Leto LXVII., St. 10 Ljubljana, sobota Ij. Januarja 1034 Cena Din t- m i OfENSE imaja vsaJt dan popoldne, izvzemsi nedelje In praznike. — Inaerati do »0 petit Trst t Din 2.-, do 100 vrst a Din UMU od KM) do 300 vrst & Din 3.-. večji inseratl peUt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Kjimfljeva allca ftt. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312« Podružnice: MARIBOR. Grajski trg SL 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska , telefon At 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon It 6% podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101« Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani SL 10.35L CffAUTEMPS DOBIL ZAUPNICO Pozno ponoči je bila zaključena debata o bavonnskem škandalu ter fe poslanska zbornica z veliko večino izrazila zaupnico vladi — Obsežne reforme v policiji in pravosodju — Napoveduje se energična borba proti korupciji Pariz, 13. januarja, r. Poslanska zbornica je nocoj pozno ponoči zaključila skoraj 50-urno razpravo o finančnem škandalu Staviskej^a. Razprava, ki se je pričela na osnovi številnih interpelacij, je do dobra razgalila vso afero in pokazala, da so v t*>m pogledu mnogo krive vladajoče razmere ter da bodo potrebne temeljite reforme tako na področju policijske službe, kakor tudi v pogledu pravosodstva, da se taki izrodki povojne dobe temeljilo zatro. Izjava, ki jo je podal ministrski predsednik Chau-temps, je naletela na splošno odobravanje. Zbornica je z veliko večino izrazila vladi zaupanje in odobrila ukrepe, kj jih je vlada že izdala in ki jih je Chautemps še napovedal. Obširna razprava se je vršila zlasti o predlogu, naj bi se določil poseben parlamentarni preiskovalni odbor, ki naj bi ugotovU predvsem sokrivdo parlamentarcev, politikov in visokih uradnikov. Chautemps je nastopil proti temu predlogu, naglašajoč, da bi dvotirna preislia-va samo zavlekla razčiščenje te žalostne afere. Pristane pa na to, ee se izjavi z bonu ca soglasno za tako preiskovalno komisijo. Pri nato sledečem glasovanju je bil predlog s 3G0 proti 229 glasovom odklonjen. V nadaljnjem poteku se je debata prenesla na strankarsko politično polje in je postala mestoma zelo viharna. Desničarji so napadali levico in vlado ter ji očitali, da ščiti korupeijoniste. Pozno ponoči je bila debata zaključena in z veliko napetostjo se je pričakoval izid glasovanja o zaupnici vladi. Zbornica je bila nabito polna. Ko je predsednik razglasil izid glasovanja, je priredila levica vladi dolgotrajne ovacije. Zaupnica vladi je bila sprejeta s 376 proti 205 glasovom. Za vlado so glasovali tudi neo-sociaiisti. Nato je poslanska zbornica soglasno sklenila, da se izroče sodišču vsi kompromitirani poslanci, nakar je bila seja zaključena. Današnji listi živahno razpravljajo o izidu glasovanja v zbornici. Desničarski listi obsojajo večino, češ, da je preprečila imenovanje preiskovalne komisije. Levičarski listi zopet očitajo desničarjem, češ, da hočejo to umazano afero izkoriščati v svoje volilne namene. Večina listov pa odobrava stališče, ki ga je v tej zadevi zavzela vlada, poudarjajoč, da bi parlamentarna komisija, vodena po političnih vidikih, stvar samo še bolj razpihala in zastrupila ozračje, kar bi bilo stvari sami le v škodo. Vlada pa ima sedaj dolžnost, da s primernimi ukrepi enkrat za vselej prepreči v bodoče slične afere. Krivce mora doleteti /rslužena kazen, ne sme pa se dopuščati, da bi se razpaljevale politične strasti. V glavnem pa podčrtavajo listi, da je dovedla parlamentarna debata do naslednjih zaključkov: 1. Vlada je napovedala obsežno reformo celokupne policijske službe. Dosedanji dvori mi sistem se mora ukiniti. V to svrho bo rudi pariška policijska prefektura združena z notranjim ministrstvom. 2. Izvesti se mora obsežna reforma pravosodja in preurediti kazensko postopanje tako, da bo mogoče postopati kar najbolj pospešeno. 3. S posebnim zakonom se mora onemogočiti zloraba tiskovne svobode in izvesti primerna sanacija tiska v cilju, da se preprečijo take zlorabe, kakor so se ugotovile pri tej aferi. Kazni za klepete in žaljenje časti se morajo do skrajnosti poostriti, a klevetnike prisiliti, da v vsakem primeru nastopijo dokaz resnice. Pozornost v tisku je zbudila tudi izjava Franklina Boniona, ki je naglasil, da sta bila lista Volonte in Liberte, kojih ravnatelja sta aretirana, podkupljena ne samo od Staviskega, nego tudi od Hitlerja, da bi delala propagando za nemške zahteve. Pariz, 13. januarja. A A. Staviski se je pred tremi leti, kakor zdaj doznava-jo, zavaroval pri neki angleški zavarovalnici za milijon frankov. Zavarovanje je bilo dogovorjeno tudi za primer samomora. Kmitmmmm Male antante v Zagrebu Vršila pa se bo najbrže šele proti koncu tega meseca Beograd, 13. januarja, r. Rumunski zunanji minister Titulescu, ki je zopet definitivno prevzel posle zunanjega ministrstva, je stopil včeraj v stike z obema ostalima ministroma Male antante, gg. dr. Benešem in Jevtičem, da se z njima dogovori o sklicanju stalnega sveta Male antante, čegar konferenca se je imela prvotno vršiti v Zagrebu od 8. do 11. januarja, a je bila zaradi notranjepolitičnih dogodkov in vladne krize v Rumuniji odgođena. Razgovori, ld so se v tem pogledu vršili, so nspeli tako daleč, da bo že danes češkoslovaški zunanji minister kot sedanji predsednik Male antante določil dan in kraj sestanka. Vesti, da se bo konferenca vršila v Beogradu, niso točne. Kakor je izvedel vaš poročevalec na merodajnem mestu, se bo konferenca po vsej priliki vršila v Zagrebu, vendar šele proti koncu tega meseca, ker mora dr. Beneš 15. januarja odpotovati v Ženevo na zasedanje sveta Društva narodov. tura v Avstriji? Zasedanje parlamentarnih He£mwehra vodi k Dunaj, 13. januarja. A A. Listi poročajo, da so včeraj zasedali parlamentarni klubi vseh dovoljenih strznk. Posebno pozornost je zbudila celodnevna seja krščan-skosocialnega kluba. Imenovanje dr. Feya tolmačijo kot predznak diktatorskega režima v Avstriji. Sri izključeno, da bodo v zvezi ali kot posledica tega imenovanja razpuščene tudi stranke vladne večine. ' Snočnji listi objavljajo komunike kr-ščanskosocialnega kluba, da je klub skle- klubov — Povečani vpliv odkriti diktaturi nil, da mora stranka iz važnih nteresov še dalje delovati, Dunaj, 13. januarja. AA. Vo poročilu listov je na T.rolskem zopet eksplodiralo več bomb. Ponekod so bombe povzročile tudi veliko škodo. Zaradi teh eksplozij je policija aretirala veliko število uglednih nacionalnih socialistov, med niimi tudi zelo vplivne odvetnike, V Verolu sta dve papirnati bombi eksplodirali predčasno. Oba napadalca sta bila pri tem hudo ranjena in ležita še vedno v nezavesti. Uspeh Maksimosa v Londonu Macdonald in Simon odobravata zaključitev balkanskega pakta, ki bi se mu pridružila tudi Bolgarija London, 12 jan. č. Včerajšnji sestanek grškega zunanjega minstra Maksimosa. ministrskega predsednika Macdonalda ter zunanjega mmsstra Johna S'mona je potekel, kakor poroča »Dai!y Te egraph«, v zelo Di-isrčnem razpoloženju vseh treh pomikov. Maks;mos je obrazložil angeškma državnikoma načrt bi'kanskega pakta in jima sporočil, da se bo temu paktu nedvomno v kratkem priključita tud Bo ganja Angie&ka m:n stra sta Makstnosu čestitala in želela njegovim prizadevanjem za konsolidacijo miru na Balkanu čim večji uspeh. Rim, 12. Jan. d. Glede na nedavni poset grškega zunanjega nrmstra Maksimosa v | Rimu zatrjujejo v dobro roučenih krogih, da se more že v na;krajšem času pričakovati zaključitev balkanskega pakta, v katerem bo v celoti ohranjeno protirevizlo-nistično stališče, ki ga je označil Maksimos že v svoji izjavi zastopn kom tiska Pretekli četrtek ie me! Mussolini daljši razgovor s francoskim poslanikom Charrrbru-nom s katenm ie po zanesljiv h informacijah razora Via! predvsem o vrrašaiuu balkanske poetike. Program rumunske vlade Bukarešta. 13. Januarja, A A. Rador poroča : Vlada j? iineia prvo s^jo, na kateri ie sodeloval tudi zunanji minister Titataerj. Predsednik vlade Tatarwn ie pozdravil Ti-tatesca v ime?iu svojih tovarišev in pri t**m piudaril, da bo pristnost Titulara v vladi omogočila nove sijajne u<*r>eh*», ki jih rs Titulescu dozd.ij dosecel v zananji politiki Romunije Trtul^scti sp fe zahvali! pr*ds?dniku v]i-de z zagotovilom, da bo sodeloval v vladi iskreno in z vsemi svojimi močmi, Nato je vlada sklenila izprem^niti zakon o disciplini na vseučiliščih. Dijakom bo prepovedano članstvo v političnih or^anizecijah in sodelovanjp na javnih mamfestaoi jab. Izjeme bodo dovoljene le s strani vseućiii-5kih ohlastev. Ministra vojsk* in proavjfa morata §©? staviti na^rtp o pripravljalni vojaški službi v šolah. Gre zato. da se vzgoji di^ciplini'a-no pokolieni** omladine v nacionalnem dii-hu. Od cerkvenih oblastev pa bo vlada zahtevala, naj C3rk?v podpira miroli iona stremlienia. Pravosodni mimst-r »e naposled ppro&»1 o organizaciji zaščite dr?avp in Kološne varnosti. — Prihodnja seja vlade bo v pon j-d.djek. Imetje Zetkinove zaplenjeno Berlin, 13. januarja. AA. Pruska drža. va je zapenila hišo v Birken»renđerjru, last komunistične voditeljica K'a-.- Z«~t-kin, ki je meseca junija umr'a v Sovjetski Rusiji. Zap'emba ?e opira na zakon, ki odreja, naj država zapleni vse premoženje komnnistov. Nmski ođgovcr Pariz, 13. januarja. A A. Iz Beri ia poročajo, da tamkajšnji poučeni krogi >~-• rjujejo vesti iz Loniona. da bo u^ot^t-; odgovor francoski vladi zelo poruirjjv Ni pa zna.no. kdaj bo odgovor izročen v Pari. zu. Odgovor Se ni v vseh podrobnijih !z-n*>]an. Zato n: verjetno, da ?a bo n*"LašUa vlada se <-anes izroci'a v Parim. Ane'eški zunanji m;n:?ter S i m je fmei včeraj z ameriškim odpravrt.fcr m "v London n Atertonom ria'j-M razsov.T S'-Ttian je poudarjal, da bo nemški *>»!/oro-na francosko spomenico o razoroži*vi pc-mirT;iv. Krvavi socpadi v Bruslju Pariz, 1$. januarja. AA. Iz Brusih poročajo, da so bili tamkaj sinoči krvavi spopadi med fns'sti in protifa^is**. Sa obe'i straneh ie bilo v?č ranjenih. Poliri:a ie 5eJi o^rog 10 zve?er vzrKy»lavila red in mir. Kad o*=eb ;e moralo v zapo* e\ Rsnj^nce er> morali nrej^eljati v bolnico. Spopadi so trajali val ur. Zanimivo planinsko predavanje Gdč. Mohorčičeva in g. Kopinšek o svoji tiiri na Mont Blanc in Matterhorn Ljubljana, 13. januarja. SPD je imelo v zimski sezon.: že precej lepih in poučnih, alpinskih predavanj, ki so bila vsa prav prav dobro obiskana. Tako je btlo tudi sinoči v Delavski zbornici, ko sta govorila g. Kopinšek in gdč. Mohotcič o svojih turah na najvišji vrh Evrope na Mont BLanc in pa na pravljično lepo goro Matterhorn. Oba predavatelja sta svoji predavanji odela v tako obliko, da so se poslušalci kar pripogibali od smeha. Uvodoma je predavatelja predstavil naš senior turist dr. Henrk Turna ter je obenem na prav humoristicen način spregovoril o zgodovini vzpenjanja na Mont Blanc. Zlasti se je pbatavfia noka Francozinja, ki je na najvišji točki Mont Blanca postavila piram:rio vodnikov in nanjo splezala, samo da je laiiko rekla, da je bila ona najvišje. G. Kopinšek je uvodom 1 spregovoril o večjih gorskih turah, posebno še o švicarski valuti, na kntero se mora slovenski sl-pinist prav posebno ozirati. Predavatelj je omenil, da v inozemstvu princini^elno stanuje zelo visoko, ker ima velik resmekt pred tujimi valutami, obenem se pa privadi višinskega zraka. Izhodna točka za ture na Mont Blanc je Chamonix, od koder te vzpenjača dvigne 2600 m visoko. Najbolj napredne, ki lahko pogrešajo 800 franc. frankov, pa ponese na najvišji vrb Evrope tudi pilot Thoret v slojem letalu. Ko se je slovenska skupina odpravljala na pot. so jim domačimi z robci mnhali v pozdrav, češ: gora ni nora, tist je nor, ki gre gor, ti so si pa mislili: čudno, vse norišnice so spodaj. Od končne postaje ?{ćne vzpenjače Gar des Glaciers se povzpneš do Bossonskega ledenika, kjer leži nazdražja oskrbovana koča, cabane Granddes Mul-lets. Prenočmna na skupnem ležišču stane 60 Din. soba celo 120. Z vrvmi navezani se naši planinci počasi vzpenjajo višje in viSje. Pot je čudovita. Mimo grebena Col du Dom (4300 m» proti ko;a vrhu, 4810 m visoko, je bilo popolnoma mirno. Krasen razgled se je odprl. Spodaj, 38C0 m nižje Chamon:x. v megleni daljavi 2eneva, Še dalje Matterhorn, vsepovsod gore in gore. Zaradi mraza ni bilo mogeče fotografirati. Pri sestopu Qe je družba ustavila pri observatoriju Vallot, kjer so 1. 19.^0 filmaJi in je filmska družba preživela strašne ure. ki jih je pozneje opisal filmski režiser dr. Fank. Bile so strašne nooi v mrazu, snežni vihri, ki so *o le s teža-, o vzdržali. So trenutki, ko prične človek gore sovražit! in vendar doživlja nepozabne ure. ki ga spet vlečejo v kraljestvo gorskih velikanov. To pot je bilo vreme krasno in sestop nad vse prijeten. V kavarni Mont Blanc v Chamonixu su naši planinci proslavljali turi s starim Bordojem, vsak d»" se pač ne gre na Mont Blanc. Taki »o pač alpinisti. Vse leto \arčujejo, da dožive vsaj enkrat v letu vesele trenutke. Poslušalci so g. Kopinška nagradili z navduSenim aplavzom. Gdč. Mohorčičeva je nato spregovorila o turi na Matterhorn. ki ga je slovenska družba nj>koč:la nekaj dni poznej. Do 1. 1S60 so smatrali Matterhorn za nepremagljiv. V tem letu sta <:a naskočila dva Angleža, ki sta se pa morala vrniti. Dve leti poznej sta zopet prišla, dosegla pa lm višino 4245 m, samo i« 360 m jima Je manjkalo do vrha. Tudi drugi turisti bo P iskušali svojo srečo. NujiKJlj vztrajen je bil Anglež \V:mper, ki je naskočil Matterhorn osemkrat zaman. Devetič se je odpravil iz Zermatta v družbi treh rojakov in najboljših zrrmatsk-h vodnikov Croza ter očeta in sina Taugwalderja. Prav tisti čas je odšla na pot z italijanske strani druga ekspedicija italijanskega naravo-slOVCS O'lordanija. Dne 14. julija so Angleži dosegli vrh. d<-č.rn 90 se Italijani morali vrniti. Tri dni pozneje so prišli na vrh tudi Italijani. Prva ženska, ki se je povzpela na Matterhuin. je bila Angležinja Miss Lucy Walker 1. ISTI. S Cbamonixa je slovenska družba odrinila v Zermalt po izredno romantični železnici, ki teče mimo globokih prepadov. Matterhorn je poleti či.>točrn. ko postane bel, se ga turisti hoje. Vodniki so zelo dragi, 190 šv;c. frankov! Predavateljica je :mHa srečo, da je dobila \odn:ka. ki je njo in prijatelj;co Maro vodil n ta znesek. Pred odhodom so si še ogledali zermatsko pokopalLščf. kjer so pokopane žrtve Mat-lerhorna, nato pa najdi proti vrhu. Pot vodi najprej do hotela BcfcvtfaMi i2589>, oU tod po strmem oobočju H »m''ja v skalovje. Matterhorn se je na^lo bližal Ponoči so odrinili iz koče na Hornltju. Navezani po dva in dva, brez cepinov in derez. Bilo je tako toplo, da so skale lahko oprijemali z golimi rokami. Povsod je trda skala, ki se ne odkruši in je plezanje prav prijetno, vendar ne ne vseh krajih. Treba se je privaditi po-rleda v loOO m globoke prepade. ! V koči Solvay. 4000 m visoko, so se turisti I ustalili. Zjutraj so že r»ili na vrhu. Vrh, ki j je od spodaj videti kakor konica, je 100 m široka snežna streha. Na vrhu so ostali 30 nJnut. nato pa se je nt Ičel sestop, ki pa je mnogo ne rodne jši. Zvečer so že bili v Zer-mattu, kjer so seveda v veseli družbi drugih tuistov proslavili zmago Matterhorna.. Krasni planinski posnetki so spremlje-vall obe predavanji, ki sta pokazali vso kra=oto švicarskih gora. Soi INOZEMSKE BORZE Ciirih. Pariz 20.24. London f6ft& Vtnv-vork 3*0dA Bruselj 71.85. Milan 27.10. Madrid 42.6o. Amsterdam 207 65. Berlin l22.6o D inai 57 6o. Praga 15.34, Varšava 58.05, Bukarešta 3.05. Ruska letalska zveza z Ameriko Berlin, 13. jan. ć ^Berliner Zeitung am Mfttagi ie oivavila da:jša poročna :z Stock-ho'.ma. da povzročajo po vsej Švedski vedno nove senzacije govorce, po katerih letijo dan za dnem njd severnim denm švedske £ajrastveaa letaia neznanega p1 -rek!a. Dos'ei jo iavnost me*,; č.3 so to t:hotaps*a pristaiati na Skandinavskem nzerr'.iu. Ruske ob'ast' so ngotovtie, da ta 'totala preko r;i»ske dosjei še n:so 'etela, op^zHi pa so j'h nad Lapousko. Velika železniška nesreča v Rusiji Varvava. 1? j?.n. d. Varšavski Ust] po obiaviii št nepotrjeno vest. da se je v bii-žini Stalinprada pripetila včeraj huda želez n:šk.a nesreča, ki prekaša, po številu Žrtev ie.ezni-ko katastrofo pri Lagnvju. Tik pred postajo v StaTngradu ie baje zavo-zil tovorni vlak naložen s stroji, v osebni vlak. pri Čemer ie razbil vse vagone oseb r,e<.:u vlaka. Katastrofa je zahtevala 300 .smrtnih ž.rtev in ranjencev. Ye>t še ni potrjena. Varšavski HstJ trdijo, da ne sme ruski tisk o nesreči ničesar poročati. Poni a ve v Arsrenttoi Bwnos Aire«, 13. ianuar^a. A^\. V po-krajmi Mendo^i je dolgotrajno deževje p^-vnroćilo velike povodnji. Doslej so potegnili na suho že 17 utopljencev, škodo cenijo na 10 milijonov piaatrov. Vremensko poročilo Kranjska ijora, R;rteče Planica. 13. jun-I — 4. barometer nada, drobno medc. 120 cm sneda. srenj. Vršič in Tamar .V0 cm pršića. ffistr\ca-Ftoh. jerero, 13. januarja: —4, 5 cm novega vrieo.i na SO centimeterskt podlagi, smuka idei'na. Bled, 13 januarja: - 2, barometer pada, 2 cm na 4»S cm podlage, sneg suh. smuka idealna. Kočcie. 13. januarja: 0, drobno medo, c'nkuli^če neuporabno, !ed hrapav, smuka dobra. Men'ma planina, 12. janiwrja: —-6, 12 cm na 2» centimeter^ki podlagi, na senčnih straneli 1 do 2 metra snega. Smučarski dom Liubljanc na Pokljuki, 12. januarja: —11, krasno, mirno, 140 cm snega, na podlagi 15 centimetrov priiča, smuka idealna, izgledi za smuko v planinah idealni. ICrvavec. 11. januarja: —6, jamo, solne-no. nrrno. na stari podlagi 10 cm prsiča, srr>-jka idealna, izgledi izvrstni, smuka v planinah sijajna. Tri dni že leži megleno morje d» 1109 metrov višine. S Krvavca diven razgled. rianina na Kraju, 11. januarja: —10, 3 metre «nega, vreme j;»sno. dvorano<, ki ima okna samo na južni strani. Prostor je podoben vojaški sobi, samo, da ni v nJem tako strogega reda. Dve peči sta za k ar-jeni. okrog s^de na klopeh brezdomci. Ne kateri se pa tudi ukvarjajo z raznimi gospodinjskimi opravki; krpajo razcapano obleko ali perejo. Toda kljub mrazu ;:h ni mnogo »doma« podnevi, saj ne morejo brezskrbno Bedeti pri topli peći — tudi želodec zahteva svojo pravico, a se mora seveda zadovoljiti s kompromisi. Brezdomci imajo sicer streho in ležišče, 2a prehrano pa si morajo skrbeti sami. To seveda ni tako lahko, kar lahko ugotoviš na obrazih brezdomcev. Vsi so preslabo hranjeni in je težko reči, če so sploh sposobni za težko delo. Ko zjutraj vstanejo ter posteljejo ležišča _ slamnice, položene na skupu iu odrišču (pričnao) — piezračijo in pomete-jo sobo, čredo na lov za kruhom. Od miloščine žive. Beračenje Je prepovedano, toda brez njega bi dandanes ne mog d živeti nešteti. Socijalni uradi jim ne mo. rejo pomagati vedno — poročeni nezaposleni imajo prednost in dobivajo na-kizda za živila, samci pa si morajo pomagat* sami. Nekateri iščejo priložnostno delo, ki gra Je tako malo. Vendar se jim Včasih >nasrneje>„ sreča, da se nekoliko najedo. Kuhinja Delavske zbornice namreč daje ostanke jedi, ki Jih vozijo v Mestni dom, kjer Jih dele lačnim brezdomcem. Toda to je le nekakšna loterija. Ce bi se jeza-posleni vedno zanašali na to, bi se Jim povsem skrčili želodci. Borba za obstoj ni za nje !e prazna beseda. Vendar ti, ki še lahko hodijo iskat kruha, niso na najslabšem. Dokler se še 'ah-ko premikali, lahko tudi upaš, da si boš vsaj priberačil kruha, če si in ne boš mogel zaslužiti. Kaj naj store oni, ki bo pti-kJenjeni na ogrevalnico. ker nimajo «»brt-ve. ne suknje in ne perila! Prepuščeni •o tako rekoč na milost in nemilost svojih tovarišev, da jim nosijo hrano ali da jim posodijo čevije in najpotrebnejšo obleko. Ko se nekoliko poglobiš t bedo teh ljudi, jih moraš občudovati. Kdo bi še mogel tako mirno trpeti, da bi ne obupal «ii zbesnel? Kot da so trdno prepričani, da mora tako biti, so vdani v svojo usoio. Nekateri se še celo vedno sramujejo ■voje bede. Seveda se pa tudi nekateri »•lasno sklicujejo ns to. osi, tfejte, sslesen sem: Zdaj ne morem prodajati s**oje delovne moči, pa sbujam socutjs. T-^ia tisti so že posebna kategorija nezaposlenih, ki bi se sploh ne hoteli vec oprijeti dela, to so Se nekakšen »stranski produkt: kričečih socijalnih razmer. Mnogo je še tudi onih. ki naivno čakajo na delo, upajo, da se bo vse kmalu obrnilo na boljše, n se t ranijo črnih misli. Zato sploh nočejo razmišljati o svoji bed! in so nezaupljivi proti vsem. Govore malo ln .^e skoraj nič ne zanimajo za svoje tovariše. Nič čudnega se nam ne more zdeti, če najdemo med brezdomci tudi one, ki »ie izbirajo več načinov, kako bi prišli do kruha ali denarja, vendar je dovolj značilno, da je bi,a v letu samo ena tat-1- na. Upravnik odnosno paznik _ vse v eni osebi _ ogrevalnice namreč zelo dobro pozna delavce in potepuhe. Bil je delj časa v Trbovljah pri rudniku, kjer je spoznal nekatere delomržneže. ki raje kradejo kot delajo, pa tudi v službi na sodišču je spoz.nal moo^e tiče, zato jih ne sprejema Laui je nekdo ukradel v ugos-valnici čevlje. Paznik Je šel sam na .cv za tatom in ga je ujel v Zvezdi, kjer se je moral tako sezuti. Lani je bila ogrevalnica odprta tudi poleti, bilo je dosti nezapos'enih. ki niso moga najti dela tudi poleti. Vsi pač še niso *a-jeni spati na prostem, čeprav jih je ie mno^o. Od maja spe mnogi na prostem, največ v gozdovih. Stari časi se vračajo. Zdaj pa seveda morajo iskati vsi prenočišča pod streho Mnogi se vračajo vedno v lope in kozolce, čeprav so bili že neštetokrat pregnani Zadnje čase mora policija neprestano izganjati nezaposlene v pristojne občine A mnosi se kmalu vrnejo, nekateri celo pred stražnikom Ni 5uda, saj Jih marsikje v pristojnih občinah nočejo poznati in Jim ne dajo prenočišča, da o hrani niti ne govorimo. Zato je ljubljanski azil mnogim res pravi dom. V Ljubljano pristojni imajo pravico do celodnevnega bivanja v ogrevalnlci, mnogi pa prihajajo Bamo prenočevat. Kdor hoče prenočevati, se mora legitimirati in ne sme biti usiv Paznik se mora torej najprej prepričati, če novi gost nima golazni. To je seveda kočljivo opravilo, kot tudi nadzorovanje brezdomcev ni tako 'ah-ko. Vendar so mirni, razgrajačev nI m^.i njimi. Ne počno nič posebnega, le kade nekateri, če pač imajo kaj ogorkov. Zrak je zjutraj gost. saj prenočuje povprečno jo 60 brezdomcev Zdaj Je 37 stalnih »stanovalcev«. Letos so brezdomci mnogo 1k>!J zadovoljni z azilom, ker imajo siamnice in odeje, dočim so lani ležali na golih deskah, razen onih. ki so si postlljali s časopisnim papirjem In imajo celo knjižnico, ki se je dobro poslužujejo Neki meščan je daroval več starih kniig. po večini ližje vsebine. In precej revij, med katerimi so celo znanstvene, n. pr. >Kosmos<. Dobivajo tudi brezplačno ljubljanske liste. — Kljub vsemu temu pa jih ne more nihče zavidati _ razen onih. ki se j:m niti r*e odpro vrata ogrevalnice Včasih jih ponoči tudi presenetijo stražniki, ko napravijo racijo Vendar niso zadnjič nikogar aretirali, ker so med gosti azila sami ubogi poštenjaki. Umestno bi tudi bilo. da bi brezdomce od časa do časa obiskovali tudi zdravniki, da bi v azilu zopet kdo ne umiral za jetiko kot je lani, ko so tam stanovali tudi otroci . . . Tujski promet v Kranju v letu 1933 Kranj nrora dobiti kopališče — Tuj nln pa Kranj, 11. Januarja. K rani je kot naravno središče Gorenjske- kakor ustvarjen za tujski promet. Pole« prirodnih iepot mesta in okol.ee raz-po-]*gd tud. z umetnimi napravami, k: pospešujejo tu ski promet Napačno Je nme-je, da se Kranj kot veliko središče teksti ne 'ndustriie ne bo moge! razviti v le-tovsče. Vsa Industrija je osredotočena v dolin; Save pod samim mostom. Razen te-sa je tekstilna Industrija ie sama po sebi takega značaja, da na noben način ne ovira razvoja tujskega prometa. Mod umetnimi napravami, ki pospešujejo razvoj mesta kot letovišča, omenimo krasne moderne hote'e in restavracije, dva zvočna kina, elektr'čno razsvetljavo, sta'no oskrbovane drevorede in park ter lepo urejene poti in ceste, k! t'h varuhe ob-čnsk; avtomob:l za Škropljenje prahu. — Manjka nam pa moderno kopališče, ki Je srce vsakfga letovišča. Dokler ne bomo 'me'i ro\ega kopališča, bomo v tujsko-prometnem oziru samo životarili: vsi umetni kl prirodni pogoji nam ne zaleždjo n!c\ Tujsko-prometno društvo Je lansko pomlad boravilo In povečalo kopališče na Sav.. Toda to ie b!o le za silo. Kopališče ie »cer oilo vedno polno, večina pa le n; r»r *'a na Savo. ker je res premrzla Koliko Kraničanov se ie stalno vozilo kopat v Radovoco Gorenjo vas In Ljubljano. A!i ne h! b"c bolje, ko bi se od drucod vozili v K'anj? Tujsko-prometno društvo je v zvezi z občino izbralo za novo kopalšče prostor v sadovnjaku g. dr. Suhadolnika. Prostor ie bt; zelo poceni ga it mestna ob*ina takoi kupila. Je pa to res aaipri-Vadne š- prostor za bodoče kopaiiSče. Leži nad Savo. nad Majdičevim otokom. Ker je hiru Železnike postaje m\ sredi mesta, je $e rroravnejš: za dohod od vseh strani. Zavarovan ie dobro tudi proti vetrovom n iud' lep razg'ed Prostor »e pohvali' tud; *trokovniak rvl B'oudek. Tozadevn predlo*, te sproti: na občinski «ej< Župan g Čiri; f*rc Kupilo se ie zemljišče, natame naj se posoTJlo 700 000 Din. k' na: ca oVast *.dobr\ Varravlfen' so Je načrti, ki tfh »e spre:e' kor>3'4§k* odsek. *KopB'išče mora b t zarajeno do ItilMa. Novo kopališče bo Do!eg drugih naprav in propagande gotovo cev je bilo lani v Kranju 2211, itoč-3344. najboljša reklama za naše letovišče. Po občinski stat stik, ie bilo lan; v Kranju 2211 tujcev. Med Jugos oven. jih je bilo 302 iz Drdvske. 145 \z Savske, 111 ;z Vriske, 97 iz Primorske, 89 iz Dr nske. 90 iz Zetske, 82 ;z Dunavske. 41 z Moravske, 77 iz Vardarske. 180 z Beograda. 299 iz Ljubljane in 207 iz Zagreba. Med ino-zemci jih je bilo 182 iz Avstrije. 10 iz Francije. 66 z Nemč:]e. 95 iz Češkoslovaške. 2 Iz Rumuniie, 4 iz Poljske. 19 z Rusije. 99 :z ftali;e. 10 iz Madjarske. 1 iz Ang'-je. 1 iz nordjskih držav in 1 iz Amerike. Teh 2211 tujcev je dalo 3344 nočnin. Ko bi imeli korališče. bi gotovo vsak tujec ostal kak dan več v Kraniu. Naše mesto bi ne bilo samo prehodno postajališče letova ščarjev. ki se ustavijo v Kranju samo en dan. potem pa odidejo na Jezersko. Bed ali kam drugam. Kranj ima 5 bote'ov, 35 gostiln: število vseh postelj v teb Je 103, v zasebnih h Šah ]e 40 postelj. Na razpolago sta dva izvoščka in 4 taksiji. Dalje 'mamo 6 pekarn. 11 mesnic, 4 kavarne, 3 mlekarne. 4 s'ašč:čarne in 8 brivnic. Torej vse. samo kora''šča ne. Vsi pr*«zadet- faktorji naj bi skrbeli, da se kopališče res č;m prej zgradi. Organizacija tujskega prometa je v do-br:h rokah. Imomo Tujsko-prometno društvo, č gar duša ie predsednik sreski na-četnik g. dr. Franjo Ogrin. Njegova iniciativa je vedno odločilna. Tud: ostali odborniki so izredno marljivi. Društvo je v | stalnih stikih z mestno občino. Vse pohva'e vreden je reiijef mest3 Kranja, ki so ga doma in drugod vsi občudovali. Društvo *ma svo-o p*sarno. ki da;e stalno točne informacije o pogojih za tujski rromet v Kranju. Po nasvetih g. sreske*ga načelnika Je br» lo ustanovljeno Tujsko-prometno druStvo v Preddvoru ter tujskoprometni odseki na j Jezerskem, v Tržiču m na Sv. Joštu Kranj bo tako postal v pogledu organ «acijc tujskega prometa središče, od koder se bodo daja'e smernice za vsa letovišča v našem s rezu. Tuiskl promet naj bi posta1 nov vir dohodkov našega prebivalstva. Zato fce^tno, da h? se uresniči'* vs? številni načrr n letošnje leto. ki naj b! dvignili «'oves na* šega lepega mesta kot letovišča. Strojne tovarne odpovedale delavstva Ljubljana, 13. januarja. Znano Je, da strojno-telezna in livar* ska industrija preživlja teike čase. Tako so n. pr. Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani že dolgo časa obratovale v skrčenem obsegu. Sedaj pas so odpovedale vsemu delavstvu na tri tedne, ker so postavljene pred neprijetno noj n ost, da morajo 4. februarja ustaviti obrat, če ne bo dovolj naročil. O vzrokih tega koraka nam Strojne tovarne in livarne d. d. na naše vprašanje poročajo, da so privatna naročila zaradi krize v stalnem padanju. Toda do odpovedi delavstvu bi ne prišlo, če bi država dvoje naročil efektuirala, ki se že dolge mesece zavlačujeta. Tako je ministrski svet že v avgustu 1933 sklenil naročiti pri Strojnih tovarnah in livarnah d. d. 200 komadov Hardvzavor, toda do podpisa pogodbe še ni prišlo. Licitacija za 43 komadov motornih brizga ln se je vršila že 10. oktobra 1933 pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, pa še do danes ni potrjena in dodeljena Strojnim tovarnam m livarnam, čeprav so bile najpovoljnejši domači ponudnik. Strojne tovarne in livarne so mnenja, da tiče za zavlačevanjem manevri inozemskih konkurenčnih tvrdk. Geerg O4 Brien v senzacijonalnem filmu V TRENOTKU Danes v Zvočnem kina Dvor Telefon 27-30 Predstave ob 4., 7 in 9. uri, v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri. mm Zborovanje nameščencev KID Jesenice, 12. januarja. V četrtek zvečer se je vršila v spodnji dvorani tovarniške restavracije dobro obiskana redna letna skupščina Društva nameščencev KID Namestu zadržanega predsedn ka g inž Rudeža je otvoril skupščino podpredsednik g. Bož č Jože, ki je pozdravil navzoče, predvsem pa delegata Zveze društev privatnih nameščencev g. dr. Janka Kostla ter poročal o najvažnejših zadevah in o delovanju odbora v minulem letu. Tajniško porvčilo je pod-al g. Prevc Peter, ki je poročal, da ie imel odbor v minulem letu 13 sej, da je prejel o<), odposlal pa 61 dop sov ter omenjal delo odbora in poročal o volitvah v Delavsko zbornico. Pokojninski zavod ter o novo ustanovljenem zobozdravmškem skladu in drugih važnejših zadevah. Blagajnik g. Bokal Stane je poročal, da je imelo društvo v minulem letu Din 23.2:>9.— dohodkov ter D n IS 809.— izdatkuv tako. da znaša prebitek D:n 4460.—. Revizor g. Truhlar je poročal, da je našel vse račune v redu in predlagal odboru razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja društvena uprava: Predsednik inž. Radež Alfred, odbora ki: Božič Jože. Sušnik Matija, Cop Srečko, Prevc Peter, škofljek Maks, Ogrin Rudolf, Bokal Stane, Stebih Mirko, Markež Valentin, Velep č Ivan. Fantur Jože in Torkar Franc; namestniki: gdč. Svetna Armela, Kobentar Albin in Ravnik Jože; pregledniki: Truhlar Jože, Hafner Ivan in kučina Franc. Po volitvah je poročal delegat zveze g. dr. Janko Kosti iz Ljubljane o volitvah io delu [Delavske zborn ce. Pok. zavoda. Trgovskega in bolniškega podpornega društva, o^ delovanju Zveze ter o vseh ostalih za nameščence najbolj važnih vprašanjih. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem sledili izvajanju g. delegata in ga ob koncu nagradili z živahnimi aklamacijami. G dr. Obersnel Maks pa je obUrno poročal o delovanju Pok zavoda ter v glavnih obn-sh poročal o upravljanju /avodove imovne za več let nazaj V svojem stvarnem in objektivnem poročilu je omenjal revizijo zavoda s strani državnih nadzornih oblasti, ki so našle vse v redu ter je poročal o najvažnejših nalogah, ki j.h ima zavod pred seboj. . Po razpravi še nekaterih važnejših društvenih zadev se je podpredsednik g. Božič zahvalil vsem za lepo udeležbo ter zaključil občni zbor. Malo odgovora Trbovlje. 10. januarja. Naše poročilo o težki nesreči delavca Pozniča. kateremu je pred dnevi krožeča žaga na separaciji odrezala 4 prste, se je zdelo današnji »Delavski politiki« vredno korigirati, češ. da je »Slovenski Narod«, ki sicer posveča »uspehom« Narodno strokovne zveze mnogo prostora, poročal, da je Pozniča le hudo ranilo na prstih. — K. tej opazki »Delavske politike« samo pripominjamo, da smo to nesrečo, kakor vse dru^e, beležili kot kronisti tako kakor se dogodijo, ni pa na>a nalega raziskovati vzrokov, načinov :n stopnje posameznih nesreč, ker so za to poklicani nedvomno drugi činitelji. Ce pa to smatra »Delavska politika« za potrebno in če hoče slikati nesreče bolj krvave, kakor ml. oziroma kakor se dogajajo in če želi iz žrtev kovati svoj politični kapital, prosto ji, ne more pa nam diktirati načina poročanja. — Zdi se nam pa. da sc »Delavska politika« spodtika iz povsem drugih razlogov ob »Slovenski Narod«; to je radi mogočnega porasta naročnikov v enem letu, odkar se je pričel s 'riti v trboveljskem rudarskem revirju. Tega porasta ne moreio preprečiti nobeni apeli »Delavske polivke« da se naj delavstvo raje naroči in oklene »delavskega tiaka«. kajti naše rudarstvo se pač dobro zaveda da je bas S!oven«V* Na^oč« bil oni list. ki je v naj-kHtičneiHem času Hnt poleti roti m pro-sH nsSo javnost, da priskoči trpečemu rudarskemu delavstvu ns pomoč in mirne dnše lahko trdimo, da ie prav zasluga »Slovenskega Naroda«, da Je bila iirsa javnost o težkih prilikah v rudarskih re- virjih pravilno poučena in da j« na£a narodna javnost priskočila bednim rudarjem na pomoč. »Slovenski Narod« je bil prvi. ki je pozival na ustanovitev skupnega akcijskega odbora za pomoč bednim rudarjem, če pa tak odbor v rudarsk'h revirjih še danes ni ustanovljen, nismo krivi mi. marveč nedvomno v precejfciji meri tudi oni, katerih akcijsko glasilo je »Delavska politika«. Glede Narodno strokovne zveze pa stojimo na stališču, da jo je treba pri njenih akcijah podpreti, kajti delavstvo samo uvideva, da vlada danes v strokovnem delavskem pokretu pravcato mrtvilo, da-siravno imajo takoivane svobodne strokovne organ:zacije v vseh socialnih ustanovah večino. Treba Je spremembe v teh ustanovah, morda se bo Narodno strokovna zveza v njih laije m bolje v prospeh delavskih interesov uveljavila. To je naše mnenje, ki pa seveda »Delavski politiki« zopet ne bo po godu. — Pa bi raje molčala, ne pa delala reklamo za »Slovenski Narod«. Iz Trebnjega — Čuvajmo naše morje! Jutri vsi na občni zbor JS. ki bo popoldne ob 13. uri v prostorih osnovne Šole. — Predložitev vojaških knjižic. Vse vojne obveznike, pristojne v vojaškem pogledu v novomeški srez. vabi občina, da nemudoma predlože vojaške knjižice pri pristojni občini v svrho vpisa vojnega razporeda Kdor bi se do 15. t m. ne odzval, bo moral osebno k objavi vojnega razporeda v Novo mesto. — Volilni imeniki se bodo po določbah § 5. zakona o voliin:h imen;kih uradoma popravljali do vštetega 31. januarja. Vsi volilci. ki imajo pravico do vpisa v volilni imenik občine Trebnje, se pozivajo, da se osebno prepričajo, ali so vpisani v imen k. K.ot pogoj za vpis je polnoletnost ter 6 mesečno bivanje v občini, izvzemši državne nameščence, ki imajo že z nastopom službe pravico do vpisa v imenik. — Dar. Ciril in Metodovi družbi jc darovala posojilnica v Trebnjem Din 100.—. Odbor se ji za dar zahvaljuje. — Lov na zaičke je s 15. t m. končan. Iz statistike naših naših lovcev posnemamo, da je v letošnji seziji padlo mnogo doigo-uhcev in tudi nekaj lis*k. Večjih lovov letos lovci niso organizirali, pa je videti, da menda vlada kriza tudi tu. Iz a —c Planinsko predavanje, V četrtek, 18 t. m. ob 20.30 bosta predavala gdč. Mo-horčtčeva iz Ljubljane in g. Andrino Kopinšek i-z Celja v predavalnici Ljudskega vseučilišča v meščanski šoii o svojih turah na Montblanc m Matterhorn. —c Smuka na Mozirski planini in pri Celjski koči. Kakor poročajo, je smuka na Mozirski planini sedaj idealna. Vreme je solnčno, pršić izvrsten Tudi okrog Celjske koče so snežne razmere zelo dobre. —c Umrl je v petek 12 t. m. zjutraj na Sp. Hudmji 14 pri Ceiju v 4°. letu starosti znani trgovec in posestnik g. Josip Zldan-šek, prvi podpredsedn'k Sreskegi združenja trgovcev v Celju vseskozi pošten, zna-čajen in odločno naroden mož. Pogreb bo v nedeljo 14. t m. oh 15 30 iz h.še žalosti na okoitško pokopališče. V celjski bolnišnici je umrla v četrtek 11. t. m. 24ietn« Neža Klepejeva iz &miklavža pri £kofji vasi. žena vrtnarja pri tvrdki llerzman?»ky v Ljubljani. Istega dne je umrl v Celju (Ljubljanska cesta 12) v 75. letu starosti posestnik g. Martin Slaje Pokojnim bodi blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! —c Ljubljanska drama bo gostovala v torek 23. t. m oh 20 v Mestnem gledališču v Celju m uprizorila v režiji g. C. Debevca znano igro po povesti Charlesa Dickensa »Cvrček za pečjo«. V posameznih vlogah bodo nastopili ?aričeva. Mira Danilova, Medvedova, Vida Juvanova, Cesar, Skr-binšek. Kralj -n Gregorin. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 10. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. Z Jesenic — Podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva na Jesenicah Ima v ponedeljek 15. t. m. ob 20 redni letni občni zbor v ri-salnici osnovne šole. Za članstvo je udeležba obvezna. Vabljeni tudi vsi prijatelji sadjarstva ln vrtnarstva. — Sokolske ve«ti. Sokolsko društvo Jesenice ima svojo redno letno glavno skupščino v četrtek 18. t. m. ob 20. v dvorani Sokolskega doma. — K župnim amuSklm tekmam, ki se vrše danes in jutri v Mojstrani, je Sokol prijavil 41 tekmovalcev In tekmovalk, ki bodo tekmovali v smuških tekih, v prostih skokih, smuških likih in smuku. — Na planini Vogel nad Boh. jezerom se bo danes zaključil smuš-ki tečaj Saveza SKJ. ki ga obiskuje 26 bratov in sester, med njimi jih je več iz srednjih in Južnih delov države. Med njimi so 4 bratje in 2 sestri iz društev Sok. župe Kranj. LTpravnik tečaja je olan saveznega tehničnega odbora brat Zupan Oton iz Ljubljane, tečaj pa vodita brata žemva Lovro iz Gorij in Rabič Maks iz Mojstrane, oba znana sokolska smuška tekmovalca v sestavljenih tekmah. — Iz sredstev han o vinskega bedn obrtnega fonda je prejela mestna občina Jesenice za svoje reveže Din 400.—, ki so se že porazdelili med najbolj siromašne družine v občini. — Lep gospodarski In kulturni napredek v naaera imata. V zadnjem času opažamo zdravo tekmo med trgovci in obrtniki, ki medsebojno tekmujejo, kdo bo svoje Izložbe bolje aranžiral in okrasil in kdo bo v njih razstavil večjo izbiro blaga in predmetov. Izredno lepa je izložba znanega domačega umetnika g. Višnarja v novi Pavllnovi hiSi, krasne stvari pa razstavljata v svoji izložbi oba urarja. kojih zlatnina silno mika nase gospodične in mamice. V doglednem času dobimo v povečani hiši g. Janka Novaka veliko in z vsem komfortom opremljeno kavarno, ki bo družabno zbirališče našega meščanstva. Tudi v kulturnem pogledu lepo napredujemo. Razna narodna in kulturna društva prirejajo dan za dnem sestanka, predavanja, gledališke predstave koncerte in akademije. Zalo veliko zanimanje pa vlada med našemi meščani za radio. Kdor ga ima, Je v teh mrzlih dneh in večerih rad doma, kdor ga pa nima, pa zelo rad postaja pred trgovino s radioaparati ln gramofoni g. Janka Pučka, ki ima ogromno zalogo najnovejših Phllipe aparatov, ki prenašajo glasbo in sporočajo novice nešte- tim zninioiaočim. Zelo lepo pa ae i tri med našim meščanstvom »Slovenski Narod«, ki šteje ie enkrat toliko naročnikov, kot pred dobrim letom. Ust prinaša rasno JO-*podar*k«. socialne, kulturne In športno vesti i Jesen te In okolice, »sknenskt Na rod« stane mesečno Din 1?.— ter Jo najcenejši Ln najbolj informativen Ust as Jesenice in okolico. Koledsr. Danes: .Sobota. 13 januarja, katoličani: HilariJ. Bogomir. Vera. pravoslavni 31. decembra. Jutri: Nedelja. 14. lanuarja, katoličani: Srečko, Nada. pravos'avni 1 januarja. Danavn ie prireditve. Kino Matica: Predor. Kino Ideal: Carmencita K'no Dvor: V zadnjem trenutku. ZKD: *Dunai>V» valček« ob 14.30 ▼ kinu Matici. Kino Šiška: Hrepenenje. Sokol IT. občni zbor na realki ob 10.30. Odbor Zveze rusk'h oficir lev novoletna pnred:tev ob 20.30 v kleti hotela Mkllč. XIV. Slovanski večer J NAD Jadrana ob 20. na Taboru. Cankarjev večer »Svobode« tn »Zarje« ob XI v D*lav-kf zboTVCi. Podružnica Sadlarsketfa in vrtnarskega društva: o^n; rbr»r ob 1^.30 v gornji dvoran5 SMm^ev* Testa v radie Ofici^ki dru*abr»? vpčer ob 21. ▼ prostorih OBclfakcjNi dom*. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Predor. K'no Tdeal: Carmencita. K»no Dvor: V r*idnjem trenotku. ZKD: »Dunajski valček« ob 11. dopw v kinu Matici. Kino Siskn: Hrepenenje. Sokol Ljubljana iV. občni zbor ob P. v telovadnici šole na Prirlah. Sokol štepania vas občni zbor ob 14 ▼ društveni telovadnici. Podmladek Jadranske Straže na L drž. realni gimnaziji akademija ob 1630 v Trgovskem domu. šentjakobsko aledaltSče »Pogumni Tonček« ob 16.. Mestni dom. Sokolsko druStvo Ljubljana III. za Bežigradom telovadna kedemija ob 20. v društveni telovadnici. Sokol Vič: Lutkovna predstav« »Čarovnik Ropotar« v Sokolskem domu ob 16. Sokol Vič: Premiera burke »Makse!« ob 20. v Sokolskem domu. Lutkarski odsek Ceškoslovcnske Obce predstava ob 16. v Narodnem domu. Sport Nedelja: Korotan (Ljubljana) : Svoboda (Vič) ob 1X15 na igrišču Hermesa tekma za zimski pokal. Reka : Primorje ob 15. na igrišč« Hermesa. Mladinske drsalne tekme na drsališču SK Ilirije ob 9.30. Dežurne lekarne. Danes ln jutri: Mr Bahovec, Kongresni trg 12, Hočevar, Ljubljana VIL, Celovška cesta 34 in L'star, Sv. Petra cesta 78. *7acf»oc? m* t a TUta reč o črnih pujsih z ostrimi čekani še ni končana. S'aročniki in stari prijatelji »S/oven-skega Naroda* smo namreč ravnokar prejeli od junaških lovcev dolenjskih brezžično sporočilo, ki ga še toplega polagamo g. Podsitiirju na njegovo gorko srce: »črni pujsi, ščetinasti in z ostrimi čekani so iz črnega dolenjskega gozda že prihrumeli v našo lepo vas Taka nesramnost! Ščetinct črni so Jo po vasi kar udrh proti našemu hlevu, hočemo reči svinjaku, kjer pitamo še nekaj svinj, ki jih še nismo predelali v godljo in klobase. Vrata našega svinjaka so na srečo dobro zaprta, v svinjaku pa kar v koritih leže naše svinje v piči in dobri pijači. Koliko svinj še imamo v svinjaku, mi, dolenjski jagri. sami ne vemo. Da se pa ne prehlade, namreč svinje, ne iagri, je na srečo se pred ofenzivo črnih pujtov iz črnega gozda dober Človek pokril korita z velikimi sicer nekoliko strganimi siti. Pod velikimi siti pa leže v koritih naše svinje In beli, rdečkasti — pa tudi Črni. lepo zaviti repki svinj — ne jtfgrov — zadovoljno migajo Iz lukenj strganih sit. Črni gozdni pujsi z ostrimi čekani so nas jagre namreč tako presenetili, da smo jim morali pokazati svoje podplate ter smo jo na srečo ubrali v res varno zavetje — na streho svinjaka. Sedaj čepimo na strehi, tiščimo svoje pihalnike med nogami in ker kruli toliko črnih pujsov pred zaprtimi vrati svinjaka, se nam jagrom — samoobsebi umevno — za spoznanje tresejo nekoliko kolena. Črni grozni ščetinarji pa nesramno silijo in rinejo v zaprta vrata svinjaka, da se kar svinjak stresa in streha, na kateri Čepimo kot kure, ki vale, — mi, ponosni nedeljski jagn dolenjski. 2e od sobote, ne od nedelje, kot je pomotoma poročal £ Podsitar, traja obleganje črnih ščetinariev; jedače imamo kot pravi iagri v svojih nahrbtnikih na srečo sicer dovolj s seboj — na strehi svinjaka namreč, samo za pijačo je bolj trda ter nas skrbi, ker je sploh ni, mi pa s strehe ne moremo. Žeja pa strašna! Nujno milo prosimo, da v zrakoplovu priplava nad naš svinjak morda sam g. Podsitar iz Ljubljane, ki naj nam vrle na streho tviniaka malo tekočine, — pa brez pik in vprašaje\' — da ne omagamo ter pademo s konja, hočemo reči s strehe svinjaka — med ostre čekane in črne iče-tince požrešne Sila je velika in pomoč nujna! SOS SOS SOS«_ Iz Kranja — Lov na lisico. Tukajšnji zimskosport-ni odsek SPD priredi jutri ob 14 lov na lisico. Zbirališče pri Šentpeterski graščini v Stražišču. Vabljeni vsi smučarji: prijavnina znaša samo 2 Din. Prijave se sprejemajo pred pričetkom lova. Zmagovalec preime darilo. Lov na lisico se vrši na poljubno omejenem prostoru Lisica ie vidno označen smučar, ki se spust; 10 min pred pričetkom lova Svojo pot mora zaznamovati s pamrčki Zmagovalec ie oni. ki se le dotakne t roko m |i sname kameo t glive Ce ns noben lovec Hs'ce ne uiame. pripade njej naslov zmagovalca tn darilo — Mladinska prireditev. Glasbena lola priredi v Sokolskem domu v Stra/^ču jutri ob 16. spevoigro Krojač Igle in palčki; sodeluje mladinski orkester. Vsem pravoslavnim čitateljem ln prijateljem „5Io-venskega Naroda" želimo srečno novo leto! Naša šolska mladina na smučeh Kako ie bilo na Rakitni, kamor je poslala Šolska poliklinika za praznike 25 ljubljanskih otrok Ljubljana, 13. januaria Na Rakitno, v počitniško kolonijo .V>1-ske poliklinike! S polnimi nahrbtniki in vsemi potrebščinami za smučanje ter prtljago za 4 dni Božične počitnice, zvezane - smučarskim tečajem na terenu, ki mu nt lahko najti enakega In vse to za borih 330 Din. K-do bi popisal veselje otrok in tez-ko pričakovanje, da napoči dan od. hoda. Kakor že lani, je tudi letos ponos li, kamniti dom Šolske poliklinike na Rakitni sprejel pod svojo streho 25 Ijub'jiiiskih otrok, deloma osuovnih, pretežno pa srednjih šol, obeh spolov. Mejeno jutro je bilo £7 decembra, ko so otroci v starosti od družabnik, čeprav je pri smučanju ho lil svoja pota Koliko »o se otroci naučili, so pokarale dvodnevne tekme v slalomu. Precej težavno proso so prevozili prav vsi z večjo ali manjšo sigurnostjo in je vodja tečaja g Tinta lahko na svoje učence ponosen. Prvi dan je zmagala Ljubica Petelinova, dru-gi dan pa Branko Bezjak, ki je tudi posta) zmagovalec v skupni oceni. Prav dobro so se plasiral! še Gojko Južnič, Igor Vet-ter. Liana Sancin Ln pa mali Šletni Jane Seunig. Po tekmi nagrada. Seveda ne p'v. kali in plakete, pač pa praktična darila v obliki »kilometerske ru'adec. Tečajniki so se udejetvovall tudi na prosvetnem po- 8. do 18. leta pod vodstvom šef-zdraviaice dr. Lunačkove Ln treh zaščitnih sester poliklinike zapustili glavni kolodvor in 6e preselili za 14 dni v smučarski raj v Rakitno. 14 presrečnih dni so preživeli večji del na smučeh ali pa pri jedi. 14 dni so uživali vse radosti, ki Jih more nuditi edino tako idealni kotiček, kot je Raaitna, s svojimi idealnimi snežnimi prilikami :n tereni. Povsod drugod je bila jugovlna, Rakitna Je ostala brez nje. Ni čuda, da je bila mladina razgibana in ves čas dobre volje. Kako so jim žarela rdeča lička, ko se jim je posrečil prvi plužnl zavoj. In kaj šele v jedilnicah! Visoko naloženi kupi kruha so kakor bi trenil izginili v nenasitnih želodcih, beli zobje so se z naravn >st zavidanja vrednim tekom zasadili v rdi.'ča jabolKa. Komur jed ne diši, naj b? prihi-tel med to mladino in vsaka jed bi mu prav gotovo teknila. Lepi in ponosni počitniški dom je za zimo kot ustvarjen. Ima poseben oddelek za smučarje, v podpritličju prostor za sušenje perila tn kopalnice, višje pa dobro kurjene jedilnico in spalnice, Ze takoj prvi dan se je pričel tečaj, ki ga je vodil znani tekmovalec g. Tinta Delalo se je Po točno doioOenem dnevnejn redu: ob 7. je bilo že v^e na nogah, ob 8. je obilni zajutrek usposobil tečajnike za smučarske napore, čez pol ure pa je dolga vrsta m'.a-dih, nadebudnih dilčarjev zapustila dom. Prav vsi so bili v tečaju, od vsemogočne ge. doktorjeve in sester do najm.ajšiD S-letnih Jana in Metke. Tri ure je trajaj dopoldanski tečaj. Prekinila ga je le za pol ure južina, ki jo je poslala sarbna gospodinja sestra Kee-ljeva v obliki kruha, sira, s.anicie. pa tudi marmelade in Jabolk. Opoldne je bilo v jedilnici doma kosilo, nato počitek, popoldne pa hajdi spet na smučke. Ob 17. je bilo spet treba nasititi lačne želodce, potem so se pa otroci do večerje zabavali z raz-nimi igrami. Po ve čerji obvezno umivauje, nato presta zabava, ob 21. pa je moralo biti vse v posteljah. Hišni red je strog, kakor je resen tudi smučarski tečaj. Najprej teoretlčui pouk, nato pa praktična izvedba na terenu ali obratno. V domu ni bilo dolgočasja. Navz.ic strogi disciplini, se je mladi rod prav naglo navzel že prastarih smučarskih navad in običajev, o katerih bi lajik rekel, da so barbarske, čeprav so stroso obvezne za smučarje - vse-ra sveta. Je to že vkorem-njena tradicija, ai je ne bodo nikdar iztrebili, čeprav zapušča na gotovem delu telesa več ali manj modrikaste sledove Smučar, ki ne zna >rihtarja biti« nj smučar in zato je rihtar vsak dan po večerji gospodoval tudi v domu. Usmiljenje ni na mestu Vsakdo mora prispevati po svojih najboljših močeh ćim težja je roka, tem večjo slavo uživa rihtar Med tečajniki j.h je bilo nekaj, ki so bili pravi mojstri. Ka dar je zamahnila njih roka, so na ribtar-ju takoj vzcvele živordeče rožice. Veiik umetnik pred Bogom je bil v tem pogiedj vodja tečaja Tinta, za katerim je pa .e malo zaostajala krepka Anica Splošno so ju slavili Tak je bil položaj, ko se je od zvai prijaznemu vabilu smučar novinar iz Ljubljane Hočeš nočeš je moral poseči v borbo in čeprav se še ni pnčei auivno ulejstvovati pri rihtarju, že jo otroci govorili o >gospodu novinarju, ki zna tako fejst rihtarja bitt No. gospod novinar Je svoj renome navzlic hudi koikurenci opravičil Pa je tudi on moral vgrizn.ti v kislo jabolko Zadnji večer pr«*d njegov.m odhodom, na sv Tri kralje, .ie bsl deleže:, tako obilnega blagoslova in je rihtarski stan spravij na tako slavo, da jo je pomnil vso noč in še nekaj dni potem Oh. dragi prijatelj Tinta in vse časti vredna Anica, težki, pretežki sta vajini roki! Kuhinja v domu bi se lahko kosala z marsikatero prvorazredno restavracijsko. Otroci pa so bili silno ostri Kritiki. Pri obedu so bile neki dan palačinke, ki pa pri otrocih niso našle priznanja. Križem se je govorilo o higijenskih palačinkah nadevanih s čistim rakitniškim zrakom Ga doktor je bote:a mladino zadnje dneve menda potolažiti in so po njenih na 7odilib pripravili naačinke dt so se celile marmelade Da bi videli, kako so otrokom teknile te »nehigijenske., paia činke! Višek živahnosti in razgibanosti ie predstavlja! vedno dobro razpoloženi 21etni Jote, nadebudni sinček predselni--a SPD Njegov nastop na Silvestrovo J»ot nmeriško čudo In kot egiptskl čarovnik, je bil imeniten, bil je sploh prvovrsten .ju in so r režiji sestre Jarnovičeve v Prosvetnem domu priredili mladinsko Igro >Pebta«. Predstava je bila sijajno obiskana, čisti dobiček pa se je razdelil na polovico med siromašno deco na Rakitni in za mleko brezposelnih otrok v Mostah. Otroci so svoje vloge dobro odigrali, prav poseko pa sta ugajala Dušan Ruch. kot v maski in igri imenitni stari pa6tir Groga, ter Igor Vetter kot mladi pastir Ke-kec. O mladinskem tečaju na Rakitni bomo v kratkem dobili tudi fiun, ki ga je izdelaj vodja tečaja g- Tinta. V njem je ujei vse, kar se je zgodilo pomembnejšega. Zlasti so dobro prikazani prizori s slalom tekme in pa tečajniki v hudem smuku na izletio Seveda ne manjkajo tudi >punkta-šic, kojih pike bodo prikazane do najmanjših podrobnosti. Bo to menda orvi film o otroškem Mnučarskem tečaju v Jugoslaviji. V torek 9. t m. so se otroci vrnili. Vsi so lepo zagoreli, pridobiJi so pa tudi na teži in vitalni kapaciteti. Komaj čakajo, da se bodo prihodnje leto spet odpravili v smučarski raj na Rakitno. Dom bodo do takrat nalbrž že razširili tn bo lahko sprejel pod streho okoli 100 otrok. M. P. Predor Ljubljana, 13 januarja. Kakor je ideja predora med Ameriko in Hvropo titanska, tako je velikanski tudi ta film, ki je prava velepesem dela, kakršne svet še ni imel prilike slišati. .Mogočnejše j je to zmagoslavje dela kakor najveličastnejši triumfi zmagovalcev v vojnah, obenem pa tudi najsilnejši spev o žrtvah, ki jih zahteva vsaka velika zmaga duha Film nas najprej dvigne na vrh najvišjega newyorškega nebotičnika: h konferenci miljarderjev, kjer edino pohlep po denarju pomaga fantastični ideji uiženjerja Mac Allana do /mage. Takoj nato nas pa vrže film globoko pod zemljo in pod morje, med strahote grozeče nevarnosti, med eksplozije in vse uničujoče vodovje. Nad zemljo je žrtev predora predobra Mac Allanova žena. ki ie vedno zaposlenega moža popolnoma izgubila, da sameva, a ne obupuje Ko mu hoče v nevarnosti pomagati tud' njo požre po šast predora Naglo napreduje delo in človek vrta in vrta pod morjem stot:ne in tisoče kilometrov dolgi rov noč in dan brez prestanka, na zemlji pa se z znojem in krvjo delavstva nas;Ča Moloh-kanital. Premalo mu je še dobička, pa začne podel reprezentant finančn;kov predora intrg*n:ti proti velikemu delu in najemati hujsVače. da bi z delavskimi nemiri in nesrečami ustavi-1 delo ter obogatel s prodajo delnic predora, dokler še vse upa na dogotovitev dela. Se nikdo nam ni nasl:kal razburjenja delavskih 'mas tako grozotno m plast čno, nikdo nam pa tudi še ni tako silno pokazal v njih čuta tovarištva in ljubezni do zma-govitosti dela. kakor ta film Simfonija orjaških strojev, brnečih kompresorjev, lokomotiv »n vedno grozeče smrti traje že leta m leta. da se delo bliža koncu Voda vdere v predor, a delavstvo jo zmaga, divji nemiri pretresajo predor, pa jih umiri zavest, da delo mora zmagati. končno pa preti vse irn'čiti še podlost špekulanta, ki naroči položiti mino v predor in povzroči katastrofalno eksplozijo. Mac Allan se po katastrofi res;.gn;r3no odpove predoru, ven dar ga pa premaga zavest, da ni več «*m svoj gospodar, temveč, da je last predora in delavstva. Premagani sovražnik si požene kroglo v glavo, delo se pa nadaljuje navzlic ogromnim žrtvam 2e 15 let rije delavstvo od ameriške in evropske strani pod Oceanom in že se sliši trkanje *kozi zadnjo kamenito steno, ki loči oba dela predora. Bliski eksplozije zažare in skozi razpoko pogleda strmeča glava: »Tu Evropa!« Dva kont'nenta si podajata roko globoko pod oceanom in mirno po jo jekleni svedri dal^e svoio zmagovito nesem dela... F'*1m na i si v k;nu Matici ogleda :o tudi maloo-ušnezi in nes:m^t; ns bodo snet verovali v nepremagli:vo moč človeka in čudodelen blagoslov dela._ Višek nečitljivostj je zdravniški recept, pisan s peresom iz poštnega urada na zasilnem sedežu starega avtomobila, Lep lovski dan v Cerkljah Kako Je 2ane streijal zajčke in lisko ter pripravil lovskim tovariSetn dobro jedačo Ljubljana, is. januarja. V Cerkljah prt Kranju se je zbrala pre teklo nedeljo dokaj številna lovska družba iz Kamnika, Ljubljane in Cerkelj. Kako: znano, so Kamničanl, Ljubljančani in en Cerkljaa aakupniki lepega, dobro gojene ga lovišča in zadnji lov vsako sezono mnogo obeta. »Pojdi z nami v Cerklje, pride tudi žane Iz Ljubljane,< tako nekako se je glasilo povabilo, no, ker se je vreme obetalo, smo nabasali nahrbtnike in naboje in se v nedeljo zjutraj pripeljali v prijazno Cerklje, kjer so nas pozdravili domačini in Ljubljančani, katere je pripeljal lovski tovariš Javonuk iz VVo'fove ulice. Na vprašanje, kako bo, je v imenu dragih ljubljanskih lovcev odgovori! »žane iz Ljubljane« s kratkim >ma že naredi«. Prijatelju žanetu so, kot običajno, pove rili skrb in nadzor nad kuhinjo »za zadnji pogon«, često je tudi sam skuhal za vse družino lovskih tovarišev, ki so bili nad spretnostjo in finim okusom Žane ta navdušeni in marsikatera zakonska polovica je morala slišati, da se žane na kuhinjo dobro razume. Medtem, ko so se lovci pripravlja1! k odhodu v revir, je Zane ugotovil, da nimajo s seboj priznanih in najboljših Javornikovih hrenovk in je hitro, med zabavljanjem, preštel številno lovsko bratovščino in s priznanim okusom določil vse kulinarične dobrine, ki bodo potrebne za zadnji pogon. Seveda je prijel na dan iz avtomobila Se velik zavoj g. Javornika, vse, kar zmore najboljšega, je pripravil, Zane je sestavil jmenu«. še par navodil, m al nesporazum — »ma že naredi« .... pa smo šli. Bila nas je res lepa družba, lep dan se je obetal, ugotovili so še. da je malo psov. pa preveč »pinčev«, zanašali so se pa na srečo, oni, ki jim ni bilo do hriba, so sklenili počakati zajce pod hribom, pretežni del pa se je kot karavana povzpel na ro bove gozdiča. Lov je potekal prav živahno ln kmalu po začetku pogona se je žanetu predstavila rd^ča zvitorepka, ki jo je hladnokrvno »pribil« na tla. Na solnčnem rebičku je stal žane in tam je sprejemal čestitke mimoidočih tovarišev, ki so se postavljali na stojišča. Vs?k mu je želel še eno »tetko* in skoro bi b!lo res. prišla mu je na lep pogled, vsa preplašena, ker jo je baS hip poprej njegov sosed počastil z dvama streloma, on iun pa Je meril na zajčka, ki je tekel po hribu navzgor k njemu ... Lisička se ni dolgo veselila pobega, koj nato je padla, podrl jo je nas kamniški Jaka. zane je medtem ustrelil ie dva iolgouhca in postal kralj dneva. Obetal se je torej zabaven zadnji pogon. Po živahnem lovu se je ugotovilo 26 uha •Jh in 2 kosati zvitorepki, vsekakor lep uspeh in po polurni hoji se je zbralo vse, kar je lovilo, v prijazni gostilni in čakalo na >menu«. Zane kot vrhovni šef v kuhinji se je malce zakasnil, v uvodnem govoru je pojasnil zamudo. Sani. na katerih so peljali on, prijatelj, ki ima tam za Prešernom gostoljubno kavarno, in veseli Javor-aik iz VVolfove ulice — so se podrle... Zato so prišli bas, ko so se poslednji cmoki pomikali v lačna grla. Vsega mu seveda nismo verjeli..kajti sani bo bile pred hišo — cele! Ko se je še zakasnela trojica okrepčala, se je Zane v lepem »programatičnem« govoru spominjaj lepote cerkljanskega lova. posebno je pa počastil navzoče, za vsako grar Je imel toplo besedo, še celo za tovariša fcifrerja, ki mu je tam z Gosposvetske ceste dobavil patrone ln ki so se dobro obnesli! Malo manj naklonjene a vseeno dobrohotne so bile besede, naslovljene na »povzročitelja« pisarij v časopisju, slavo je pa pel dobrim strelcem, zbranim iz treh krajev, prav posebno pa so mu pri srcu Kamničani, zato je tudi malo kasneje v imenu njih pozdravu" Ljubljančane. Tako, izven veselega dela. Je spregovoril še g. Lapajne iz Cerkelj. ki je v zbranih besedah orisal lovsko življenje v cerkljanskih revirjih in priporočal pravo lovsko vzgojo mlajši generaciji, ki ji Je često pobijanje vse, za naravo in divjad pa nimajo potrebne ljubezni. Zane nam je zapel še nekaj pesmic solo in v zboru, ura se je bližala enajsti, ko nas ie, pr: obračunu, preseneti! račun: menu 1e velial za osebo 6 Din. Zato je Zane zopet povzel besedo in nazdravil g. Javorniku. ki je na tako čudovito hiter način t-znižal cene«, češ. če bodo tako cene padle, bo kmalu krize konec in zavladalo bo pravo b'a.eostanle. Kratko in prisrčno slovo, pa so se odneljaM en! proti Kamniku, drugi pa oroti Liub'imi. s trdno vero, da se Jeseni zopet snidemo in tudi žane z namili. K. Jutri pa smuk v Višnjo goro Nebo nam pripravlja za jutri naravnost idealno smuko v okolici bližnje Višnje gore L;vb;jana, 13. januarja. Res je, da planinca vedno najbolj vlečejo planine in plan nski kraji in da zato rud takrat, ko gre smučat, pohiti najraje kam »višje«. Toda kakor ima naše dolenjsko hribovje svoje posebne naravne krasote in privlačnosti spomladi in v letnem času, osob to če človek nima na razpolago dovolj časa za kako daljšo turo, tako nam tud: za zimske smuške izlete nudi naravnost presenetljivo lepe prilike. ki traja samo dve uri, pa lahko tudi tako, da drs.š preko snežnih poljan, temnih gozdičev in mimo idiličnih vusi od jutra do večera, ko te sprejme v svoj topli objem prijazna in postrežljiva dolenjska gostilna. Kol:ko prešernega in prisrčnega veselja najdeš takole ob zaključku, ko te izza tople kmečke peči pozdravi hrupni »smuk« in razigrana mladina zapoje lepo pesem! Pozabljen je mraz, pozabljen napor in vse pike in kozolci v globokem Sv. Duh nad Zavrtacami pri Višnji gori, kjer Je idealen smuski teren Z veseljem se spominjam na prekrasen smučarski izlet, ki sem ga napravil pred božičem na dolenjsko stran v okolico naše slavne Višnje gore. Ni bil to prvi moj zimski izlet z dilcami v te kraje Že prejšnje zime smo jo mahnili tja in tovariš, ki zna svoje občutke posebno lepo napisati, je naravnost poetčno opisal turo iz Višnje gore na Sv. Duh So gotovi zimski časi. ko najde plan nski smučar na teh lepih gričih s složnim vzponom in prostranimi valovitimi smuškimi tereni naravnost idealno nadomestilo za planinske izlete Dobra železniška zveza zjutraj in zvečer, ob povratku in — kar je za planinca tud^ zelo važno — mali stroški, naravnost vabijo tja doli. Na svoj račun pride ;zvežban smučar in začetnik, izbere si lahko turo. snegu. To zimo ima ljubljanske smučarje Bog posebno rad. Da jim da nadomestilo za obiske planinskih krajev, ki so mnogim radi hude krize nedostopni, je po lepih dolenjskih grčih okrog bližnje Višnje gore nasipal toliko snega, da ga je za idealno smuko več kot dovolj Danes pa odeva trdo in debelo sneženo plast, ki pokriva višnjegorske griče, kakor nalašč s svežo mehko plastjo pršiča, da se bo moglo jutrišnjo nedeljo na stotine naših dečkov in »fantkovc nasmučati po mili volji. Planinci in smučarji, ki vam ni mogoče, da bi jo mahnili jutri v naše planinske gorenjske kraje, pohitite tia doli na lepo Dolenjsko, ki vas praznično belo odeta vabi v svoj zimski raj. £>r. J. P. Iz ška&Js Loke — Odpovedan kmrtii*ki teraj. V Sami od 16. do 18. t. m. bi s* bil moral vršiti v Kranju *r*iki kmdtijski tečaj za ucitel;et vo. \"sled nepredvidenih zaprek pa ie sklenil treski kmetifeki o ibor da sc tečaj za nedoločen Pao preloži. — Ni? ne pomaga. Ni dolgo t«yia ko srno opozorili na radi«ke motnje, ki jih povzročajo nekateri Imetniki eleMnfnih n.oaratov v škofu Lo'vi. Izrazili *mo željo naj pri7adeti grofa naprave v »zo^ib n°ljnbim no«led'cam. ki jih predvideva z-.'-on. b'o'draio- To pa ni zgodilo, ma-več traiaio momje kar naprei. Sovjda iH»rtraea ta b^e*zob7.irnosl unravijrtio nejevol;o rn^d rnd'^kimi poh'u-salr.i, ki Hh ie v območ:u lkqf|o1o&e mite okoli 70. \>b;mo lesnike el^ktri.Vvh Sokratov ponovno, nai evoie naprav«* ra5Mt'io. k*r se bo sicer n'oti onim. ki n:^o tako z/ lo neznani, vrnilo milo za drago. _ Mladinske ?mn?arsk« tekme, smo imeli v pet^k popoldne. Priredila jih ie meščanska 5ola pod vodstvom **voie?ra učit *1j -stva. Tekmovalo \i nad 20 dečkov, ki so vozili dve rpzlirno dolgi progi s ker zadovoljivo hitrostjo. NPadi sm'icarji so obeli Ka-m^nitnik, im**!i #*o tudi svoip kont-oln** r>> stade in tudi za okr^nFilo fe blo poskrbljeno. Med mladino ie b^o za t-*Vrnov*rn> «lno lepo zardr-pnie in **" bodo zavilV» teca tekme najbrž ponovile- — Tekmovanje med *o!sko mladino ^ ie v naš*»m er^ZTj tudi ai-<*pr tMo jdomačilo. SnviearsV*1 tekm* r>r zbrano in pregledno gradivo za vso državo, ki je bilo doslej obdelano samo sporadično za poedine predele v raznih gorskih vodičih in potopisih. Cena koledarju s tako bogato in za vsakega turista dragoceno vseb.no je sumo Din 12.— r>o komadu, to pa zato. da omogoči nabavo vsakemu, tudi najrevnejšemu planincu ter da s tem obenem pripomore k uspešni propagandi za pose t in poznavanje naše lepe jugoslovanske zemlje. Koledar se naroča pri Savezu Planinskih društev v Ljubljani, palača »Grafike«, Ma--sarvkova c. Ako ga naročajo poedinci p\* pošti, morajo poleg kupnine Din 12.— nakazati za porto še D;n 2.—. mmmm:mmmr\ je kon*tatiral, da Je skrajni čas, da «e znanstveniki resno začnfjo pečati a problemom, k akt. se bo treba upreti gin »vanju vode 4n ogljikovega rivokisa. Mislili smo: dosedanji del predavanja je bil samo duhovit uvod (pol ure), zdaj pa pri Je sel« pravi, e!avnl del predavanjs. m^rda o sintezi iivil ali čem sllčnem. Toda g. profesor se je samo se zahvalil za pnja^noRt, da smo poslušali njegova izvajania Iznenadila nas je tudi formalna stran predavanja. Gospod profesor deiuje na zagrebški univerzi te toliko let. da amo pričakovali, da bo predaval v korektnem hrvatskem Jeziku ... Dr K. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. nrl Sobota, 13. januarja: »Turške kumarec. Izven. Znižane cene. Nedelja, 14. januarja: Ob 15. uri >Bobin-zon ne sme umreti*. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene od 6.- do 20.- Din. Ob 20. uri: »Sonjkin ln njegova arečac. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 13. januarja: Ob 20. uri: »Jenufa«. Premijera, Red A. Nedelja, 14. januarja: Ob 15. uri: >Erika«. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. uri: »Traviata«. Izven. Znižan« cene. • Drevi ob 20. url se poje v nasl operi prvič v letošnji sezoni in po večletnem presledku zopet trodejanska opera iz morav-skega kmetakega življenja »Jenufa<. Opero Je uglasbil Leoš Janaček. Zasedba posameznih glavnih vlog je naslednja: Jcnufo poje ga. Gjungjenac, cerkovnico ga. Thierrijeva, staro Burjevko ga. Golobova. njuna vnuka Laco in Stevo gg. Gostič in Marčcc. V ostalih vlogah nastopijo ga. Kogejeva, Poličeva, Sterniševa. Ramšakova, Jeromova, Skerjan-čeva ter gg. Marjan Rus in Zupan. Opero dirigira ravnatelj Polič, režija jc Debevfe-va. »Traviata« z go. Gjungjenac in gg. Gostičem in Jankom v glavnih vlogah, se ponovi v nedeljo dne 14. t. m. zvečer po znižanih opernih cenah. Na izvrstno operno predstavo še posebej opozarjamo. Dijaška predstava v op**ri. V sredo dne 17. t. m. popoldne ob 15. uri se poje v operi kot dijaška predstava po globoko znižanih cenah Massetova opera »Manon« v znani izvrstni zasedbi. Na dijaško predstavo *e danes opozarjamo dijaštvo in občinatvo. V šoli. Učitelj: Kaj moramo storiti, če hočemo imeti zdrave zobe? Janezek: Čistiti se jih moramo, gospod učitelj. Kdaj pa? — Zjutraj m zvečer. — Dobro. A 8 Čim? — Z zobno ščetko. — Ali 1o imaš? — Ne, gosnod učitelj. — Ali imajo tvoji staral zobne sčet-ke? — Tudi ne, gospod učitelj. — To 1e žalostno. Od kod na veš, da je treba zobe čistiti z zobno fičetko? — Ker jih doma prodajamo. Danes največji film sedanjosti po svetovnem romana BERN HA UDA KELLERMANNA Ameriko in F!vropo združi podmorski predor. Utopija pred leti. postane danes lahko resnica. To je delo. za katerega se zanimajo vsi narodi sveta. .Sodelujejo: PA17L HARTMAN. ATTILA H5RBIGER. GUSTAV GRfcNDGENS Predprodaja od 11.— 141S. ure. — Nov Fo cov zvočni žurnal. — Predstave ob 4.. 7'i m 91* uri zvečer — v nedeljo ob 3., 5.. 7 Vi. in 9 U uri zvečer. Telefon 27-30 ELITNI KINO MATICA Dnevne vesti _ Tz državne -dužne. Imenovana sta za pOBcijs&a stražnika I. razreda zvanicnika I- položain*- skupine policijska stražnika 11-razreda zvanicnika II. «*k lpine Vinko Zonnan pri upravi policije v Ljubljani in Alo;zij Starman pri predstojništvu mestne policii-v Mariboru; prem pičena r-ta zvani čnira Anica Wusaer o! eu->skena naeelslva Maribor levi br^o k sr^.-k^m i načelstvu Maribor de-mri bre2 in jvanienica li?lena Kopše od €Tf>€k* ua načeJstva Maribor desni bre«; k sreskemu na&dsfcvu Maribor levi brec. — Iz hruioviu^ke -»iui.be. Imenovan ie za primarneira zdravnika V. skupino primarni zdravnik in upravnik zdravilišča na GoLniku VI. položajne skupine dr. Robert Neubau^r. Premeščena sta zdravnik dr. Franc Puc Iz združeni zdravstvene občine I>obrova v zdr iž- no zdravstveno občino ?tari irs pri Črnomlju in pisarniški uradnik Nikolaj Zupančič iz. javne bolnice v Celju v javno bolnico v Brežicah- Razveljavljen je odlok, s katerim |e bil pr*nHŠcen banovinska zdravnik dr. Josip Arh iz združene zdrav-tjvpnp občine I-jubno v združeno zdravstveno občino Stnri tnj pri Črnomlju: služba je prevrtala banovi nekemu uradniškanrj pripravniku, cestnemu nadzorniku pri sreetesra cestnem odboru v Sloveninra-dcu Alojzu Rer- ZOrfu, — Razpisane službe. Dekanat juridične fakultete- v Subotici razpisuje natečaj za mesto fakultetnega tajnika. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. Banska uprava dunavske banovine razpisuje mesto šefa računovodstvu svojega finančnega oddelka. Prošnje je treba vložiti do 1. februarja. Občinska uprava v Borovu razpisuje mesto poveljnika straže in dveh stražnikov. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. _ tSlužbenr list kr. banske uprave dravske banovine« št. 4 z dne 13. t. m. objavlja razne pravilnike. izpremembt pravila'kov. ratifikacije mednarodnih pogodb in razne objave iz >S'UŽbenih Novine _ Izredna skupščina JUU. Na po*Hagi pismene zahteve šestih sekcij je izvršil odbor JLTU skieuil sklicali 1. marca v Beogradu izredno skup&čino z nasjedaj.m dnevnim redom: 1. Otvoritev Bkupščkte, 2. glasovanje o zaupnici Izvršnemu in nad« zornemu odboru, 3 volitev novega Izvršue-jra in nadzornega odbora, 4. izpremembe in dopolnitve pravi], 5. izpreme.mbe in dopolnitve poslovnika. -Izvršni odbor je zaprosil za dopust delegatom in za vezne olajšave Skupščina se prične ob 3. — Najmanjša dopustna mera za pot«»fno ostrv. Na pro>nio ribarskih upravičencev j po zaslišan tj ri barskega uovedanca teir ri- Parskeija strokovnega društva ie banska oprava znižala najmanjšo dopustno mero za potočno postrv na 22 cm na tele vode: Za Br>zternički potok na 1 »van breuu Drave, za bislrirki polok. za Tlsro potok, za Kapu-sov potok in za Lamprehtov potok na dednem bregu Drave. Ta naredba stopi v veljavo 28. t. m. _ Nalezljive bolezni v dravski banovi- nI. Od 15. do -L decembra je bilo v dravski banovini 31 primerov tifusnih '.>oiez-ni, 9 ^riže, 61 skrlatinke, 6 ošpic, 173 sa-vice (smrtnih 8), 21 sena. 30 vnetja pr: ušesne slinovke, 3 otrečnične vročico *er po 1 fereevite odrevenelosti, vran'čnega prisada, otrpnjenja tilnika, noric In aa'e<-Ijivega vnetja možganov. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega poses*ni* v Podgorju Anton Subelj, ki je odšel začetkom vojne na Tirolsko, od koder od julija 1916 ni pi- Sil i. _ Dražba lova. V petek 19. t. m. -jb 10. se bo odddajal pri sreskem nače's'.vu v Kamniku v zakup občinski lov občine Zaplanina za dobo od 1. januarja 1931 00 31. marca 103S. _ Konkurzi. prisilne poravnave In posredovalna postopanja. Društvo industrij-cev in veletr^ovcev v LHibljani objavlja ja dobo od 1. do 10. L 1934 sledečo statistiko (številke v oklepaju ne nanai^ijo na isto dobo preteklega leta): Otvorj^ni konkurzi: v dravski banovini _ (2), primorski — (1). drinski — (1). zetski (2). dunavski _ (21, vardarski — (1), Be>-•^rad, Zemun, Pančevo — (_). — Otvor jene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 4 (4), savski 1 (3), vrba-ski 1 (_). primorski — (Z), drinski — (1) . zetsk: 1 (_), dunavski 1 (21, Beograd. Zemun. Pančevo 1 ll). _ Otvoreni konkurzi: v dravski banovini 1 (2). savski 1 (3), vrbaski 1 (_), primorski _ (2) . drinski _ (2>. zetski 2 (— ), dunavski 2 (7. moravski 1 (1). — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini — (3), savski _ (9j. zetski — (1). dunavski _ (2). vardarski 1 (_), Beograd, Zemun. Pančevn 1 (__.). — Tujski promet v Splitu Lani je bilo v Splitu domaćih potnikov 16 211, inozem-cev pa 10.361. Skupno število gostov, ki *o prenočili v Splitu vsaj eno noč ie znašalo lani 26 572. predlanskim pa 24.3°8. — Nov grob. Francoski institut v Ljubljani je izgubil marljivega, dolgoletnega knjižničarja in ruskega emigranta g. Aleksandra Popova, ki je v četrtek popoldne nenadoma umrl Pokojni ie bil v našem mestu splošno znan in priljubljen. Delil je težko usodo svojih tovarišev m hrepenenju po svoji širni domovini je omahnil v prerani grob Na zadnji poti ga je spremila vsa tukajšnja ruska kolonija, pa tudi mnogo Slovencev Rodi mu lahka našs zemlja1 — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno vreme s padavinami, porast temperature Snoči je začelo snežiti ▼ Ljubljani m v Mariboru in smo imeli davi bb 7 3.3 mm novega snega. Najvišja tem- peratura je znašala včeraj v Splitu 8, v Skoplju 1. v >*irajevu in v Beogradu —1.0. v Zagrebu —2.0. v Ljubljani —2.4. v Mariboru —5.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.0, temperatura je znašala —5.5. — Samomorilcevo pismo v starem Čevlju. Zagrebški mizar Slavko Pa v lisa je kupil vrečo starih čevljev m v en^h čevljih je na^el košček starega pap'rja, na njem pa napis: Kdor najde moje truplo, naj obvesti policijo, iaz pa grem v hladni grob Milan Lojmč. Na policiji pa tega imena nimajo zabeleženega in tako zaenkrat še ni ugotovljeno, kdo je vtaknil v stare čevlje obvestilo o svojem samomoru. — Težka železniška nesreča. V Gornjih Podgradcifa blizu Bosanske Grad.ške se je pripetila v četrtek na industrijski progi težka nesreča. Zaradi goste megle železniško osebje ni opazilo, da se je na klancu naenkrat odklopila lokomotiva tn zdrvela nazaj. 10 vagonov z osebjem je pa strmoglavilo v i globok jarek. 12 ljudi je bilo težje :n lu/je ranjen'h. zavirač Hasan Alagič je pa t:k pred katastrofo od strahu umrl. — Tragedija tene, ki se Je naveliča!« moža in Ijubčka. V četrtek ponoči so pripeljali v bolnico v Bihaću smrtno ranjeno Rr—o Karano vič iz vasi Teočaka. Roza je imela ljubavno razmerje z Dano strpcem, ki je oženjen m ima šest otrok, že 10 let sta se imela rada. Kot siromašno dekle se je bila Roza omožila s prvim, ki jo je zasnubil in ki o njem ni vedela, da je božjasten. Kmalu se je moža naveličala. Končno ji je začel presedati tudi ljubček in v zadnjem času se ga je izogibala. Zato sta se večkrat sprla, v sredo jo je pa počakal, ko se je vračala domov m ker mu je znova povedala, da ga ne mara več, je potegnil iz žepa revolver in trikrat ustrelil na njo. Prva krogla je prodrla za levim ušesom v usta, druga ji je obtičala v pljučih, tretja pa v levi roki. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic notriujeio, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —1J Da so se gospodinje lahko založile z raznimi dobrotami za jutri, je mraz nekoliko popustil, zaradi snega pa ni bil trg nič slabše založen. Ce bi bilo preveč mrzlo, bi ne bilo na trgu jabolk, a danes jih je bilo mnogo in celo nekaj res lepih je bilo med njimi, kanadke in boskopski kosmač po 8 Din kg. Najcenejša jabolka, ki Se zaslužijo to ime, so po 4 Din kg, cenejši so pa odrezki in nairnita jabolka, ki jih pa gospodinje rade kupujejo za štruklje. Na zelenjadnem trgu ni nobene spremembe, trg je vedno enako dobro založen. Največ imajo zadnje čase radiča, ki je po 1.50 Din merica najlepši. Založiš se pa lahko tudi s kolerabo, ohrovtom, zeljnatimi glavami špinačo, endivijo itd. Zima se prav za prav ne poz'ia mnogo na živilskem trgu. Endi vi jo prodajajo še vedno po isti ceni kot jeseni, glavo po 50 par do dinarja. Najbolj se pozna zima na perutninskem trgu. Včeraj so napovedovale prodajalke, da danes sploh ne bo naprodaj jajc. ker v hudem mrazu kokosi ne neso in da skoraj vsa jajca porabijo kmetje sami. Vendar je bilo danes dovolj jalc, le dobiti jih nisi mogel izpod 1.50 Din komad. Posebna atrakcija je za naše gospodinje očiščena perutnina, ki jo prodaja v posebni stojnici podjeten proda"ialec. ki je baie iz Zagreba. Danes je bil ob stojnic! celo naval. OčtSčene gosi so po lfi Din kg. kr.r se zdi gospodinjam poceni. Vendar pa gledalo nekatere gospodinje z nezaupanjem na lepo očiščeno perutnino, ker jim ne gre v glavo, da bi bila lahko kaj prida tako poceni. Vendar je kupoval k vedro dovoli. Tudi pri mesarjih je bilo danes nekoliko živahnejše kot navadno. —1i Armada beračev je oblegala včeraj Ljubljano. C^prsv zdn; ž* beračenje nekaj v«=akdan"eea, da mu nihče ne pripić»-iie posebnega pomena, vendar so «*e vferaj mnn-trj vzn?mirili ob tolikšrr^m navalu beračev. Razen domačih beračev ie beračilo še mno-jjo revnih ljudi s nodc-zelja. Značilno je, da zdaj ber*č:io trdi urno?', ki **ic?r niso tako zvani berači, a ki s- v bliski od č«i z zavitki bla°\i, z živili sli z denarjem Da je tjdi v teh težkih Trasih ta ?»kciia tako dobro usnela arz or-d-v*sem velika zahvala vs^m plemenitim dobrotnikom in oriifltoliem. ki so na kateri koli način kri oodarOf. Vsem in vsakemu oos^bi? *em ^'om tiaoJ?«ra ^v»^a» _II Zaerebikn e1a«bena akademi** se ie razvila iz Glasbene *ole. ki io ie v Zagreba v drže val do leta 1920 Hrvatski glaobemi za- vod. Akademija ima danes preko 500 ~o-j?ncev — na voeh stopnjah glasbene izobrazbe. Akademija prireja v Za^rsbu jako oo-membne solistične in aneambteke koncerte. Na povabilo ljubljanske Glasbena Malica priredi tudi v Ljubljani koncert in aicer v petek, dne 19. t. m- ob 20. uri v Unionski dvorani. Notstopijo: Simfonični orkester, me-a-ni zbor, solist-violinist in 4 solisti pivci. Vsi pod vodstvom r?ktorja Frana Lhotke. Ponovno opozarjamo na velepomembni Končat Zagrebške akademije v našem me«:ru, wtopniC3 so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. — Srpska pravoslavna cerkvena občina priredi na dan 27. januarja ob 20. uri zvečer v veliki dvorani na Taboru Svetoaavsfco b:Wdo z izbranim umetniškim programom, ki bo objavljen pozneje. —li Na zanimivem zgodovinskem koncertu skladb primorskih skladateljev A. tiajdriha, J. Kocjančira. A. Lebana in H. Volarifa bo izvajal moški zbor >Ljubljiin-t»kei:a Zvona« H. Volarice.vo daljšo ftkladbD *Doniovini< na besedilo S. Gregorčiča »O, vdava tozna. zapuščena«, ki v Ljubljani nikdar ni bila izvajana. Pred vojno io je hotelo na nekem koncertu zapeti pevsko društvo >Ljubljana<, ki ga ie takrat vodil prof. A. D?kleva. Skladba fr? v originalu pi-s-°na za soli (tenor in bariton) ter moški zbor. inštrumentiral jo je pa pok. kap*Mnik naše opere g. H. Benišek. Avstrij^k* oblasti *o takrat izvajanje pr?povodale in tako bo ta lepa me'odijozna skladba doživela svojo kritno slavo &?le na koncertu »Ljubljanskega Zvonar dne 15. januarja 1934 ob 20. uri v dvorani Filharmonične družbe (Kino Matica). Vstopnice in besedila skladb se dobe v knjigami (Haobcne Matice na Kongresu ?m trgu. Nabavite si jih pravočasno! Kavama „LE0N" DANES VSO NOO ODPRTA —lj Z reza gospodinj prične 19. t, m. šest tedenski šivalni t »caj, ki se bo vršil vsako sr^do in vsak petek od 16.—19. ure v diu-štvenih prostorih na Bregu Št 8. I s to tam se pričneta prihodnji teden dva kuharska tečaja in sicer: kratek tečaj za brzo kuho in trimesečni večerni kuharski tečaj, ki ae bo vršil vsak pon^d^li^k in četrtek od 19. ure dalie. V vršr.k tečaj se sprejm? Se nekaj udeleženk. Prirejamo tudi različne anodnev-ne teičaje. Natančnejše se poizve vsak dan od 15__17. ure v društvenih prostorih Breg št. 8. 20-n —lj ZKD film >DunaiskJ valček« zabava nasd publiko. Toliko nakopičenih Streusso-vih valčkov še menda ni bilo v nobenem filmu, kot v tem. Film je pesem in godba. Zabave je tudi dovolj. Vs* se smeje dovtipom in ljubkim scenam, ljubezni in znane dunajske prostodušnosti. Film se predvaja danes ob 14.30 t^r jutri ob 11. dopoldne. —lj Družabni večer v »Unionn«. U radništvo želez, in poštne direkcije priredi na Svečnioo 2. februarja ob 20. uri v veliki dvorani >Llniona« elitni družabni večer s plesom. Prireditveni odbor je sestavil pester plesni spored in obenem poskrbel za bogat in cenen bufet. Vstop bo samo z vabili, ki se že razpošiljajo: kdor bi ga pomotoma ne prei.el. naj ga blagovoli reklamirati pri pri-reditvenem odboru v >Dvoru«. Ker je čisti dohodek prir-^ditve namenjen siromašni cie-ci žel. in poštnih uslužbencev, vabi odbor tudi po tei poti na čim večjo udeležbo. 19-n —lj Tako. zdaj bomo pa začeli! V 'an-skem letu smo nekajkrat zapi«ili, da s* bo v Ljubljani jstanovila taka šola. — ne, tečaj, v katerem se bodo tudi tirati, ki jih je narava prikrajšala za posluh, naučili pravilnega petja- Zdaj v novem letu se bo tečai resnično pričel. Upamo, da uspešno. V četrtek zvečer naj pri de Si starši otrok, ki so ie ori javljeni, pa tudi tisti, ki žele svoje n?ro-ke prijaviti — tore? v četrtek zvečer na sestanek na Bleiweii«ovi c. 21. Tam bo pogovor o vsem. kar bo za tečaj potrebno. Tako o najprimerneiših nrah, o podrobnostih metode in š> o vsem drugem, kar bodo pač starši želeli. — Dame i dolgimi lasmi danes težfco najdejo svojega frizerja. Res prvovrstno bodo pa sfrizirane v priznani česalnicj Ol^a Corazd. Beethovnova ul- 14 (Dunav). —Vj Sknpina bnievnikor Ljubljana-Trno- to ima svoj redni občni zbor v nedeljo nn 1 14. januarja 1934 ob 10. uri dopoldne v oro-etorih gostilne Soklič. Pred Konjušnico, flanrtvo in prijatelji vljudno vabljeni! Odbor. —II Pevsko društvo * Grafika. ▼ Ljubljani razpihuje mesto pevovodje. Ponudbe na naslov: M. Dachs, lxiteljska tiskarna. _lj železničarji in poštarji so najbolj natančen in najbolj točen stan. saj jim gre vedno za minute, zato so bili pa tudi prvi, ki so se korporativno oklenili idej Jadranske straže in so vsi postali njeni *!a-eni. Seveda so tudi sklenili, da s- lo nobenega manjkalo na veselem večeru J S prihodnjo soboto v TJnionu, saj nas botlo prišli vabit na svojo prireditev, ki bo L* februarja tudi v Unionu. Radi bomo vrni!! obisk svojim s o borcem, saj vemo, da bodo železničarji in poštarji tudi na priredi-tev JS prinesli svojo slavno zidano coljo, da bo tako luštno. kakor še nikoli. Kakopak, saj bodo v soboto zvečer v Union prišle tudi vse poštarce in železničarje: —li Gospodarsko, kulturno in narodno društvo ta Trnorskj okraj, naznanja «v> iim članom, da ee na 12 t. m. določeno predavanje ni moglo vršiti, k^r je predavatelj nenadoma obolel in ni bilo več mogoč'? preskrbeti drug^aa predavatelja. Cas in kraj prihodnjega predavanja bo pravočasno javljen. —li Obrtniški vajenski dom naznania vajencem, da bo jutri dopoldne ob 10. v Narodnem domu lutkovna predelava, ki nai se }? udeleže v največjem številu. Zbero naj se ob 9.45 pred Narodnim domom na Bleiwei60vi cesti. —lj Občni ibor podminice SVD bo dre-ri ob 19.30 v gornji d\orani Slarničeve restavracije z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo predt*ednika, 2. čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. 3. poročilo tajnika. 4. poročilo odf>eka za olepševanja Ljjblja-ne s cvetlicami, nato pa razdelitev diplom onim, ki ao poleti imeli najlepša okrašena okna in balkone, 5. poročilo blagajnika, 8. poročilo nadzornikov. 7- volitve. S. atucain w sti. Razen članov in priiateli^v društva naj se prireditve udeleže predvsem veri. ki jih je podružnica odlikovala za olepšanje oke?i. —lj Drašbn v mestni zastuvljalniri je bila včeraj; ljjdi *ie je je udeležilo mnogo. Najbolj so kupovali perilo, pa tudi nekale.« druce predmete, ki so bili poceni, so stalni kupci precej kupovali. Ostalo je pa neprodanih nekaj zimskih sukenj in obl^k. Zini-sko suknjo si lahko dobil že za 200 Din m še ceneje, približno po istih cenah eo bile tudi moške obleke. Dražba je trajala pičlo uro. —!j Lutkovno gledališče na Taboru priredi v nedeljo 14. t. m. ob pol 16. uri revijo lutk pod naslovom: »Kadar maftke ni doma, miši plešejo.« Po reviji pa se bo predvajala priljubljena igTa: >Jurček zmagovalec.« Znižane cene. Med odmori igra priznani ajaks-band. Vabimo k obilni udeležbi. ADVOKAT DR, FRAN CABERSĆEK JE OTVORFL SVOJO PISARNO V LJUBLJANI, Dalmatinova nI. 11 —lj Umrli so v Ljubljani od 5. do 11. t. m.: Koršič Miroslav, 54 let, sodni svetnik. Miklošičeva cesta 19-131. Godec Terezija, 70 let, kuharica, Vidovdanoka cesta 9. Janežič Marija, roj. Kune, €1 let, viova fin. svetnika v p. Antona, Gosposka uiiea 10-IL Ponlt Benedikt, 84 let, eolski nad. zornik v p., Vidovdanska cesta 9. 0^be\ Josip, 23 let, čevljar, Železnikarjeva ulica 5. Volk Neža, 82 let, postrežniea, V«lor-danska cesta 9. Starič Josip, 59 let, pekovski mojster, Slomškova ulica 14. Kuna!-z!er Marija. 62 let, postreinlca, Japljeva ulica 2. Franko Franc, 43 let, zvan-čnik drž. žel., Galjevica 214-pr. Polanc Pavel, 73 let, rudar v pokoju, Trbovlje. Bregant Terezija, 61 let, šivilja. Poljanska cesta 16. — V ljubljanski bolnici so urar'.i: Stermeckj Leon. 32 let, jurist. Radmirjc 31 pri Bočni. Pevc Anton, 29 let, delaveo, Opčina 5, ob. Dobemiče, Sušnik Franja, 5$ let, gostilničarka, Tržič, Ble>ka cesta 3. Gluhar Francka, 57 let. žena tovar, delavca, Jesenice, Jadranska cesta 11. Je-rancič Ivana, 58 let, žena tesarja. Moste, Zaloška cesta 7S. Zupan Marija roj. Pod-lesnik, 70 let, učltkarica, LoČica S2. Ar-čon Franc, 57 let, delavec, Linhartova ulica 14. Mendaš Filip, 60 let. sprevoJn-k držav, žel. v p., Borštnikov tr^ 2. Petarofl Rajko, 4 mesece, sin pečar, pomočn.. Vipavska ulica 8. Zevnik Ana, 63 let. uč!te. ljlca v p., Poljanska cesta 16. Ban Josi->, dninar, Vel. sela 19. obč. Adlešiče pri Črnomlja. Iz Kamnika — Kamniško Sokolsko društvo ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, 18. t. m. ob 20. uri v dvorani Narodne Čitalnice. — Živahno delovanje Sokola v Radem Ijah. Poleti smo poročali o jradnji novega Sokolekeffa doma, .za katerega je napravil načrte arhitekt r. Ilua. Priobčili enio tudi sliko, iz katere je razvidno, da bo novi dom po srvoji zunanfostl in notranii ureditvi eden najlepših in največjih Sokolskih domov na našem podeželja. Agilni radomeljski Sokoli so pohiteli z gradnjo, da je bila «*tavba ž.' pred zimo pod streho. Tudi notranjščino so že lepo uredili in zgradili prostoren oder za gledab'ške predstave. Za otvoritveno orništavo «> si zbrali »Rokovnjače«, nafl>oli »lomačo igro, katere dejanj* poteka deloma tudi v Radomljah in okolici. Ni treba po*eb->j pevdarjati. da so bili >Rokovnjači« v ijri in petju zelo dobro podani in da se želi sijajen uepeh. Obe predstavi sta bili razprodani. Gledalci so prišli iz vse okolice, precej pa jih je bilo tudi iz Kamnika. Prihodnjo predstavo bodo v Sokolskerm domu priredili radomeljski gasilci. Uprizorili bodo spevoigro »lOada Rredat. za katero vlada že sedai veliko zanimanje. — >Mak*eW vabi. Čitalnica otvarja svo-io 66- gle.lariško sezono z \Valfriedo\X) kine čko burko -Maks^i:, katero je priredil za naše odre član dranhJ Ivan Ces^ir. Citamica vodi že od nekdaj točno kroniko uprizorjenih iger, iz katere posnemamo, da je v 55 letih svojeca obstoja dozdaj uprizorila iger, torej vsako le*to povprečno 6 do 7. V povojnih 15 letih ie prešlo čitalniški oder 69 iger in rMaksel' bo zdaj dobil v kroniki številko r599, odnosno 70 za povoino dobo. Iz Trbovelj _ Obratovanje rudnika v prihodnjem tednu. Pred vidno bo rudnik prihodnji teden obratoval vse dni, razen v sredo, .!ne 17. t. m., ko je napovedano praznovanje. Potemtakem to rudnik do vključenega 20. t. m. obratoval 16 delovnih dni, dočijn delovni dnevi po 21. januaju zaenkrat še niso določen!. Vsekakor pa je gotovo že danes, da bo delavstvo rzvršilo v tekočem mesecu preko 20 delavnikov, kar bo prvić-od meseca decembra 1931. ko je rudnik obratoval 21 dni, naslednji mesec pa le se 20 dni, od takrat naprej pa vedno rnan/. dok.er lani meseca junija niso padli delovni dnevi na nalnižje število, t. j. 11 delavnikov, želeti bi le bilo, da bi se obstoječe usodnejše stanje stabilizira o. kajti zadnja leta težke gospodarske depresije so delovno ljudstvo v rudarskih revirjih docela izčrpala, zato je uvedi, o večjega števila delovnih dni v tekočem mesecu z največjim zadovoljstvom in radostjo pozdravilo. Trpljenja je bilo v tm-ših rudarskih dolinah dovolj, sedaj na na; bi napočili našemu izmučenemu delovnemu ljudstvu dnevi boljše bodočnosti. _ Težka nezgoda pri delu. Na Tereziji se je pri delu težko ponesrečil kopač Brinar Ernest S tovarišem sta na obzo--jn Terezlja-rova zidala izo^ib proge Od. kopano talnino sta metala v prazen prostor v steni Brinar je podajal materijal svojemu delovnemu tovarišu, ki je stal na višjem odru, ta pa je zalasal z njim prazen prostor. Pri tem pa Je padel Brinarju kos talnlne na levo no^o tako nesreči o, da mu jo Je v mečnici zlomilo. Bil Je prepeljan v bolnico. _ Prekinitev električnega toka. Fal- ska elektrarna bo v nedeljo dne 11. t. m. prekinila tudi za Trbovlje tok od S. do 13. ure. — Mest0 venca na grob pokojni tova-rišici Mariji Torijevi je darovalo uradni, štvo pošte Celje tukajšnjemu »okoJskfUiu društvu 200 Din za obdaritev revnih iu-darskih otrok PVinenitim darovalcem v Imena bolnih rudarskih ot ročice v bratsko zahvala. _ Na zadnjem zborovanju trboveljskih obrtnikov je bilo govora tudi o gospodarstvu trboveljske občine. Zahtevala se jo intervencija na merodajrr.li mestih, da se bodisi dotedanji občinekj odbor znova potrdi, ali pa potrdi novoizvoljeni občinski zastop. kajti zaradi sedanjega izjemne.; -veljskesa in hrastniške^a dela obc*'ine. 2no ali drugo bo treba ukrenjti, da občins-io gospodarstvo in interesi občanov ne bodo trpeli. Iz Stične — Občni zbor Sokolskejsra drnStv.* Ivančita gorica, bo v nedeljo lt. t. m. v SokoLskem domu ob 16. Delavnemu društvu, ki si je v kratkem času s požrtvovalnostjo članov in marljivostjo odbora zgradilo prostoren Sokolski dom ter opremilo oder, bo treba ponovno izvoliti agilen odbor. K občnemu zboru so vabljeni pred vsem Stičanie, ki so doslej sicer verno podpirali društvo z udeležbo pri prireditvah, niso pa 9. uri zvečer. Pride! Premiera: DOBRI VOJAK SVEJK SPORT — Smotala sekcija >(.ralika<. Sekcija obvešča svoje članstvo, da se vrši v nedeljo 14. t- in. izlet v Višnjo jzoro k Sv. Duhu. Skupen odhod vseh imjterieaj I juti a-njim vlakom, ki odhaja 7.H0 iz pred idav-neu?a kolodvora. Vabilo Pi vsi Mani in prijatelji »Grafike« da se tejza izleta odefafc*. Načelnik. _ Nogometne tekme se kljub ostri zimi In snegu še vedno nadaljujejo. Korotan iz Kranja tekmuje namreč za prehodni pokal 2SK Hermesa. M:nnlo nedeljo je odigral tretjo pokalno tekmo, topot v Ljubljani a tamkajšnjim Korotanom in ga nadvladal * 4:1 (2:1). Zmaga je bila zaslužena, tekma precej ostra in je vsa ljubljanska publika navijala za Kranjčane. Po tej zmagi se Korotan krepko natiaja na čelu tabele kot prvi s 6 točkami, slede mu Hermes. Ljubljana, 3 točke, Korotan, Ljubljana. 2 točki. Sloga. Ljubljana, 2 točki, Disk, Domžak-, 1 točko in Svoboda, Ljubljana, brez točke. Najvažnejša, tekma Hermes, Ljubljana : Korotan, Kranj, ki bo mogoče dala že prvaka H. skupine, se odigra jutri v Kranju ob 15. pod vodstvom sav. sodnika g. Ra-movža. Ker bo Hermes, kl mu že prav trda, prede, poslal v Kranj svoje najboljše moči, se obeta interesantna in napeta borba. Občinstvo vabimo da tekmo polnoštevilno poseti. ker je prireditev tudi socirO.negt značaja in je prebitek namenjen brezposelnim igralcem. SOKOL — SoknUko društvo Ljubljana IV. ima jutri ob 9. redni obrni zbor v t/Iovadnud. šole na Prulah. Uprava. _ Sokol Otepanja va* opozarja Manetvo na obrni zbor, ki *e bo vršil v nedeljo 14. t. m. ob 14. uri v telovadnici. 18-n _ Dramski od-e^ Sokola Vi? ponovno opozarja efnfena občinstvo na premudro >Makeel«, ki bo jutri zvečer ob 20. v Sokol, domu. Kdor se hotV od srca n—mejatU AN poleti predstavo, ki ie izvrstno pripravljeni v režiji br. Luje Drenovca. — Lutkovni odsek pa vprizori jutri popoldne ob 10. zaba\-no i«rro »Čarovnik Ropolar in njegova iina Jeii-bafae«. Vabimo mladino in odrasle. — Sokol-ka leta v Kozar.iah ima jutri popoldne ob pol 10. svoj redni obrni zbor z obif-ajnim dnevnim r^tlom v costilni ori -»KlobasarjiK. Tdeležba za vse članstvo etro-20 obvezna, članstvo bratak NM matiČTi nik i. Za vse Slanstvo udeleSba etroiro ob- t vezna Glava rodbine — Jaz svoje ž,ene nikoli ne vprašam, ali smem iti kam, ker raje ostanem doma. Praktičen kmet Kmet pelje v mesto zaklana teleta, pa ga ustavijo na mitnici, češ, da more plačati užitnino. — Koliko pa? vpraša mitničarja, 20 Din od glavo. Kmet plača in pravi: — Drugič bom pa raje teletom odrezal glave. 000102000200110000020002000201010201010048000223 000077778^13^333 ženite in možite se v januarju Najrahlejše so v oktobru sklenjene zakonske rreze, najtrdnejSe pa v januarju Hotel Sacher Angleški sodnik Morton Bright, ki spadajo v njegov delokrog ločitve zakonov, daje na podlagi svojih izkušenj in statističnih podatkov mladim ljudem nasvete, da bi se mogli izogniti težkim posledicam nespametno sklenjene zakonske zveze. Kakor je sodnik Bright iz bogatega gradiva ugotovil, se sklene največ zakonov jeseni in sicer v oktobru. V tem mesecu se sklene nad 26 odstotkov vseh zakonskih zvez. Drugi mesec, ki se v njem ljudje najraje ženijo in može, je januar, temu pa sledi junij, avgust in november. Sodnik ♦Bright je dalje ugotovil, da se najraje razdero v oktobru sklenjene zakonske zveze. Po statističnih podatkih traja večina oktoberskih zakonov povprečno največ 5 let. Nasprotno so pa zelo trdne, lahko bi rekli najsolidnejše zakonske zveze, sklenjene v januarju, menda zato, ker je v tem mesecu navadno najhujša zima, ko se ljudje r?.di grejejo. V januarju sklenjeni zakoni trajajo povprečno 17 let. Sreča januarskih zakonov ima baje globljo podlago. Morton Bright trdi, da sklepajo v januarju zakonske zveze večinoma trezni, pametni ljudje, ki ne hrepene več po pustolovščinah, temveč po mirnem zakonskem življenju. Januarski kandidati zakonske zveze stopajo pred oltar ali v poročni urad mirno, s tehtnim premislekom, dočim so zaročenci v poletnih mesecih navadno mladi in vihravi ljudje in zato taki zakoni niso posebno solidni. Po Brightovem mnenju trajajo največ dve leti in pol. Čuden policijski ravnatelj Policijski ravnatelj v Brusljn Angerhausen je bi J aretiran zaradi korupcije. Priznal Je, da Je prejemal 10 % dobička od prodaje olja In bencina. Fodjetje, ki si Je xasign-ralo na ta način hrbet, je ustanovil njegov bivši kolega Pamvels Kitajska modrost En bambus še ni gošča. — Pomemki žen in šelest bičevja nikoli ne utihne. — Smehljaj pomladnega neba je kakor smehljaj tašče. — Če dobiš pred sodiščem mačko, prideš ob celo kravo. — Prej spraviš skupaj tisoč vojakov, nego enega generala. — Pravo človekoljubje je v tem, da pošiljamo otep siromakom, če jih zebe, ne pošiljamo pa daril srečnim. — Bližnji sosed je boljši, nego oddaljeni sorodnik. — Za sladkimi usti se rado skriva strupeno srce. — S čisto vestjo lahko hodiš tudi po temi. — Govori previdno tudi na cesti, kajti tudi tlak ima ušesa. — Trenutna zmota nam često pokvari vse življenje. — Prej zleze slon iz močvirja, nego človek iz svoje nemoralnosti. — Slepci lezejo na gore, da bi videli naravne lepote. — Zaradi ene pravde pade v nesrečo 10 rodbin. — Veliko mesto ima mnogo mikavnosti, še več jih pa ima srečno domače ognjišče. — Premoženje se lažje pridobi, nego obdrži. čujte, zakonski možje! Angleški pastor, ki je poročil že mnogo parov, pa tudi ločil mnogo zakoncev, je sklenil dati mladim ljudem nekaj nasvetov in navodil, kako naj žive v zakonu. Napisal je svoje misli Ln nabil vodič po zakonskem življenju v sobi, kamor hodijo zaročenci pred poroko. Pastor se obrača v prvi vrsti na može. ker menda meni, da so oni največ krivi, da je na svetu toliko nesrečnih zakonov. Pravi takole: »Če hočeš, da bo tvoja žena vedno privlačna in dražestna, ji dajaj vedno dovolj denarja, da se bo lahko z njim približevala tvojemu idealu ženske lepote. V zakonskem življenju obdrži vse obaire in sploh bodi tak. kakršen si bil. ko si svojo ženo snubil. Nikdar ne misli, da obzirnost po poroki ni več potrebna. Zaunaj se ženi in odkrij ji vse svoie enačrte. Jej prenečen zrezek :a smehMai se pri tem. kakor da se ni nič zgodi'o Smatraj vsako s'abo kos;-'o za kazen za svoje erehe. ki si jih ni. bodisi v de;ani;h ali m!sMh Ne hod; br*ž žene trkoli na nles. ienV'? lo pa tudi s s^noj na Izlete in zabavna potovanja. Ne prepiraj se z njo, pač jo pa opozarjaj oa to, Po 'euh poročnih kandidatov pa ni tako lahko določiti v zakonskih zvezah sistema. Komaj 203etni fantje se ženijo in jemljejo dekleta med 16. in 20. letom. Tem mladim zakonskim zvezam prorokuje Bright zelo kratko življenje. V teh .etih je namreč značaj moža in žene najbj j podvržen spremembam, v :em času se značaj Sele oblikuje. P.i m'adih zuKoncih se ne razvije in ne i£-oblikuje v isti smeri, temveč skoraj vedno v nasprotni. Cez dve leti navadno dozori mlada zakonska zveza za ioČ!'ev Med možmi med 30. in 40. ietori -e Da najmanj takih, ki si že:* v zakonski jarem. Dekleta se najtežje od-'oči;o hd zakon med 20. in 23. letom. Po 40. letu je pa število po zakon-ki zvezi hreprnečih samcev zopet več.e. Enako je rudi pri dekletih po 2$. letu. Kruična doba vsake zakonske zveze nastane v osmem letu zakona, ko se .oči največ zakoncev. Nevarno zakonsko leto je tudi trinajsto, a v osemnajstem letu nastopi tretja kriza zakonskega življenja in ta je navadno zadnja f o pa seveda tudi mnoge izjeme. Morton Bright sam priznava, da so n.tgovi računi samo približno zanesljivi, saj jih je sestavil na podlagi statističnih podatkov zadnje dobe, ki se lahko b;stveno razlikujejo od bodočih ttftt'Stičnifa podatkov. Vendar pa njegovi nasveti ne morejo škodovati nikomur. !asi ie Rela K-ajina tfrotnasaM in *o s-ed« «tva ljudi, a zlasti društev, ze'o omejena, izkazuje vendar metltali tvdi po več dni n«a r»oeitn;eo.h. kar ja^no doikazire potrebo tuisko prom^tneoa dela M^Hško Tu^ko prometno cHttitvo ie kot cd:no oro-pa^ando irdilo tud^ dve prOTM^andni bro-šu-rici o Bnli K>ai:ni. ki «ti vsekakor do*".30: Gtanaitik* l-Pu-stišek ivko). - 9.: Ve»ko predavanje <^ valer TJčak). — 915: Prenos ceikvene glasbe S fraic. cerkve. - Ucli Krnjini lahko tudi gospodarsko pomagala. Za letošnje leto čakajo društvo se težke naloge. Metlika naj bi dobila s>voj mali mu* are|. k; naj bi hranil v sebi vse tiste ne-.štete narodne dragocenosti, ki bi se sicer v nekaj letih :zJub:je. ki pa dents le še tu in tam iivc. Ta mu/cj bi bil dokaz kulturnega in gospodarske^a udejstvovanja Belo Kraj'ne v slovenskem in jugoslovanskem narodnem ž:vljenju, s tudi tanimivovt, ki bi marsiketerrga prijatelja narodne umetnosti pripeljala v Belo Krajmo in bika poleg te-a naši mlad nt v/podouda as delo med narodom in .»a narod. Vsi kraji se ponaiajo s svojo /godov no in bi bilo prav. da tudi Bžii Krajina /bere po ivfljtb. krajih starodavne spomenike in izdelke preprostih ijudi. ki pa irwa.;o kljub temu veliko vrednost Triznan; agodovinarji so po Beli Krajini nabrali nohtoj dragocenosti, ki jih o.so odtujili ie naŽi.n krajem, nego tudi na*l državi«, Mnogi posameznik: niso tako oškodovali le nosili o / i i h krajev samih in odvzeli ljudem najdragocenejšega, nego tudi odnesli d;tn?s že nenadomestljive stvs-ri. Naloga muzeja bi bila. da vsaj s*%Jaj prične 9 smotrnim d slom ra očuvanje rth narodnih vrednot. Nujno potrebna je rudi koča na Gorjancih, k! naj bi jo zgradili podružnic! SPI) v Novem mestu in Črnomlju ln naSe domače Tujsko prometno društvo. 1'pamo. da bo svoj oboi prilo/1'la tudi centrale SPD v Ljubljani in druge turistične ustanove, ki ao doslej vse brez izjeme Belo Krajino vedno zanemariale. Važna je tudi olepšava mesta samega in urwKtev sprehajališč Ta. katere »o naravni pogoji /e dani. Tujsko prometno društvo v Metliki čaka še tudi knnogo drugih nalog, ki pa jim bo v bodočih letih gotov.) kos, ker nam ra to jamči že njihovo prvo doVovno leto. 1'spehi pa bodo vidni šele čez nekaj let. P*tek, 19. Januarju. 11.: Posavje II. (Josip Lapajne*. — 12.15: Naše vojašKe g^clbe igrajo na pto» šč-ah. — 12.45: Poročila. — 13.: Kvartstt in okteti pojo v reproduc. glasbi. — 18.; Bratje, adaj stop;mo v kolo (reproduc. glasba). — 18.30: Predavanje ZKD. — 19.: Sokol, Šola ln dom (Marjan Tratar). — 19.30: Izleti za nedeljo idr. Rudolf An-drejka). — 20.: VVagnerjev večer, izvajata ga. Marccc-Olupova ln g. Matčec. — 20.45: Ra-ral? biti razmere bro znane, ker jf poskusil vlomiti v £obo. kjer *o bili apsrstj in to v času, ko ]e vedel, da ni nikoear ekv-ma. Vlomika, ki je že načel vruta z dletom, i* pri *6tfcs?t oblast« V/taka beseda fcO par. Plačo me lahka ttutt » mxmkah Za odgovor znumkol Na vprašanja brc* enamkm «r l nftemfirinmrt Na1*rt0mi*4 **4la* Ull* &*—- mmm^mm SLUŽBE KONTOKISTENJA resna moč. s prakso, perfektna srbsko-hrvatska stenografinja, z znanjem nemškega jezika, vešča vseh pisarniških del — lahko dobi takoj stalno in dobro nameščenje pri solidnem podjetju na Sušaku. — Ponudbe "pod »Br. 438« na upravo > Slovenskega Naroda«. KLAVIRJE PLANINE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene: tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje. — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. 8/T BLAGAJNIČARKO »prejmemo. — Gostilna »Orao«, Zagreb, Frankopanska 13. 461 ' DOBE It ŽAGAR dobi mesto. — Hribar, Medija- Izlake. 4C0 TRGOVSKI VAJENEC z 9 mesečno prakso išče službo v trgovini. — Pliraon, Kluže. Dravograd. 459 STANOVANJE DVEH SOB predsobe, kuhinje in pritiklin takoj oddam. — Domobranska cesta št. 15. 435 MATEMATIKO ln druge predmete, posamezno ali v skupinah poučuje profesor, Ljubljana, Gajeva ulica št. 6. V. nadstr. 469 KLAVIRJE in PIANINE malo rabljene, najboljših tovarn, z oklopno konstrukcijo, s križam strunami, kupite najceneje pri r,Lira«, trgovina rabljenih klavirjev, Zagreb. Varšavska ulica 1. 404 ENOSOBNO STANOVANJE obširno, velika predsoba, visoko pritličje, takoj oddam, ev pozneje. — Ponudbe pod »Blei-vveisova 439« na upravo ^Slov. Naroda«. MKSEćNO SOBO v centrumu mesta, za 1 osebo z vso postrežbo, eventuamo tudi 8 hrano, oddam — Naslov pri upravi »Slovenskega Na roda« 5040 DVE SOBI opremljeno in prazno oddam v Rožni dolini. Cesta X, št. 25 (Pod Rožnikom). fiflytiiT£\ii 12 % ALKOHOL. KISA več vagonov, po primerni ceni proda V. Lanskij, Gi-Požega, K. D. SI. Požega. 424 PRILOŽNOSTNI NAKUP avtobusa Delaheve, za 16 oseb, gotovo nov, poceni naprodaj. Horch avtomobili. Zagreb, Kraljice Marije 25, telef. 33-85. 423 PACKABD krasen Sport Roadster. nov model, 2 4sedežen. 8 cilindrski, luksuzna izdelava, zelo ugoden nakup, poceni naprodaj. Pavla-kovic, Zagreb, Svačičev trg 12. 422 MLADE GOBICE v kisu razpošilja Hrastnik, Nova cerkev, p. Vojnik pri Celju. 434 HRANILNA KNJIŽICA mestne hranilnice v Kranju z vlogo Din 25.000.-— za 85 % naprodaj. — Ponudbe pod »Ugodna prilika 473« na upravo »Slov. Naroda«. NtPMMKMNE VILO NA BLEDU v bližini jezera, z.velikim vrtom, prodam. Informacije daje B. Lergetporer. Bled. 391 VPELJANA GOSTILNA v Zagrebu poceni naprodaj. — Malešič, Pejačevičev trg št. 3. 433 VINOTOO 1 dobro idoč — v Celju, Gosposka ulica 3 — oddam v najem. ' — Krošelj Ivan, Ljubljana, femartinska 15. 466 g PODRUŽNICA PRILJUBLJENE OPERNE KLETI □ VINARNA - BUFFET 1 MESTNI TRG IX g vabi danes vse cen j. goste in. prijatelje na domače krofe H in »Jadranski biser« — BREZPLAČNO □ 03 ne omgDiiiiii3DarxirxiDrjaariJi w h mncoB DVA LOKALA na dvorišču takoj oddam v najem za mirno obrt ali pa za pisarno. — Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8. 463 FRIZERSKI SALON za dame v Zagrebu naprodaj. — Pire, Zagreb, Hlca br. 5, ni. kat. 462 KUPIM POSREDUJEM denar na HRANILNE KNJIŽICE velikih denarnih zavodov. — RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka 12. 7-T VLOŽNE KNJIŽICE (bančne > kupujemo in prodajamo proti gotovini. — Komercijalno - pouzdanička poslovnica .1 mm ob ili a«, Zagreb. 446 ŽLNIIVC VDOVA stara 40 let, s pohištvom in 30.000 Din gotovine, dobra gospodinja, se žeU poročiti z državnim uslužbencem. — Le resne ponudbe s polnim naslovom pod šifro »Zvestoba 455« na upravo »Slov. Naroda«. KATERI STAREJŠI GOSPOD ali vdovec dobrosrčen, ki je v državni ali stalni službi, bi poročil čedno gospodično lepe in krepke postave, ki bi ne gledal na premoženje, temveč na srečo v ljubezni, pridne roke in plemenito srce. — Ponudbe s polnim naslovom na upravo »Slov. Naroda« pod »Sreča 1934 457«. POSESTNIK 34 let star, vdovec, z lepim ln popolnoma urejenim stanovanjem in izvrstnim gospodarstvom, želi v svrho ženitve resnega znanja s simpatično damo. Z ozirora na moje izvrstne gmotne prilike ne iščem dote, marveč v prvi vrsti zveeto in milo soprogo, dobro gospodinjo. — Ponudbe s polnim naslovom pošljite pod značko »Sigurna bodočnost 18/458« na upravo »Slov. Naroda«. DVOKOLESA se sprejemajo preko zime ▼ shrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjem in ponikljanje najceneje. — Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. 96/L JUTRI V RESTAVRACIJO~~ »FRANKOPANSKI DVOR«, Šiška, — kjer je vsako nedeljo veselica in ples. Pa tudi za piti in jesti Je pripravljeno. — Brez vstopnine. 468 PROSIM. ĆE KDO VE, kje se nahaja Viktor Danev, brivec — naj posije njegov naslov na: Frane Korže, Črnomelj. 464 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T TTStfABrJA IZVRŠUJE različne tiskovine, časopise diplome revije vrednostne papirje koledarje srečke knjige itd enobarvni in več-barvni tisk pisma razglednice slike osmrtnice ovitke jedilne liste. cenike vizitke. računske ZAKLJUČKE. POkOČNA NAZNANILA IN VABILA CE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE. PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAK6N1 OBLIKI NAJ SE IZVRAE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE. KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH D RAGE VOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DRLA SE IZVRŠUJEJO LEPO SOLIDNO IN TOČNO, CENE ZMERNE — PRORAČUNI LN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ [NARODNA ISKARNA • AUTO PAZAR Posjedujemo jedan luksusni Ford auto, teretni auto Chevrolet. Iste želimo zamenjati. — »Slavija«, paromlin, Vukovar. VEČ PROMETA EV MANJ STROŠKOV za reklamo je tuđi še dandanes mogoče. To velja tudi za Vašo trgovino, obrt ali industrijo. — Imam 15 let trg. prakse in sem učenec največjih reklamnih strokovnjakov. — Vaš uspeh je samo od Vas odvisen, če pišete še danes na naslov: Rudolf Svetlin, Kočevje. 425 Ostanite danes zvečer doma! Plošče in gramofon si izposodite pri: „ŠLAGER" Aleksandrova centa 4, prehod »Viktorije« Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR. G. FUiOl.MA V Lil BLIANI - se priporoma bledim in slabotnim osebam 91 l TRGOVINO z mešanim blagom, dobro vpeljano, na prometnem kraju, v centru Gorenjske — takoj oddam. Eventuelno tudi za drugo stroko — Prevzem inventarja je pogoj. — Ponudbe je poslati na upravo »Slov Naroda« pod šifro »Takojšnjo gotovino«. Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 409.— prve svetovije fabrikate: Bo sendnrfer, Steinway, Forutei Petrof. Holr.l. Stingl orisjin«! ki so nespornr najboliši! (Lah ka. precizna mehanika i Pro r!qia |ih Izključno le sodni iz vedenec in hivši učitelj Glas bene Matice Alfonz Brezni! "drova cesta $tev. 1 Velikanska ralngs vseh KtH«h* nib inAt rumen tn\ In «*trim KRISPERJEV VELESEJEN DANES OTVORJEN f Za vse potrebe in za vsak žep. m Senzacija za mesto in deželo. Za male poseben veseličnl prostor. # Nihče vas ne vpraša, če kupite. OPOZORILO V zadnjem času prodajajo razni agenti manjvredne šte-dilniške obroče in izjavljajo, da so ti obroči izdelani po patentu ŠTED - REGULATOR (4 g. Zupančiča Augusta V svrho preprečenja vsake zlorabe, opozarjam interesente, naj pazijo na zgornjo označbo patenta in izročajo naročila ie zastopnikom, ki se izkažejo s pooblastilom in naročilniml knjižicami — LIVARNE SMOLE ANTON, LJUBLJANA« Opekarska cesta št. 33. — Telefon 38-34 Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev. malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne a TRIBUN A« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! Icserirajte v »Slovenskem Narodu" Francoski institut v Ljubljani javlja žalostno vest, da je njegov zvesti, dolgoletni knjižničar, gospod I! Ct£e(k&andex (popov dne 11. t. m. popoldne nenadoma preminul. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo ob 14. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice. Plemenitega moža priporočamo v blag spomin. Urejuje; Jomu muymaCi€ tm »M«rvooo mm mm VG ID UVMntUU 40* UM*. Utuo whXU»UU — V Si v LJUMJHOJ 96