uto m flegmu 5i V IJiiOanL I KttJO 7. fflDTCfl 192B. Ceno Din r— 1 i*a|a vsa* tfaa p«?*jUa*, tsvsttaftl aMslf« U ptn^ktt — l«>»ntti do 30 petit 4 2 Df do 100 vrat 2 J 30 iv većjf faserati petit vtsU 4 O; notice, poslano, tejave, tekla me, preklid beteda 2D. - Popust po dogo» voru. — uiterataj davek posebej- — „SlovMSkt ■«r#4i velja letao v Jugoslaviji 240 D, at inozemstvo 420 D 9wrmwmmw9i SmiIots allM *!•*• », prUllft)«* * Tololoa st«w. 304. Or*4aU*t** Kasi*«?« aOlea tt, 9, I« aatstr^pt«. — Ttieloa ilov. 34, IV* Poitnina platana v gotovini. fiesede in riejanja Kako malo važnosti prlagajo se-danii mnistri na Narodno skuDščino in kako zastarele pojme imaio o pravem parlamentarizmu, se je zlasti videlo tekom ororaCufiske debate. FmaTič. mi-nister Stojadmović je odsoten že dva meseca, drujri ministri pa imajo vse drusre skrbi in Ie iziernoma Je prišel ta ali oni v finančni odbor ali sedaj v p'e-num. da zacovarja in utemeljuje budžet svojega resora. Se le ko so se temu izzivanju in brisi^ranju oJiocno ur>rle vse opozicijske stranke in zaprosile ceio 2 obstrukcijo, se je vlada uklonila in v plenumu skupščine sia sdaj že dva ministra uvedla debato o svojih resorih s krackimi eicspozejL Obema pa se je poznalo, da sta se:>ta-vila cksDozeje kar na brzo roko. da pač radostrta običaju in opoziciji. Gioblje uremeUitve svoje politike ništa iznesla Hite sr. Trifunović, niti *. Maksimović. Notranji minister Maksimović je rovoril v četrtek popoldne. Hudi očitki so padali tekom vse proračun ke debate na njegrov račun, g. Radić pa Ka ie neprestano napa-dal i na skupščinah i v svojih tistih. Brez dvoma je tuđi, da srre velik del sptošne nezadovoljno-st'u ki vlada med našim prebivalstvom, na račun skrajno slabe uprave. Potrebno bi bilo zato. da bi notranji minister stvarno govoril o tem m pove-dai. kako si zamišlja sanacijo, katere potrebo oriznava tuđi sam. Tega jf. Maksimović ni storil in njesrov kratki ekspoze ne more zadovoljiti nikojiar. Pač je obračunal z Radićem, a tuđi to Ie indirektno s tem, da je povdarjaL kako temelji sporazum RR na bazi intejrralnega narod-tiega edinstva m vidovdanske uitave. Ni Pa razjasnJU kako se s to trđitvijo zia?a politika radićevskih amistrov, ki Sistematično podpirajo vse, kar je proti narodnemu edinstvu, preganjajo pa i3krene Juzoslovene. Notranji nrinister je obljubil že za letos voiitve v oblastne in sreske skup-ščine, žal smo tuđi v tem oziru zelo skepcični. Res Je. da so izvedbi ustave idede samoitprav največ nasprorovale razne separatističke stranke, ki so se dobro zavedale. da bi v tem hiou izgubili jflaf\ni šlager sa s%ojo demagogijo. Res pa je tuđi. da se radikali sami mso nikdar posebno navdusevali za izvedbo ustavnih določb o samoupravi, ker pač ne dado radi iz rok važnesa dela državne oblasti. Zato zelo dvomimo tuđi o iskrenosti obljub g. Maksimo vica, zlasti ker so podane v prav medli in nedoiočeni obliki in ne vsebujejo nika-kega termina. V dvorrru nas posebno potrj«je tuđi dejstvo. da niti v proračunu niti v finančnem zakonu ni niakega znaka, da bi se vlada resno pripravija-a na samoupravne volitve. Z oživotvorie-njem samouprav so nujno zvezane dalekosežne finančne transakcije, saj mora država prepustiti oblaitim poleg ckrfžnosti tuđi de! držarvruh dohodkov in finančni zakon bi moral vsebovati vsaj kakšno tozadevno poobla^tilo. Ker tega ni, se bojimo, da še tuđi leios ne dobimo oblastnih skupšč.n, ako ne priđe do temeljite sprememtoe režima. Isto je z občinskimi voli tvarni, ki |ih po nekaterih pokrajinah Jugoslavije že nad 10 let ni bilo. Notranji ntni-ster jih obljublja rudi za letos. a ob enem pristavlja, da bo treba prei si>re-jeti nov občlnski zakon. Po sprejetju proračuna pa srre parlament že na po-ćitnice. Kako naj se potem vriijo voli tve že letos. res ne vemo in g. Maksimović sam najbrž rudi ne. Notranji mini s te r je pri zna val potrebo dekoncentracije državne u>ra.c ki razbremenitve centralnih uradov v Beogradu. To je zahteva vse naše javnosti, ker vsa trpi na pretirani cenira-lizacijl tuđi najmanjših zadev v Beogradu. Ako bi vlada res izvedla dekor« ;entracijo, bi na mah odpravlia pola-, ico nezadovoijnosti. A njena polti-kj. gre v ra? Tio nafprotno smer, cen-tralistični birekratizem je od dne do dne hujši. Zato tuđi ttkaj g. Maksimo-viću ne moremo verjeti. Drugačne so besede, drugačna de-janja. NEURJA V ITALIJI — Geocva, 6. maTca. Nad mestom tn fenovskim zalivom je L Malvvja je bla seja za kratek čas po tem jtfa.covar.ju prekinjena. V ku'oarjlh je nastalo med poslanci veliko razburjenje. Vnela se je debata o posledicah eventuelne de-mL^ije Briandovela kabineta, ki je iz-javil. da vlada odstopi, ako zbornica ne spTejme predloženih rx>sta^"k finanč-nejja zakona. Pod vtisom te Briandove izjave je zbornica 5prejeia povišanje davka na tobak od 1.50 do 2.10 fran-kov, — Pariz, 6. marca. Ob pol 8. je ne-odvLsen komunist posl. Ernest Laiont stavil Dredlosr. naj se razprava o fi-nančnem zrkonu odsrodi. Mmi.vtr^ki predsednik Briand je v imenu vlade po^tavil radi tega predloga vpraSanje | zaupnice. ViaJa je ostala s približno i 50 glasovi v manjšini. — Pariz« 6- mare a. Vsled sklepa zbornice, s katerim prisvaja proti pred-lojru vlade predlojr za odsroditev raz-prave o fuiančiii^1 zakonu, kar je zbornica srrejela z J/4 proti 221 glasovom, je mintstrski pređsednik Briand s svojim kabinet ;ai o'j 7.55 zzfmsMl zborn:-co in izjavFI, da p"»da pred edniku republike ostavko svojega kabineta. Ob-enem je iz.lav?1. da ne pojde v Zenevo in do se ne udeleži zasedanja Društva narod ^v. — Berlin, 6. marca. NepriČakova-na demisija franeoske^a kab'neta je izz a'a v berlinskih političnih kroffih vei ivo senzacijo. Pričakujeio, da je s T>adcem Briandove vlade znatno obj-šan položaj Nemčije in da bo zaseda-nje Drušha njirodrrv vsled neznane nove fracoske zimatije politike izredno zanimfifvo. nova pogoia id lwpM ia Fraotljo 1 Francozi sve tu j ej o zbllžanje z Grči;o. — Zanimivi komentarji «Tempsa». — Naša država zaključi pakt prijateljstva tuđi z Angliio« — 0eogre(f, 6. mare«. Vest o pogaja# njih radi franeosko * jugosloven^kcga pakta potr ju je jo dancs v zunanjem mimstrstvu, kjcr sporočajo, da je dr. Ninčić imel o tem ^pecijainem vpra»anju z briandom daljšo konferenco. Francosko* jug«x>lovcnski pakt prijateljstva bo naravno vpoittval sporaz* ume. ki jih je že preje zaključila naia vlada, prcdvsem sprorazum med Jugi>*lav;jo in ita* lijo. Sporazum bo ratificiran, čim ga obe stranki definitivno stiiizirata in zakijučita. Po primem s Francijo bo nas« vlada podpiMla pakt prijateljstva tuđi z Anglijo. — Pariz, 6. marca. «Pctit Pari^ien» piše, da je Xinčić iskal na sestanku z Briandom m Berthelotom formulo, po kateri naj bi se vodila pogajanja glede franco^ko * jugo&Ix>« venskega pakta prijateljstva na bazi, ki bi prcdvstm upoštevala locarnsko pegodbo in pakt prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Po ponoći 1 u istega Lsta »ta Briand in doktor Ninčić razpravlja tuđi o vpraianjih, ki so v tesni zvezi z vprašanji, radi katerih je odiel dr. Ninčić v Rim k Mussoliniju. — •Petii, Pansien* komentira pogajanja za nor pakt nastopno: mPred nekoliko teti je bit tzdelal Poiru care nacrt jrancoskoejugoslovenske&a pak* ia. T cd crnja pogajanja pa so bila prekmje* na. Tuđi 9€ nišo mogla nadaljevati, ker so se razmmre spremenUt. Da se vmogočifo na* ualjnu pugajmija. treba naj ti prtmernejšo tn aodoonLjao O*tz&. S tem ciljem je prispet dr. Ami/c v Pariz. Sjvgovi posveti * pred* Hodnikom franc&ske vivde imujo namen, da se naj U* primarna formula za prijateljski sporazum. Brez dvoma je, d<* bo /mneosko* ju£oslovem.ka p~<,<*Joa o medsebojnum so* dtUfjvunju v korist oben drž&v v nejkrnjšem č&su podpisana.* efemps« ugutavlj« v uvmdnem članku, d« sta oba ministra razpravljala o vpra^a« ^iinjia, ki iniersirajo baU.un in Srednju Ev# ropo. JugCM»lav.ja zavzcma treoorao selo ugledca položaj na Balkanu. Njtni interesi Zu-huvajo, da je na vsak način onemugo« cen porast bolgarikcga vpiiva in moči n« Balkanu in da »c i^točajno razbi^tnjo od# Đoiaji z Grajo. Odnošaji med 5H5 in Boi* garsko so se v zadnjem času znatno pobolj* šali. Za enkrat pa je ie vedno nemogoče misliti na iršo zvezo balkanskih driav. Od* nošaji med Beogradom in Atenaim «o po* stali v zadnjem času zelo delikatni. Grška Tlada ni hotel« spnejeti upravićenik želj Ju« goslavije, odklanjaoč zahteve, da bodi jugo« slovenska co»a v Solunu resnično svo-bodn«. Potrebno je torej, da se na ta način pr.stopi k pod pišu nove vojno • politične pogodbe med tema dvema drž«v«m«* 1 ^ Današnja seja Narodne skupščine — Beograd, 6. marca. NaroUna skirp-ičina je včeraj popodne in dasies natlahe-vala debato o proračunu notranjeia ministra. Danes sta govorila dva poslanca iz Bosne. *pahovec Hadži Kadić in z^nrrfjoradnHc Cetla Kokanović. Oba sta oštro kritizirala notrairjo upravo v Bosrri, ki da je zelo partizanska. Za njima sta goverila ie bosanski rađika! Petković in crnogorski federalist Drliević, na kar ie bila seia ob 13. zakHu-čena. Debata se nadnlju^e popoldne ia jutri Prijavljenih ie s« 17 ^ovornikov. Politična situacija — Beograd, 6. marca. Ljuba Jova» nović ie prevzel predsedniško mesto odbora radikalne proslave Pašićeve 80* letnice. Politični krogi tolmačijo to kot pos^jpno približcvanje Ljube Jovano* vica k politiki Nikole Pašića. V zvezi s tem pribliievanjem razsirjajo tuđi verzijo, kako je Ljuba Jovanović edini intelektualce in po^itik z izkustvom, ki bi mogel zamejati Nikolo Paiića. Kako bo to vprasanje urejeno, še ni znano. Dvomljivo pa je, ali doseže Ljuba Jo* vanović po tej poti svoj cilj. Seje jr^av* nega odbor« bodo z« kratek čas odgo* dene, ker se želi, da se vprašanja. ki se naj razpravljalo na sejah glavncjja od* bora najprvo razčistijo v klubu, da 5C na ta način onemogočijo napeti odno» 5aji. ki sedaj nišo na mestu. Največjo skrb zadaje narodni radikalni stranki vprašanie fin«nčnega ministra, kojega povratek željno pri caku je jo vsi radikal« ni kroaK kjer na istočasno irjavljajo, dm je finančnemu ministru odklcnkaJa. ' Pašić postopa v tem vprašanju zelo ob* zimo, ker trdi* da ni tako lahko naj ti sposobnega finanćnega ministra, ker je treba mnogo časa, predno politik pre* vzame to delo. O Stojadinoviću trdi Pašić, da je potoval v Ameriko po na« logu vlade in da bo za svoje delo od* govarjal vladi. intervencija pri italijanski vladi Radi odprave slovenskega jezika v šolah Julijske Krajine. — Beograd, 6. mare«. Ker so iUlijanske oblasti z naredbo ukinile % l.marcem ▼ iolah ▼ Gorici in v drugih krajih Julijske Bene* čije pouk ▼ slcrvenskcm jeziku, kar na^pro* tu je pod pisan im pogodbara o narodnih manjšinah, je naia vlada intervenirala pri italijanskem poslaniku, da te te naredbe prekličejo, ker Škodi jo dobrim odnosa j cm med obema državama. Značiioo je, da se to doga ja ▼ času, ko posečajo naši državnik! Rim in ko te prrr-ravljajo nedsebojni kra* Ijevski obiski. Z ukrepi italijanske vlade so zlasti ogorčeni Slovenci, ki trde. da sikanir« Italija njihove rojake mnogo hujše ka kor šikanirajo Srbe ▼ Grčiji. NEZADOVOLJNI ZEMLJO-RADNKI — Dugrij 6. marca. V po*lti£nfh kro-gffc. W skm>atfzfr*id z zemKoradniSkiini ide. jami. pričakujejo. da prfd« v najkrajSem Času do Se veĆ5e«a razcepa v zemlioradniSki stranki, ker frimajo seđanji zefntjoradniškJ poslanci, ki seđe v narodni skupščint, nobe-nesa tesnejSega stfka i zemljoradničkih problemi. Zelo nezadovol ni so bo«ansko-hercesovskf volHci. kl trde, da se remijo-ra-dnf5ki posTancI ne brfzajo za njihove po-trebe in razmera. Radi t«jra ni irkHučeno. da pTide vsled te nezadmroljnosti do 5e ve5-jeja razkoia. v setnijoradmšk! stranki < Poskus rehabilitacije Nastasa Petrovića — Bosrad. 6. marca. V radikalnih poli-tFčnih krojrfh te dni ninoso govore o zopet-ni politični rehabilitaciji Nastasa Petrovića* bivšega uotranjega ministra in zagovornika sporazuia ired Davidovićevo in RadiCevo stranko. \"prašanje ;e, kako naj bi se reha-bflitaci;a dosegla. O Nastas Petroviću govore, da uživa še dosti veliko zaupanjs v radikalnih krogih. Sam pa ne že!i, da so-dcluk s sedanjimi Sefi narodno - radikalne stranke. Bo! e inforrrirani politik: so prepričani, da akciia Petro\ića ne bo uspela in da ie njegova poMiika doiivela popolen neuspeh, kakor politika srbskih repcblikan-oev. Enako skeptično presoja>o tuđi Nasta-sove napore, da zbere okoli sebe neodvisne radikalne in ostale nezadovolineže In ustanovi novo radikalno stranko. Znižanje železniških tarif Cenejie prevoznine za tovornj in osebni promet. — Beograd, 6. marca. TaikoJ po po-vranku iz cJaaajeva bo tklical proineiiiii minister Mileuć z drrektorji oddeikov mmi. SLrs-tva kn direiicij veliko konfereaco, na katero bo^o pozvani tu oštra ekonomska kriza radi visokih cen. — Vsled tega je produkcija pa dl a za celih 20 odstotkov. Sovjetski komisar RikoT je iz* javil, da mora vlada znižati izvoz bombaža, lanu in kože in da treba zatvoriti tovar ne za več tednov. CARINSKA UNIJA MED ČSR IN AVSTRIJO — Praga. 6. marca. Pred svoHm odho-đom na Duna] je konferiral minister zunanjfh posbv dr. Beneš z voditelji Čchoslcvaške industrir Na teh konferencah so bln stor-ieni v sogiasju s češkhni industrijalci zek) važni sklepi. ker so se Že prej vodila med Prago in Dunaiem pogajanja radi caTinske unije med čehoslovaško in avstrijsko repu-bliko. Vest o carinski uniji je treba vseka* kor vzeti z rezervo, keT pogajaila v tem oziru še nišo definitivna. Zrscno oboroževanje Z^Untciiili L držar TTashington, 4. marca. r. Vojni urad je izročil kongresu program za gradnjo rojnih letml. Zgradilo se bo 2200 zrakopfovov, ▼ katerih bo fcnelo prostora 17^00 vojakom, med nj lm i 1650 oficirjev. Stroški znašajo 150 milijonov dolarjev. Nova norveška vlada ■ - Osto, 4. marca. r. Xovo vlado je sesta-rđ Lvkke. ki je prevzel tuđi posle zunanjega DR. BALTIĆ V BEOGRADU — Beograd, 6. marca, Semkaj je pri-epel velilci župan ljubljanske oblasti dr. Vilko Baitić radi vprašanj, kl se UČejo ljubljanske oblasti. Dr. Baltie je dlje fta?a konferlral z notranjim ministrom Maksimo vicem in oM&kal šo neKe druge Član« vlade. NASLEDNIK POSLANCA LORKOVIĆA VSTOPA V HSS. — Beogradt 5. marca. V Beograd je pri« spel namestnik pokojnega dr. Lorkovića, g. Stepan Matičević. Takoj po prihodu se je napotil ▼ poslanski klub HSS. Gosp. Mnti« čević izjavlja, da je bil vedno le priprost član Radićeve stranke in da odobrava poli* tiko g. Stepana Radića. Včeraj je g. Matice* vic položi 1 zakletstvo kot poslanec. GRŠKI MINISTRI V RIMU Grčija nabavlja vojni materijal v Italiji. — Rim, 6. marca. GrSki zunanji mini ster Ruto«, kl je pri spel v Rim, je bil spre-jet od kralja. Dva đn! zapoređoma je imel važne razarovore i ministre kim predsednf-kom Mo&so]inijem. V njngovem spremstvu se nahaja grškl minister saobraćaja Tava-laris. Tuđi grški saobraćajni minister J« imel z Mussolinijem dalj§e razgovore, ki so se nanažali na potrebo ekonomskega sođelovanja in približe van ja med Italijo in Grčijo. Tavularis oetane v Italiji nekaj tediior, da pregleda ltalljaaske Induerijske naprave, v prvi vrsti tovarue vojnega ma. terijala, ladjedeLnice In tvornice aeropla-nov. Po poročilu »Corriere d* Italia« name* rava grška vlada naročiti veJJke količine vojnega in saobraćajnega materijala pri Ftatu, Ansaldu in Bređi ter v ladjedemlcah Mazzi. Zimanji minister Rufos je iajaTil, da pameni njegova pot v Rim splodoo pr«. orijentacijo grške runanje politike. Id jo ▼odi vlada generala Pan^aJosa in koje na. men je ohraniti mir na Balkanu in ućtt. štiti sporazum z veleviastml, zlasti s Italijo. Dejstvo je. da obstojajo na. Sredo-zemskem morju med Italijo in Grčijo ekap. ne potrebe In lnter*!«l. • Radić t Banatu? Vršec, 4. marca. r. Prosvetni minister Radić namerava prirediti v Banatu in sicer predvscm v V7eliki Kikindi in Velikem Beč« kereku politična zborovanja. Radikalni kro« gi imaja za ta zborovanja velik interes, ker >e prebivalstvo v Banatu v večini radikal« sko. TRAGIČNA SMRT ZAGREBŠKEGA ADVOKATA — Zajreb. 5. marca. Danes o polnoči so našH v Preradovićevl uHci 2 zagrebSkega odvetnrka dr. Franja Alačevića mrtvega. Ugotovleno ief da se ie dr. Alačević kopal v kadi vroće vode. Plin, ki ie uhaial iz popokane ce\i. je orr.amil dr. Alačevića, da le utonil v kadi vroče vode. Pokojni dr. Alačevlć je bil zelo znana oseba v zagreb-§kl družbi. Užival je splošno spoštovanle. Rodom Je bfl Dahnatinec iz Makarske. ■^------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ _______________________________________________________________________________________________________________________________________ Pnljubijena krema modu ne Ženske, Sitnonova krema (Cteme SIMON) , mtt $uhat niti ma-stna, 2 ago tovi ten- ^*-^ - skemu Ucu lepoto polu, prožnost. vol/nos., iametost in belino kože, kakrSno srne po pravui pnčakovatt vsa ka žena od dovršene higijenske kreme. Naprodaj povsod. Parumene S.-mon. 59 Fg. St. Martin, Parts. I Borzna poročila Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zazrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Cimfc 10.95, Pariz 2.12, London 276.25. Milai 227.75, Newyork 56.80, Pra^a 168.65, Ber* lin 13^5, Dunai 802. INOZEMSKE BORZE, — Curlh, 6. marca. Predborza: Beosra« 9.136, Paiiz 19.35, London 25.24. Milai 20.84. Newyork 519.50, Praga 15^9, Berlii 123.70, Dunaj 73^1 Tržafte predborze danes nismo pr* m._____________________ Darujte za Sokolski Taboj .- ■ --• k.. n> ■• ->-.., '■ . - ■-, ,- * ■,. - « ■. 4»«.. ^... .Jt. - *. J-m. j v . < * v **tr*n 2. -SLOVENSKI NAROD.dne?. irsrc« !<>2fS. S? o aferi o ministrstvu Javnih tfel Pri prc ikari to našli ogromro iUvLo tiskaaik plakat**, kft£g in pornojraisliili tlik. — Tosltić lcot noravaik gledališta« Iz Beograda poročate o Bidaijnih podrol>nosth seniacijonalne afere v m.ii.strsivu javnih cici. Ne*crjetrx se za u da je Bioxei u ad.iU ccit dv. Lu izkcnšćati državnu ua ano*o in spravljati v žep o^rcmne \;cte, n^ da bi mu pi\šli na sicd. b*oda. ki jo je tr .14 pri tem država, se veano n, v 70 i^v-ljc na. Aretirani M.lorad Tc^k.i je bli najsurcj^i knji^ovodja TVs.^ar^Ko i.o-grafsite delavnlce ir:'«; ftrsiva javnih dei. Ker mjiUirsuo a, mcuio naja &pre*iu;£a rr^a. ki bi se lot.l tega posla« je poderao voJ^.vo d^iavn.cc io-sk.slu kct najstarcjicmu urjdnJcu. Tosk.ćeve 2 orahe so oz omnc De-lavn^a se nJiaja na dvor. .u po o.>,,a m.rustiku a ja n]h dci. To:*;ič je sp e-jetnai B.jra*. ćnela pr.vana n-ru^.ia in ves zasiužek ie ici v nj^gL>\ ž.p. Toa.ć je o.l aulo pootrcžlj.v. Vsa-*cmd Pi.iaJi-.ltU Owj.li^.vU )C Š»l rauv V(J.i€ Da roL.o. Je pać vedel zJij. Cm sa je p&Lcia aret.ra a, it ji izvrš.la b ^..a prw-»a\a v d~.avn.wi s*ui.i m or ti-skarnj.rju VeuJ^orr.u v Carja Laza. „a Uj.ji, kjcr je bJo ir.nozo ios.vićeviii iz-delkov. Tu so aa^i cxie kupe uai^tni-ško Lzdean.ii reAiam. et ket. kr.šeje*\ knjižic, bro£ur Jian itd. KolJto ie To-sk:ć zas.užil, se da pr.b ižiiO uraćiuu- i ti iz slučaja s krojačem Mi.oradcm Mi-lojCViC^-m, ki imi je Lsk*J 1'os.nć v tji*-2a\ni delavnic* kro_asxo knj aro za 4J t*soj \jjn. Med najdenirrti ti^kovunami so lećo izdeiane d^cme za souSščč in ooč.n^i odbor v 6irči. La~tni.\u v.ns e kieb v Beogradu L. Siojađtnoviću je napravi] iosrtić ogromno š.evilo e~Jcet* kuvert, štairp;ijk it^. Za u, g.r >o Bo^ka Markov, ća v Beogradu ie biia izuclana li:o^raitrana reklama za r~z-ne praške. Toskić je napravi tud, ve-Lke reklame za oo.ame bonbonov. £0- — ^s ko!adt in slaičie »šumadiju«. Vozni red do 6 Dji kemad je bii izd«lan v pr.vain« režiji Tuđi ta vojni red, ki sa Drodaj-io v Bcoiir^cu vse trafitc. je b i izdelaii v litografiji m n,str*tva iavn.h del Nujb(i!j san.mivo ic pa to, da Je bil ni ji 1 ^Ji k k eda)škeffa odra na voa-oviu. ki ca te nax\ul »BoJoOno. t . Menda je hotel pokazati ob&nst\u. kax^na bo bodočnosl naše države, kadar bodo vs! driavni tir^dnui iako po* Sitnu k^kor je bil on. lo zokooio gc* dališće je imelo naji^ple in tiaioolj oi^usno izdelaae sporedc. Tbkan 10 L>Ji na najf.ntji.-m drža nem pa^>.nu v držuvni Ltoirraf.ji. Ta.iO je obve tii loskić nedavno beogradsko iMJbtiko, da pr r^di predstavo, ki bQ ze o zaiiim *j. \z~A je s;orcd, ki se j(U 1: »"cd u> a\o M. Tc^k.ca priredi skupina »^odoč-uust« v kavarm »Vuzdov-č« ve^ViO-iKio »tiu^uana žena«, ivi k> je KKsai J. Povovic Za koAovo&t prcu^^avc ja^iict tvravmk tuu^i sća M. To^kić.« 2 naj^cvjo aJvurujiomjo je pa To- ».»»i-AU* ltU.ji.WuU.«,, ki iO ^iw l«iiUU V ^e iv ix)^4U*u iu^ic tu-i v v^a vw^a ha.oku uujwmwiccv. V wvJiu io io*.^- ca ž^aioali. LifC^, po^vuiluj u>a<^t>v je ^a,tiiti v^ i.ofMX/c, vwiiun- P^ii^i.u Ua U. im 5*011 PiCj^TuU piT.v«it- c.^u je uikJU uajc uu ^ciu Haua.v.a pu-VtijC, tluj UuUd duvAi Ciaii^A.UJ UAai,aiiJ za Ci4Uc ueiiMx*f~Uj\c »iraifeive ui ^UOU i>u"aaL**ii.a ^uicuaijev. Vse 10 ac k v ur^^ni u^ićk*iDuCj izaeiitio. Mednarodne zaorege V poacueijCK se sastane v Zeacvi uiMjti jc L£iwuru> ta ini* v prvi vršu n *-io^o« ua rveku s« k«u^i arugi urzavu Društvo nar od ov bo zoorovaio torej pod izredno neugodmmi r^mcrami; v t&Ju siiski §€ ni biio, kar obstoja, in trc« ba bo vsc diplomatske spretnosti, da se iz nje resu «aibrž se bodo posku&aii iz viti na ta način. Ja bodo Poljsku &pa* ru.,1 in braziiiji sicer priznali pravico secežev v Sve. u, sklepan je o tem pa odioi na jesensko redno zasedanje. — Ali bodo prizadete dr2««.» s tem zado* voljn- pa je dnigo v^raianjc Politične vesti = S.epan Rad ć ▼ Metli'il. 14. marca pnrede radičen-d veCjo s^up-ščino v Mefliki. Na skupštini bo go\o-rii Stepan Radić z nekaterimi dnig.mi poslan ci. = »Samouprava« o Kteklov} rzjavL K senzacionalnu izjavi posl. Klekla ^lede odvisnosti klerikalnih po^lartcev od cerkvenih poglavarjev. je napsala tuđi beogradska »Samouprava«, gr'avni organ NRS, ćianek, ki ga zaključuje: »Vsekakor se mora SLS izjaviti, ali sosdaša s takim-le poj«movafiie«n. Bo-mo počakaii na odgovor. Dotlej 9a lah- to Hirotovinio: niti «. m* ste? vff *u\ dtlo danainj« vlad« ni dalo aevoua, da isatvajo med nami ver&4«> borbo in da se potiajajo taJUM Uiave. In »4a ^pomjiiajo a)a srednji vok. V naai državi ni vtr&ke ni .inje. MUd nam« ni n.ti ena vtra za^oalavljatia. n.b favo* nzj.r^na m tkodo đmf e* Zato ic v p vi vrsti doi*m>5t Katcwicanoy» da v kali udui.jo vtf napade, ki tictr tanko po-vzjočijo amieljLne poslale.«________ Prosveta RcpcrlMr NaroAicga gledd^č« ^oboi«. 6b mart^*: ou 13. «Fvgi<;a mojeg« *riA». L)ijA*»A prcil»i»v« po AO>i«n,A v -• iNcd^jii, 7. niarw* (Jb 15. «£apdjcr Naie Ljube OufcjJt«. Ljudini prcd*t*w po mi« ianih ceo a U. uvca. — Ob pui 2U. «Uru« f*ca Ai*r.c*». Uv. l'rcmijcra. Poncdcljck, 8. mare«: Zaprta. Turu*. 9. aiarca: *2.onglcr Naie Ljube Go •pc. A. Sc«4#» t^i ip>rc»; «Vcčau aotMr». C. ProMjera »Grofice iirice" Kainiiinova opereta »Grofica Marica«, ki '# doseg a po vseti ffieJaliiiih veluo popularnost in največje Mevilo vprizoritev izmtfd vsch operet, kar se jlh ie zadn.a leta izva.ato, se vprtzori prvić v ljubljanski operi v nedeljo dne 7. t. m. ob pol &. zvečer. C* se katero delo po sv«tu toliko igra. mora imeli gotovo za to svoj tehten vzrofc in svo o vređnost »Grofico Marice« so peh na Dunaju 75ukrat. Njene vprizoritve na velikih in ma ih gledaliSčih dosegaio itevilo 3UU eho 5U0 ta v najmanjsih gledaliscih v enl sezoni 4U do SOl Opereta se igra po nemških. av-strt^skrh, čeških, poljskih, romunskih, itaii-jaitskih In drugih odrih. Pri nas nas topi v naslovni vlogi ga. Po-ličeva. dirigira pa dr. Svara« Prcdprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi Oporan»ir.c ie. da su v netlcljo dne 7. t. m. v Ijirbl anski optri dve predstavi: po-potf-Re ob 3. izvajajo najnreC drugič iepo ia poezi^t po!no Massenetovo opero »2ongler Nas« ljube Gospe« v režiji g. režiseria Knittla in pod muzikalnim vodstvom e- drri-geeta Neffata, Dek> je pri premijeri krasno vpUvalo ia doseglo plemenit uspth. Glavne vk>ge izvaiaio: naslovno vlogo operni teno-risi g. Knittl, kuhana g» Bctetto ta prioria g. Rumpcl. Ostaie vioge pa gg- Janko (mc-n*h slikar). Mohorič (menih p€sntk). Subelj (menih glazbenik), Sekula (menih kipari. Gospa Ribičeva in gdčna. Potuč^cva pajeta a^geiska. glasova. Prikazen Maiik Device pred stav Hi ga. Mencinova. Koftcert Orkestralftega društva £ioifoAi£ea koncert or^tatraiceK* dru-fttTa, ki •€ j« rr&U KtooCi v UftiOĐu, je poU vodstvom »klada-telja (. E. Adamića icp«»t dokazal, kaj unarejo uaCijivofcC, volja Ln Uubeua do aaioc<*» U ai bila r daAib rui. mecaia rarao taaka. Fro^racn J« bil te»tav. Uen aaAifl^iTO, aaj »mo »uA*U tkkrata kla-stka Miševe« m dv« »klacibi u*»ub najmo. dcraejsUi tkUd^telier S. Aantla kx dinavn. ta koncerta g. Ada&iča. L«po i«, da smo zapet sli&aU akladbo ^kladatoU*. ki menda ediai — vsaj tafco aovorijo »«tDAkl (Ju-naje^ki) teti. ja bU plodurit akladav h zmoiBoaPti. najsprotno t- AdaLm.fi je v ttj suiti petoor*o dokazal, da oi>vla,]a spretno ««• aparat. Po c Imoru so sledili karakterUt!CnI plesi Is baleta »Sčeljkuncik« Cajkovskega ■1 pa Đorodiiua Polovski pleaa ii ,Knea Igurja«. Skladbe svetovnih ruskih iuoj. strov so Dim znan« delama ie U prednjih koocertov. Orkebter je igrai relativno teški pr«v fTSJD tivo in Je sledil todoo volji dirigent.i. zato je b1) mvcLOtna prisrčno a-plavdiran. ravno tako sta biia deležna mnogih ovac:j skladatelj S. Santel in dirigtmt. ki ye za. svojo nelahko rn ve«Lno dovršeno nalogo prejel saalužen veaeo. —t. Porotne cbravnave NOVOMESKA POROTA. ZAKUUCNA RAZPRAVA KONCA 2 OPROSTITVIJO. ▼eeraj s« je zaključilo spomladansko aasedamje »ovojneAke porste. Kot zadnja *% j« vršila razprava proti Ivanu čerCku, Ćevljarju ia Mokronoga, ki je bil obtoten ropa. Proti C*rćku se Je te dne 21. decembra 1925 vrsi:a rasprava pred okrotuim sodi scem v Novem mesta, »od i Sce pa je smatralo, da gre sa rop fen ne sa naradne t*tvlno, ln je r&zaodtlo. đa spada slučaj pred poroto. Temu ee Je protivi! driavni prt>rdnJik« stol sedmorice r Zagrebu pa je potrdll ftklep crkrotnega »odišča. Zato je prišet čerCek pTeđ poroto, Obtoften Je bU »ledecega dejanja Dne S. oktobra 1925 se Je rraCal Joža MarkoriĆ od rdrarnika v Ševu i ci doma?. Med potjo je đošel voz, na katerem sta se. dela dva motka tu mlađ fantelt. Marko. rić Je proell voznika, da ga sprejme oa tos. Voznik Je bil Ivan čerćek, njegov to. vari* p« Jane« Novak. Ćercek je Marko, rić a wiq1 na vo*. med votnjo pa ga je vf»rasal. će ima kaj đenarja in će u pa, da dobi v fostiini FlaJ« na Dolu kaj sa put. Ko Je voi prisel r blizino omenjene gostil-im. je Markcrvić skočU % voaa, čercek in Novak pa sa njim. Novak mu Je vzel ia tepa suknje deoarntco, is telovnika pa uro 1 perilico. Cerček pa je te stvari naglo iz. mafcnil Novaku iz iepa. Marttović ju je pro. sai. naj mu vrneta odvzete stvari, dala pa sta mu samo prazno tistnico. Pri vceraji. nj! razpravi je obtotenec sanikal rvojo krivdo, ln ker tuđi priče nišo lzpovedale nieesar obrtmecUlnega, so porotnikl sani. ka U obe vprašanil glede ropa in tat vine, na kar je bil ČerCek aprošćtm. CELJSKA POROTA. OPROoTILNA RAZSOOBA. Tu-dl celjaka porota Je včeraj sakljuCi. ta svoje pomladanako zasedanje. Zadnji je bil na vrsti 411etni posestnik FVanjo Kene U Piršenberga pri Brežtcah. Obtožeul je bil od 1. aprila 1923 do 1. februarja 1925 gerent o^krajnega zaatopa v Đrelicah. Od 23. Jaauarja 1923 je pobiral okrajnl za. stop na kolodvoru v Brežicah fen Vi-dmu ta*ko zvano tlakartno od vcega do. in od. votcega blaga, in sicer Po 50 para za rsa. Uh 100 kg. Kene je bil obložen, da je kot gerent poneveril tlaJtarioo ln Ae druge rsote v BkupnetjD snesku 163.000 Din. Tla. kartao je »prva pobiral ieleznifiki uradntk, posneje pa posebnd nastavljenec, aprejejnal pa Je- ves denar Kene, kl je sam vodi i knjigovodstvo hi blagajno. Obtožnica mu očita, da Je ravnal kot gerent zelo sa. movoljno. Zbrl«ai je v poslovnih kuj i ga h razne postavke in trgal U njih liatke. Več-krat Je tuđi bres vvakega pravoga viroka samenjal tako sva«e tiaaiarinske knjige .V vseh treb letih ni oaprmvil ni-kaKega obra. Čuna. Gerent Kene je manipuliraj 1 de. naru Uni znesld ni ta načiin, da je posoje-val is ene blaga; e v drugo. Ko eo prlRl! njegovim manipuiacijam na sled. je zani-kal vsakr. krrvdo. veođar so na njegovem stanovanja odnosno na podstrešju nail! odstranjene ia»piske tn knjige. šBeležnica KOLEDAR. Danes: ScLuia, 6. n.-rca: M.ro lav, Zvezdi. pravi. luvn.: 21. februarja, 'i i.noti* je; musl.mant 21. šibana 13-14; i dj 2J. ada» ra 56^6 Jutri: Nedclja, 7. marca 192'*: Jelen; pravo.lavni: 22. f^hruarja; muslimani 22. ia« bana 1344; židje 2!.adara 5;>'. 6. DAHAšSJE PRIRLi.ATVE. Gledalištu: opera «\ . .m aiv».nar», dra« ma «i*i:g.ca m >j-ga srca». Ma.■»jc.n.ic. «iiojč.».i iz Dama>'.a» Ob 17. Naiod.n dom. Kino Matica: «Jaz te Ijub m»; Ljubljen* $ki dvHM-: «Pi>ma, ki ga n.so do cg!a»; Id^^i: m\ oldoficirjev s plehom ob 2U. v McbtnLTn domu. SEDEUS^h PKIREDITV'E. Gitdjttsče; drama ub 15. «Zap^Jjivka»; opća ub 15.: «2oi;g.cr Nais Ljub*; Cjo^p.»t ob pol 20. «Grot ca Mar.ca» Murijoneie: ob 17. v Na.odncm domu. Kino Matica: Komični tilm; Uvcr: «i'i» srni, ki ga n.so do^igla«; Idi.ul: «Yi>ianimili>anova ponoć Mariji. — LcMtia Xt. ga obaodi n.. smit — na vešalin. — Smii bargund»^ega viadarja. — D^ei t>«3 ob h l4ubcćio s franooaiMga d«o«a — ZdnUitcv Milmai' i— a fttara> z uSV«5**** **^T■■■*•—> Tmi*m. i* T«uin ole n. Caroo. Ko so priSli pozneje v te kraje Ie razni libetfit Ipanski kaznjenci, je postalo pleme Caroo pravo gnezdo zločincev in vlada Kolumbije bi gotovo poslala oborožene čete, da unići to gnezdo moralne epidemije, če bi ne imela toliko opraviti z neprestanim} prevrati. -a w ln tu je bil rojen Josć Manchcno. N]egt>v oče je bil bandit, mati pa morilka. In v to gnezdo je pripeljal Torresa, da najame pomoćnike, s katerimi bi mogel izpolniti povelje Tbomasa Resana iz Wall StrecUL ,, :, ,*-., -,- ^ -u :.,■ , ■ , .^. — Nala sreča, da smo ta naili, — je dejal Prancis Hemriti in pokazal na stare ga svečenika Maya, ki ie iahai na čelu ekspedicije. — Borne, star je kakor zemlia, — je priKlmal Henir. — Kar oglei si «t! '* ~v - Starac je vodil ekspedicijo rn neprestano pre. blral s prsti sveto Itreno. Pri tem je mrmral neko Čudno molitev. — Upajmo, da k> stari svečenik ne predrgne. — je dejal nenryt boječ se za Itreno. — Bolje bi bilo, £c bi prečital naslov in si ga zapomnil enkrat za vselej, kakor pa da neprestano trese in prebira svoje strobnele niti. Prtili so is golce na pianota Spredaj je bilo drevje pesekano tako, da so se videli daleč na obaorin grebeni pogorja Blanco Rovalo, ki so ltr-lcl* visoko oroti nebu. Stari Mava ie zadržal svoio mulo, otipal s prsti nekatere niti svete štrene, pokazal s prstom na pogone in dejal: — Strena pravi: »Tam, kjer so sledovi božjih nog, počakaj, dokler se ne zasvetljo Chii.ie cči.« Pri tem ie poicazal na niti nekake vozle, ki iih je smatral za edino zanesljivo navodilo. — Kje pa so ti siedovi, o veliki svečenik? — je vprašal Henry in se ozrl okreg. Toda starec ni odgovoril. Znova je pognal svojo mulo, naglo je dspel na drugo stran planate i^ se znova skril v džungli. — Kakor lovski pes se mi zdi in vse kale, da je divjačina blizu, — je pripomnll Francis. Jahali so še kake pol milje in dospeh do vznož-ja Blanco Rovalo. Tu je rastla visoka trava. Starec je pognal svojo mulo v galop in kmalu ie dospe'a ekspedicija do naravne kotline. Globoka je bila nad tri klaftre tako, da bi imelo v nji dovolj prostora dvanajst mol. In čudno — bila je neverjetno podobna ogromni Človeški stopinji. — To je sled božje noge, — je spregovoril stari rvečenk svečano. Raz:ahal ie mulo in legel v pobožni molitvi na tla. — Tam, kjer so sledjvi b^ž.e noge, moram čakati, da se zasvetijo Chiine oči, — tako pravijo sveti vozli. — Prav pripraven kraj za zakusko, — ie pri-pornnil Henry in si ogledal kotli.io. — Predno se pojavilo te božanstvene prismodarije, lahko mimo j^snlrumo svoie želodce Stev. 54. •SLOVENSKI N A R O D» dne 7. marca 1926. Stran 3. flaai prous pinti nainkini pnareialcni Menjalce Sanders in kriminalni komisar BoawhoL — Kako je bfl raskrinkan Jankovich. — Veliko zanimanje za proces. __ Haa*. 4. marca. Nobeno evropsko ntesto bi ne bilo tako neprikladno za politično pobarvan kriminalni proces, kakor je Haajs. Sod-na dvorana, v kateri sede na za ožni klopi Jankovich, Marsovszky in Mar-kovicz. je bila nekoć plesna dvorana princa Orani jskejra. Vendar je Da tako majhna. da gre v njo komaj 103 l:udi. In ker se je pri Gasilo po^e Stev.Inpi prič še okroK 40 poročevalcev raznih inozemskih listov, je za občinstvo zelo malo prostora. Za radovedne goste sploh ni poskrb'jeno tako. da se mora-jo zadovoljiti v ozadju z nekak.m parteri em. Toda tuđi ta parter je naftto poln. zakaj Ženske so tuđi na Ho'and-skem radovedne in željne .^enzacij. Ve-einoma so lepe in elegantne. Lepe oble-ke in zdrave, krepke postave na Ho-landskem nišo privileanj višjih krojcov. Sploh je Haaj? zelo snažno in le:x> me-sto. Prebivalstvo živi zadovoljno in srečno. O takem življenju se Ijudem v drugih evropskih državah niti ne sanja. Med povabljenimi pričami sta dva moža, ki ju lahJco smatramo za predstavnika osrroženih holandskih imere-6ov. Eden je menjalec Jakob Sanders, drujfi pa kriminalni inspektor Bouwl;of. Sanders. 38 letni žid z gladko obritim obrazom, ima v Haasru majhno trgovino, kjer prodaja stare novčiče in vred-nostne papirje. menja pa tuđi tuje valute. Njegovo izložbeno okno nudi pra-■wo sliko židovske kramarije. Nebroj napisov. najraztčnejši stari novčiči, ćeli zavoji starih ruskih rubliev in nem" Scih mark. to je vse. kar more ooca-zati ta tnoi. Kriminalni inspektor Bouw-hof fe zaslovel s tem, da je tako nasrlo razikrinka! Jankovicha. Njegovi predni-fci so biJi menialci denarja in zato mož ni mosrel pozabiti, da so mu podtakniM pred meseci tri ponarejene bankovce PO sio funtov. Od tistega časa si je vsak banjkavec temeljito ogledal, pred-no w je vzel. Ogledal si je tuđi bankovec, ki mu ra je dal eleganten jjo-spod v sportni obleki. »Gospod, ta-Ie bankovec pa ne bo pravi!.« je deial inistr Jakub ogorčeno. »Nu. pa si pona-rejene*a obdržite in razmenjajte mi pravejra«« je odgovori! Jankovich in iz-ročii inspektorju pravi bankovec. Kakor bi trenil z očesom je Iztr^al Bouw-hof Jankovich u oba ban kove a iz rok — in zapečatena je bila usoda poikovnika Jankovicha, princa VVindischsratza. mi-mstrakega predsedtiflca Bethlena in vse degenerirane madžarske aristokracije, Jankovich prvotno ni hotel povedati, kdo so njegovi pomoeniki, niti kje ima spravljeno prtljalo. Sele po nacrtu me- | sta Amsterdama, ki so za naški v nje- ! Zovom žepu. se je inspektorju Bouw-bofu posrećilo najti oba kovčega s po-narejenimi bank ove i, kakor tuđi oba Jartkovicheva pomoćnika, Holandska policija spočetka ni vedela* kaj početi s ponarejevalci, ki so hoteli na povelje madžarskih državnrkov okrasti holaiui-ske trgovce. Sele pozneje. ko je prišla od šefa madžarske policije Nado^syja , iz Budimpešte brzojavka, naj Janko- ' vicha takoj izpuste jn naj se njegove prtljage nihče ne dotakne, je policija spoznala, s kom ima opraviti. Rado-vedni detektivi so prtljage kljub temu pregledah in našli 8000 ponarejenih bankovcev. »Draga gospoda,« pravi kri-mutialni inspektor pri razpravi. — svoj žliv dan še nisem videl toliko ponarejenih bankovcev skupaj in menda iih ni-koli več ne bom videL Prizor je bil ftrašen!« Zloglasni Jankovichev dnevnik so BaŠE v njesrovem žepti in zdaj leži med corpora deiicti. Vfsi tr;je obtoženci so ostali rudi v preiskovalne-m zaporu zve-sti prisegu dani Skofu Zadravcu. in nišo nicogar izdalu Kaj pa madžarbtfo posfaniSrvo v Haasu? Po aretaciji je Jankovich zahtevai. naj ga odvedejo k poslaniku baronu Fdrsfcnerju. Po5lanik je crovoril v prisotnosti dveh policijskih organov z možem, ki ga ni poznat. Policijskim organom je izjavi, da ne ver-jame, da bi bi Ja-r.ko;1ch res kurir. Ne-kaj ur pozneje je dobil poslanik od svojega predpostavljenega ministra Walka uradno brzojavko, da je Jankovich res pravi kurir in da njegova uradna mi-rija z aretaciio ni prenehala. Od tisteza časa 5e madžarsko poslaništ\o zelo zanima za usodo ob.ožencev. Zasliševanje Proces se je začel v sredo ob 10. dopoldne ob števiini udeležbi zasto^ni-kov tiska. Navzočih je tuđi mnogo čla-nov mozemskih poslaništev. Sođišče se pri zasliševanja sikrbno izojriblje viseh političnih vprašanj. Predsedn3c senata je de Joncheere, votanta dr. Feilh in dr. Bommegb, državno pravdniStvo za-stopa dr. Bauduin. Obtoženi izjavljajo. da so nedolžni. Jankovich trdi. da je prišel na Holand--ni'kom. Tuđi kurirski potni list mu je dal VVindischCTatz. Jankovich je pri-čakoval da ga odvedejo po aretaciji kot kurirja na madžarsko poslanstvo, kjer je hotel falsifikate pustiti. Pred odhodom na Holandsko je bil z Win-dischgržtrovem tainacom v Parizu, da si preskrbi ovroj z žigom Đanaue de Francc. Računal je na eventuelno arc-tacijo in v tem slučaju bi lahSco trdil, da je poslala falzifikate v promet sama Banque de France. E>rugi obtoženec trdi, da je prevzel to nevarno mislijo samo iz strahu pred Nadossyjem. Na Holandskem bi se bil moral prepričati, da-li je mogoče falzifikate razpečati. Tuđi Mankovicz trdi, da je nedolžen. Državni pravdnik je predlagal za Jankovicha 9, za Marsovszkega in Man'kovicza pa po 7 let težke ječe. Poziv javnosti! V Ljubljani se Je sestavil Belokraniski narodni odbor, ki ima namen % zbiranjem denarnih sredstev in razni mi priredi tvarni finanćno podpretl Belokranjsko podružnico 54ov. planin&kega društva, katera gradi na Mirni gori (Sv. frančišek, l(Mo m) v Beli-kraiml, zadnja postaJa Serni^ Planinski dom. Ta prva planinska postojanja na Mirni gori, raz kojo k prekrasen razsled ptroti severu (Ljub jana. Ka.uni^ke planine), vziio-do m /ugu (ćela Belokraina do Karlovca hi Zagreba itdj, je iz gospodarske ga. še boij pa iz nacijotiaine^a raasloga velike važnosti za Bek>krajioo, StovenLo, da, za cek> kra-fevino Srl6. Tod iivi siromašen narod, kl se zarad! živtjenskih imeresov trumoma seli iz domovine. Ako se povzdigne tuiski promet, slasti turiš tika, bo tuđi domaćin vzijubii tvojo rodno grudo ter jo zać«! spoštovati. Turjski promet mu bo donašal obi/ih koristt Belokrajino z Mirno goro obkroiaio Kočev-arji, ki so bfll vzgojeni v Belikonetn-Mcem duhu ter se 5e vedito ne moreio prilagoditi jugosJovenskim razmeram. Ako se stavba Planinskega doma dogradi ter začne ob ratovati — planinsko letovi Sce — bodo Koćevarji kot neposredni sosed: gospodarsko več ali manj navezani na pod etje cer se bodo sami po sebi preliti v Jugosiovene. Dogodki, kakor »o »e xgo-dih pred kratkim na Planini pri Crnomlju, pol ure od kraja, kier se gradi dom. da je IjudskošoUka deca napadla u^iteKico v soli radi slov^nskega učnega jezika, bodo sami po sebi prenehali. Belokranjska podružnica SPD., svesta si gori opisane naloge, začda jt graditi pretKansko !eto na Mirni že omanjem* Planinski dome. Zaradi težke finančne krize, kl se je pojavila po ćeli državi, pa je gradnjo morala preklnltt Batf se je, da ic to raspade. — Dve tretimi je že gotovega. — kar ie irvTŠenega, Da se to ne zgodi, te ie ustanovu v Liobl&ni poroožni oxtbor« Podpisani se v ioiena tega odbora ob-račamo na na5e dobrosrčne rojake v Amc-rtki z trtjudno prošnjo, da nam pomagalo resiti valno planinsko hi slovensko posto-janko ter z darovi podpro t0 prekoristno in prepotrebno akcijo ter na ta način sodelu-iejo za gospodarsko povzdtgo sicer jako lepe, a revne Belokrajine. filtra pomoć ie nujno potrebna, da se zamore v rresecu maju dom dokončati ter že to sezijo oddati prometu. Dopise hi denar e nasla vi jati na Belo-kranjski narodni odbor v Ljubljani, pisama Osrednjega plan. drulrva, Selen-burgova ulica. Ljnblana. Beiokraaiski larodri odbor w LMlteL Za datnskt odbor: Pranja Tarčarjeva. — Za glavni odbor: Fran šaklje, — Tajnik: lr*m Zasažea. Englesko snkno *T za mc&^e obleke, I perine in promenadne v Mjnovejiih vzorcib od Din 75— do D n 220*—, fine kamffarne za modne hlače cd Din 180*— do 320— nudi F. ia L aOftltAl, LivUIua Sv. Petra eesta 29. Oglejte ti neobvezno! 0 tuberkulozi K nedeHskemu predavanju dr. T. Jamarja. Mnogo se PiSe in razpravUa o tuberkulozi, to pa po vsej pravici, čaj je ravno jetlka ena na bujših današn>ih bolezai in po pravici io imenujemo danes »beio kugo«. Raziirjenost ietike ie dane* ogromna, saj je po aratinih zapisnikih ugotovleno, da umre v Sloveniji povprečno vsak sedmi čJovek na jetiki. V resnici pa je slika §e boli žal ost na. Od 100 »lučajev srrrt! jih ie naiman-j ZO povzročenih po jetikL Določiti £tevilo bolitfh ie težko, ker se o obolen7ti na tuberkulozi ne voda o nikaki uradni spisku kajti jetika danes ie ni podvTŽena uradni prijavi, kakor je to pred'pisano za mnogo enarti nevarne nalczijive bodezni. Po državah, kier ie organizacija boja proti ictiki ie podrobno Izpeljana, so oaložrli katastre na ietiki bolnih oseb ter so našli statistično na en slučaj smrti 20 bolnikov. V Stoventji b4 bHo po tej rdadii okrog 60.000 tjudi bolnih na jetiki in bo žal tuđi odgovarialo dei-srvom. Vzroka imamo tore] dovolj. da po-svečamo tei najnevamejši bolezni nmogo P&ž\.}q in jo skuhamo sabrati čhnibok}. Jetika ;e naleztjiva bolezea, ki se pre* naia na zdravo tek> satno z drugega na ieiiki bolnega teAesa, Kako se vrsi okuženie m na kak način nam je mogoce oboletl za. to bolezniio, nao sohe ta film nedeli-skes*a f>reda?vai*;a. Vs4 Ijudje so rzpostavljenf okužermi, to-da za okvžen>eni ne prkie vedno obolenje na je riki: *nočao otrjeoo telo premaga bacile, dočim oslabSicn organizem kruti bo-tezrri podieže. Radi ttga se moramo čuvati oboien-ja vsi; na kak način so najuspešnejše brantmo okužeo-ja in obolema, bo g. preda-vate^ kJ k specijalist v zdra-vljenju te bolezni, posIuiaJcem natančno raztožil. Predavanje se vrsi v okviru Zvcze Inri-tnrm'h dru§tev in stoer v nedeljo dne 7. t m. točno ob pol 10. dopoldne v dvorani Kino Matice. Piim je dal na razpolago Državni higtjemćni zavod v Ljum^jarri. Cenjetio občinstvo vajipjo. da si to predstavo starao ogleda, naitopieje pa pri-poročamo predavanje šoiskl mladini in opo-zarjarr.o nanj zLasti učateljstvo % proSn.o. da obiak tega filma u^encem topio prfpoTO-ča Vstopnice po 2 Din za sedez* se dobe v predprodajl že danes ob običajnA urah pri blagajni Kina Matice. Ker ie z ozaroot na zanimivo snov predavan-ja pričakovatf obH-ae udeleđbe. priporočamo obdinstvo, da si vstopnice pravočasoo preskrbi. ZKD. OhVAAa%AaW SVOJC eenjene stalne na-vVfVHpflal ročnike in občmstv« — da svafo kroaiko obrt tat T*m\tm Mi aadalje m se prijazno priporočam njihovi naklonjenosti J« JU5nlK ••ia«4«rf«va 4 (dvorisčc, J. Stichv: Maharadža in maharadžica Resmćna zgodba iz Ijubljaaskesa pred-pusta. »Sir Douglas njaharadža Indorski in maharadžica Pa ti ma« — tako sta se predstavila vsakemu in vsakl ki so ju srečali na tistem elirnem balu v Unionu. Bil ie strahovit, ta maharadža. »Ali me res ne poznate?« me je vpra-Sal. Kje bi Ka bil spornal dasi ni imtl krinke pred licem! Toda tišti njegov indijski turban je spretno na do me stil krinko in s crnim tus:>m na debelo po-banani podočniki so potrojili sijaj nfe-srovih rjavih oči. ki so pa to pot brez običajnih naočal srledale čisto nekam dru^ače v svet. Skratka. mož ie b:l slikovit rn nje-Kov nastop kot maharadža sijniren. Nihče ga ni prepozna!. Na elitnem balu j<» bilo rr.n^go. po većini čmo-belo obbčcnih rnask. Med temi precej pierotov in pienn. pompa-durk in ševalierjev. pa tuđi ponosnih Fatim in maharadŽ. Slednjih se je v množici prerivala kar Četvorica, na čelu jim uvodoma omenjeni domači pToizvcd. Med maharadži ie bila tuđi brhka maharadžica — v obleki a la franca, čije zaneljive nDdriie je zakrival pla-stron. ki je bil na debelo poškroban. da ie na motrilca učinkoval liki oklop. Seveda se j> ta oklop takoj po pr\i ajutranji uri nekako ohlapoo r>riiazodil podoklopnim formam. Pa saj ni bilo čuda. ko je bila pa tako neznosna vrocina in škrob se pri temperaturi od 26 stopint navzgoT taja kakor led pod jLzočlm solncem. Na ta parček — maharadža in ma. haradžica — se je snoznal pri prvem fokstrotu in pri naslednjem vanstepu sta se že precej udomaćila. Namreč kakor s^ to pravi. Čudno je pa vendar. da sta se v veliki zneči vedno nasla z lahkoto. dočim so se drugi parčki po prvem blusu raz^ršlj v prostornih in postranskih Drostorih — deloma v svrho pritrditve kake popuščahče za-r>onke aJi pentlje, deloma radi uto!a- \ žitve žeje in trenotncira sr'adu. Ona dva pa sta vedno ticala skupat. ali z rokami si oritiskaioč telo ob telo. ali skupno pchajaioča i>o avantumih potih. ki vodi jo do čila. Kakor je to 2e običajno na tako vroćih tleh. Fn čim je mene. sedečega v po-stranskL zakotm sobid za;el Sir Dou-fjlas. se ie rn vhodu najavila tuđi ^e maharadžica s tištim oklo*H)fiL In obratno. Takd Je traial ta vrvež vse do poz-ne ziutran«e ure, odnosno do prvih nr mJadejra dneva. 2e davno se je crni tuS na maha-radževem obrazu razmazal. da je bell indijski turban še boli odseval v svoji beliriT in ri?ti oklen martaradžfčin je b?l zgolj še konglomerat stajanega škroba, ki je sedaj lepai na koaturah bujnih nedrij. In ni ju motilo to vstfjivo podcrtavanje min'iivosti vstjta »Priđeš jutn na Slavčevo?« ra < vprašala ona. — »I seveda pridem.« — »Ali v tem kostimu?« — »Bo naj-boljše.« In odš!a sta — ona v zakonsko posteljo in on na periferijo mesta, k»er ie ložiral pn svoicih. Spala sta sigurno oba spanje pravičnih. Toda Uma že nj bilo usojeno, Zakaj, ko se je mladi psevdomaharadža otresel spanca. si poštedo spral zama-zano lice ter si na sraico nadel no^^ nlastron (15 Dm. pri A'agdiču). je mehani čno sejcel tja v sme-r, kjer je. kal^or se je spominjal. zjutrai odložil svoje po-g-avje. hočem reci turban. Toda tega ni bilo in ni hotelo biti. »Fiks« rn »me.,-duš« sta kar tako meni nič tebi nič uha-jala raz ust raz?arjenega maharadže. »Ti žlindra ti hudimanova,« se je re-»cnčil Vse zaman. Ko je njegova sestra naposled do-letela na lice mesta. jej je skorai %a-stal glas v grlu. »Kam si dala moj turban?« — »Moj Bog.« je rekla, »saj vel da rabimo antle. in tako setn ga demontirala.« Bil je namreč sestavljen iz đveh frotirnih brisač. Mož Ic sicer prisosrvoval Slavčevi maske radi toda kot navaden zemljan, kar ie imelo za posledico. da ga maharadžica žal ni več spoznala ali pa Bi hotela spoznati . . . Nove revije Celo vr^to revij in listov se nara je na* bralo v zadnjih tednih. Priznati moramo, da je naia produkcija vsaj kvalitativno prav lepa, ćeprav bi si glede kvalitete želeli še marsikaj N>ljšcga in lcp^egJ- Pozna pa se vendar, da se Ijudje vračajo k resnejšemu razmišljanju, k globljemu studiju proble« mov in zadcv, ki vplivajo na naše življenje. Izg-blja se vendar ie polagoma površnost in lahkomi -clrrost voinih in povojnih let, Seveda si pa ne smemo prikrivati, da so rezmere za razvoj revijalnega siovstva še iclo neugodne; oni del inteligcnce, ki bi iifi€l največ smisla zanj, največ potrebe po njem, pred v>em naše uradništvo, živi 2al ic vedno v tako obupnih materijelnih rnz* merah. da je revija zani luksus, ki se mu nrora odreći, da si omogoči vsaj skromen vsakdanji kruh. Sele ko bodo enkrat naši jfivni nameščenci dostojno in poitetio pla* čani, se bodo mogla razviti tuđi literarna, zranstvena in strokovna glasila. H gijenski zavod v Ljubljani izdaja me* sečnik «ŽDRAVJE»». ki ga ne moremo do« ▼olj topio pripOTOČati čitateljem, zlasti ker je cena prav malenkostna. Vclja namreč za eelo leto Ie 30 Din. V vsaki. obširni številki prinaša kop^co zanimivih, a ob enem ko* nstmh in potrebnih sestavkov, kako dv:f») riti telcsno in duševno zdravje posameznika m celega naroda. V februarski, a radi teh« c'ških zaprek sele se daj izišli številki raz* pravlja sef bakteriološke pestaje v Celju dr. Rebernik o okolnostih, ki vplivajo na naše rdravje. zlasti o higijeni stanovanj; dr. Tičar daje baš za sedanje vreme nujno no» trebne nasvete, kako se obvarujemo prehla* jenja, in se ozira pri tem zlasti na železni* čarje: dr. Mis razpravlja o krčnih žilah, dr. Crrnčič o ustni duplini in o zobovju. ano« ■imen r>:sec pa toplo zagovarja enotno fron# %u inteligence za povzdi4o higijene med ši« rok i mi sloj i prcbivalstva, Članki pa nišo pi* snni morda strogo znanstveno, ampak po« Ijudno in živahno, da jih z zanimanjem Čita vsak, tuđi priprost človek. Poleg niih pa pri* naš« ta in vsaka številka obrsžen in pester pregled o h:gijenl pri nas in drugod. O 2. številki «ZVONCKA». ki je ne« davno izšla, smo že poroCali. Bilo bi odveć ta lepi mladinski list šc po&ebej hvaliti. V mladinski literaturi tekmuje ž njim samo še tižaški .NOVI ROD», čegar 2. številko le-tošnjega, že IV. letnika smo te dni prejeli. Pri naša bogato mladini primemo vsebino rn Ijubke slike. EK>brodx>^i so zlasti pestri pre* gledi. ki jih objavlja list pod zaglavjema «Zmje» in «Kotičdt», v zabavo mladini pa uganke vsch vrst. «Novi Rod» stane letno 10 lir (25 Din). Naroći se iahko tuđi v vsaki večji knjigarni. «GIDEON» je literarno glasilo iidov# ske omladine v Jugoslaviji. Izhaja že sedmo leto vsaka dva meseca. Uredništvo in uprt« v» sta v Zagrebu. Hici 31/111. in stane letno 60 Dm. Nudi zanimiv pogled v življenje in mišljenje naših mladih sodržavljanov Židov* ske vere. V prvi letošnji številki pri naša med drugim Sakraionovo »Visoko pesem» in studiju o njej, prevode iz židovske litera« tur« in izvime prispevke, pdeg tega pa ob« Siren pregled o židovskih publikacijah v Jugoslaviji in po svetu. Revija je pisana v Itpern jeziku in dostojno opremljena. Krasen in bogat, kakor vedno, je zadnji zvezek lanskega letnika «ZBORNIKA» za umetnostno zgadovino. Zbornik izhaja če* trtletno in vclja 60 Din. Izdaja ga Umet* nostnoszgodrrvinsko društvo, urejujeta pa dr. Izidor Cankar in dr. Fr. Mesesnel. — Upravništvo in uredništvo je v Ljubljani univerza. V tej števiiki razpravljajo med drug'm: dr. Mesesnel in dr. Stele o port« rttncm slikarstvu v Sloveniji, dr. Kos o srednjeveških rokopis-'h licejske knjižnice; dr. Cankar ponoć« o Narodni galeriji; dr. Stele o varstvu sporheniko-v in o umetnost* nih spomenikih v kamniSkem okraju. Obšir« no bibliografijo za 1. 1925 je sestavil Fr. Si* janec, o razstavah v Ljubljani pa poročata dr. Mesesnel in dr. Stele. Revija je bogato ilustrirana. «PRAVNI VESTNIK*, ki ga izdaja društvo «Pravnik» v Trstu, prinaša v februarski itevilki daljšo, tuđi za naše pravnike važno studijo univ. prof. dr. Lapajncta o haaških konvencijah glede privatnopravnih posiedic mednarodnega zakona, odločbe italijanskih vrhovnih sod:šč ter pregled novih zakonov in odlokov v Italiji. Revija izhaja mesečno in velja v Jugoslaviji 36 Din na leto. — L rednik je dr. Boris Furlan, Trst, ria G. Car d Lice i 8, upravništvo pa se n aha ja Via M. R. Imbriani 14. II. •TRGOVSKI TOVARIŠ«, popularno stanovsko glasilo «Merkurja» in dnjgih na* iih trgovskih organizacij, izhaja mesečno in stane 36 Din na leto. V februarski številki prinaša zopet bogato in pestro gradivo (Na« dalje valno šolstvo v Nemčiji, O trgovski po* litiki, Opominjanje dolžnikov, Zavarovanje delavcev. Organizacija trgovske pisarne, kultiviranje spomina ter zanimiv drobiž). — Uredništvo in upravništvo lista je v Ljub« ljani, Gradišće 17/1. Iz Amerike smo prejeli rodbinski list «ČAS», ki izhaja vsak mesec v Clevelandu in velja 3 dolarje na leto. V poslani šte« vilki, ki je zadnia lanskega letnika, so med drugimi naslednji se stavki: povest «Med na* šimi lazi», Zdravljenje s svetlobo, O gluho* sti. Tragedija Indijancev, Kratka zgcKiovina Slovencev itd. List ure ju je Frank Kerže, •SRPSKI KNJIŽEVNI GLASNIK, je ena najboljših revij Jugoslavije, dobro zna« ra tuđi slovenski mtel.genci. V 4. številki letošnjega letnika prinaša par prevodov iz sodobne svetovne literature, izvirne pripo* ved^e, skici, studije in pesmi Iva Andrića, D Domjanića, Voje Marinkovića, M. Milo* jevića, M. Lazarevića itd. Znane so Glasni* kove ocene in beležke, pri katerih sodelu* jejo prvi jugoslovcnski strokovnjaki. Revija stane letno (24 zvezkov) 1S0 Din; naslov: Beograd, univerza. Posebnega poročila tuđi ne potrebuje •iŽENSKI SVET« ki ga izdaja «2ensko do* brodelno udruženje* v Trstu in je edina slo* venska ženska revija, a na tako visoki stop* nji, da se Iahko postavimo ž njo rudi pred druflimi narodi. Izhaja vsak mesec in velja za Jugoslavijo 64 Din na leto. Cena je zelo nizka, saj ima poleg revijalne vsebine ▼ vs&ki Številki tuđi okusno ilustrirano mod« no ia posebej še krojno prilogo. V zadnji itevilki prinaša poleg prevodov izvirne pe* sini rn povesti xM. ^ Sam sove, A. Pečjakovc, Fr. Bevka. Karla Kocjančiča, Ksaverja Me* ška, Manice Kom a nove itd. Prav dobrodošla so praktična dzvestja* z recenzijami, nasveti ki izkušnjami. List našim ženam in dekle-tom toplo priporočamo. — Upravništvo za Jugoslavijo je v Ljubljani, Karlovška cesta št. 20. Dirajte za sokolski Tabor! Film Poezija in proza Prava imena filmskih div. Znatno Je, da nastopa većina filmskih nebesnUcor, zvez^i, sta rov im kakor se že im nujejo • polnodone^'jmi naslovi. veđiiO pod tujim imenom, pod psevdonimom ali tacognitto. Vzrck temu so razne okolišćl-ne: rodbinske zadere ^ierodno Iji predo'^o ime. nepopularen rod itd. Danes hočemo ^ar znanih filmskih ijrra'.cev In div neko-iilvo razkrrckati ter po64>ei t njih hitim, noet! Elna prvih, čije biografijo «»o Se nedavno princ«!?, je lepa m temi^ramenttia Poljakinja PoJa Npgrl, ki se pa čuti Redaj že za čistokrvno Amerikartko. Po"a je doma iz Varšave. kjer je imela đekliško ima Apolonija Chalurez. V VarSavi je nasto?u la kot piesalka ia ker Ji ni konveniralo dr»lgo in ploh>rj?ko hn*» ApoTortija ChaTu-pez, si je naiela kratko ime Pola N'egTi. Kmalu je prig:a v Berlin, kjer se Je po, svetila fi'.mu !t si na platnu priborila sve-tovno plavo. V EerlLrn se je poročna s poljskim grofom Domb^ktm m si dala tiskati vizi*ke ? ponosnim naslovom: Apo. lonija grofica Dombska. V zakonu ni etr-prea)clor-Ja Rttdolfa Valenttna. ljoibljenca amerlška-ya ženstra. ValrcntiTio se ni mogel ustav-Ijati neodolJiTiin Carona temperamentna Poljakinje In zdi se, da j« Pola sedaj na najboli^i poti. da si zopet pribori đru^ačna Ime. Sicer. mimogrode poveđsTKJ, je Va-lentino s pravim imenom Ruđolfo Gugliel-. no, tty\& nima s strarjo ni-kaJcega «p-ravka. ZeJo frapantna, vendar malo rerjetna Je vest, da je lepa Amerikanka Mae Mur-ray. kl slovi po svoji stasvtosti — Dunaj-čaaika Mizzi Konigr. Mosroče je, da bo jo »razflcrinkaM« hrihtni Dunaj^ani, ki eo memda največji lokalpatriotje na celera svetu. Ustavimo ee pri evropski divi Fern Anfe*cHev fet m& teljev. Ker se ie hrvatsko profesorsko druftivo « hrvatsko očiterjsrvo ifđružerje povod "ni nap^dov na prosvemega rrrnstra zavzelo ranj, hočeta p krenti obe organi-S»c JI v kratkem skupno akc;:o p' i JUJ kl )nj«lovenskernu profo^rsketnu *đmže- ■Jn. — N«v geograf«ki savod. Na proanjo dekanata *konom»ko - koroereijain« vito!« •ofe t Zagrebu je proavetao mUuatrvrvo efcleallo nstauoritf prt tej toli reo^rmfBk! amrod. V micistrstvu Je ie podplsan pra-TilBlk o ustrojstvu noveaja ta voda. — A vatri jaka deca v miem Primorju. Pokrajinske v,»Je DVmje Awtrij« to ita-leroke ao *kl«vlle organfalratl !e*oa veliko ekspedicijo boiebae dec« t ua*> prlaor. #ke kraje. V ta namen ao e« obraUe nm naJo rtado t prošnjo, da doTO*l deci po-amat na. na&lfc telezaicah. Prrotno ao ho. tali poslati avvtTijako d«co v ft&ilj^aska tVfcoriAća, ker J« P% Mus^oliai aastopil proti Nemcam, ao saće* tuđi ▼ ATBtrtjl fcoflrottrm*' ItaJUo. — General Plastlras topet * SkopO«. PoročaH smo pred Snevi, da je znani gr&ki ravotuvchan&r P.astiras izgini! iz Skoplja, dasi se at aašim obiasrvom ia.vezai. da mesta se bo tapustn. Piastirasa *o te dru-al dan dobili v PnJepu. Ho:ei se e mimo Bitojja napotiti na grsko m€io. Zdaj se ie «orai vrnit; v Skophje. kjer bo odsiej pod atroijo kontrole Vladi mu je svetovala, naj se mrakne v Beograd a! kam drogain dalie od gr&ke meje. da naši drla vi ne bo pGvzročai nepotrebnih konfipktov z Grito. — Protest trgovcev prod gJedafišfcl igri Beogradsko gietialiiče Je «e dm vt>rraoriK> 4r*mo »Mnogaia leta«, ki jo k napisai Du-ian Nikolajevtć. Po vsebfni drarme so WH ažaijenj beogradski trgovski krogj in čelrt-kov »Trgovinski Glasnik« prinasa o tem cei uvodnik, v katercni protestira, da vprizaria 4rUvao 4-eUduUSoe :eodtDUiozaa Ceia, ki Jaijjo cei uan. — izgon btvScsa mMlžarslicca ministra li Beograda. Pclitićrii c-cae^ek n^esene uprave ie izgtiai v ietrtek zvečer t2 Beogradt bivšega madžarskega »otranjega ministra Abela Barta. Moi k dobi val od neke ita-liafiske strani podporo. da mu at bilo treba deiaU. Ba-rt je be svoj čas izgnan tuđi fl 5udinrpe£te. Zuaj so ga izgnate naše Slasti v AvstrijO- Kmaiu Madžarov oobe-av država oe bo trpe i a na svojem ozemiju. — Avtomobiina zv9z* Brežic« No. w> mesto, PoTLoa direkcija objavlja: Vrt> ■acoake seprftike y jeseni tn poaaml «o po. TiroČ&le, da j« bila r zadsjth meaeciii aa prof^ Brezice — Noto meato posiovno par-krat, za već dni prekinjena a,vto«nobili»a sveza. Ker pa s« je »tajije certe wlaj zbolj. Šaio ifi j« pofetaa uprava, postavila ▼ Bre. iice poleg otora-tujoiega artomotrtla ie r©-zenral automobil, ]• sopet zajamčena ređ-aa> T«akodnevnA artomoblln* zveza aa te) progi ,kar naj potujoce ob*ia5tvt> bla«oroli ncrU na znanje . — Veleseein na D u na Ja od 7.—13. t am. 25% popuši a na jugosiovanskih Ln avstrij-skih žeieznicah. brezp!aCen vizum. Pied-prodaja voznih Ustkov. seimskih legitimacij, pre moznosUb iKlejstvovanja, id ao b« je-odeleiili gg. prof. Polec, dr. LJ. KuSć^r. *r. Kc« ai dr. J. Rus t«r po iz£rpn< m p«j-roći.a tajn.ka g. pro<. KoprivnJta, Ln bl%-Kajaika g. V, S teške, se j€ na pred log g prot Pruji1.* izvoiil oObor, ki se je ^oa-Btituirai tuko-ie: predsedaii«: dr. R- An. drejka, poJpredsedoik dr. Jo*. Mal; tajnik dr. Kosir, blagajnik dr. Aog. Piakeraiit; kuj^iiiičar dr. A^g. Pirjevec, odbornik«: jL. Bu'ovoc dr. F. Ko«, dr. J. Poiec, dr J. §:«binger ln dr. N. Zup&nift. Za pregib-doralca račanoT a ta bi" a >2 voljena gg tupnik Iv Vrhovnik ter notar M. Hafnr^-. — Odbor upa, da bodo ć.ani, ki so pofkazrll toliko živega zaaimanja za deio in nalog« Muzejskeg društva .prkioblii druStvu v naj-tkrdih krog^h novih simpajti-j ter J« prepri-taa, da mu o&tanejo »tari ć^ac; ln podpor-aiic! & Bvetom in delom Ln gtaotno pomoćjo lutii 6e nadalje iveeti. — R bc* ▼ na Ohi-Hlskeai jezero. M -si .ter trg *v:ne in indusj je Je odcbrH astanovitev akcjonarskeifa drtHitva za ri-X)Hv na Ohr dskem jezeru i ajcciji^mi kartel -m 2 mMionov dnarjev. — MeH §t2*l!teU V UubrNnf fe Je »t?n->vil .Mrli *edifeM«, rez. zad. t o. g. *v p^lar^i P fr-'irrns-kega zavoda), ki je na4-•re*e^ "»'ne^i zav^d za Sff den-je p tom tiajhn h /neseČnib obrokov. m* katerem voak člas Itedtel) postane njegov srdela-vec in zasiafci laliko pr. tem lepe rnc^eC.se nagrade. — Naiarrčna p >Ja5*i'.a usino aH pksmeoo. 2^4 n — Akad. društvo Triglav. Nj radnem obCnem zboru dne 1. m^rca za Ieoi se-mester 1925 26 izvođeni odbor se je k^n-stiiulral čnt 5. mare* sledeče: p. edsed ik Kuha/č bori*, tthn.; poiprcds.nk Peir.-ct*. Jauko, tehn.; .ajnit: Jer Je Lađo, tehn.; fcatiajnk: K.cmur Qr:l it*r.; g-«pi,iiar: Canić Zv Jiimir, tehn.: knj.fnfčtr: JurcnW Jovo. ph-'.; tfhvar: Vodeb Mrko, tthn.; odbornk: Rebec D rniirfj, tehn.; matrikar: Cernci Baždar. iur.; revfzorja: Andjijiek Mirko, tehn., Scn* »vič M !an, iur. — CJUlolca t Gradcu, matica graikih Jugoslovanov. ie imela neća\m> svoj reJn: obćni zbor. na katerem je bii izvoijen ^le-deil odbor; PTcdsctfrik dr. J Klasinc. pod-predsedntk Verhovac, ta n!k Atcksander Lk>micdj. ra.nika nam.: Josip Maver. b.a-ga.nik: Ivan Hren, L'ag. narr. Ivan Ua ec, Kfi/un,Č2r. tami. med. Lovro Miki. knjižni-Carjcv nam.: Jovo Dcspić. — Zlatnike to našle v Zlatorog-terpe-tfnoverr mi u Kakaij Ivatika- Ljubljana; Vr* hovćeva ulica JI duža VoJkova. Sušuhk Marčeč Tonćka. Srediste. V'eriea Zadel Cerka»ca. Amaa>a Juvačhi Lo. Harrpović Miika Z^gieb Ku^toska — ■»©krajinama aa druga klep«rj#v. tn. •tataterj«v tn kotlarjev v Ljubljani obve-Ma »to;« e.anstvo. đa ee vrti vajea.t^a prtsrzkuSaja dsc 12. marca ob 5. uri w *a-lnaaAi piaarni. Odbor. 2t2-» — Tragićna satrt CeJtiafc v Soaiior«. V Somboru se ie v čttrtek za^t.upiia na katouikem pokopa.iiwu prostitutka Katarina kućna*. rcKiu.-n Cehiaa Vzrok w mornar u * rresrečna bujezen. V javni tašt ae je za-iubila v nekega fanta in ker na njeno va-^•io. naj piidc na se^tanek, m reagiraj, ic :e v o-uufu za^trirpiia. r'repe i ja h so jo v Dotnico. icer Je v strasmh mukait umrla. — Pri preamnoK.il taiavaJi icaskesa spola povzruu priiuuaa gien^ii^i »rrao<-Joier« aajjoij&c cajsame. izprićevala kii--itk za bo.ne Zenite potrju.e, da ako voilno ,a aezavesti. De kle je fcMio takoj prcpeti*Jij v tJikl^iino f^m.co, kjcr s^ J, z4ravna\i daU KJekc^e kaire. Proti juvru se Je neznanka z^coj* ter ie bila za^^iana. Lzuuvi^ je, da se piSe Kau Vouković, »ara 27 let uc obC ne AirhUanu okraj Z.ata. Po p kixu je aluž kuija. kpov&daia je, da se je za^trupwa z beoi^m, ker jo ic sapu -t ■ nje.i b t) ...tw Juzut MučkSć. Navxl c dejstvu, da je b !a dekj&tu nuđena tak oj inja pomoć je VVjaj*.-vićeva vćeruj p^pokinc ,b 16. umrla. S*> la je preveliuo kol^mj i«2oia. — Posknieai lamoanor « 8Jau Vćerđ4 ziuLraj jt skočila v BeoCTadu Uia-gtnja Artdrić tako ner^iino z drve*.esa 4-arifvaja, da je b La pr, padcu teiko pjiko-dovaoa. Pripe^jaL so jo v bJnico, tuer le-ž£ še ve;v-o ^aip.iKi.raJo bcležiuka v Novem Vrbasu K^jaa^v.ća in s;cer gato. ker se je s-sm od\iko\ai z redom sv. Save U. stepnje. Njtig^v ief mu je pr:lej aa s*ed Slučjgnj. V izl.ibi ntkt^j i»tofiraio*ke*a atčijcja Je vide; K.rjaDović^vo sliu. Mal s< je JaJ fotografirati v sv&^uii c&'ioki z rt dom sv. Sava aa prstfi. Sef je dobra vc-deU da KirjaAovfć mma nobeueia g<1Wma umri neki diL>vek. Na lice mesta Je odiJa ukoj zdrzvmškis-v ,lic jaka k miiij,. k ie a~iU v omenjen, h.si mrveći* znanega zagreb-»kc^ii uJvitnKa dr. fr-na AKčc.ću. Aia-Ctvića so niiil nLza%e5rncga v k/pa.m banji. Kop„in ca je b, a nap Injena s pnoin, V kopalnico je btia O-m. cć pj>tavljen4 piia bka peć ta *€ćrcv4iije v^ie. Dr. Ai-čtvt^ i« ie p.rv,kra* k^pal v k^.ai.cL Verjctna je, da *o ga otnamili p\ ni, ker je n.&pretno man^pii^rai n mosoće pL»til odprto pH-nevo cev Po n*£Senju ziravnAa te Alače-vića zadela Ju*p. P.k.jni je b< star 51 let Đil je znana oeebnosi ter utar uJ teL ,« bi uorr.a iz TruLnuva na Ce.iOblo-vaiAcm. V Lju^ii anc je p. ispei itta \t& i., ktcr te na^i>fLje ^Jui.jovul na mai.M.a;u, ».iLint.c pa «e uCiuvai v državni nuioi v KrsKonv Ud icu IVA*, tial c je bi! zopet it-ino v Lju^^am. t-oiio r.u j€ bii tuđi već i«t p.eaitaniii Ce^k« Uuci- Z.uin e oii koi ruvuu.Nen ^iovun in od*occn nai)retirrvak. oiag mu »pom.n! —li Pwav.lt aa glavni aaiU. Pošina direkcija oo,av.;a V ^onde^^. & maica se pricne aUapcija v pru»toith blagovnw^a u<-Uci*a na glavni po^ti v LiUbi a ni Žuto se r.a tcj poili zaCa^nu usta-vi sp,e,eman,e pakciov ter denamih in vredno^tniu pisem. crocmstvo naj se pubiažu.e H.i alk n^ ŠL J^kojskc.n trgu. v Kjpiurievt ulici, na Zaioški cesti in na koiinlvorski pošti. Tr* govci in <»pioli stran-ke. ki odtlajajo već;c »teviio paMtov. nai se pcsluiu;e o v prvi vr&ti ko.ifdvurske poiie. k/er u se v !a namen raz>inii prostori in se pomT>o«ži,c osoj/e. Tuđi ie za Dosil.ke same bol e. će so oddane na kolodvorski posti, ker se manikrat prddadajo. —ij Nov« a vozni na v LlaMJant. Avto-mcbiiski klub nam pi>e: Me^tna oblina je prcii kratkim povUala mestno uvoznino za a-vtemobile. ki preko; ućijo trosartnsko lini-K> v s.r.eri proii mes.u na Din 1(J in to za vs< avtocrcLire enako. najsi bodo iz mesta ali z deže!e. M«rodu,rH faktor i so gotovo prezrii, da so ljubi anski avtomobili ie itak obdavćeni s preceišn im obćinskim dav«om ter da pomeni uvozn.na za rr.e dvojno obre-n^cnitev. Većini 1/uoLanskih trgovcev po-seduje v okolišu Ljubi ane svo.a skladišća ali ima tam kak&ne delavnice ter ie vsled tega prisiljena po većkrat na dan prekora-čiii trosarrinsko lim o. Gotovo je, da bo tr* sovec ta rvoj rzdatek vka'kuriral v blagu, ki se sevcJa s tem podrait. Sarajevo je uvee bii konkurence zmažne. —ti Crsrednie drailv« aliia poitaia la acaojavaia ■aluibencev aa Slovea&o priredi kakor običajno vsako leto tuđi letos zametkom maja tvoio veliko ncga vece a v čimvećjem iteviiu vtlteZi Vstop pr-st. 2čkn —li Kc&i4t«rawi;a tJcI^vue toći vs.tj razpiOca^c izborna vinu po i/i^Uno zni^aihli cenan. u.cj lozaOcvni ia^e.at! —ij r*o oovuo o^ozar^a ceujeao obći..6ivo na dru?.. bia*ijt»nsno fkt^au..je, Ici se vrbi julti v d«u«;j- uu^o.uUt v kina M* tica. Pieudv<.aje obrav^ava temo o »ju: tikl« Ur Uo g. t,:etiavate.j or Ione Jaui^r, apeCijjit.st v zaiav.^eo^u jtf.Ar m p.„uća u t>oleiui, ptedcćeval ua ponag] It-p^^a fll ma na^LaaeK in pcs.udi.e te »ro-ne ć ove-Ske tuon.kt Ker bo po.ts tega razprar. ljaiio. na kak naćis ©*-• aajuspt-šneje obra Dimu tf a«-var^e Lo ezni. priro.cć m> predavanje ceajeuemu ojć.^stvu, z!a&t: ya &olsk1 tulaJ.ni. Vstopnlce \x> 2 Din za sv det ao v predj,.oJaji pri t>iasajai k:ua Matice ob običajnih urah . —i Do£la krasna izbira ot.o.klh oblckc la plaščkov! Kri^tciič-llućar, Llubljana. Ko ::m.:čarji nj Blcdu so tekmoveli* ao mlko..uinth pijač se vzurZevali, m vvnu'jr povigai nek t*.nm je moć pri tekmt naporni mlMJDDHA* čaj vtoč. ZORRO ZORRO ZORRO ZORRO ZORRO ZORRO ZORRO ■ ZORRO ZORRO ZORRO ZORRO Tržne cene v Ljubljani Kg govejega mtM Din 15—19. Jesfka, jeter. ledic, motganov 18—19, rampo? 9— 10. piju« 6—S. loja 7.5U—12, t»lečjega me-aa 17—20. Jeter 25—30, pljuč 20. pra*:£jega m«ea 10—25. piju« 10 Jeter 15—20, ledio 22.50—25. glave 7.50—10. slanina 19—20. mast! 26—27 50. lunke 35, prekajenega oie-sa 29—32, prekajenih parkljer 10—12. pre-ka}n« glava 12.50. jeziika 36, koćtrunovega mesa. 14—13, kosricevtae 18—20, konjskoga mesa, 6—8. Kg krakovskih tn debrecinskih klobas 40, hronovk, safalad. posebnih 35. tlačenk 30, sveiih kranjskih 30—40, pol-preJtajenih kranjskih 32—35. suhih 67, pre-kajene slanine 30. ko%oi 25—35, petelitn SO do 40. domat zajec 10—20. Kg krapa 26—32.50. Unja Lo Muke 25 —30, klina 13.50—15 mrene 17.50—20, pe-Cenke 8—12.50. L.iter ntleka t—3 Mg •uroregt masla 40. cajnega 50—55, masla 45, bohtnjskega sira 36, »irčka »—10, par Ja)c 1.75—2.25. kg belega kruha S. ftrnega la rienega 6. Kg jabolk 1—«. em a oran2a 150—2.50, limona —.75. ks rožlčev 10, fl« 10—16. datclJnoT 25, orehov 12, ruSonih orehov 35, suhih hmik 10—12. suhih čeSpelj 16. Kg kave 40—76. pralene kave 6<>—100, kristalnega cl ad kor ja 13.50, sladkorja v kockah 15 50. kavlne prism««i 20. riža 10— 12, Ifrter namienega olja 20, jedanega 1*. vtnskega ki«a 4.50, navadnega 2.50. petro. leja 7, kg soli 4.50, celega popra 52, mte-teca B4. paprike 20—26. testenin 9—12. prataega luga 3.75. Čaja 75.—. Kg moke It- 0 5.75. I. 5.255. 3. 4.50, 8. 3.75. 6. 3.—. ka*e 6—7. JeSpronja 6—8. Jeft-prenjlka 10—13. otrobov 2—2.50, koruzne moke 3.50—i, pšend^nesa sđroba 6.50. aj. đore moke 8—9, rtene 5.—, q pšenice 340— 350. rli 2G0—290, je^me«a 240—2G0, ovtm 345—260, prosa. 275—300, komze 210—215. *>de 300—225. fttola 350—360. graha 400— 600. lece 600. q premoga 40—46. m* trdlh đrv 160^— 180. mehkih 100. q slaJkega seoa 75—80, pol st&dke?a 60, kUleaja 50, slasne 50. Kg endivlje 18—20. motovilc« 15—20, radića 10—20. zelja 3—i. rdećega zelja 4.60—6.50. ki*lega zelja 2.50—3. ohrovta 4. karfijoi 8—10. kolentb —.75—1, SpiDače 15 —16, graha 10—14. Cebule 2—3, Ceena 15. krom pirja 1.25—1.50. repe —.75—1, kisle repe 2—2.50, koren ja —.75—75—4. peter. ftflja 12, zelenjave za juho 8. M«stno nadxorstvo. Člcvekcljišha dartia Ivera vetKavi m \ ćeraj smo (.truOaii o smrti prn.ub» IJen_qa ijuo.jansKega mešJana n l:v» &c ,a obc.n^^^iia s\ etnika fc. Ivana V*e!» kavi ha Našo sudbo u njegovem b a* ijem srtu je nii epše rotru 1 sam s s\o» ju oporomu, v kateri so med druj^ m nai b^u^iia tiou.uJCii^a o-i.a: Družhi S-.. C rila n M.:čo 'a 40J)U Dir Glasbeni Matici 2aOJ » Orujivu za cKroško varstvo in m.ad ns!;u Lskrbo 4u(X) » Za os epc e inva ide na Po- Ijaski cesti 4000 » Pudpurnemu društvu za s'-o» venske visoko^o'cc v Pra^i 20^0 m Društvu Rado^oj v Ljub'jtini 203J » Di.aš'.cmu [odpurncmu dru? štvu »Domovina« 2033 » Jucjoslovenski Matici 2-*<13 « Dcčjemu domu 4000 » Za mestne uboqe ljubljan* ske občine 4003 » Kot star vojak se ie spom» nil tuđi vojakov ter do'o« čil, naj se za vojaško cods bo in vojaSko četo, ki cia bo spremila k zadnjemu poćitku izp'ača znesck 1503 » ki se naj na enake de'e razdcM med Codcc in dotično vojasko čtto od na. rednika doTi. S'ava plemenitemu narodnjaku! Iz Celja. ~c Anketa za regulacijo Sav:n!e se bo vr?!!a v ponedeliek dne 15. rrarca ob 3. uri por>o'dne v sejrti dvorani mestnesa rrasi-strata v Celju. —c Noćno tekamfško službo opravlia ta teden lekarna »Pr? Križu* na Car.karievi cesti. —c Smrtna kosa, V LuČah v Savin skt d-o-Hn!. ker je Kkala zdrava, je umrla po do gi tež-ki belezir. gospa Tonćka \Vaxr.cr-jeva. roj Freoetova. soproga uradnika na •nestnem magistratu 2. VVasnerja« v 21. let* ni starosti. Pogreb se bo vrSil v neUeljo čo poldne v Lučah. Hreostalim naše sožal e! —«. UradniŠka stavbna zadruga v Ce-Ub ?ma sva, ob^ni z-bor v so'oo-to 13. mar* ca ab po! 8. zvečer v Naroclnem domu. —c Občeslovansko obrtno društvo v Ce!-ju ie I^elo v ćetrtek zve^er v Narod-nem domu svoj redni občni zbor. Udeležilo se ga e lepo Stevilo društvenih člunov. Občni zbor ie vodil predsednik g. Rebek, Društveni funkcijonarji so podaii svoja po-ročila, iz kateri ie bilo razvidno živahno delovanle druStva v minulem letu. Pri vo-Htvah izvoljeni odbor daje garanci o. da bo druStvo tuđi v tekočem letu krepko de-k>va!o ln se razvijalo Pri slučajnostih so se razpravljale razne važne stvari, takc o obrtniSkem glasilu »Obrtnem Vestniku*. o siovesn? proslavi obrtniškesa praznika, katerl se bo pr&znoval na Jo'žefovo. dne 19. marca ln drjgih stvareh. Debata o raznih zadevah je bila zel-o živahna. Lepo uspeli občni zbor je bil zaključen ob 23. uru Iz Maribora —Vi Koncert Ade Poljakove v Marlbo. ru. Ta svetovno znana pevka prtredi dne 17 .marca ▼ mariborskem gledališCu svoj koncertni večer, na kar opoza-rjajno že da-nes. —m Prcšcrnova proslava v mariborskem gledali&ču se vr51 jutri, v nedeljo. Kakor v Ljubljani, nastopijo na tej akademiji tuđi pri nas naš! voiilni knjiže?, niki ,na čelu jtm pesnlk Oton županC.Ć. Ker Je ta ta prvovrstni kulturni do^o^pk veHkansko zanimanje, se prtporoia pravo-Caarno rezerviranje sedežev. —ttj Koncert Dravo v Mariboru. Na koncertu dne 13. t. m. ob 20. v Gotzovi dvorani v Mariboru se bo izvajal sled.čl spored: E. AdamiČ: Luciipeter baa, O. De>v: So pa rofee u barteinu žavovale, E. Aje gf. E. Rumpel), St. Premrl Pojđimo spt. Starćek roma na goro (žea-»ka zbora). O. Dev: Oj, Indija .V Celovcu Ijepo pavkajo, E. Adamič: Ožetiil se bora (moški zbori) in končno P. HugoMn S:itt. nerjeva: Jeftejeva prisega. Vsi zbori ?e iz-vajajo prvič v Mariboru. Vstopnice v predprotfaji pTi g. Zlati BriSnlli v Mariboru. 8«aio ie danes prekrasni film s pet em JAZ TE LJUBIM! V gtavalll »logih: UAJTC HAIS la ALF0NS FATLAN^! JUTRI w NEDEIivO kolcsalra pus'olovna vese'.oigra 1 MINUTO PRED 12. URO w f|a«af tlcaj sf*|M flankt tmišt, istro »ant, predano smelt tjubljenec vse kino publikt __: Lnclano Albertini__ kl fuim v tem koloaarnem timu ro'-*?e vse sfnn» svoe vrlfke >mct> st. — V i st i»h vtegah tamo znane krtsotke kot: VIVIAII GlBSOM, MARIA FOREZEN in EVI EVA. Napeto fanimfva ln vesela vtebirui. — Imen tne scene — Komični zarsletli.Tji — I vrstna iprt. — fina režiit. — Srećka v klobuku. — Klobuk prodan. — S eč\a z-'dda mili;on. -V lo»o *i klobjkom. — Ves Pariz nofl fste klobuke -ak ršm je oni. v k^fer m *e s etx-ka. — Časopisi javf-ajo, da te m lijonski dot>itek morj dv gniti n.ijno'reje pr hodn e a dne 1 minuto pred 12 uro, sleer ?»pde v kor st dr2a e . . . Sueh! Veselje! Na ct ! Elegantno 1 Moderno! V Zagtebikem kinu Music HiH se je ta kolosalna vesetoigra ; red vajala 12 dni pri ra/prodanih pred^tavah. Pf ipr»ivi r* A I* *-* &* «»te >. ast^k^te r»*t*. Gospodarstvo Stanje Narodne banke 4am 28. fe*r«ar* 192*. * - Razlika v pri- -,7 ^-* * .**- * merih s stanjem dne 22. febr. Aktiva: Kovinska podloga 447.6 + 10.8 posolila 1.330.1 + 22,7 raćun za od kop kronskfh novčanic 1.152.9 račun začasne razme- n,ave 348.7 državni dolgovt 2.966,3 vrcd nos* d r t vn. d o meti, ", * * * K zastavi cnih za tztJaia- ' nje novčanic 2.138,3 •a!do radnih računov 6io.4 + 4.6 Skupaj 8.994.6 Pasiva: Od glavnice izpiačaso 283 rezervni ft>nd 7.4 novčanice v otaoku 5.717,8 4- 74,3 državni račun začasne razrr«njave 348,7 državne terjatve. po raznih raćunih 167,1 -4- 67.7 razne obveznosti 509.7 + 31,4 drž. terjatve za zastav-ljene domene 2.138.3 tzijo za kupovanje zlata 76,7 Supa; 8^94,6 Položaj železne industrije Svetovni trg žeieza c v znamenju ne* prestantjta padanja c«n. Dasi se drži produkcija v većini Uržav aa razmercma visoki stopinji. trpi železna industrija ma one povsod oštro koakurenco na svetovnem trgu, ki je na cene tako prttisnila. da se obrat v većini siućajev komaj še remira. Dokaz za to imamo v većno većjem zanimanju za ircdrtaroćne pogodoe to carinik« konven-ci e, pri katerih previadujejo gospodarski momenti nad poJitičnimi. Tako ie bila skle-n ena nedavno pogodba med franeoskimi, btlgijskimi in tukscmburskimi producenti su-rovega žeieza in Jo'oCena cena 33 belgijskih i ran kov za 100 kg iran-ko belgi.ska me-ja- Vrše se tuđi pogajan a za pogodbe med zastopniki drugih panog žetezne industrije. Teh pogajan] se udeleiujejo tuđi zastopniki Je^kovovaške, nemške, avstrijske in jago-sloveoske železne industrije. Podlaca po-godb e medsebojiia za&čria domaćih triišč m skirpen nas>top pri izvozni trgovini. Znatno so napredovala tiKii pogajan^a o ustano-vitvi evropskega kartela producentov tračni c Teh pogajaoj se udetežujejo francoski, nemiki, belgijski in luksemburški industrijalci. Upan.te je, da se doseže sporazum tuđi x Ansii,o tako, da bo novi sindikat ustanovljen v predvojnem obsesu. Tuđi producenti žeieznih crvi bo&ejo skleniii mednarodno pogodbo. Na čcskosiovaikem ie ernrm trgu )• položaj v splojnetn stabiSen. Ker je Izvoz premajhen. so morala nnogo podjetja obrat omejiti Spomladi, ko se iačne fradbena sezona, si bo češkostovaska industrija zopet opomogla. V Ameriki so irdetali v janu-arju 4.153.UUO ton surovega žekza proti 3S75.0UO to nam v decembru 1925. Cene koksa ie veđno padajo. Železarne so zelo dooro zaposlene, od vai.anega materijala gre najboije v promet ploče vi na. V Avstri 1 ie pnslo konćno do sporazuma med Alpsko moniansko dražbo in železno industrijo glede ureditve carine. V većnH siućajev se te carina znatno zvisala, samo pri surov em leiezn ie ostala i*eizprernen>ena. Zato pa 4obi izvozna trgovina podporo v ob4iki izvoznih bonifikacij po netnikem vzorca. V Ncmćtji je nastopi a po prehodni ži-vahnosti lopet labilnost izražena v omoe-ne.ir obratu in pa Janu cen. Produkci a tu-roveza žeieza je pad;a v januarju na 6-59.463 ton proti 717.U1I v decembra 1525. V aijanega materijala se je izdelaJo v januara 669.788 ton proti 683.434 v decembru 1925. samo produkcija surovega jekla v ja-nuarju ie bila nekoliko več a kakor v de-ccmoru. V januar to je znasaJa 79J.971 ten. ir deceub/u pa 764.643 ton. Bilance nem- Ikfh podtetU so ipCoino nepovoUiie. Bo-ehumska )cklarna drofba fzkaiuie 500.000 mark izgube, jeklaroe in telezarsc v OcU | senkirehnu iinaio v«ć miliionov deficita. Kruppove tovar ne so zopet omejile obrat in odpustile mnogo delavcev. Prihodn e tedne jih nameravajo odstoviti ie 12J0 do 13U0. Pogajanja med konce mom Ono Wolf in so-v etsko vUdo so se končala brezuspesno, ker sovjetska vlada ni hotela dati potreb-nega jamstva, koncern se je pa upiraJ proti doizo!ekcijske*rn materi aiu je veliko povprasevan.e. Produkcija surove^a žeieza in jekla K poskočila v januarju oU 5t>3.4uU na 53S.5OU, sur ove sa jekla pa od 6^6.800 na 635.700 ton. Od 469 visokih peći jih ,e bilo v januarju v oaratu 144. Na Poi>&eni se položaj železne industrije tuđi po ustanovitvi sintiiitaia ni rooij-šal. Zvišan e cen je imelo za posledico, da je posko&i izvoz ie.cza. iz inozemUtva, zlasti u C&škoslovaške. Državna uprava še zuaj nj naroćila 15.1AAJ ton tracnic in b^-jO ton žciezaiškega materijaia. Ze.ezrm muu-stri.a je s to uol>avo računala w zato se je položaj šc bcij poslabšai V Jugoslaviji ni prrćakovati, da bi si trgovma z telezum *po;i. a4i opcmogla. Trgovca so pri nakupu ze o oprez.ni, ker se bo e rizika za siucai, će bi cen« pad.-e. Madžar^va kon^urenca si na vse načine piizadeva. da bi oovladala ju^o^lovenski trg. ______________ —% Pravi vzrek draginj«. V eposrari- ci ki jo je poelaia bc«o&r^cL&iLa trgovslta zbornica niiciiatru xa •ocijaJno poii^^MO, j«? med dnigkn rećeno: »Sedanje visoke ceu« biiga, ju g* LAi trgovci preda^ajo, nišo v^eoke radi trsovakega lasiuž^a, lem več t prvi vrsti sau»( ker »o državn« m druge dajatv« ogrciome ia k«r m> regijski »tro ftki seio viaoki. Prva ka ua^vain^ša pat '*. po omanja đraf^ije bf bilek ta, da se xni-iajo pretirano visoke dajatve. Pogoj je fec-v©oa nižauje drlavnega proraćona in var. Cer&nje v uriavnin iimaicah. Vsk drugi ponkus pobijanja dragtaije je iiitim, pok-g ta^a pa poiatmi nevar«A akaperimect, ki ima iabko osub.to ▼ »edaajtan JtriUCnein čatu usodoe poaledice.« —g U mtniatrvtv« zm lumt In rudnU k«. V rudarski gencraLaj direkciji je izd«. iaa na/Tt aer««a rudara koca aakooa, ki jt državi zelo pulreben. Prupravlja s« tuđi sa kao o gozdtsVih. s katenia a« uredi vpra-&aaje pogozdmraaja. Micistratvo izvaj« ko meccijalizacijo rseli drtavuih premogolio. poT, ki dajejo dne^oo tOO do 900 ragoDOT premoga. Od t«c» vvcono đrtavne telesnice dnevno uao 120 racoaov. 20 t»«o»ov pre-mosa dobarU* Trbov«U«k* |H^«»o«okopna drulba. ostalo pa rarnt manjfta privatna podj«jfw V aerodajnifc krofift to ia^no nagiaiajo. da )• treto« prodajo premoga U drtavnlb nadurkoT regulirati. V ministr-■tvu sa Inme In radnike so ie pripravi. r»ni prvdiosi za ko»eyciJ»ltM^Jo drtarnlh ruJ- nJkor. —« Nova fcmteft« Mvsrna. V Niža so sgradiU tovarno kemKAtk isdelkoT. ki bo izdelOTmia terp«tin, kolofonijo, katran ;n octj«. LeCnm kapaciteta nore tovarne maia 20 Taconov kotofonij« .80 Tacooor katraca cd 10 va*aooT t«rp«otin«» —g Vinski tr§ v Dalmaciji. Zadaje £a-e« so bile prodane tane mamjfte korićin« ▼tna na Vlau In na Kaatelln- Večlna knp-Ueoesa vina Je Bla prdko 8i>lita, Izvoz ▼ Inozemstvo je pranehal- V okolici Šibenika notirajo beia vina «00 — 650, Crna 400—iSo Din hl Na Visu 350—57*. Boljša vina eo veCtooma ze razprodaoa. V ćeli Dalmaciji je na prodaj fte okrog 200.000 hl vina. —g Novi k>nkurzi v Beograda. Kon-kuraii oddeiek v Bec«radu Je orvccil kon-kurz nad podjetiern ktvarrrarja S. M.haj-k>vića m m;zarsfcliii podietjem Dimltrije Marfcović će Co. —g Protest Udruženja uvoznitarjev. Udruženje uvezničarjev v Beogradu je po-slaJo prc/Tnctncmu ministru spomenice, v ka;eri protcsiira, da v tarifne« O<3borv ai-ma svojega zastepnka. Moda Trije pomladili modeli Raspravljali smo že v doseda«jih Slaricih o načelih pomladne mode. Ravra Rnija je skoraj polinoma iz-podrinila zvenčasto. Obranila pa se je za-lrtova po Čim večii enostavno^t, in priurostosti. Kcncesije, ki jih d-je ravna linija stremljenju po razširjenju, se izražajo delema v pl.s'ran h kriiih. de-loma v jrubah. Tako je velk sit in ko?a ćela. Zunanjd vt.s j^ raven, obleka iz-srteda ozka, pliseji m ffube ca omo^o-čajo no^am, da lako neeviraro s o-oajo. Ti principi verjajo ena^vo iz bi ga kakor za obldrosti in decentni kakor oblcke same. Okusni so beli ovrat-noki iz batista z msimi veze^aiami na temnih oble^^ah. Na en:k način so ear-nirani roScavi, Dekorativni so n:&vki iz umetnesa usnja v pestrih barvah. S-ejkor>rej so v modi čipke kot okusne t>omladTie obleke in to največkrat v bledorumenkasti barvi. Samoumevno pa so tuđi tu možre najrazb^nci^č vari jac je in kombinaoje. Posebne razlaze k naiim sfikam menda ni treba. Prva spada v sku"ino »bolero«, ki snloh i?ra v oomladni in r>oletni modi prav odlično vlosro. Delana ie obleka laliko iz krep-dešina, iz r i>sa ali pa tuđi iz drujjes:a rx>dbnes:a b?"^a. Naile^^e bo V5aj za začetek vri'vab v temni barvi. ker bi bila v svetli malo preveč izzivaječa. Drujci model priporo^ajo za starejše dame, ker naredi baje postavo višjo ifn vitkeišo. Najpripravnejše blago zanj ie čm svileni rlps. Pas je iz usnja in ima nai-ite ali male torbice ali čope. Na enak nački so garnirani rokaVi in ovratnik. Na tretji sltki vidimo plistrano oble-ko v žemperski oblik i. ki je Ie v toliko r>rc&lnjena. da ere zadaj od ovratnika do dolnjesa robu vrsta jrumbov. Tuđi r~ rokavu so plisirane manšete in mi! civ asek iz č'.ok, kakršen je porabljen tu-^i na ovratniku. Ako ie obleka na-rejena iz svetlesra krepa^ bo prav po-rabna tuđi za poletje. Paberki Letošnja pomlad prinaŠa tuđi v mo* Sko modo nekaj no* ih potez. KraUim in ozk riava ob'eka. zlat ŠČicaln.k na strojem, popolnoma in;elijfjntnem obraz,!, vse to ie napravilo na z^sta ma-«ć^n vt $. fclizabeta Robertovna je fcila do lasu podobna preisto n Ci pen-z.icfiata rx>d najstražjim režimom. Gost je ta!;oj utlhn.l in po tretjem ali če:r-U-m Desetu je bil že stalen. to je vse časti vred^n rosetn.k. ne da bi sam ve-d-I. kdat in kako se \e to zjr-xJ;'o. In ko »e costal vse časti vreJeti. si je na vse rabine prlzaJeval. da bi ne monl tbte d,stDne atmosfere, ki je vladafa po-vsod. o4 rredsobe do h^dn ka. kjer se «*» ZTibl^la v mraku vrsta belih vrat. V predsobi nj bilo tisteza traJicijo-nulr za *r ćj skrejnosti roprneza «>:enca. Goste ie sprejemal na pragj or eten in ved^a molčeč vratar Fricd-reh v solidni livrea. Ko ie z nejeovo ronK'5"o z^neral. uradnik ali Irndent ^Ic'eF suknjo, sra ie vratar pr.jazno oo-vabJ v naool razsvetlje.*> dvorano. od koder ^e je ksketal parket in pozlaćeni stoli. V dvorani ni bilo nobenih kr.čečih barv. Skromne fr zure in cb-leke devoik so tvorJe neko čuinu. dražččo iluzijo do voljene pr&povedi in pravliičn.h sanj. v kater.h ie vse dovo-I Ijeno. vse dostojno, ob^nem pa huče ' biti tajno to. kar je v resnici javno. In zato ni čuda. da so irrventn ali Ijudjc biv§£ icoicrke penziona lov, ž^nskiU STjmfiaziii in k^n.^ervatur,jev, ki so tvorile dobro poiovico >dusrojne hiše«. po domaće »nune«. V salanih in na hodnika so bile ne-dostOjiie beseJe. psovke in neumes.n^ šale struzo prepovedane. Nihče se ni srne I prtciasno sme.ati. O^krbnca ic prepovedala tuđi vse nedostojne picse. Izmed pi.iač ie bil priznan samo iain-panfee. draža vina in t.kerji. Pijanim mostom je bi vstop stloh prepovedan. V h ši sami je bilo dovoljeno p.ti samo do rotove mejc ki so io nazivali poset-niki »psiholofka mejac V spornih slu-čaiih je imela odločil.io besedo oskrb-nica Elizabeta Robertovna. ki je znala z errim pogledom skozi zlata oĆala pomiriti razburjene duhove. Dru si stroži predpisi so bili malo-n*> cdveč. ker so Kosti sami paz.Ii na red in druz na druz^za. Fn tako ie bilo Življenje v tej h ši polno neke posebnt privlačnosti in opojnosti. neke aevidne sle. ki je mamila človeka v dalinu perspektivo hoctnika z b&lmi vrati. Vse časti vredni. t. i- stalni p>set-nik! so bili irnoRi: priletni rrtJnlki, ndvetniki. inženjerji m mladina — zardru častniku mornarji in dijaki. Posebno v časteh ca so toli samo št.rje: načelnik oddelka v nekem mmistrstvu rZbarmami. književnik VlacLmirov. zdravnik Dubjazo in arhitekt Vlasov. Ti so b;l» domači. Pr haiali so poz-sto. imeli so kredit in znane so jim ble ćelo mneze »domače« tajne. Včasih se ie pripetilu. da so prišli podnevi. Obs-dovali so z devojVami za skupno nrzo ter lim prinašali slašč c in drtzfi dar,!. Naivcćkrat sta za'iajala v ta dostojno h šo kniiževni a Vladmirov mladenič srednje postave in izraz tcz^. odkriteza ruskeza obraza, ter zdrav-n;k Dub asro — pril^ten mož visoke postave in ma.ihnh oči. ki so msžikalc veJno nad očali. Prhajala sta navalno skupno Dozno v noč. ko so bi'e že vse restavraci.ie zaprte. V predsob? sta sle-kla suknje in stopila v dvorano. Vladi-mjrov ie bil na*n?en vedno naprej, kakor da za na ti eh n.kaj zelo zanima. Dubjazo je stopal pokond In jfledal strozo mimo oCal. Književnik si je najprej ogtedal dvorano in mimocrede pozdravi! devokc. In vedno je nekaj mrmral. kakor da mu besede slučaino uhajaio iz ust — fmenitno . . . tako, tako . . . dobro. S!o« ie brezhibcn. Stoli. klavir, nobenih cuni in nobenih banalnih tri* kov Lestenec oiseva na parketu kakor v vodi. Kar nadaliujte. ^ospedična Roza. N!£ se ne bom čudil. če saigrate prhodniič na tem kl a vir ju »Requienv in če br> lestenc zastrt s čm^m pajSVa-tUHO. »Dostojna hiia in Mozartov Rc- quiem — bedeme, ta pa res ni slaba. Zdravnik Dubjazo je imel čudno navado, da je Vladimirovu vedno uro varjal. Govoril je nekam ciio, z uža-Ijenim z'asom Stiriletneza otroka: — Seveda, jaz nisem književnik in morda ničesar ne razumem, toda resnici na ljubo moram po voda ti, dd brbljaš ncurnnosti. — Kaj pa razumeš ti. stara opica. — ie zauniSil Vlad mirov zdravniku. Toda Dtbjazo se ni dal rnotiti. Po svo-ii stari navadi je moral pripraviti knji-ževn ka rto tezi. da sta se začela Dre-r"rati. In Vladimirov je nalašč vedno bolj pomilujoče trepljal zdravnika po ra-mi ter odgovarjal tako. kakor bi za spi on ne videl. Zdravnik se je pa raz-burjal in glas mu je bil vedno bolj uža-Ijen. V prepiru sta odšla prijatelja v šepa ratno sobo in pila kavo z likerji. ki jo je servira! lakaj Timofej. Pogosto sta se jima pridružila tuđi druga dva prijatelja dostojne niše — načelnik oddelka Efcer-mann — samozavesten mož visoke, krepke postave, in arhitekt Vlasov z obritim igra'skim obrazom. Cbermann in Dubjazo sta molče kadila cigarete in srkala počasi liker. Vlasov pa je silil v Vladimirova ter «a Sladi) po kolenu. čeS: — Draži moj, ali veste, da ste talent Visoko cenim literaturo. Veste, tud} jaa sem zlajral pesmice, zdaj moram Da graditi raznim tnogotcem palače. Bog mi je priča, da bi vrzel vso to zrdobijo k vragu, če bi ne Imel rodbine, ćf'te. — je nadaJjeval arhitekt, — tfeočak imam na razpolazo. Dokler ga 5e nisem za "U tu. bi vas prosil. da mi pomagate storiti z njim dobro delo. Dal bi za recimo studentom, ki hodijo pridno k predavanjem. — Oprostite, to ie pa res naivno, —• je pripomnil načelnik oddelka. — Prav pravite, — je pritrdil Vlasov Žalostno. — Saj nisem hotel reci tako. In vi me seveda prezirate, kai ne? Ej, Timofej, prinesi štiri steklenice, saj veš. moiega hladn za in pokl či devoj« ke, posebno gospodično Rozo če je prosta. Timofej je prinesel Šampanjca, notem so prišle devojke v skromnih, gladkih oblekah in če so bile proste Roza, Vale-rija in Zina, so sestavili poseben »šo-pek razpoloženja«. kakor je trdil Vladimirov. Roza, ki jo je zanesla usoda v dostojno hišo naravnost iz konservato-rija. je sedla h klavirju in čar »Pesmi brez besed« se je razli! po sobi. Vs» so sedeli molče in nepremično. Samo arhitekt Vlasov si je tu pa tam obrisal solzo in zdravnik Dubjago ie včasih za-stopical po soW. Stiri steklenice šampanjca so bile prazne in klavir je utihnil. Timofej je prinesel še štiri in kmalu so se jeziki razvezali. Elizaveta Robertovna ie že slutila, da se bliža »psihološki« moment in zato je vedno večkrat nastavljala svoje strogo uho na vrofa. Največ je govoril arhitekt. — Gospoda! — je vzkliknil In napravi! s čašo krog. — pi.imo In nazdravimo nečemu Idealnemu. vzvfšenemu- Kaf ne da snio v&i aelo olemeniti ua da nimaino Stran 6. •SLOVENSKI NAROD, dne 7. mare« 1926. Stev. 54. Dreveč in ne izzivajoče. Priporočajo usnje v raznih decentnih barvah aM razno kariraš to blago. Ponašamo danes tri vzorce. Prvi na levi je priprost, a okusen model, ki se bo gotovo rešil tuđi v poletno modo, ker bo tvori! zlasti važno dopolnilo potne toalete. Osnovna linija je ravna in le spodaj na obeh straneh so male koncesije zvončasti devizi. Sivi so pokriti z našivki \z usnja v barvi blaga; iz enakesra usnja je tuđi ovratnik. Sredino hrbta m orr>čljrv. kakor ometijeno, zlasti za močneiše dame. PlašČ sam je podoben moškermi paletojiu kep pa je pritrjen pod ovratnikom in na plaščevih roka-vih. Najpripravnejše za kepni plašč je dvostransko (doirt>le) blago, ki vpliva prav efektno. Ako se nosi plašč tako, da je vidna tuđi spodnja barva, si lahko jastnica kepnega plaŠČa privoSči izprcrnetnbo, da kep obrne in dobi tako zlasti za spomladne dni prav zanimivo ogrinjalo. Na zadnji si ki vidimo komplet i kapom, popotnoma nova kombinacija« kateri pa obetajo veliiko priltftibljenast. Krilo je plisirano, obleka m kep pa garniran z ozflcim i robovi v kontrasti raj oii barvL K vsetrt oblekam s kepi priporočajo male visoke klobuke. To in ono Crna masa V Varšavi je začel nedavno izha-fati nov tedn*k »To-Toc. Nova publikacija je nekaj čisto posebnega. Poljska kaj takega doslej še ni imela. V^a-ka številka obsega nad 50 nraiiii fi-sb m sUt, ki jih ikomentirajo razni fantastični člaiiki, knrmnalisncne novele, Opisi najnovejšib tehničnih izumov, raznih magičnih in aikrmičmh zago-neck, bombastičnih vesti o radiju, kinu, modi in sportu, »To-to« je namenjen dijakom. profesori em, de lave em in to-VarnarierrL vntikinjain in babicam, žen-ekasn in moskim. Urednik je eden iz-med najbolj tipičnih zastopnikov mlade literarne generacije na Pcljskem, firični pesnik Julijac Tuwim, ki je ponos modemtstićne skupine takozvanih Skamandrovcev. Mož je izredno spre-letu podjeten in iznajdljiv. V njegovi skromni knjižnici, ki jo je skrbno se-stavil in zbira] po ćeli Evropi, je zdaj nad 1000 knjig in brošur o aBritrcji, srednjeveških balzamih, strupenih ka-£ah« strupih, čarovnikih itd. V zadnjem času zb^ira Tuwim knjige o podganah. Ima jih že lero število v najrazLćnejŠih evtropakih in azijskih jezikih. Pesfiik, ki morja ne ljubi, gor se pa boji je začel zdaj izdajati svoj ciki »satanskih čriic«. Prva števitka te zbirke nosi naslov »Crna masa«. Čma masa, ki je najzagonetnejši pojav v zakulisnem življenju človeštva, izvira po Tuwimovean mnenju iz 1. 1000, ko je zadela vso Evropo katastrofalna lakata. Ljudje so jedli korenine in drena duSi nićesar slabega, zlobne^, kar bi nas moglo ločiti? Male devn'ke in vi, dragi moji prajitelji! Bodite prepričani — dovolite mi govoriti odkriro, — da preživljam tu, v tej sobi, najlepše tre-notke svojega življenja. Zdravnik! Vi ste — resen, principijelen mož. Nu, pa povejte čisto odkrito, da-li čutite kako zadrego, nu, recimo da se oglasa vest. ka-li in tako dalje. Samo odkrito-srčni bodite... — Prav za prav — je odgovoru" Dubjago, — seveda, z ene strani... — Neumnost! — ga je prekinil književnik, — nobenega »prav za prav«! Vse je dobro, prekrasno, imenitno, in vrag vzemi modrovanje! Preseda mi. Le ozrte se in pove.ite. da-ii vdite kaj grđega, ostudnega ali spk)h nekaj, kar bi motilo perspektivo. Veseli, zdravi Ijudje, lepi gobćki... Gospodična Roza, dovolite mi poljub. kar tako. ir^oere-de... In dovolj. Pika. Dalje nrihodniič. — Cenjena gospoda! — je jecljal Vlasov; — ne samo to hočem reći, tem-več podcrtati bocem poseben pomen naših sestankov. Vem, da v bist^'" ne ravnamo prav, in seveda. razni $<^ial-ni pomisleki, in ta hifa. te-le devojke.. Sploh mda, boriti se je tirba itd.... Kaj Kaj sem že hotel reci . . . — Beži no. arhitekt saj si se že dovolj zagovoril. — je kričal Vladimirov. — Ozri se raje fn poglej, kako te Zina kar pozira z očmi! Povabili so Se četrto devojko. Timo-fej je v naglici odmašil še štiri stekle-nice Šampanjca, prinesel slaSčic in sadiau Nato je odSel m zaklenil vrata. Po kabinetu se je valii v gostih ob1-1-^ cigaretni dim, in v teh oblakih so bili pijani Boški in ženski obrazi kakor nrikuni.. vesno skorio, pozneje mrlfče in napo-sled ceio žive ljudi. V Evropi se je ob-novilo tak rat Ijudožrstvo — p.še Tu-wim. Strašna Jauvoia je razsajala po Evropi tri leta, ki so se zdeia budem ćela večnost. Za lakouo je prišla nič manj nevarna kolera. Zdelo se je, da meče angel smrti na ne^rečno čtove-štvo zasirupljene pu^čice. Pojavili so se krivi proroki, ki so napovedovali konec sveta. Ljudje so v;deli fantastične vizije, in ko so izgubili vero v boga, so se obrnili k satanu, Ustanavijaii so tuko z* glasni ruski prorok Rasputin. Baje je potem tud v Petrogradu pri rcjal takc mistične orgije, ki so se jih udeleževale vse ruske velike kneginje s carico na čelu. Vse ▼ Parjoltnu zajete pripadnike te nemoralne sekte, okrog 50 po števi« hi, 5o za enkTat internirali. Od poteka nadaljne preiskave bo odvisno, ali jih bodo poslali v biaznice in bolnice ali pa v zapore Amazonke na Kitajskem Ekspedicija, ki jo je poslalo na Ki* tajsko ameriško geografsko društvo je našla državo Amazonk, v kateri vlada-jo žene neomejeno nad možmi svojega plemena. Prcbivalci te čudne državice so mongolske ga porekla. Imenujejo se «To«Runi» in žive že od pamtiveka v malo znanem delu zapadne Kitajske blizu izvira Rumene reke. Ženske imajo pri njih odiočilno besedo. Moške drže na uzdi ne le s svojo lepoto in mladost« jo, temveč tuđi na podlagi prastarega materinskega prava, ki daje najstarej* sim ženskam največje pravice. Žene imajo pravico vzeti si več moških, ki morajo žanje delati. Zakoni se sklepajo za določeno dobo in ko ta čas poteče, se zakoni zopet mirno razidejo. Za otrcuove&a o:e!a velja oni moS\i. ki s:a kot takesra označi miti. Moški nima pravice protestirati. Ostale mate* rine može kličejo otroci za strice. Rod« ti:iTskih imen. odtnomo t>rirrf. Popreje pa so pocHvjane Ženske zagrozile. da zažsro sodno palačo, ako do Dolnoči sodišče ne iz roči Butier ja. Glasom uradne statistike, ki je bila isđana v Washmxtoan k bilo na vsem svetu dne 1. januarja t L 25 milijonov 973.928 avtomobilov. Tekom enega leta je naraslo število za 3^73.000 avto-mobilov. Največ vozil imajo Zedinjene države, in sicer 19,999.436. Na vsako četrto osebo priđe približno en »vfo, nato sledi Anglija z 1,474.573. Francija z 855.000, Kanada s 727.594, Nemčija s 539.830, Italija s 184.700 avtomobili itd. Najmanjše zanimanje za avtomobile vlada v Tibetu, kaj ti tam so dosedaj našteli samo eno motorno kolo. Tuđi rekord! Občinski svet v Clevelandu je dne 17. febniarja s 16 proti 8 glasovi spre-iel resolucijo, v kateri zahtevajo mest-ni očetje v imenu vsega prebivalstva od kofizresa. da modificira Volsteadovo postavo srlede prodajanja piva in lahkitt vin. V Clevelan-du v Patersonu, država Newyork. se je dne 18. februari a orimenl čuden slučaj. Gospa Frančiška LJrrich je sedela zvečer doma pri rad'o aparatu ter poslušala koncertni pro-(rram. ko je radio-poročevalec neria-doma poslal vest da so se v zostilni v Fretich Hillu stepli ter da je bil državni stražn'k Frank Ulrich, ki je in-terveniraU v borbi ubit. Starka se je od žalosti in srčne bolesti onesvestila na svojem stolu. Kasne je so ugotovili, da je bil policist res ubit in sicer so ga zadele tri krojde. Z nesrečno starko sečustvuje vse prebivalstvo. Letošnjo zimo so v Newyorku pad-le osrromne mase snega. Mestna občina ie ojačala dosedaj za odkidanje snega 5 m"lijonov dolarjev, zdi se pa, da bo ta vsota celo narastla na 10 milijonov dolarjev. ker zadnje čaše zonet poročajo u silnih nenrjih ter snežnih zametih v Ameriki. V kraju Fresno, Kalifornija, je bila nrdavno ubita Kača-klopotača z dverna crlavarna. Kaco so oddali v državni mu-zt% ker je pč velika rariteta med ži-valrrJ.______________________________ J(aš ponos je zavest, "T da presegaje izficlki naie iidishijc taje iziclu. — fosebno st to apaža pri „JflKIJI" J«koudi is boftbraih, kt prav ispciaB izpo8riyaj» iiozmto >lag». Najbogatejša ženska Evrope umrla V slikovito ležeči vili v Monte Car« lu je umrla v ponedeljek starejša dama, o kateri v Monte Carlu ni nihče vedel, da je najbogatejša ženska Evrope. Ladv Zaiiarova, soprega angieškega miiijo* narja, je živela ves čas po poroki v Monte Carlu v svoji krasni vili. Tu je imela cei muzej. Najlepše in najdražje slike, kar jih je bilo zadnjih 20 let v Parizu, Londonu n Ncwyorku na javni dražbi, so romale v njeno vilo. V ćeli vrsti steklenih omar je imela bogato zbirko raznih porcelanastih predmetov in minijatur, ki so predstavljale ogromno vrednost. Posebno bogato je bila za« stopana v njeni zbirki španska umet* nost. Zaharova je bila rojena Spanka in sele v drugem zakonu je postala an* gleška državljanka. V mladosti je slo* vela po svoji izredni lepoti. Madridska družba jo je poznala kot eno prvih kra* sotic. Imela je več ljubavnih razmerij predno se je odločila za zakonski ja« rem. 23. avgusta 1924 je presenetila ves London in Madrid vest, da se je poro* čila z milijonarjem Zaharovom. SreČni ženin yc bil star takrat 74 let. Od tistejga časa je živela Zaharova v družbi najboljših prijateljev stalno v Monte Carlu. Le redko je spremi jala svoiesra soproOT v London. Premoženje njenega moža cenijo približno na 30 milijonov angleških funtov. Zaharov je selfmademan. ki si je zna! pomagati iz največje bede do ogromnega bogastva. Mož je rojen Grk. Svojo mladost je preživel v najbednejšem okraju Čari* srrada. Bil je kolporter in srasilec. Kako je dosegel svojo slavo in bogastvo, še danes ni znano. O njegovi karijeri so bile izdane ćele knjige. Za svojo zagonetno usodo ie dobil v Londonu pri* imek The mvstervman of City. Po dol* gih potovaniih po Japonski in Kitajski je prispcl Basil Zaharov v Meksiko, kjer je dobavlial vojaško orožje. Kon* junktura je bila zelo ugodna, zakaj srednjeameriške države so se borile za neodvisnost in orožje jim je bilo zelo dobrodošlo. Zaharov je to priliko po* rabil in začetkom tega stoletja je bil že glavni delničar velike angleške tovarne za orožje. Največji uspeh je pa imel med svetovno vojno. Ruska armada je kupovala orožje samo pri dotični an* gleški tovarni, ker je Zaharov podkupil visoke ruske oficir je. Nedavno se je 761etni starec umaknil v privatno živ* ljenje. Drama ali veseloigra? Dunajfka »Neue Freie Prc^se« se je obrnila na ravnatelja đunajskib filmskih tvnfk • prošnjo, d* ji »poročijo svoje mnenje, kaj bolj ugaja kinopablSki, ali taHoign, ali veseloigra. Ravnadelji ođso. varjajo neođlo6no. Soslaano poađarjajo. đa Je mnogo težje sestavlti dobro filmsko to-m«đijo kakor dramo. Ako Je komedija rt* prravrstna, potem tudl potegne, draana je lahko 1 telinl&no I v»ebtosko sabSe kvalitete, pa ne propade. Najbolj pa agajnjo pabtikl kombinacije ob€h. Napeta dejasja ■ prlmerno primesjo tentimentalnoetl tn melanholije in veliko dozo humorja. Brez teh xa£tanb tndl mnetcttko naJboljSe delo nm prodre. Dobro se otroesejo kratke barka kot uvod &H saklja^ek dragegm. pro-grama. Ako ispolni barka cei rečer, bla. ga>nki navađno nišo zadovoljni. Naj. boUii sa blagajno bo filmj, pri katerih se UuđJ« Jočejo in amejeio. I mm čišćenje I Hnnyadi Jlno? I naravnrn fiOrka vođa I I |e poznana kot tak lek to I I 80 let I Drobiž iz slovanskega sveta Kulturno zbližanje med PoL:aiii io Cehoslo- vakL — Iz ruskega gospodarskega živlfe- nja, — Poljsko-ruskl stikL — Ukrajinska »Prosvita«. Rožičkov »Casanova« je dose^el ▼ Bratislavi velik uspeh S to opero nadalju-jejo pokret, ki izha a tako s pojske, kakor s čehoslovaške strani in ki stremi za kulturnim rbl?žan;em obeh narodov. »Casanova* ie komična opera velike umetniske vrednosti. Rožički komponira v modernem žargomj z nesporniTi ta!e-r.ti. Premijeri v Bratisfciv ije prisostvoval skladate'] sam. Listi hvalijo vsebino in glasbo te poljske modeme opere. »Casanovo« vprizore v kratkem tu-di na Dunavu 13. februarja se [e vršila v zunanjem ministrstvu v Varšavi konferenca nad 2X> predstavnikov umetniškega in znanstvene-ga sveta, na kateri so razpravl ali o usta-novit\i društva za propagando po'jske urretnosti v inostranstvu. Sam ministrski predsednik Skširrski je v uvodnem govortf povdaril potrebo pa tuđi važnost propagande polaske umetnosti in kulture v ino-stranstvTi v svrbo pojačanja poljske države in naroda Za ntrn je govoril direktor oddel-ka za tisk minister Stanislav Orabovski- Za častnega predsednika ie bil izvol-'-en Ale-ksander Skšinski, za predsednika pa opol-nomočeni minister Jožet Targovski. Sovjetski koniisarijat za trgovino je sklenil, da priredi prinodne Ieto stalne ruske trgovinske razstave v Berlinu, na Du-naju, v Parizu, Milanu, Londonu Kodanju, Štakholrru, Carigradu, Atenah, Tokiju itd. Razstave bodo služile v informacijo ino-seranstva glede ruskih trgovinskih metod, kakor tuđi za podlago sklepanja trgovinskih po s lov z Rusija. * Položaj delavstva na Foljskcm postaja z vsakirn dn-em slabejsL Brez.pcselnost je objela nad 50^? celakupega poljskega delavstva, kar pomeni ž« katastrofalno brez-poselnost. Pa tuđi ostalo delavstvo ni zaposleno cell dan in so mu plače, kakor de-iovni čas znatno restringirani. Poljsko čašo-pisje se intenzivno bavi s tem perečim socijalnim vprašanjem in nasvetuje razne pri-pomočke. Listi naglašajot da ne pomaga, nobeno drugo sredst\fo, kakor delo in ustvariane produkcijskega kapitala- V ruskem gospodarskem življenja za-vzemaio takozv. industrijski strokovniaki in termični inžen.'erji posebno vlogo. Sovjetske oblasti so jih postavile na vsa važ-nejša industrijska mesta in jim prepustile vodstvo v tehnjčnetn in komerciialnem ozi-ru. Ta polnomoč je Izzvala nezadovolinost med ruskim komunističnim delavstvom, ki bi hotelo igrati nekontrolirano vlogo za prvih časov ruske kommistične revolucije, ko je kratkomalo odstrani.o strokovnjakc ter s svoji.n neznanjem skoro upropastilo rusko industrio. Položaj teh strokovnjakov je bil pred leti slia slab, ker je obfčni dela-vec prejemal mnogo vec:e plače, kakor pa »buržuiski« specijalist Danes ie položaj po-polnoma izpremtnjen. Specijalistovo delo uvažuj^jo sovjetske oblasti v polni meri. Strokovn aki prejemajo raimeroma visoke plače in časopisje poroča o specijalistih s vso spoštljivostjo. Prei je ja\-nost imenovala specijaliste z zasmehovalno krilatica specijev, danes jih že imenuje pri polnem imenu speci;alistov. * V zadnjem času piše poljsko kakor sovjetsko časopisje veliko o potrebi go-spodarskega zblrian-ja .ned Rusijo in Poljsko. V Varšavi je že bila ustanovljena prva sovjetska trgovinska zbornica, v Rušili pa le obstajata dve veliki ruskopoljski trgovinski družbi za izmen;avo gospodarskih predmetov. Vršila se je tuđi že posebna konierenca med obojestranskimi strakov-njaki, pri čemur so Poljaki povdarjali. da bi mogla Rusija ostati široko ekspanzi:sko polje za poljske intelektualce, ker ie znano, da razpolagajo Poljaki z zelo dobrim teh-ničnim narašča era, ki je že pred vojno vo-drl razne ruske industrije in znatno dopri-nesel k industrijski obnovi Rusije- m Najmočnejsa rusinska prosvetna orga.-nrzacija je »Prosvita«, ustanovljena 1. 1868 v Lvovu. Sprva ie bila strogo književna institucija kakor nekdaj Slovenska Matica, kasneje pa Je svoj delokrog znatno razši-rila. Pnrejala je ljudska predavanja In gle-dališke p-redstave, vodila analfabetSKg kur-ze, izdajala solske knjige, ustanavljala knj-ižnice Rd. Med vojno je morala z delo .ti seveda prenehati, a ga ie potem takoj obnovila in dosegla zdai že zopet predvo.no visino. Izdaja literarno in poučno ljudsko revijo »Narodna Prosvita«. 1POZOP! 1 Opozarfat« te. đa eden p?t nogavfc z iipom In znamkii (rdečo, modro ali zlato) „kljui" »raja kakor Stirje parf drti^ftii Kupite eden nar in nrepricajtci se* — Nogavice brez iiftt »ključ* to ponarejenf l Sfev 54. •SLOVENSKI NAR O P» dne 7. marci 1936 Stran 7. I rve. ma'rce in spec. p^pfr za razmuževanje. lixn\ trakovi fico in Jraeo ter oglleni papir. Lud. Baraga LJUBLJANA Tclef. 980 Ssci'urgova ulica 6 ZLATO vsebu e v Vaši roki se nahajaioC. ZiotoroMerpsiofo milo! V tsak tisoftl kani« u *»r**a ea s.ataifc po 10 traakov. okusue, kupite komad pm* ?ga Zlatorog terpentinoveg ?ila in prepričajte se o njego\ neprcko-Ijivi kakovos*?! lp, U Đajdete ori pian n li fi zlatnih! M5 letim m\n ft»Jpop«tfiej*l STOEVER 4'. fc valni strojl • pogrezljivlan trans norter je m (^raktlc)! « ettostavnlal pi^aaniliam j« pripravljen sa štooan;ef t#- azamj* ali &ivan;e LUD. BARAGA LJUBU ANA •«l«nhiaTj«*a tjUca e/t. Za Velikonoč nov klobuk moram imeti? h je tu i ga kaititi ? NaJ.-enc e ga Irupil v dobro tnani trgovini k o^ukov Jos. Pok nasL A. JAMNU v LJUBLJANI StaH trg tt. 14 Volltta salaga najnavajsih novosti klobvkav in aapio 466 Pletilni strojl nemSkcea izđelka pa eni „Ideal" 2 jamst ora 2a nogavice, jopioe, svitarje in vsakovrstne r etcnine nudi o vsakorru: rajbol $0 in ti gumo eksistenco. V zalogi s po u kom. ki >e ako Ishak, n po po trebi tuđis stanovanjem tdino lepri F.Kos.lD^ljan^idBTtiJi.5 Generalni ns*opnik. Za vsako spre;emno ceno rodijim klobuke, samntke ter vse rotrtbšč'ne u modiS'kc. —■ Mlaka Ha rvat, m< d sV<* L'ubj^ii'' Dalmat'nov a ulica 10/11 Hotel sa kafanant, raataraal« jom I vrtnim lakalam u V.. vol ni prodaja aa ztoag balastl Za obiize ob.atki se na SCHMOLKA. og asai zavod. ■ Movi &d Fi.to^ki put 2, pod [oznak* .KAFANA". «5 J. StšcpnSTn — Sisak — »reooruta UJboJii tamburi, ffct partituri. iMt sstait »otrat-Ittaa u st a ' startala 0*ti~ kavan »a m-23 -T ffs'ta) tttttt — Citr.k« irtakt Vsakovpsten žsgtni in teni les duhe deske. tiamn za mizarie in tesarje, vsf ko mno?mo po najnižji c ni se d >di vsak čas v največji zalogi pri ivrđki FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija *n t'govfna, pama iaga Ltvaljana Do en ska cesta 12 Klor namerava zidati in rabi: nosimo, cement, »tuka« dor, betonsko in drugo Seiezo, okov e, itedilJtik*, peti, mra!« se ografo in vse v to stroko spada;oče predmete, dobi iste ceno v veliki izberi pri Schneider & VerovSek trgovina lalaanlaa na aVaana In slaaalo LJUBU ANA, Dunajska cesta It. 16. Točna pcstreSaai roo Zrntm« nnal POZOR! Srajce premtaaiae« fc#l« le var-•aeta, ovretelfct Mtfe ▼rat, pratltt, saaevesavee, tiiot rabat, Bt?a*?€i ¥ ratafk ftarvali sa aeapeie !■ lane* n srama ca, to? Uto* letrabMiaa. afilaaa tračeve, iipke im tase* -* d no. — Bitke *%*•• — Velika Isfctra same pH Josip Petelinc-n l obijana bliza Freleratovega spomeatJca ob TOdL Mali oglasi, •* stuži/o 9 posredova me in socijalne naimm obcinstva vsaka bese da 30 par. Naimant* tnesek Dm 5 —. 311 ali ogfasi ćsnitve, đopi^ovanie tet ogiasi strogo ttgovskega znacaia, vsaka besedu Din i'■ —. Naimamšt znebek Din 10"—. ^—■ ---------—-------------------------------------------——— -------- *—-------■------------------------------------— PHporoftamo oglaftevanf«) tr „Slovenskem Naroju^ * * ^&* ** ;€ nai*la'ri*» stovenski list in ^a čita »no- *^ =; ^^ J< * gobrojno občfnstvo v Ljub! ani. po vsej S!'>ve- ni.i in v inozemstvu. Raži r en ie n^s tist zlasti ff vsefi gospadartk h In mei&anskih krog'h M*l» oglasi v mS ovenskem Na odu* so po oaargu na večii in nab li ? t'iivi. zao imajo - prav pavaljna usrana. *S uiMe Poslovodja ili* službo pri mizarskem podjetju. — Ponudbe na upravo «SIov. Narotla» pod •Poslovodja/702». Mlftda orodaj-I^a galanterijske stroUc išče! službo v mestu ali na deželi. — Ponndbe pod • Dobra moć 671* na upr. «S'ov. Narod«*. Blegafnićarka ve tna in natančna, išče službo v trgovini ali ▼ večrem podjetju. -^- Po« nudbe pod «Blagajničar* ka/670» na upravo «S!ov. Naroda«. 670 Trg. pomoćnik ▼ojaSčine prost, irurjen v mešani trgovini — išče službo v me^tu ali na cL» ich. — Ponudbe na upr. «S*.ov. Naroda* pod «Tr* govski pomočnik/663». Gospodična smožna slovenskega in ncms;c£a jer.ka. dobra strojepiska — isče stuž* bo v pisarni ali trgovini. — Poniidbc pod «rrdna 704» na upravo «Slov. Naroda*. Invalid mlad, pošten — iš£e služs bo vratarja ali nočnega čuvaj*. — NastorH lahko! taktjj. — Ponudbe pod * Invalid/701» na upravo «Slov. Naroda*. Skladiščnika za čimprejšnji nastop — išče industria'no podjet* je. Potrebno je, da so re» flektanti po rnožnosti ix železne ali kolonijalne stroke, z večlctno prakso ter s perfektnim znanjem hrvatskoga in nemškega jezika. Oženjeni d-nbe tu* di stanovanje. — Ponud« be s pripisi spričeval in z navedbo skromn.h pla» čilnih zahtevkov, refe« rencami ter nastupom, naj pošljco nar «Inter» reklam» d. d. Zagreb, Strossmavero-va 6 pod $i» fro «^klad:ščnik/lll~2». I 675! Iščem gostilno v naiem ali na račun — Andrej Sinčić, Tomettči 6, poita Kastav. 7t7 Natakarica t vefftetno prakso — i§*e službo; nairaje na letovi* šću. — Dopisi pod «Na< t»karica'664» na upravo •Slov. Naroda«. Kontoristinfa uli blaganičarka. vcšča slovenskega in srbohrvat« skega ezika, stroj-pisja in knjigovodstva, želi pri merne clužbc. — Ponud* he pod «rTakoj/71J» ni upravo «SIo%'. Naroda*. Iščemo dva Domočnika za izdelovanie klobas, to« da U take, ki imajo naj« manj 5—6 let prakse, in ki so žc delali v večjem podjetju in so popolno« nia zt ožni v nd^lovanju kloba*. oosebno v suše» nju mesa. — Reflektira* mo samo na izvrstne in solidne moći. Nastop ta* koj. — Ponudbe na: l'rva Bjelovarska tvornica su* hornesnate robe Josipa Svobodc sinovi d. d, Bie* lovar. 709 G. Flux, Ljubljana. Cosposka uli* ca 4/1. — Cei 35 let ob« stojeća strokovna posre* dovalnica za boljše služ* hc in osobje — išče nuj* ro: portir ja in Šef*kuhar* ja a« neki hutet v Du» \ rovniku; šef*kuharja in I, ki'harico ja Ljub'jano; plačlnega natakarja za. zdravilišče; plačilno n.!* takarico za dobro staro jjostilno za tu; mlado na» takarico za izven; 2 do* na^alki za kavarno; fino kuharico k neki kneg nii; dobro kuharico za v Za* gicb; samostoino ikega mojstra za vsa po« pravila vodne žage. — Imam v^necijanko in pol# rojarmenik; poled tega i mora mojstjr tuđi bru* 1 «;it! žage. Plača mesečno * od 2000 do 2500 Din, sta. novanie in ostalo. — Re* fiektiram samo na prvo* ' razredne iz sposobne moj stre, po možnosti ože* * njene. Nastop 1. aprila. Poscstvo z enodružinsko h.šo, nji ve, travniki, vinograd, po* jre od železn.škč posta* je — radi družinikim razt ner ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Štajerske 665» na upravo «Sloveru skega Naroda«. 66f Dooisovania Znanja želi gospod, 30 let star, sama •itiojen obrtnik, ločen. i vdovo ali ločeno gospo ' ente dnevno no 12, 13, w ran. Trudila se bova eenjenim gostom kat naj* \ bolje rostfeči. , ! Za obilni poset se priporočava \ ris V*đmar-Omahetu i ^ _______________________J 714 Modni salon ** Ivanka Stegnar UUftUANA, (timska cesta Stev. 10 priporota najnovejie svilene klobuke in slamnlke. Vsa popravili točno po rajnjžjih cenah. * teini klobukl vedno v zalogi. Ikulii papir kg Din 5'- Brsdala oprava „Slov. naroda" Stran a •SLOVENSKI NAROD* dne 7. mare« 1926. Stev. 54. MILO GAZELA ^ l# VSEBUJE ZLATNIK Erfi«o Mjfeoljtt «ftivalni stroji ! JOSIP KTELKIC-l Zi nsfcs. ssit ■ aiaflnja bssIm sTIBB. ^■^^p SjASS^V f SSJB^B^^4S3 •^^BsSBB^^^ • v*«^ ^^^^^j MOL lp* Stt* IS*. ■ * f IH* ■n^BB IH BbbssI ■ Hli 1T Ljubljana I VODNE TURBINE najnovejše konstrukeje avtomat.čne regulatorje, zatvomic*» izdehre m dobavlja MT 1 ING. F. SCHNEITER, Skot ja Loka Mehanično umetno vezenje SMtorov, parila, a Mak felnz, a»a N|ri«wt fteo belo m barvasto antlanja, aiarframjtu MATEK £ MIKFi. Ljubljana, »T ——— OALJBATiHOVA 13 _—— Vsled strokovnega znanja najrinejsa »zvrSitev in brezkonkurentne cene Najccnejii in čisti predtisk ženskih ročnih del v narodnih fai modernih vzordh tcr lastmh original ih* NARODNA KNJIGAPNA ■^- Zaradi izselitve glObdlO SlllfaiM €•••#1 za vse pisarniškc in šolske potrebščine, papir, trgovske knjige, stare letnike Ljubljanskega Zvona tcr leposlovne in druge kniige. Utfodfia pritok* sa ioia in knjižnica. iT Samo fa do 12. marca 192« ~W Tratite sratfa 6o-t Čokolada Kakao Bonbone Čuvene svjetske fabrike nTOBLEB" (Bvb, — Ivicanka). OeneraJno zastupstvo t stovarlSte xa kraljevinu SHS. „Oborot** Beograd. Knjeginte ljubice ul. br. 15 Telefon broj 31—89. Tražite cijenikl Pozor!! Zaradi razprodaje male zaloge vina iz zapnSčine amrlega lastnlka se toči v raatavi»aroiji Ballavojai satno ie kratek čas izborno vino po siedečih izredno rnižanih cenah: Rdeče dalmatinsko Iiter . . • . po 10 Din Rdeče štajersko Iiter . . ... po 12 Din Prima belo vino (rizling) Iiter . . po 12 Din Najboljši graščinski rizling . . . po 14 Din *§ Uprava zapa§6iaa K AH A PA i UZ ARI JE robriko KAHAHU DŽJUHJE11 ODŽAO (Bačka) ll«fc. h—>pM w Ma «••—. C««tt—il—to h w»f i« —lta «■ »—* Tratite casaralka! Tratite •aMvaate! I «T I Najatarejia tiovenska ptoskarska in Hfartka delavnica IfU BricclK Mikliaia lMB|Biji »Hi V li ieavaavataft« c 2 Se prtpofocB. — uvilllcv toou. NajeenejSe In na j već je skladište dvokoles, motorjev, otroildh vozi čkov. šivalnih strojev, vsako vrstmh nadotnestnih d e I o v, pneumatike. Posebni oddclek sa popcMno popravo en>ailira-■je in pon klane dvokoles, otrolkih yodCkov, $;valnth stro-ev ttd. - Prodaja na obroke. — Cenlki franko. „TRI1UNA14 9. a. L*t tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljabljana, Karluv-ska cesta 4. 497- m-----------------------------=--------------- ■ I Val#Ml agoiliia nabava aurovin amo Z2Z122. zni±ali ceiie ncganacam b. ir..i» pleteninam ] P.i trgovce in zadruge prosimo, da zafatevajo cenike, ter se priporočamo N- Franzl & sinovi L PoiM predaj 44. LjmMimmm, Vriw* 1O. IIaznanllo sploine otvoritve. Slavnomu p. ti. občinstvti najvljudneje naznanjam splošno otvoritev svoje restavradje „Pod SKALCO' na Mestnera trgu Stev. II, in sicer v vseb nanovo in moderno preurejenih prostorih. wtmH&w a aafaaafckai afkastfaai ataa C t, aa« pri vaCar|l afe It. ari. — (Fattdlska ara šm 3. ara iivtra].) Sem se tuđi pobrigal za prstno in dobro kapljico vseh vrst rujnega vinca kakor tucH je edina z*$£ita proti nezgodam, ki se do-™mm^~^mmmm gajajo pri vožnji zaradi poškodbe pneumatike i Žeblji, oštrim kamenjem itd. Pf—nmacH zatvarja na pnearaatikl tikoj vsaki nastali ""■^—^ def.kt Podzastopnikl in trgovd naj se glede prodaje Izvolijo obrnitl na glavno zastopstvo «• za kraljevino SHS NIKOLA GOID. Popovala. pdralafaka pliMka •ralUtka, , AIDfl* i mrni žarim 200-500 sveč moči. KnsMbalaM Neznatna po raba petroleja Sveil kakor elektrika' ------- ^AIDA" se rabi za lazsvetljavo proda fatnic, nradov, gostilnic £ot cerkev, dvo-riić, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospente! Glavno skladiSče za SHS Ima elektrotehnična firma SVARC i drug " ZMKt, PraradtvKtva ulica 1 — IScemo zauptic zastopmke — — Zahtevajte takoj prospekte! — Teod. Kom. Ljubljana Palfasaka taste it. 3. ttint, startni, eafaiitffttki ta tkrasil Mtaar instatactit ntfavodo«. H«wri itrajialtf. RipahfU n Mutnu njtrm izdelovanje posod iz pločevine za. fimež, barvo, lak \n med vsake veli kos ti kakor tuđi posod (Škatle) 105L za konserve. Perzijske *) xx nreproge Velika izbira perzijskih in smirnskih preprog za inozemstvo, neocarinjeno, po najnižjih dobavnih cenah. Tepplchhans 9,Znm Tflr-kan'1, 6rax, Kalcbberg« ffNSe L 534 I Prometni zavod za premog d. d. ! V Ljubljani :-: prodaja n-r :: premog :: I iz slovenskih premogovnikow I vseh kakovosti, v celih vagonlh po originalnih cenah pre- I mogjovnikov za domačo uporabo kakoi tuđi za industrijska I podjetja in razpečava na debelo I Inozemski premog in koks I vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča rosebno prvovrstni I ĆeikoskovaSki in angleški koks za livarne in domafo uporabo, I kovaSki premog. 6rni premog in br kete I M«f1A«,. PROSlETslI ZAVOD sa PREMOG d. d f I maSiOV • v Linbljant Miklosl£av* cesta 15 I Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Presernova ulica 50 (v lastnent poslopju). ObrestovaaU viog. lakgp in prodaja vsako-vrstiiih Tredmrstnih papirjev. deviz in valat tef/na naročila« predujmi in Krediti vsake vrste, esfconmt in mkaso menic ter nakazila v ti- ta inozemstvo, safc-depnsits itd. itd. ~~-------"~— _ Umtmtmi ioa«a 7-ir«** — Za «!*«**»» fftkttmnz frm Jusrirk — Z* feMeratao cW nat«; Otov Ckhttot — Vai t LlublimnL