15. številka. > V Trstu, v sredo 22. februvarja 1888. Tečaj XIII. „E O I N O S T • izhaja dvakrat nft teden, v*nko iredo 11 soboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane : 7ft vse loto gl. fi. —; izven Avst. 9.— (jI. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ n 2.25 „ Ponflmirne Številke ne dobivajo v prn- *» nov., v Gorici in v Ajdovščini po «t nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravnistvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ttlici ' Torrente St. 12. Vsnko pi-nn> mora hit franko vuno, ker nifrunkovaini *i> ni spre-jemajo. Kok*pi»i ne ne vrm'ajo. Oglasi in oznanila hi* riuiinc po 7 nov. vrstica v potim ; z u naslove /. drlndimi frknnii m> plačuje prostor, kolikor Iti gn olipvglu navadnih vr*tie. Poslana, javne zahvale, osmrtnico itd. r«rune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in innerate prijemu upravništvo v uliei Torrente 12. odprti* reklamacije no pronto poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V «ilinosti j« iiioC« O beneških Slovencih. Našim čitateljem je dobro znano, da živi pod vlaško vlado mnogo tiaoč Slovencev, katere imenujemo obično „beneške Slovence". Da so se vzdržali na površji do denes, da že zdaj govore prvotni svoj materin slovenski jezik, — čeravno jih italijanska vlada na vso mogoče načine pritiska ter jim usiljuje italijanske duhovnike in učitelje, da bi se poprej potujčili ali poitalijančili, — dokazujo s tem svojo pravo slovansko vztrajnost in ljubezen do domačega jezika, do domačih običajev in navad, katere so si ohranili do dendenes. Tudi ta odstranjeni del našega naroda ima izvestno svojo zgodovino, katero bi bilo zelo važno in potrebno natanko proučiti. Čevdat, Benetke in Rim nudijo našim zgo-dopiscem dovolj zanimljivega gradiva o tej deželi. Dasiravno hočejo Italijani zdaj prekrstiti in promeniti vsa imena vasij, hribov, gor, potokov itd., ki nosijo slovanski »led, vender narod ni vzprijel teh mladih nazivanj, temveč krčevito se Se drži prvotnih imen. Denes imenujo Vlahi kraj „San Pietro al Natiaone"; narod mu pravi: „San Pietro degli Slavi, degli Schiavi, degli Schiavoni" in tla je kraj prvotno nosil to ime, priča listina z dne 24. junija 1457., ki govori med ostalim: „—--Conalt- tutus D. Presb. Petrus de S. Petro de Sclavonibus ecc."; druga listina z dne 1. marcija 1480. leta: „Ommissis . . . . Pro Pres. Petro do Sancto Petro de Sclavonibus ecc." Pisoii teh vrstic jo znan v beneških Slovencih naj starejši slovenski rokopis s po slednjih let petnajstega stoletja. Baš ta rokopis nam jasno govori, da se je slovenščina v beneških Slove-nih poprej javno rabila, nego v naših deželah. Ker pa političnim novinara ni naloga razpravljati o takšnih stvareh, ugnimo se dolgočasnim učenjaškim raziska-vanjem. Kako napreduje ta od nas nekako pozabljeni del našega narodovega telesa? Sfc žalostijo in tugo beremo v 38. štev. hrvatskega „Obzora" članek o „i z ura i ra-jočej narodnej svesti beneških Slovencev." Dopis je poslan iz Furlanskega, zatorej bez dvojbe opisuje razmere resnično, kakeršne so. In kakšni so vender ti sedanji okoliši beneških Slovencev? Poslušajmo: Na jugozapadnoj meji avstrijsko-ogorskega cesarstva v takozvanoj Furlaniji v Italiji /.ivi okolo G0.000 Slovencev po rodu in krvi, Predel, v katerem živi to pleme, razprostira se od gorotansko-itali-janskih planin do blizu Kormina na av-strijsko-vlaškej meji. Greben planin, ki začenjajo takoj nad Gorico ob desnej strani Soče do Predila na ptimorsko-ko-roškej granici, deli mejo med avstrijskim Primorskim in med tako imenovano italijansko „Schiavonerijo". Beneški Slovenci žive zvečine v goratih predelih in samo pri sv. Petru na Slovenskem (San Piero degli Schiavoni proti Čevdatu (Cividale) se odpira plodonosna ravnina, ki se širi do adrijskega morja. Beneški Slovenci žive v štirih okrajih in sicer v svetopeterskem okraji nepo-mešani, in v okrajih Farcento, Gemona in Modo v ogromnej večini. V poslednjih okrajih prebivajo Furlani samo ob krajih, ali tudi tu so stanovali nekdaj samo Slovenci, kakor nam pričajo priimki in imena mest in vasij. Italijani so napravili zdaj n. pr. iz Badinja-Faedis, iz Nimlja-Nimis, iz Cedilja-Sedilis, iz Foronja-Forlano itd. Kar se tiče imenja beneških Slovencev, moramo reči, da so *v primeri s prebivalci italijankega po karnskih gorah živečega plemena pravi gospodje. Oni stoje gospodarstveno mnogo bolje nego li po furlanskej ravnini stanujoči Italijani. Beneški Slovenci niso grofovski najemniki ali koloni, kakor njih sobratje Furlani, nego oni so gospodarji in pravi posedniki zemlje, na katerej žive. Glavni prihod jim daje živinoreja, s katero se poglavitno bavijo. Slovensko kuhano in surovo maslo ima vedno znatno višjo ceno nego ono z ravnine. Neznano je število telet in ovcc, ki se pošiljajo na vse strani za dober denar. Razven tega se pripravlja sir, čemur jo mnogo pomogla sirarska šola. Lep prihod daje beneškim Slovencem tudi sadjarstvo. Tu lehko vidiš v jeseni vsak dan na tisoče voz z najlepšimi jabolki, hruškami, češpami itd., vse utrgano z roko in zloženo v košarice, da se ne pokvari. Na vsakem trgu, celo v Benetkah najdeš „Schiavona" se sadjem ali ovočjem. Kostanj (maroni) rodi izvenredno in se drži vso zimo. Zdaj sredi svečana je svež kakor v jeseni, samo da je še slajši. V jarugah tudi ono malo ravnine rodi trto, ki daje vrlo pitno vino. Ker domača trta v poslednjem desetletji ne rodi zaradi trtne uši in ae dan na dan manjša nje število, počeli so beneški Slovenci zasajati ameriško trto, ki se je doslej vodno v teh predelih pokazala zelo PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih. Ital. upisil S 1 v i j Pelliuo, pr«l. Ji>s K~i>. XVIII. 4) samskem stanu. (Dalje.) Ne dajaj ho zavajati takim bajkam. Res je, da so mnogi samci popačeni; rea jo tudi, da človeško roko in noge dele pesti in brce. Kdo pa bode zbog tega trdil, da so roke in noge slaba stvar. Oni, ki kopičijo svojo misli na to, da jo nemoralnost v samskem stanu neizogibna, naj tudi pomisle, koliko zlega izvira iz nepromišljenih ženitev. Za kratkim veseljem zaroke pride dolgočasnost, žalost po izgubljenoj svobodi; pride ti na pamet, da je bila zaroka prenagljena, da je narav obeh neskladna. Začenja se tugovanjo na ednej ali drugoj strani, potem zbadanje, žaljenje, neprestane žalosti. Nežno in rahločutno žonako bitje je potem navadno žrtva nesrečne nesloge. Boluje potem do smrti ali — kar je slabše — izvrže se izgubivša avojo dobroto, in odpre duri čutom, misleča, da dobi zadoščenje za izgubljeno zakonsko ljubezen. Vse to pa jej donaša le sramoto in nemir. Iz nesrečnih starišov se porajajo otroci, katerim je prva šola malovredno ponašanje očeta ali matere ali obeh. Otrok no ljubi in no vzgaja nobeden; oni pa ne spoštujejo starisev, ne bratov ni sester; tako vzrastejo brez vsake domače kreposti, katero so prava podlaga občim krepostim. Vso to so prečesto dogaja; le odpri oči in videl bodeš mnogo tacega. Nikdo mi ne more oporekati, da stvar pretiravam. Nikakor pa no zanikujera s tem zla nahajajoča se v samskem stanu; ali kdor pomisli na navedena zla v zakonskem stanu, izvestno vaklikno z inenoj o mnogih zaročenih: nO, da bi ne bili izustili nikoli ono usode polne prisege!" Mnogo je poklicanih v zakonski stan, ali tudi samski stan je v naravi potrjen. Jako smešno jo žalovanje, da vsi ne plode človeškega rodu. Ako si izbereš samski stan iz tehtnih uzrokov, ni to nič neplemenitoga. Samski stan jo vreden vse časti, kakor sploh vsaka pametna žrtva, samo da ima dobro avrho. No nalaga ti obiteljskoga bremena in ti tako nudi časa in moči. da se iskrenejše udajaš verskim skrivnostim. V njem dobiš mnogo sredstev, da lehko pomoreš sorodnim obiteljim, ko-dar potrebujejo tvojo pomoči. Drugi zopet plodonosno. V poslednji čas so seče še ono malo domačih trt, kar jih je še ostalo in se aadi samo ameriška. V beneških Slovencih se lehko pije vrlo dobro ameriško vino po 30—40 stotikov ali cente-8imov liter. In narodna svest? Kakšna svest? V se je mrtvo in hladno do dna srca! Od kar je ostavila Avstrija Beneško, počela je izumirati narodna svest beneških Slovencev, in denes je uže pod-polno zamrla. Razven slovenskega jezika, katerim se služijo ti „Schiavoni" med seboj in v katerem 80 propoveda v cerkvi, n i nikjer sledu o Slovenstvu. V učilnici, na sodišči in povsod v javnosti se govori in piše izključivo italijanski. Slovenska knjiga se nahaja še tu in tam pri duhovnih in še te samo one družbe sv. Mohora. Novin slovenskih ni. Zlo bi so godilo učencu, ako bi se usodil odgovoriti učitelju slovenski. Ako pride novinec med vojnike in da ga vprašajo, odkod je rojenja, odgovori, da je z Brda, a neče povedati, da je Slovenec, kajti drugovi bi se rogali „Schiavu" in ga prezirali, ne za tega delj, ker bi bil morebiti neumnejši in glupl ji od svojih italijanskih tovarišev, nego samo zato, ker je Slovenec. Ta narod je zelo zdrave pameti, ali nima nikogar, ki bi mu bil vodja, ki bi mu govoril o njegovih bratih po krvi in ob ostalih Slovanih, katerih je kakor listja in trave. Vsak, ki bi se usodil probujati narodno svest v tem narodu, zapal bi neizbežno krvavemu sodišču italijanske osvete. Lani je izdal poznani italijanski pisatelj dr. Podrecca, rojen Slovenec od sv. Petra na Slovenskem, knjigo o beneških Slovencih pod naslovom „Slovenia italiana". S to knjigo ni hotel delati propagande za slovensko stvar, nego samo dokazal je na zgodovinskem temelji, da ima to plemo podpolno pravo imenovati se „slovensko" in da ima neovržno pravico zahtevati, da se njegov jezik priznava javno in uradno. Kako so ga napali in oklestili z vseh stra-nij! Cepili so dlako v vsakej njegovoj besedi, da Bog oprosti. Se malo in reklo bo bodo: Tu je žilo deset stoletij slovensko pleme, katerega narodno svest je zadušila italijanska nad-moČ in sicer v ne polnih tridesetih letih. Tu vidite, kako postopajo Italijani, ti raztrobljeni apostoli svobodo in narodnostno ideje, s plemenom slovenskim, ki je kompaktno nastanjeno na zemlji, katerej jo ono vlastnik, oni Italijani, ki za peščico sporadičnih svojih naseljonikov zahtevajo v Dalmaciji, da so priznajo kakor druga ravnopravna deželna narodnost, a njih jezik kakor drugi deželni jezik, v isti čas, kadar nasilno zaterajo šestdeset tisoč ljudij slovenskega plemena na njih rodnih tleh. Zapomnimo si to! Državni zbor. V četrtek 10. t. m. je bila razven druzih toček na dnevnem redu tudi razprava o vladnem predlogu glede akade-mičnih družtov, ki je privabila toliko poslušalcev v zbornico, da galeri je poslaniške zbornice niso bilo uže davno tako natlačene. Na drugi galeriji so bili sami vseu-čiliščniki, katerih je moralo pa še jako veliko ostati zvunaj, in so oblegali od vseh štirih stranij državno-zborsko palačo, ker niso dobili več uatopnic. Da bi se no godili neredi, bilo jo pomnoženo število policijskih stražnikov okolo zbornice. Zoper načrt so je oglasilo 14 govornikov, zanj pa 10. Prvi je govoril levičarski poslanec Pichler, ki je proslavljal nemški duh, nemško avobodo, nemško vedo itd. O zakonu samem ni govoril mnogo. Nasprotno pa so je prvi desniški govornik Mladočeh Blažek jako strogo držal načrta in ga stvarno pretresal z vseh stranij. Rekel je, da bodo Bicer izginola akademična družtva, ako novi načrt stopi v veljavo, da so bodo pa v drugi podobi zopet snovala. Omenjal je, d* so dijaki tudi državni brambovci, da zatorej ne gre natolcevati njih patrijotičnega duha. Tudi iz pedagogičnih ozirov zakona ne moro preporočati; izvestno ni dobro, da se stene delajo med posamičnimi zavodi, in da se dijaki raznih višjih šol ne smejo družiti med seboj ter so učiti drug od druzega marsikaj koristnega. Po posamičnih določbah ne bodo trpeli samo dijaki, ampak tudi profesorji, ki jih bodo redarji nadzorovali in jih morda za izgrede dijakov smatrali odgovorne. Govor je bil miren in stvaren, a Blažek je tako tiho govoril, da so ga razumeli jedva najbližji sosedje. Nasprotoval je zakonu v vseh točkah in naravnost rekel, da z nobeno določbo ni zadovoljen, dasi se je bil oglasil med zagovorniki njegovimi. Za njim je poprijel besedo minister Gauč. Govoril je ponosno in zavedno ter zatrjeval, da je zakon zaradi nekaterih dogodkov potreben, da ima v dokaz najdejo v njem več svobode, da lažjo po-morejo revnim trpinom. Ali ni vso to dobro ? Vsa ta razmišljcvanja niso brezko-ristna. Kdor hoče objeti ali zapustiti samski stan, mora vedeti, česar se oklene in kaj zapusti. Strankarsko besedovanje zameta vsako pravo razsodbo. XIX. O spoštovanji žene. Malovredon in nesramen cinizem jo izraz prostaštva; vrag je, troseč vedno nova obrekovanja med človeštvo z namenom, da bi ono smešilo in toptalo krepost. Cinizem zbora le one dogodjaje, ki skrunijo oltar, vse dobro pa zatajuje ter kriči: „Kaj Bog? kaj duhovščina? kaj verska vzgoja? To so le strašila fanatiška !" Nadalje zbora tudi vse nepoštene čine v politiki, krieoč: „Kaj postava? kaj obči red? kaj čast? kaj domoljubje ? Vse to je le boj zvitih mogoč-nežev, boj vladajoče stranke za svoj obstanek, in slaboumnost slušajočo stranke!" Našteva naposled vse take čine, ki skruno samski in zakonski stan; ki sramote očetovstvo, materinstvo, odnošaje sinov, sorodnikov in prijateljev ter vpije z vražjim vriščem: „Videl sem, da je vao to le ego- jizem, sleparatvo, jarost počutkov, ravsa-nje in vzajemng preziranje!" Sad te peklenske in lažnive modrosti (cinizma) je baš: egojizem, sleparatvo, jarost počutkov, ravsanje in preziranje. Je-li tedaj mogoče, da bi ta prostaški duh, skrunitelj vsake vzvišeno stvari, prizanašal ženskej kreposti? Je li mogoče, da bi ne skušal uničiti je? V vseh vekih se je cinizem trudil, da da bi ženo naslikal kot nekako zavržno bitje; priznaval jej jo le zavidnost, veter-njaštvo, praznoto in nezvestobo. Vsaka žena, ki jo imela svojo zgodovinsko veljavo, bila mu je le iznimka. Ali plemenita svrha človeštva vzela je ženo v svoje varstvo. Kristijanstvo jo je povzdignolo, ker je zabranilo mnogo-ženstvo in nepošteno ljubovanje; za Bo-gom-Clovekom dalo je prvo mesto, nad vsemi augelji in svetniki — ženi! Sedanjo človeško družtvo očuti dobro upliv milega kristijanskega duha. Sredi barbarstva kraailo jo plemstvo lepo spoštovanje ljubezni; in mi omikani kristijani, ini pravi potomci onega plemstva, ne moremo uštevati med olikance onega, ki ne »poštuje blažega spola domačih krepostij in milobe, (Dalje prih.) » temu silno veliko gradiva, ki ga pa iz' spoštovanja do naših visokih šol noče objavljati. Rekel je, da ne bode odgovarjal na izraze kot: nehumanno, prisiljeno, dra-konsko, temveč razvil predzgodovino predloge. Užc* iz šestdesetih let so se vršile obravnave o zastaran em $ 11. starega disciplinarnega reda in so se izdali mnogi odloki. L. 1876. je bilo določeno, da so vse dijaške zveze pod družtveno postavo. Sedanji predlogi je nainer, da se is-polni praznota nasproti živahnemu druž-tvenemu življenju, ki se je v zadnjem desetletji razvilo na vseučiliščih. Naučna uprava ne sme prezreti upliva mnogih aružtev, Večini družtev se ne more ničesa očitati. Zgodili pa so se mnogi izgredi narodnostnega značaja, in minister more z obžalovanjem našteti nekaj posameznih dokazov proti-avstrijskega mišljenja. Minister spoštuje akademiško prostost, a ta se ne sme razširiti do sovraštva, marveč razviti se mora prava samostojnost in potrebno znanje. Ne namerja zamoriti političnoga življenja dijaštva. V Nemčiji so ostre postave o dijaških družtvih. Pod-polno neutemeljena je trditev, da hoče pregnati nemški duh z vseučilišč. Smatra kot svojo dolžnost, da podpira vednost in red. Ideali mladine so zlat zaklad, zato pa se ne sinejo smešiti. Preporoča zatorej postavo, ki bode koristila mladini. Kadar je naučni minister prej kedaj govoril, donela so mu često odobravanja; o tej priliki so mu le narkrat levičarji nekako sramežljivo zaklicali „dobro", dostikrat pa so se poslanci posinehovali, in nekaterckrati se je slišalo glasno sikanje z galerijo, katero je moral dr. Smolka nekolikokrat opominati k miru in spodobnemu obnašanju, preteč, da bode sicer izpraznol galerije. Ministru se jo bralo na obrazu, da ga peče, ker si> svojim govorom ni dosegel nobenega uspeha. Za ministrom je govoril poslanec Tiirk in neusmiljeno šibal naučnega ministra in žide. Predsednik ga je večkrat opomina!, da naj govori o stvari, a zaman. Tiirk je žlobodral marsikaj /mešanega, pa izrekel tudi marsikatero resnično. Gautschu je rekel, da je prepozno prišel na svet, da bi še za Bachovo dobo ne bil, ampak le za dobo Metemichovo in da je minister Thun veliko več lepega in koristnega storil za visoke šole, kakor on. Ivonečno mu je napovedaval, da se bode enkrat pogreznol in da mu bodo sledilo splošno zaničevanje. Predsednik ga je zaradi tega pokaral. Tudi Z u cke r je govoril proti zakonu, potem jo Rom a«z kan predlagal konec razprave, katero je pa levica zavrgla z večino. Minister Gautsch mora zatorej slišati še nekoliko grenkih. V seji v petek 17, t. m. je prvi v debati o akademičnem družtvencm zakonu jako ostro govoril P ernerst orfer. Pobijal je trditev, da je akademična mladina preprostega stanu zdivjana in našteval temu nasproti prepodle dogodke v krogih visoke plemenite mladine. Trgal je potem Gautscha, ministra ukazov in nazadnjaštva, drugega avstrijskega Bismarcka. Njegov zakon bode odgajal brozznačajne ljudi, ki bodo po slavnem uzoru kvišku plezali in pospeševali skrivne družbe, kakor je to pri delaicih, zato naj se ta vladna predloga takoj zagrebe. Gautsch je na to pojasniti skušal nekatera oporekana imenovanja. Jako krepko je kritikoval načrt tudi Mladočeh Yašaty, češ, da minister hoče vseučilišča preustrojiti v policijske komisarijate. Predloga se mora odkloniti, da se tako prevzetnemu ministru izreče nezaupnica. Po sklepu debate je bil generalni govornik levice dr. K o p p, ki zakon ima za neizvršljiv in zanj glasuje, ker neče demonstracije. Generalni govornik desnice Bobrzinsky je bil v obče za predlogo, ki so je konečno s 149 proti 52 glasom izročila šolskemu odseku. Interpelacije in predlogi. Poslanec Herbst in tovariši so 16. t. m. interpelirali trgovskega ministra, hoče li pričeti potrebne priprave ter severno železnico pripraviti k znižanju voznih ta-rifov vzlasti za premog? Druga interpelacija veljala je načelniku legitimacijskega odseka, katerega jo poslanec Plener vprašal, hoče-li skrbeti za to, da bo prišla volitev dalmatinskega poslanca Bore]lija v odseku v razgovor, dasi je Borelli odložil poslanstvo. Plener in tovariši njegovi sodijo namreč, da o dotičnoj volitvi ni bil pravilno izvoljen Borelli, ampak Lapenna. Grof Salm je odgovarjal, da bode sklical odsek iu reč spravil v razgovor, ako jo kdo sproži ; na dnevni red pa je sam ne more staviti. Dr. Pa t ta i jo vprašal predsednika, hoče-li uže skoraj na dnevni red spraviti volitev poslanca A u spi t za, ki je bila v odseku odobrena le z ednini glasom ve- čine? Predsednik obeta, da se to zgodi1 v ednej prihodnjih sej. Schonerer in tovariši so vprašali trgovinskega ministra, zakaj telegrafični urad v Gradei ni hotel odposlati nekega telegrama nemško-narodnega družtva v Gradei, v katerem je omenjeno družtvo čestitalo knezu Bismarcku za njegov govor? Poslanec Steinwender je izročil predlog, naj se ob enem, ko zakon o špiritu dobi veljavo, zniža užitnina na vino in mošt, užitnina od mesa in živine pa naj se odpravi. Tudi naj vlada predloži načrt zakona, ki živinorejcem dovoljuje potrebno sol za polovico navadne cene. Poslanca Trojan in S t o lir sta izročila predlog, nu j se odpišejo češkim okrajem zaradi elementarnih nezgod dovoljeno podpore. S chon e re r pa jo predlagal 17. t. m., naj vlada zbornici predloži načrt zakona, ki prepoveduje in zabranjuje razkosavanje kmetijskih posestev. Mladočeški poslanci so stavili načrt novega šolskega z ako n a. Ko bode češki klub o njem izrekel svoje mnenje in bodo dobili potrebno število podpisov, izročili ga bodo predsedništvu. Dozdaj je zgolj načrt, ki gre še le poslancem iz rok v roke. V seji v ponede Ij ek 20. t. m. je predlagal posl. dr. Krofta, naj se izda postava o urejenji policijske zapovedne in prepovedne pravice in o kompetenci ter obravnavi o prestopkih, ki spadajo pod policijsko oblast. Sprejme se predlog posl. kneza Czartoryskega, da se za javne proglase seje odseka za davek na pivo in žganje. Posl. dr. Kathrein utemeljuje predlog o promeni zakona o hišnem davku ter poudarja posebno zle razmere na Tirolskem. Posl. dr. Weber je za predlog in posebno preporoča dotično peticijo iz Olomuca; tudi posl. vitez dr. Wildauer podpira predlog poudarjajoč, da isti no zahteva nobene izjeme za Tirolsko, temveč ima samo odpraviti razne nepravičnosti. Isto tako so poteguje posl. dr. Keil za Solnograško. Posl. dr. Menger omenja, da so baš na desnici sedeči tirolski poslanci o svojem času glasovali za hišni davek. Poslanca dr. Kathrein in baron Giovanelli tolmačita osnutev hišnega davka ter ovr-žeta trditve nasprotnikov. Posl. Naber-g o j preporoča, naj se ozira pri tem tudi na Trst. Kathreinov predlog se izroči naposled davčnemu odseku. — Poslanec Ilerold s tovariši predlaga promeno zakona o državnih ljudskih šolali. Ta predlog podpira desniea. — V sredo je prihodnja seja. Deželni zbor kranjski. XII. seja dne 10. januvarja. (Dalje in konec.) Dalje poroča dr. Poklukar o cesti skozi Kopačnico in v imenu finančnega odseka predlaga: „Slavni deželni zbor vzame naj to poročilo na blagovoljno znanje ter naj odobri, kar je ukrenoi deželni odbor in pritrdi sledečim nasvetom : 1. Podjetniku Francu Bevku dovoli se polovica povračila v znesku 776 gld. 33 kr., katero je komisija, ki je izvršila kolavdacijo, še predlagala za noproraču-njena, od imenovanega podjetnika izvršena dela, in sicer v odpadlem znesku 388 gld. 16 V* kr. 2. Deželni odbor se pooblasti, da ukrene, kar se mu zdi potrebno za utrjevanje ceste, oziroma, da da izvršiti potrebne stavbe in da plača dotične stroške do 700 gld. iz deželnega zaklada. 3. Kopačniška cesta ostane, dokler se kaj druzega ne ukrene v oskrbi deželnega odbora; vzdrževalne troske 1. 1888. plačati je predplačiloma iz deželnega zaklada. Zaradi primernih doneskov za vzdrževanj o ceste in za napravo potrebnih stavb pa se naroča deželnemu odboru, da so dogovori s c. kr. deželno vlado in z okrajnim cestnim odborom škofjeloškim, tako da c. kr. erar donaša saj 50% vsakoletne potrebščine". Prvi in drugi predlog se potrdita brez ugovora, pri tretji točki pa so oglasi poslanec Dežman in toži, da se o prihodnosti te cesto nič ne ve, da se uže sedaj uvršča med deželne ceste in da ne gro cestnemu odboru jemati vso skrb za to cesto. Konečno predlaga, naj se ta cesta uvrsti med okrajne ceste in izroči v skrb škofjeloškemu cestnemu odboru. Deželni predsednik baron \Vinkler pravi, da bo morda prišel čas, ko bodo slavni zbor pritrdil Dežmanoverau predlogu, ali za zdaj ne preostaje druzega, kakor pritrditi predlogu odsekovetnu. No more še reči, ali bode vlada kaj dala zal vzdržavanje te ceste ali ne. Poslanec Detela obžaluje, da Dežman toga predloga ni stavil v deželnem odboru. Ako mu jo znan § 5., moral bi mu znan biti tudi 5$ 19. cestnega zakona, ki ukazuje, da se ceste uvrščujejo po deželnem zakonu po zaslišanji dotičnih faktorjev. Njemu se torej dozdeva, da njegov predlog ni resen, ker bi moral sam vedeti, da se o njem danes ne more sklepati, ker dotični faktorji še niso bili povprašani. Dežmanu je loški okraj posebno pri srci; rekel je, da veliko laglje plačuje stroške, kakor okraj idrijski. In vender ima loški okraj 40.000, idrijski pa 80.000 davkov. (Dežman: erar!) Pač res, erar! Ali ravno zato je idrijskemu okraju lahko dobre ceste delati, ker erar več ko polovico stroškov plačuje. (Dobro!) Dežman se ustavlja poslancu Deteli, češ, da je tukaj deželni poslanec in sme pri vsaki priliki povzdigniti svoj glas. Detela ga je prijel ne oziraje se na kolegi-jaliteto; on bo Detelo o svojem časi uže še opomnil na druge sklepe deželnega odbora, katerih se Detela ni držal. Detela še enkrat ugovarja Dežmanu, da naj pomanjkanje kolegijalitoto išče pri sebi, in da bi bilo včeraj popoludne tudi uže prepozno tak predlog stavljati v deželnem odboru. Dr. Poklukar v konečnej besedi Dežmanu pravi, da bi po tej razpravi o tej cesti lahko veljale besede: Kaj pa tebe treba bilo, dete drago! (Smeh.) Dalje zavrača njegov predlog in prosi, naj ga slavni zbor odkloni. j To se res zgodi in večina pritrdi tudi tretji točki, kakor jo jo predlagal odsek. Poslanec Luckmann poroča v imenu finančnega odseka o prošnji mestne občine ljubljanske, da bi se na zaklad prisilne delalnice prevzel znesek 800 gld.. kateri je občina plačala usmiljenim sestram za dovoljenje porabe nekaterih prostorov v namen bolnišnice za silo za kolero bolne. Deželni zbor se je uže v zadnjem zasedanji izrekel, da mesto nima pravice tega povračila terjati; ali finančni odsek je mislil, da bi bilo prav to reč z lepo poravnati, zato predlaga, da naj se mestu ljubljanskemu vrne 400 gld. a Poslanec Dežman pri tej priliki graja mestno občino ljubljansko, ker se je branila v bolnišnico sprejeti bolnike iz prisilne delalnice, češ, da taki ljudje ne gred6 v druščino z drugimi bolniki. Pač pa jo občina terjala, da naj ji odbor vrne gori omenjenih 800 gld. Tukaj pač ne velja izrek: „Noblesse oblige!" Na drugem kraji pa priznava, da je mesto jako ustreglo deželi, ker je v svojo hišo sprejelo eden oddelek posilnih delalcev. Da se pa mesto ne bo več branilo sprejemati obolelih posilnih delalcev v svoje bolnišnice, nasvetuje dostavek, da se ta pogoja sprejmo v denašnji sklep. Poslanec Murnik odgovarja Dežmanu, da on ni bil za sklop večine, da je pa moral biti za to, ker je bil to sklep deželnega zbora, ki je zanj merodajen, ako je sam tudi drugačnih mislij. Poslanec Grasselli Dežmanu ugovarja, da mestu sprejema prisilnih delalcev v bolnišnico za silo ni odklonilo iz pomanjkanja človekoljubja, ampak z ozirom na drugo bolnike, ker jo treba za prisiljence posebnega varstva, ki ga pa mesto ni moglo prevzeti. Stališče mestno občine jo tako opravičeno, kakor sedaj stališče deželnega odbora in prej deželnega zastopa. Torej se ne more mestu očitati, da ni imelo „noblesse"; po njegovem mnenji menda noblesa v tem tiči, da naj za druge plačuje. (Veselost!) V svojo hišo sprejetih prisilnih delalcev mesto ne bode dalo iz hiše, ker je poizvedelo za druge prostore, ako bi bilo treba razširiti bolnišnico za silo. Mesto no bode zaostajalo za deželnim zastopom, kedar bodo treba pokazati svojo voljnost, zato prosi, naj slavni zbor odkloni dostavek Dežmanov. Poslanec Apfaltrern vprašuje, veljajo li zdravstveni zakoni tudi za Ljubljano ali ne? Ako veljajo, mora Ljubljana skrbeti za bolnišnice in bolnikov ne smo odbijati. Torej dežela ni dolžna nobenega povračila, in on ne bo glasoval za predlog odsekov, Ne ve pa, kam bo prišlo, ako bo deželna vlada molčala k takim nezakonitim razmeram. Deželni predsednik baron Winkler odgovarja, da je vlada storila svojo dolžnost in potrebne ukaze dala deželi in mestu. Ako se je mesto branilo sprejeti bolnike iz prisilne delalnice, se to ne more očitati vladi, ki si je prizadevala, da seje tudi v tej zadevi doseglo popolno pora-zumljenje. Po konečnej besedi poročevalca Luck- manna se predlog odsekov sprejme, dostavek Dežmanov pa zavrže. Poslanec Detela poroča, o prošnji okrajnoceatnega odbora logaškega za podporo k zgradbi ceste od Dolenjega Logatca na Rov te in za odpis dolga 1000 gl. ter predlaga, da naj se podpore za omenjeno cesto dovoli vnovič 2000 gld. iz deželnega zaklada s pogojem, da se s to podporo poravna predplačilo, katero je dobil eestni odbor leta 1887 v znesku 1000 gld. za omenjeno cestno zgradbo. Ta predlog obvelja brez razprave. Poslanec Klun poroča potem o prošnji okrajnoceatnega odbora v Škofjiloki, da bi se vsaj deloma odpisalo deželno posojilo 4000 gld. in predlaga, da naj se mu dovoli podpora 2000 gld.. tako, da bi bilo poravnanih 2000 gld. dolga. Ostalih 2000 gld. pa naj plača cestni odbor v dveh obrokih in sicer 1000 gld. tekom 1. 1888, 1000 gld. pa tekom leta 1889. Proti predlogu govori poslanec Dežman, ki maha po slabem gospodarstvu sedanje večine, češ. prej so imeli za cesto manje priklade, pa so laglje shajali; okrajni glavar Derbič mu je svoje dni pravil, da mu 5% priklada čez in čez zadostuje za ceste. Dalje iz letnega poročila omenja, da je imel loški cestni odbor za umetna dela, ki jih podpira dežela, 1. 1886 samo 645 gld. stroškov, mnogi drugi okraji pa so jih imeli veliko več. Poročevalcu podtika, da je pozabil menda povedati, da je odbor za merjenje in razdelitev cesto izdal 480 gld., kar je priča o jako slabem gospodarstvu in čudno pojasnuje sedanjo razmere. On ima srce za kmetako revoj aH tega ni bilo prej, da bi bili ljudje zmerom beračili pri deželnem zboru in moledovali: Meni dajte, meni pomagajte! Tudi jo omenjal, da so člani nekega cestnega odbora denar rabili za svoje kupčijo in je preteklo nekaj let, preden so porabljeni denar vrnoli. Poslanec Lavrenčič opominja Dež-mana, naj pove, kateri cestni odbor jo tako ravnal, ker on je tudi načelnik takega odbora in neče, da bi kdo njega ali koga druzega nedolžno sumničil. Poslanec Pakiž pravi, da ni prav, ako gosp. Dežman zmerom nasprotuje cestnim podporam, ki so potrebne, ako hočemo ljudem pomagati. Dr. Poklukar omenja, da velike priklade niso znamenje slabega gospodarstva; kjer hočejo imeti dobrih cest, morajo tudi zanje mnogo potrošiti. Ali dobre cesto so prvi pogoj za razvitek narodnega gospodarstva in deželi more biti na tem ležeče, da se povsod, vzlasti na Dolenjskem, sedanje slabe ceste z deželnimi podporami zboljšajo in preložć. Loški okraj je izdal za zboljšanje cest čez 6000 gld., nasve-tovana podpora 2000 gld. je torej primerna. Poslanec Detela iz stenografičnega zapisnika 1. 1883 dokazuje, da pod gospodarstvom prejšnje liberalne stranke cestne priklade niso bile manjše, kakor je Dežman trdil; v nekaterih krajih so bile še večje, kakor so sedaj, ne gre torej, kako reč kar tje v en dan trditi, ne da bi se mogla tudi dokazati. Poslanec Dežman odgovarja Lavren-čiču, da cestnega odbora, ki je denarje rabil za svoje potrebe, ne imenuje, da pa ni mislil na Lavrenčiča ali pa kakega poslanca. Kdor želi natančnejših pojasnil, naj si ogleda dotične akte. Poročevalec Klun v konečni besedi pravi, da zaradi pozne uro ne bi bil več govoril, ko bi ga ne bil nasprotni govornik prisilil nekaterih rečij omenjati. Gosp. Dežman, ki je denes jako slabo voljo in se v Bvoji nevolji zaganja vzlasti v loški okraj, je trdil, da so v Loki za umetne stavbe 1. 1886 izdali samo 645 gld., prezrl je pa drugo rubriko za popravljanje in razširjanje cest, v kateri nahajamo znesek 2760 gld., tako, da so stroški obeh teh rubrik leta 1886 znašali 3405 gld. G. Dežman je dalje očital, da je poročevalec pozabil omenjati ogromnih stroškov za razdelitev ceste, toda on tega ni pozabil, ker posameznih izdatkov sploh ni omenjal in si jo to pridržal za slučaj, ko bi kdo to zahteval. (Na to prečita vse posamezne izdatke.) Dežman se je hudoval, da nekateri zmerom moledvajo pri deželnem zboru, ali ravno loški okraj šo nikdar ni prosil nobeno podpore, ako se je aedaj oglasil, pač ne gre mu jo odrekati. Skliceval se je na okrajnega glavarja Derbiča, češ, da je Hhajal s 5% prikladami. Res je shajal, pa kako ! Ceste je puščal v nemar, in zato so postale tako slabe, da je vsak naliv spodkopal škarpe in so se ceste podsuvale ter mora sedanji cestni odbor skrbeti za njih popravo. — Ni najboljši gospodar, kdor malo izdaja, pa potrebno poprave zanemarja, ampak kdor skrbi za to, da svojo last zmerom proti hrani v dobrem stanu. Pri glasovanji obvelja predlog, kakor ' ga je nasvetoval poročevalec Klun. Prošnja Antona Dolenca, da bi se blaznični stroški za Mateja Dolenca iz Ra-kuleka prevzeli na deželni zaklad, se izroči v rešitev deželnemu odboru, in potem deželni glavar ob J/43. uro sklene sejo in prihodnjo napove za petek 13. t. m. Politični pregled. Notranje dežele. Pretekli teden je bila v državnem zboru debata o postavnem predlogu ministra Gauča o vseučiliških dijaških druž-tvih. Po tem predlogu, ako postane postava, podrejena bodo družtva akademična oblastvom, in ta bodo imela pravo prečiti snovanje takih družtev, ako njih svrha ne bode po volji vseueiliškemu ravnateljstvu, razpuščati in prepovedovati bodo smela akademična oblastva dijaško shode i. t. d. Mladi minister, ki se je za svoj govor skrbno pripravil, našel je samo mej židovskimi poslanci pristašev, ogromna večina pa je odločno proti njegovemu predlogu. Skrajna levica ga je po izvršenem govoru prav pošteno izsikala. Poslanec Tiirk govoril je proti predlogu in o tej priliki krepko mahal po mladem naučnem ministru in po Židih. Rekel je, da bi s to postavo minister rad udušil vsako svobodno gibanje in zdrav razvoj vseučiliške mladeži, katera se mora na vseučilišči vsestranski izobraziti in razviti; te svrhe ne more pa doseči samo s tem, da pridno zahaja poslušat profesorje v šolo, temveč tudi s tem, da se svobodno shaja v druž-tvih in na shodih. Kaj jev naredil minister Gauč? vpraša govornik. Cehi nam ga tako zavidajo, mi jim ga z vesoljem prepuščamo. — Govorilo je mnogo govornikov. Naposled je bil izročen predlog šolskemu odseku v nadaljne pretresovanje. Na meščanskem shodu na Dunaji katerega se je udeležil mestni župan Uhl, mnogo mestnih svetovalcev, deželnih in državnih poslancev in drugih odličnjakov, sklenena je bila resolucija proti Liech-tenstoinovemušolskemunačrtu, po katerem bi bila osnovna šola podpolno podrejena cerkvi. Proti temu postavnemu predlogu dohajajo od vseh stranij protesti in malo je upanja, da bi prodrl v državnem zboru. Baš na omenjenem meščanskem shodu je izjavil neki državni poslanec, da bodo proti predlogu glasovali vsi nemški poslanci. Ob občinskih volitvah v Zagrebu zmagali so v I. in III. razredu opozicijo-nalni, v II. razredu pa, kjer imajo uradniki večino, vladni kandidatje. Vlada je delala na vse moči in rabila tudi nezakonita sredstva, da je prisilila svoje urad-niko glasovati za nje malovrodno kandidate. O tej priliki je pa narod sijajno pokazal svoje mišljenje. „Svaka sila do vremena", pravi narodni pregovor in nadejamo se, da bode tudi Madjarom in njih barbarskemu nasilatvu naposled ulomljen vrat. Kakor čitamo v nemških listih, ni cesar na poslednjem dvorskem plesu nič govoril z banom Iledervarvjem. Ako je padel v nemilost, bilo bi prav, in še bolje, da vender enkrat odstrane iz Hrvatske tega pokornega hlapca madjarskega nasilstva ter na njegovo mesto posade moža, ki bode narodu po volji in bode delal deželi na korist in ne v prilog madjarskemu napuhu in silovitosti peštanske vlade. Vnanje dežele. Kakor javljajo listi, bode Rusija v kratkem stavila javne in določne predloge, kako rešiti bolgarsko vprašanje. Rusija želi, da vse one velevlasti, katere so podpisalo berolinsko pogodbo, pozovejo Turčijo, da vzpostavi na Bolgarskem zakonito stanje. Vse vlasti naj se izrečejo, da je Koburg nepostavno voljen za kneza, da se razpusti sobranje, razpišejo naj se novo volitve ter voli nov knez, ki bode vsem vlastim po volji. Na povelje vojnega ministra dovoljena je svota (500.000 rubljov za povečanje centralnega kolodvora v Varšavi, tako bodo dovolj velik za transport rudi večih čet. Kakor javljajo iz Pariza, jo papež odposlal v Peterburg prelata, ker želi, da «e zopet urede razmere mej Rusij o in Vatikanom. Volilno gibanje na Srbskem je uže začelo. Liberalci so imeli volilen shod ter nabirajo podpise onih volilcev, ki se obvežejo glasovati za liberalno kandidate. Tudi radikalci so postavili uže svoje kandidate. Naprednjaška stranka so ne bodo udeležil a kot taka volitev, postavila bode samo v nekaterih okrajih kandidate. Na-prednjaški in radikalni listi zelo obsojajo Ristića zaradi nekega članka v „Novi ustav- nosti*, ki je te dni prenehala izhajati. Dolže ga, da ščuva proti kralju in njega obitelji in se delajo, kakor bi bili zaradi tega zelo nevoljni. A mi radikalee in njih zvestobo do kralja dobro poznamo, zato ne verujemo slepo njih nevolji. Sedaj o volitvah se hočejo okoristiti in to jim prav nič ne škodi, če hlinijo malo udanosti. Na Bolgarskem je vzbudil s prva Bismarkov govor strah. Pozneje so se pa osrčili poštenjaki, ki tarejo in odirajo narod, ker so preverjeni, da Bismark ne dovoli Rusiji zasesti Bolgarske. Da bode zatorej Rusija tirala še nadalje dosedanjo politiko in zberala svoje čete ob avstro-nemškej meji. Po tem takem bi ostal položaj nepremenjen in oblast še nadalje v Koburgovih rokah. Nemški prestolonaslednik je tako nevarno bolan, da skoro ni več upanja, da ozdravi. Cesar Viljem pojde k njemu v pohod. Kakor javljajo iz Pariza, objavil je „Gaulois", da je 18R0 1. Bismark nameraval sklenoti zvezo mej Nemčijo, Francijo in Avstrijo. Te tri države razdelile bi si evropsko Turčijo ter bi Rusiji in Angliji ne ustopili ničesar. Ako bi so bilo to zgodilo, povrnola bi bila Nemčija Franciji kos Alzacijo in Lorene, ki bode vodno preporna točka moj obema državama. Italija oborožava. Zdi se, kakor bi bilo italjansko ministerstvo željno uporabilo priliko, ki se mu je ponudila po govorih francoskega ministra Floureusa. Vse vojne luke so podpolno oborožene in pripravljene na vojno. V arsenalu in v top-ničarskej vojašnici v Benetkah neumorno izgotavljajo torpedovko in topove. Delajo tudi po noči ob električni svečavi. Postavili so tudi 12 svetilnikov z električno lučijo na otokih Maddalena in Sardenja, kakor tudi v Melo in Portofino. 14. topni-čarski polk v Genovi je mobilizovan. Francoska zbornica uže komaj čaka, da sestavi Floquet novo ministerstvo; zato temu kabinetu o vaakej priliki meče polena pod noge. Znano je, da je sedanjo ministerstvo samo prehodnja vlada, ki se ne bodo mogla dolgo vzdržati. Sestavljeno jo bilo to ministerstvo, da se je razbistrila nekoliko zamotana situvacija mej volitvijo predsednika republike. Sedaj je pa menda uže odigralo svojo ulogo in umaknolo se bode ministerstvu Floque-tovem, katero bode zjedinilo in ukrepilo republikanske stranke ter tako mnogo pomoglo republikanstvu. Na Rumunskem je zelo osupnola Marzunova izvolitev v državni zbor. Ta je v svojem programu naravnost izjavil, daje socijalist, in da hoče v zbornici zastopati potlačene siromake in nesrečnežo ter delati proti reakciji. DOPISI. Iz tržaške okolice. Draga Edinost! Skoro iz vseh krajev naše slovenske domovine, in cel6 s tujega dobivaš dopise, le iz naše uboge okolice so tako redki in pičli. Vse to je zato, ker imamo res mnogo domoljubov ali hladni so; a ni čudo, ker zima je res mrzla. — Pa pustimo to na stran in preidemo k stvari. — Namen temu dopisu je, da se malo ogledamo z našim ljudstvom. Daleč na okolo po Krasi, v Istri itd. malone v vsakej fari ali vasi obstoji kakšno družtvo, bodisi pevsko, bralno i d. samo pri nas je taka reva, da nobeden se zakaj tacega še ne zaveda; in vender je Križka vas dovolj velika, obljudena, kjer so dobre in trdne obitelji, kjer je dosta mladih mož in fantov, kjer bi se dalo brez težave osnovati kakšno družtvo. Žalostno, da, v resnici žalostno, da dečki, ki hodijo do 12 —14. leta v šolo, končavši to ne pogledajo več nobene knjige, Časopisa itd. ter dorastejo in kadar jim je še najbolj treba brati, ne znajo več. — Zakaj to P Ker jo malo skrbi za mladino. Y našoj fari je mnogo tujcev, največ Italijanov, in s temi se naša mladež dosta pokvari. Imamo zelo skrbnega dušnega pastirja, imaino učilnico, a vsemu se ne more v okom. Deca hodi v šolo le do r.eke dobe t. j. do 12—14. leta; a potem? Zatorej ne bi li bilo pravo in dobro, ako bi se tudi pri nas ustanovilo kakšno družtvo, kjer bi se možje in fantje kratkočasili in nadalje izobraževali ? Namesto da Be mladeniči po noči po vasi zderajo, se pretepajo, druge ljudi nadlegujejo, ter sebi škodujejo, lepo bi se vadili, urili v mnogih in premnogih koristnih stvareh ; prebirajo dobro in koristne knjigo bi se dalje izobraževali in s tem delali čast sobi in svojej fari, ter pripravili pošteno pot ras-točej in razvijajočej se mladini v narodnem zmislu. — Na noge zatorej, križki rodoljubi, narodni možaki ! zdramite se ter skrbite za dobro svojih potomcev! — lTs1anovite si kakšno družtvo, kjer bi se Vaša mladina tudi izven cerkve učila ljubiti Boga in domovino, blažila si srca, ter rastla poštena in modra na korist sebi in človeškemu družtvu sploh. Nadejam se, da ne bodo te vrste brez uspeha, ker izvirajo le iz pravega namena, iz ljubezni do lepega in dobrega, na korist vsem. posebno našej fari, in v to pomozi Bog ! Gorica 20. feb. Slovesna črna maša po rajnem monsig. Andreji Einspielerji je bila danes v jutro na Kostanjevici. Pel jo je preč. g. dr. Anton Gregorčič, deželni poslanec z večjo asistenco. Ob enem ma-ševala sta pri drugih dveh oltarjih znani učenjak o. Stanislav Skrabec in o. Oton Fiinspieler, netjak umrlega. Občinstva je bilo mnogo. Videl si le tužne obraze in vsakdor mislil si je: „Pač huda usoda, mož za možem pada." Med navzočimi je bil podpredsednik „braln. družtva," predsednik „čitalnice" in gg. notar Kavčič, dr. Ferdo Rojic, poslanec prof. Spinčić, poslanec Aleks. dr. Rojic in mnogo drugih odličnjakov. Vreme je bilo slabo, a vender se je zbralo mnogo občinstva, ki ve in zna častiti zasluge prvih naših mož. Družtva Goriška so spolnila na ta način poslednjo žel jo blagemu rajniku, ki je rekel: „kedar umrem, molite za mene." Lehka mu zemlja in večni sporniu med Slovenci ! Domače vesti. Odlikovanje. Cesar je podelil svetniku iin voletržcu Ivanu Bu rgsta 11 erju v ' priznanje njegovega obče koristnega delo-; vanja v trgovakej stroki red železne krone IIII. razreda iti okrajnemu glavarju koper-skemu, g. vitezu Bos izijo-Thurnberg in Jungenegg vitežki križ Fran j Josipo-vega reda. Imenovanje in premeščenje. Okrajni sodnik Avgust Jakopič je premeščen iz Bolca v Koper. Prislušnik ali avskultant Ivan Fabiani je imenovan za adjunkta pri okrajnem sodišči v Pulji. Naš prestolonaslednik Rudolf jo prispel v soboto 18. t. m. z dunajskim vlakom v Št. Peter in se odpeljal v Matulje, od onde pa z vozom v Opatijo. Avstrijsko ribarsko družtvo je užo pričelo svoje delovanje. Pravila je na-mostništvo uže potrdilo. Da prebivalstvo primorskih pokrajin spoznava preveliko važnost tega družtva, dokazalo je s tem, da so je mnogobrojno vpisalo. Družtvo imu denes uže 1200 članov ali želeti je, da bi tudi naši premožni trgovci pristopili ter je izdatno gmotno podpirali. Nokatero tvrdke, celo dunajske, so darovale znatne svote. Čim večjo bode družtveno imenje, tim izdatnejše bode moglo delovati v prospoh domačega ribarstva. Ministerska naredba z dne 24. septembra m. 1. št. 17.000. Naučni minister je ukazal, da se imajo učenke stopajoče v slovenski oddelek učiteljišča v Gorici po posebnej komisiji izprašati iz slovenščine ali hrvaščine. Dalje je minister ukazal dalmatinskemu deželnemu šolskemu svetu, da so ima v bodoče o podeljevanji državnih podpor gojenkam ženskega .učiteljišča v Dubrovniku ozirati isto tako na gojenko rojeno v Istri ali v kakšnej drugej deželi, zastopanej v drž. zboru, kakor na rojene Dalmatinke. Statistika mestne bolnice. Dne 31. januvarja t. 1. je bilo v mestnej bolnici 1077 bolnikov in sicer G05 možkih in 472 ženskih. Bolnikov je bilo v bolnici 053, v porodilnici 8 ženskih, v sirotišnici 2 otroka in v blaznici G2 možkih in 52 ženskih. Povprečno je umrlo meseca januvarja 17.72% bolnikov. „Tržaško bralno in podporno društvo" jo objavilo račun upravnega leta 1887, iz katerega posnemljemo, da je imelo družtvo koncem leta 1887. 155 članov in 3133 gld. 45 kr. imenja. Bolnim udom se je izplačalo 739 gld. 84 kr. podpore. — Občni zbor družtva bode v nedeljo dne 26. februvarja 1888 ob 4. popoldne v predsobah tedutne dvorano gledališča „Poli-teama llossetti" (uhod iz ulico Chiozza). Dnevni red: 1. Poročilo o splošnem stanji družtva. 2. Poročilo tajnikovo o zadnjem občnem zboru in o zgodovini mino-lega leta. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Posamični predlogi. 5. Prenaredbe nekaterih točk družtvenih pravil. G. Volitev novega odbora. Vladiki Strossmayerju so o njegovej petdesetletnici IG. t. m. slovanski poslanci državnega zbora poslali nastopno brzojavno čestitko, katero so podpisali Dalmatinci, Slovenci, Čehi in Poljaki: „Tebi apostolu uzvišene zamisli ujedinjenja Hrvata i Srba u čistoj ljubavi prama domovini, u štovanju zajedničkih ideala; Tebi velikodušnom osnovatelju jugoslavenske akademije i pokrovitelju svakog plemenitog narodnog poduzeća sretnom prigodom petdesetgodiš-n jice Tvoga svećeničkog jubileja, istodobno petdesctgodišnjice Tvoga uspješna, blagoslovljena rada na polju vjere, narodne prosvjete, sva slavenska plemena zastupana kroz podpisane na carevinskom viećii, u bratskom priznanju Trojih neprocienljivih zasluga za slavenske narode, svinu srcem kliču: Vladiku Strossmavera. diku cielog slavenskog svieta, Bog poživio i dozvolio mu, da svoju patriotičnu nakanu podpuno izpunjenu vidjeti uzmogne". Nu to je odgovoril vladika brzojavno dr. Vitezicu: „Molim Vas, budite pri ostaloj braći, koja su mi čestitali, tumač moje najtoplije zahvalnosti.. Ne mogu izreči, koliko sam Bogu zahvalan i sretan, da sam od toli slavnih i uzvišenih muževa priznanje našao. Bog nas sve blagoslovi i dao, da pravedne i plemenite misli i nakane naše izvedeno vidimo. Slava Vam i hvala vječita. Strossmaver." Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imelo Hi. februvarja svojo XVI. sejo. Navzočni: Prvomestnik Tomo Zupan. Odborniki: dr. Karol vitez Bleivveia, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan Murnik. Luka Svetce, dr. J. Vošnjak, A. Žlogar, And. Žutner. — Od nadzornikov: dr. Fr. Papež. — Prvomestnik poroča o dveh literarnih ponudbah, ki se sprejmeti. — Blagajnik oznanja o denarnem stanji ter omenja o posebni t rudo-ljubivosti ženske podružnice v Ilirski Bistrici, katerej se soglasno izreče iskrena zahvala. Enako Se nekaterim drugim načel ništvoni in družtvom. — Tajnik poroča o tekočih stvareh. — Prošnja za podporo ustanovljene podružnične knjižnice se usliši. —• Zadeva otroškega vrtca se reši v /misli po oblaščenčevih nasvetov, — Prošnja 0. za učne pripomočke se usliši. — Šolskej občini na Koroškem se obljubi podpora, ali" bo šola slovenska. — Podružnični nasveti v 1». na Koroškem se večinoma rešijo v njenem /misli. — Zaradi nekega otroškega vrtca naj se vpraša dotični rodoljub. — Reši se nekaj drugih manjših zadev. — Sproži se misel o peticiji do državnega zbora; razgovor in sklep odloži se na prihodnjo sejo. „Parlamentarja" poslednja številka pohvalno omenja naša dva članka o Liech-tensteinovem načrtu. Ljubljanske ljudske in srednje šole se otvore zopet v petek 24. februvarja. Zgradbo pojišča v Trebčah je prevzel podjetnik Anton Kermec za 25W) gl. Obsodba proti dr. Malcu, odvetniku v Zagrebu in bivšemu deželnemu poslancu jo bila proglašena dne 17. t. m. Dr. Ma-lec je obsojen zaradi hudodelstva prevaro in proneverjenja na šestletno težko j e č o. Osepnice v Ljubljani. I)ne 17. t. m. je zbolelo 5 moških, 2 žonski, 2 otroka. Ozdraveli 3 možki, 2 ženski, 5 otrok. Umrli: 1 možki, 3 otroci. Bolnih 172 oseb. — Kakor pričajo številke, osepnice po mostu zelo pojenjujejo. Podučitelj Leopold pl. Laudes je osta-vil samovoljno svojo službo. Tržaško na-me8tništvo ga poziva, naj se pride opravičit v 14 dneh, ker sicer se ga odpusti iz državne službe. Policijsko. Težak Silvij Puntar je imel nadzorovati dolalco nakladajoče kavo. Zasačili so ga. da je sam kavo kradel. — Postopača Vokoslava Ratha so prijeli baš ko je mislil ulomiti po polunoči v neko gostilno v ulici Madonini. — Natakarja Vokoslava Peteanija so zaprli, ker je ubodel svojo ženo z nožem. Književnost. .Tos. Stritarja zbranih spisov je prišel mej ljudi 34. snopič s pričojočo vsebino: Klara. Podoba iz življenja velikomestnega. — Zorko. Podoba iz dijaškega življenja. — Cena vsakemu snopiču 25 novč. „Učiteljskega Tovariša" 4. šte-vilka prinaša vsebino: Načrt zakona o verski šoli. — Otroška individualnost. — Knjiga slovenska. — Iz Šole za šolo. Kazalni uk. — Opis šolske občine Blagovica v zemljepisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki do-movinoslovnega pouka. — Učila. — Po deželnem zboru. — Dopisi. — Razpisi učiteljskih služel). „Dom in svet." Št. 2. prinaša to-le vsebino: Moja pesen. — Veliki voz. — Lepi dol. — Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega. — Nevesta. — Okamneli svatje. — Izgovarjanje končnice opisovalnega deležnika. — Iz domačih in tujih logov. — Slovstvo. -— Raznoterosti. — f Andrej Einšpieler. Elegija. Javna zahvala. Slavno „Planinsko družtvo*, primorskega oddelka je blagovolilo uže 2 leti razporedoma napraviti božićnico tuk. šol. mlailiui. O tej priliki j<* bila deca bogato obdarovana si- šolskimi potrebščinami, z obleko, si- sladčicami itd. Razven tega so blagovolili podariti gg. Planinci še posebej 5 gl. za nakup raznih šolskih potrebščin ubogim otrokom: dalje tuk. šoli 2 doprsna kipa iz mavca Xj. Veličanstev cesarja in cesarice, a te dni doposlali so spet nekateri gospodje mnogo papirja Solskemcmu vodstvu za uboge. Podpisano vodstvo šteje si zatorej v dolžnost javno se zahvaliti blagim darovateljem. Dal jim Bog obilo, obilo uspeha in sreće v preiskovan ji podzemskega sveta Ćudne naše jame, kar je njih glavni smoter v Skocjanu! Šolsko vodstvo v Skocjanu dne 13. februvarja 1888. Albin Štrekelj, voditelj. Listnica upravniš tva. Čč. gg. Markic Matej na Goltu: Od poslane svote 3 gld. za 18^8 in 4 «1-1.7,a 1887 — Ri-javec Josip župan v Trnovem Od poslan h 7 poI«l. vzeli 3 gld za 1883. in 4 gold za 1687. — Kaziifura A. Rovinj; Včeraj prejeli od poprejšnjega upravniŠtva 1.50 za 1S88., ustalo za J887. Dunajska borsa dne 21. februvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 78 15 „ v srebru — — — „ 79.1o Zlata renta— ------- - „ 108.20 5% avstrijska renta — — — — — „ 93.10 Delnice narodne banke--— — „ H61,— Kreditne delnice — —--— — „ 270 30 London 10 lir sterlin-----„ 126.80 Francoski napoleondori — — — — „ 10 03 C. kr. cekini--_____ ^ 5.99 Nemške marke — — — — ___ 9 62.17 FILIJALKA V TRSTU c. kr. pri v. avstr. KREDITN. ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 25 4n<0 30-dnevni odkaz 2% „ n 8 , H-meaečni . 21/i » 30- * 3'/«* ! C- B „ 2 >/s „ Vrednostnim papirjem, glanečini na napoleone, kateri »e nahajajo v okrog 1 pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20 aprila, in 20. juliju. Okrožni o « 'X UJ ^ ^ L e** * V, 'rv^L r z * 'jr^.^rccr »IJJL I^gSs^aššS^ U 1 11.»« 1! m mi .i. inAlU a 1«bii»da dni preavviso. Triuntu 13 Aprile 1886. Warrants UAIVCO GIHO abhuonanuu ... 0 '* anuuo sino qualunque »onima; prelevaziom sino a horini 'JO.000 a vista verso o.hćaue ; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. - Conterma dei versatnenti in apposito libretto. ConteKKia ner tuttil vers.i enti f&tti a qualslasi ora d'uiflcio la aiuta del medestmo giorno AMHume pel proprl oor-rentiMti l' mrasso di Cambiali ver Trteste, Vignna t Budapest, rilatcia ioro atsegni per quesle ultime ptatte ed accnrda loro lefac.olta di domflcilla effetti preiso'la sua cassa Iraneod' »Knl MpeMa per e«Ni. bj S' incarica delVacquitto e della vendita di effetti nubblici, valute e divise, nonchš deli' incasso d' assegtti, cambiali e coupons, verso '/»"/o ^ ProviK-gione. c,) accorda at tuot committentt la /acolia di depnsitare ejfetti di qualsiati specie e ne cura gratii Vincatto di coupont ali a teadenta La Filiale della Banca Union Mezion« Merel) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnatc, oppurc polizzc di canco o Waruiits. 4—24 mmmrnmmmmmmmmmmFmmmmmmim Schivitz & Comp.' (Zve in diužbeniki) v Trstu ulica Zonta 5 preporočajo svojo zalogo vsako vrste strojev in priprav za nje. Posebno imajo ali naročajo izvrstne brizgalnice ali sisalke (pumpe) za vsako rabo, gasilke, stroje na par in na plin, mlatila in čistilke za žito, maline, re7ala za slamo, mastilke in stis-kalke zn grozdje, železna moderna orala, kosila za travo in za žito, itd. Jmajo veliko zalogo železnih cevij in druge priprave za vodotoče, cevi iz kavčuka in lana, vse priprave za stroje na par in za drugo rabo, rudno olje za mazilo itd. Vse se pošilja carine prosto in po najnižjih cenah. 8—il Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema JERUZALEMSKI BALZAM edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač rti tako lehko. posebno dandeoes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke Večina raznih kapljic, iflečkov itd , katere so o' "i'istvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso mu uf... t •*■» nego Škodljiva *me9 Edini Jeruzaient k.i balzam si je zagotovil vsled svoje -^ste sestave, odločno oŽivljujoče iri želodčne živ«,, hitro krepčalnn moči pravioa predoasti nad —(Jopo^ig: t* •v.^r.lmi zJ...- vilami, kar dokazuje tudi sd vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta bogat na delajočlh suovih k'r.robar-bare, katera korenik*1 rj/;nana zarad nje-11-pa upodn^c if»nva na prebavljenje ni jo zanesljivo sredstvo proti težavam i želodcu odvisnim od slabega preb-ivljanja; zato pa pa vsi stiokovnjaki in zvederici priporočujejo proti nejeŠčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gniusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatem-,i in vsakej bolezni v črev«sju Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. 1—15 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladišča v Trstu v iekart i Marku Ravatint i G. B. Rovii, na Reki v lekarni al Redentore, ti. Gmein*r, v Kormiriu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E. Pallsca. 11-25 PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barriera Veccliia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 40—104 SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. K a r o 1 K r e i k e n b a u m 26 Braunschweig. 50—52 Sadno drevje 8 versti najplemenitejših letnih in zimskih jabolk; visoki stebri z lepim vrhom.....komad 30—35 kr.j Hruške najboljše vrsti „ 40—45 v Breskve, zgodnje Magdalena in Bela d.Douc „ 30—40 „ Marelice, Ananas in Amprosi , zgodnje „ 30—40 „ Češplje in Reinclandes „ 25—30 „ Trte rozge, raznih vrst, 100 „ 40- 50 „ .Tajca za lego od 14 najboljših in najlepših kokoši, vsako po „ 10—15 „ Ovijanje se računi na lastne troški, prodaje JOSIP STIEGLER oskrbnik grofa Caroninija v 8t. Petru pri Gorici 2—4 Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidno8ti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKAHU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku liaručbll bilo koje vrsti knjigotinkarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nara biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno naručbu, dotično naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Torrente 12 u Trstu. Lastnik pol. družtvo ..Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.