propadali starejši jedino zato, ker niso imeli zanesljivih prijateljev, ki bi jih bili na merodajnih mestih krepko zagovarjali, na službena leta in dr. pa se ni oziralo. O. Furlan je predlagal, da bi se prosilo za suplenta za tukajšnje mestne šole, ker je vedno kdo vsled bolezni ali na kateri drug način zadržan vršiti svoj posel. Vsi ti nasveti so bili jednoglasno vsprejeti in želeti jo, da bi se kmalu uresničili. Konečno se je opominjal g. prvomestuik v toplih besedah najvišjega pokrovitelja šolstva, preav. cesarja, na kar je zaklicala skupščina trikratni „Slava". Ma JLIflje 7. julija. [Izv. don.] Z vseh slovenskih krajev dobivate poročila, kako so praznovali praznik sv. blagovestnikov Cirila in Metoda več ali manj velečastno. Tudi naš trg ni zaostal v tej zadevi, ter tudi storil po svoji moči svojo narodno dolžnost tema blagovestnikoma. Ko se je v soboto, to je predvečer praznika, storil mrak, začeli so topiči pokati in prikazalo se jfi blizu mostu Sna vsaki strani Save več kresov. Naj večji je bil tisti, ki ga je dala na Liitijskem polji napraviti vrla uarodujakinja gospa Marija Kobler. Ko je pa ura 9 odbila, prišli so naši gg. pevci, stopili na breg Save in prav krasno iu uaudu-šeno peli slovanske pesmi j mej petjem se je prižigal bengaličen ogenj. Drugi dan pa so zopet naši vrli gg. pevci cerkveno petje izvajali tako krasno, da se sme trditi, da jih že kmalu nismo slišali tako lepo ubrano peti, kakor takrat. Posebno se je pa vsem dopadla pesem sv. Cirila in Metoda, za katero se jim mora izreči posebno priznanje. Čudno pa jo, da nekaterim, ki se Štejejo mej narodnjake, to počenjanje nekako mrzi, kar je neumljivo. Od kod to? Tudi po okolici se je zapazilo precejšnje število kresov, kar do sedaj ni bilo, kar je lepo znamenje narodne zavesti. Slovan gre na dan! Ik Bfaširfa 7. julija [lav. dop.] Tukajšnji samski gospodje praznovali so dne 4. t. m. t. j. predvečer godu prvih slovanskih verooziianjevaleev sv. bratov Cirila in Metoda jako slovesno. Ko bo jo stemnilo, zasvetila se je velika množica kresov na bližniih hribih. Na takozvanem „Brecelnovem vrhu" svirala jo domača godba in peli so tukajšnji pevci, da se je razlegalo daleč po dolini. Pri farni cerkvi pričakoval jo reditelje slavnosti gasilni oddelek „Sav. Sokola", ki je godbi na čelu oskrbel baklado, katera so je mej godbo iu burnimi slava- in živio-klici pomikala do stanovanja g. župana. Tukaj pozdravil jo starosta „Sokola" g. župana in godba zaigrala jo cesarsko pesem. Dalje pomikal se je sprevod do sredine trga, kjer je godba zopet zaigrala cesarsko himno in so pevci zapeli »Lopa naša domovina". Po končanem sprevodu sledila je ljudska veselica na g. Iv. Lip o I da vrtu, kjer smo gledali umetalni ogenj ter se mej petjem, govori iu godbo izvrstno zabavali. Izinej govorov omenim naj pozdrav g. V. Gori carja zbranim gostom, Blavnoatni govor g. Iv. Lip o Id a iu napitnico g. župana A. GoriCarja samskim gospodom. Mej vso elavnostjo pokali so z bližnjih gričev topiči. Po končanem otieijalnem delu pričel se je ples na kegljišču, katero bo narodne gospodične jako ukusno okrasile. Vsakemu pričujočemu bode ta slavnost gotovo dolgo v spominu. Z Notranjskega 8. julija. [Izv. dop.] V poslednjem času mrgoli po Notranjskem agentov zavarovalnic „Feniks" in ,Dunav". Od h.še do hiše letajo ti ljudje, odlikujoč se s prav židovsko nad-ležnostjo. Ubogi kmet, ki ima ravno sedaj dela čez glavo, ne more se jih Bkoro odkrižati, ker ima premalo energije, da bi jim pokazal vrata in tako gubi dragoceni čaB, poslušajoč pretirano hvalisanje omenjenih zavodov in braneč se usiljivosti agentov. Ko bi bilo vso resnica, kar se tu kmetu pripoveduje, tedaj bi človek postal deležen večnega izveličanja še le potem, kadar je svoja poslopja in svoje pre-mičuo8ti zavaroval pri „Dunavu" ali pri „Feniksu". Mnogi se z velikim trudom vender ubrani Bitnih agentov; marsikdo pa se jih ne ve izuebiti drugače, ko da se zaradi ljubega pokoja zavaruje pri njih. Na ta način ulove mnogo posestnikov, katerim zavarovanja niso še iztekla pri družili zavarovalnicah, od katerih mnogokrat Se odstopiti ne morejo. Kmet pa ima potem poleg sitnosti še troske iu mnogokrat tudi plačila na dve strani. Največ posestnikov gre" tem agentom na li-manico, da je „Feniks" resp. „Dunav" cesarska zavarovalnica. To lažnjivo govoričenje ve se zaviti v tako obliko, ko da bi se približeval čas, ko bode tako ali tako vsak moral pristopit) kaki cesarski zavarovalnici. Bil bi torej skrajni čas, da bi poklicana oblastva v interesu kmetskoga prebivalstva zaprečila tako nepošteno ravnanje in pojasnila ljudem, da cesarske zavarovalnice sploh ni. Ako bo to zgodi, bode tudi ljudstvo samo rado jim šlo na roko, da se onemogoči sleparjenje s cesarskim imenom. Domače stvari. — (Dr. BleivveiBova al a v nos t.) Vstop na slavnostni prostor bode dovoljen le proti vabilom, katera so se poslala društvenikom vseh narodnih društev Ljubljanskih, Kdor je član kacega narodnega društva iu ni prejel vabila, obrne naj se do kustosa narodno čitalnice. Društva z zastavami in deputacije društev naj se zbero do 1 .12. ure v čitalnici, kjer bodo aSokol" uredil sprevod. Odbor. — (Ustopnice za banket pri B I e i-vveisovi slavnosti) dobe so v čitalnični trafiki. Ker se mora gostilničarju najdalje do 10. t. m. zvečer naznaniti število udeležencev pri banketu, naj se precej zglasi za ustopnico, kdor hoče biti tudi pri toni delu slavnosti. Banket so priredi v veliki dvorani čitalnični, katera bode dostojno okrašena. Ker se slavi spomin moža, katerega so Slovenci po pravici imenovati „očeta", pričakuje se, da se bodo njegovi častilci v obilnem številu zbrali pri banketu. Odbor. — (.Matica Slovenska.") V včerajšnji seji ae je upravništvo za dobo 1891,2 tako-le osnovalo: Predsednik: Josip Mam; I. podpredsednik: Leveč Franc; II. podpredseduik: Gras-selli Peter; blagajuik iu hišni upravitelj: dr. Stare Josip ; pregledovalec društvenih računov: dr. Z u p a u e c Jernej; ključarja : K r ž i fi Anton in Praprotnik Andrej; overova-telja sejnih zapisnikov : B a r t e 1 Anton in Butar Simon; pravni zastopnik: dr. Tavčar Iva n. Gospodarski odsek : dr. Dolence H i n k o, G r a s b o 11 i Peter, dr. Jarc Anton, dr. S t a r e J o s i p , d r. Tavčar Ivan in V i l h a r Ivan. Književni odsek: Bar te I Anton, Koblar Anton, KrŽič Anton, dr. Lesar Josip, Leveč Franc, Pleteršnik Maks, vi r. P o ž a r L o v r o , Rutar Simon, Šubic Ivan, Tomšič Ivan, W i e s t h a I o r Franc, Zupančič Anton in Zupančič V i 1 i b a 1 d. — (Obisk razstavo v Zagrebu.) Dne 15. avgusta bode se v prvostolnici Hrvaške, v ponosnem Zagrebu, odprla jubilejska razstava, katero želi obiskati gotovo tudi mnogo Slovencev. Opozarjamo torej še posebej na sklep odbora „Sokolovoga", kateri priobčujemo danes na drugem mestu in prosimo rodoljube slovenske, da začno takoj agitacijo za udeležbo pri posebnem vlaku, kateri priredi omenjeno društvo zaradi obiska Zagrebške razstave. Vožnje cene bodo tako nizke, da bode mogel zmagovati jih vsakdo. — Ker bode Bokoleki posebni vlak vsprejemal tudi potnike nesokole, nadejamo se, da bode peljalo se Ž njim v Zagreb mnogo rodoljubov in rodoljubnih dam, da pokažemo svojim najbližjim krvnim bratom, kako se veselimo njihovega napredka. — (Iz odbora .Sokolovega") V včerajšnji svoji se j i sklenil je odbor .Sokola", da se priredi dne 2. avgusta popoludnevni izlet v Kamnik, ako od tamošnjih narodnih društev dojde povoljen odgovor. V Kamniku priredila bi se javna telovadba in ljudska veselica. — Za veliki izlet v Zagreb k obisku tamošnje razstave začele so se delati že priprave. Za ta izlet najeti se nameravata posebna vlaka iz Trsta in Maribora, katera bi se združila pri Zidanem mostu. Priredbo posebnih vlakov prevzel je odbor „Sokola" sam, kateri bodo tudi skrbel za red in za vse drugo potrebno. Takoj, ko se doženo dogovori z južno železnico, bode se objavil vspored. Za Zagrebški izlet določil je odbor 6 , 7. in 8. september, katere dneve se bode v Zagrebu vršila tudi alavnost vseh pevskih društev hrvatskih. — Konečno jo odbor z veliko radostjo vzel na znanje poročilo, da jo društveni prodtelovadec brat Benčan pri javni telovadbi o vsesokolskih slavnoatih v Pragi odlikovan bil z jednim prvih daril ter je sklenil na primeren način zahvaliti so bratu BenČanu, da je tako sijajno rešil čast društva. ^ — (Na tukajšnji državni višji gimnaziji) končalo so je danc^ šolsko leto in so dijaki po cerkvenem (»pravilu dobili spričevala. Na ostalih srednjih šolah bode v Bredo 15. t. m.sklep. — (Manevri 3. voja.) K letošnjim manevrom, ki se bode 31. avguBta in 1. septembra pri Celji završili, pride dne 19. avgusta od 11. iu 12. pešbrigado 10.000 mož s 1000 konji v Lavantinsko doliuo, kjer ostanejo do 2:5. avgusta in bodo nastanjeni v devetih občinah. Potem odidejo k zaključnim manevrom v Celje. — (Vreme.) Dež, ki so ga poljedelci močno želeli, pomočil je prejšnjo noč žejno zemljo, še izdatneje pa je deževalo preteklo noč in danes. Sedaj bi bilo za nekaj časa dovolj. Vsled dežja bo je temperatura močno ohladila. — (Včerajšnji mesečni živinski semen j) je bil, kakor je bilo pričakovati po prejšnjem velikem semnji in zaradi neugodnega vremena, slabo obiskan. Prignalo se je 17-1 konj iu volov, 07 krav, 2B telet, vsega skupaj liG-4 glav. Prodaja je bila Bred uja. — (Dolenjsko pevsko društvo) priredi pevski večer v nedeljo dne 12. julija 1891 ua vrtu gostilne gosp. V. Tučka v Novem mestu. Mej posameznimi točkam) svira godba. Ustopniua prosta. Začetek ob S. uri. K obilni udeležbi vab« odbor. — (Celovški tramvaj) izročil se je v nedeljo prometu. Udeležba občinstva bila jo velika. — (Toča) je preteklo nedeljo hudo gospo* darila. Na Štajerskem pobila je po Pohorji iu prouzročila veliko škode Na Hrvatskem pa je v (Jlini, Topuskem in okolici nad pol ure razsajala in napravila ogromno škodo. Padala jo debela, kot kurja jajca, potolkla polja in vrtove, na hišah opeke, okna in celo plotove. Drevesa in vinogrudi so popolnoma goli, cerkev v Grdjevci je obtolčena, kakor da jo je kdo s sekiro obdolaval. Ob 9; uri zvečer ležala jo toča še čevelj na debelo. — (Na Hrvatskom) jo kuga v gobcih in na parkljih večiuoina ponehala, zato so semnji v Oseku, Požegi, Brodu, Koprivnici, Križevci, Ivauiči, Zagrebu in Samoboru zopet dovoljeni. Okuženi pa so še : Belovar, Kostajnica, Petrinja, Sisek in Kar-lovec. — (II r a n i I u o in posojilno društvo na Ptuj i) imelo je v I. polletji leta 1891 prometa 432.596 gld. 95 kr. Pristopilo je novih zadružnikov 273, odstopilo pa 137, tako da Šteje 2G63 udov, ki imajo v doležih 4 4.131 gld. 4 kr. Hranilnih ulog so je uložilo 115 474 gld. 8 kr., izplačalo pa 87.496 gld. 10 kr. iu jih je sedaj 394 892 gld. 14 kr. Novih posojil dalo se je 718 v znesku 95.452 gld., vrnilo pa so na posojila 68.116 gld. 19 kr., tako da jo sedaj posojil 433.400 gld. 7 kr. Pri drugih zavodih naložilo se jo 24.328 gld. 73 kr., vzdignilo pa 15.644 gld. 61 kr. in še ostane naloženega 23.032 gld. 73. Telegrami „Slovenskomu Narodu1: Feterburg" 8. julija. Uradno se javlja, da je car odredil ustanovitev cesarske pisarne za finske zadeve. Carigrad 8. julija. Nasproti poročilu v „Jewish Chrouicle", da prihaja 200 do 300 židovskih rodbin vsak teden v Jeruzalem in vlada ondu lakota in bolezni, zagotavlja se z verodostojne strani, da vlada dovoljuje le onim Židom, ki romajo v Jeruzalem, izkrcati se v Jati in Bcirutu. A ti zidovi morajo ob določenem roku Jeruzalem zopet ostaviti. Napolj 8. julija. Tok lave narašča in je danes že dosegel jarek Vetrano za observatorijem. Charleroi 8. julija. Preteklo noč zvrSil se je pri hiši ravnatelja Ileniusa v Farciennes atentat z dinamitom. Skoda znatna. Zlodejca neso dobili. Število strajkujočih delavcev naraslo je na deset tisoč, to je tretjino vseh delavcev v tamošnjem okoliši. Dunaj 9. julija. Na državnih železnic izrednem občnem zboru naznanil predsednik, da se je tudi glede tarifov na avstrijskih progah doseglo meritorično sporazumljenje z ogersko vlado. Občni zbor vsprejel upravnega odbora predloge, da se odobri pogodba z ogersko vlado iu pravila prenarede, kakor v tem oziru treba. Peterburg 9. julija. Ruski agent v Bu-hari naprosil je po naročilu emirjevetn rusko vlado za dovoljenje, da bi emir smel bivati v inozemstvu. To se mu je dovolilo. Vsled tega pride emir oktobra meseca z velikim spremstvom v Peterburg. Ker bi o njegovi odsotnosti utegnili nastati nemiri, bodo ruski vojaki skrbeli za red. Razne vesti. * (Hude nevihte na severnem Češkem.) Iz mnogih krajev severne Češke se poroča o hudih nevihtah, ki so napravile veliko Škodo. V raznih krajih odtrgali so bo oblaki ter preplavili vso okolico. Več manjih hiš se je podrlo, tovarne stale so vse pod vodo, pota so bila zaprta, polja pokončana. Jedna cesta je zginola popolnoma, železniški nasipi so na več krajih poškodovani. * (O Moskovski francoski razstavi.) Ko se bode zaključila francoska razstava v Moskvi, bode Be ves njen umetniški oddelek prepeljal v Peterburg in bode tam razstavljen na korist „ru-dečemu križu". To se bode bržkone zgodilo meseca oktobra * (Razbojniki odvedli bo) zopet, kakor se poroča iz Soluna, nečega tamošnjega trgovca, ki je potoval z dvema otrokoma v Gumuldjino. Odvedli so ujetnike v gorovje ter zahtevajo zanje visoko odkupnino. Turška vlada pa je izrekla, da ne bode več izplačevala odkupnin razbojuikom. Bolje bi bilo zares, da bi storila konec tem vedno so ponavljajočim napadom. * (Obsojeni anarhisti.) Porotno sodišče v Douai obsodilo je glavne hujskače pri nemirih v Fourmiesu. Euline obsojen je na 6 let, Lafargue na jedno leto zapora. * (Uri pa mej konji.) V kraljevskih hlevih v Stuttgartu pokazala se je hripa. Sedem konj je že poginolo, ki so bili vredni nad 25.000 mark. * (Čudna igra narave.) Nek i ameri-čanski list poroča, da je sedaj 701etna gospa Marv Francis v Saratogi imela v svoji mladosti do 50. leta bliščeče črne dolge lase. S 50. letom počeli so lasje postajati sivi in s 55. letom bili so ko sneg beli. Ne da bi rabila kaka mazila — vsaj ona tako trdi — začeli so jej pred nekaterimi leti lasje postajati temneji in danes so zopet tako bliščeče črni, kakor pred 35 leti in pri tem istotako polni in mehki ko nekdaj. s Anatlierinova ustna vola in zobni prašek 3 obrani UBta, kropča Čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz uhL Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna Skatlja zobnega prafika 20 kr : \'l steklenic 4 gld.; 12 fikatelj samo 2 gld. (81—85) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila so izvršujejo z obratno posto proti povzetju zneska. Meteorologično poročilo. „LJUBLJANSKI IW stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. *%> * * * i1 Ms* * * I k******* * **** * » i * W » » Tlljcl: S. julija. Pri MalK-i: Liebennau, Engel, Steinberg, Almor, Hiithel, Tbens z Dunaja. — Pamer iz Trsta. — Paulitsch z Keke. — I3ergor iz Uradca. — Scbreiner iz Pulja. — Šu-bert z Ploda. Pri Nlonii: Ilerz, Bohu), pl. Mauricio, VVeiler, Plo-\vitz, Fondi z Dunaja. — Vito« pl. Cattinelli z Reke. — lleruor, Korosv iz Gradca. — Nonnor iz Celovca. — Lo-boslU, Fabriotti, baron Alber iz Trata. — Sliebor iz Sele. — Saudri iz Kamnika. — KoSar z Dobrove. — Treven iz Idrije. — Vrus iz Uubra. — VVittcbeu iz Zagreba. Pri »\h>iri jnU. m cesarji: JeterAek s Gorenjskega. Pri I uiti t> in kolodvoru: Kastrcuz iz Trsta. — Vranesič iz Motnika. — lilažon iz Planine. S Čas opa- Stanje barometra C zovanja v mm. et •—1 7. zjutraj 734-0 nun. Tj 2. popol. 733 8 mm. od 9. zvečer 733"3 mm. Temperatura 15-8"C 20-0«C 16 2° C Vetrovi Nebo Mokri na v in m. si. szh.l si. vzh.l si. vzh.l de2. obl. obl. 26 O dežja. Srednja temperatura 17-3°, za 1-5° pod nor mulo m. Tržne cene v LJubljani dne 8. julija t. 1. kr *!. kr. Plenica, lik ti. . . J 747 Speh povojen, kgr. . 1— Bet, m ... 53H Surovo maslo, „ — 6"> Ječmen, » ... 4 22 Jajce, jedno : . , i— S O res, ■ • • • 3 25 Mleko, liter .... _ 8 Ajda, n ... 5 85 Goveje meso, kgr. Telecj e „ „ so Prouo, n ' * '. 5 f>2 — 52 rvoruzH, a ... 5 4(> Svinjsko , „ — go Krompir, 9 ... 2 50 Koitrunovo , 9 40 , Leca, fl ... 10 — Pišanec...... _ 35 Grab, » ... 9 — Golob...... _ 17 ! Fižol, a ... 9 _ Seno, 100 kilo. . . 1 52 Maslo, kgr. . Slama, „ , . . 2 23 1 Mast, m 68 Drva trda, 4 □uietr. 6 40 i Speh frisen „ — &H n mehka, 4 , j 420 ZOu.3^iaJslssi "borza dno 9. julija t. 1. (Itvirno telegraficno poročilo.) Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta...... r>"/0 marčna ruota .... Akcije narodna banko Kreditne akcije..... London....... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4% driavne srečke iz I. 1854 Drla v no srećke iz I. 1864 8gorska zlata renta 4*/» . . geraka papirna renta o"/» . Dunava reg. srečke 5°/0 . . Rudolfove srečke . . . Akcije anglo-avstr. banke včeraj — datum Kld. i>2 40 - gld . 9260 , 9250 92 65 . 111- ' n UP— , 10275 102 75 „ 1033 — ~~ n 1032 — , 296 50 " n 296-— . 117 40 t 117-40 9 32 m m 9-31 , 5-59 - j f»59 . 5765 ■ 57 67 Vi 250 gld. 133 gld. 75 kr. 100 , 179 n m • • • 105 n 20 „ 101 • 60 . . 1O0 gld. 120 n 50 . saat. listi . . 115 ■ ' a 186 • 50 „ 10 „ 20 ■ a . 120 „ 159 . 25 , 229 a) a Cavalleria Rusticana Potrebščine za pluarnlce Iu n« plMnliie m I/e. pisne mape, pisne podloge, tintnike, nakladnike za pisma, mo-čiluice, ravnila, deske beležuice, skledic« ea peresa, držala, skrinjice za pismene znamke, steklenice za klejo, zvitki pivnikov za sušenje tinte, sušilne deščice in sučilci, prati iz proževine z vso pripravo, snšilni kartoni, kopirni listi in pivniki, tiskan« in ntisnene pečatne znamke, moči luiki in lepivui papir za bankovce. I Srebrna ira z verižico B trknuia A. K. Izrabili* se je n« pota ■ vrta goatllnlce «,pri avstrijskem eeaarjt" do francld-kaoBlcega zuoatta. — Kdor jo je nadel, odda naj jo ,.i»rl avatrlJaUem cesarji**, kjer dobi nagrade 5 goldinarjev. (570—l) ~* Nekaj ^ (569 — 1) vozovničnih zvezkov (14-u.n.djrels e"fc>Illets) na DnnaJ In nnza| po 11 gld. in več je dobiti v Jos. Paulin-ovi potovalni pisarni. Grozdićje (ribesel) in maline kupuje v vsaki množini (562—2) Viktor Grrablowitx v Eggenbergu pri Gradci. V prodajalnico z mešanim blagom vsprejme se takoj (568—1) v kateri je dovršil vsaj prvi razred koje srednje iole ter jo zdrav, moćan in poštenih stariftev. — Veo pove Ivan. Vidmar, trgovec v Črnem vrha pri Idriji. V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani prodajajo s« Jurčičevi zbrani spisi po znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 9. zvezek : I. Jurij Kozjak, slovenski januar. Povost is 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja naSega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali »rtiče iz mojega življenja. 9. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobilu. Izvirna Kovest is (asov lutrovske reformacijo. — III. va prijatelja. — IV. Vrban Smakova cenitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. KozNivska sodba v Višnji Gori. Lepa poveit iz stare zgodovine. 4-. zvezek : I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. —II. tirad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povost. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. V vojni krajini. Povest. O. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Noč in pravica. — III. TeHčja pečenka. O h raz iz nafiega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VIL Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. 7. zvezek: 1. Lepa Viđa. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-teiikili. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovonske zgodovine. 9. zvezek: I. (Vetin sad. Izviren roman. — II. Bela rnta, bel denar. Povest 9. zvezek: I- Doktor Zober. Izviren roman. — II. Mej dvema stoloma. Izviren roman. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (37—59) NARODNI TISKARNI Gospodske nlice 12. Gospodske nlico 12. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. 1 O 3 o I- 5 r^H *a? s I n i H > m kisla voda po natriju in litiju najbogatejša in (270—27) čista allcalična kiselica. Grla^vna zaloga pri «T. IiININGER-ji v l.Jubljtaiil, Bimska ceztaz hli. ntev. G. Prodaja po prvotnih cenah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".