ss. iitiflti.
11MH i nHi 23. MRI IflL
XLHL leto.
.Slovenski Narod* velja
v Ljubljani na dom dostavljen
cdo leto......K 24 —
leta........12*—
;etrt leta........ 6*—
0 mcscc.......,  2 —
v upravniitvu prcjeman:
celo leto ...      ... K 22*—
pol leta   ........U —
četrt leta........5 50
na mesec........1-90
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, tredniatvo: Knaflova ulica at. 5, (1. nadstropje levo), teletom St. 34.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsU za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pil večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
številka veli*. !•
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodu tiskarna teletom ŠL SS.
.Slovenski Narod" velja po pesti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 2S-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*-
celo leto.......K 25 —
pol leta........13-
četrt leta........6 50
na mesec.......   * 230
VpraSanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica tli znamka. Opravaistvo: EnaRova mllea si. S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85«
Jumllivo znomenle.
V ponedeljek jc »Slovenec« ve-ementno   napadel   »Zvezo južnih Slovanov«   in jo obsul s celo ploho ritanj.      Breztaktnost — verolom->xvo — izdajstvo — in kdo ve kaj še vse je zmetal nanjo, vse zato, ker se pripravlja na boj zoper italijansko   pravno fakulteto in za pridobi-v slovenske fakultete.
Kdor ve, kako neodkritosrčno in -lo zavratno so slovenski klerikalci ^slej vedno postopali glede sloven-T<egra vseučilišča, ki e*a v srcu itak marajo in se ga boje, ta je imel •;ikoj utis pri čitanju »Slovenca«, da ^►čejo klerikalci izzvati prepir in da ra hočejo iz trte izviti.
Šele nekaj dni je tega, kar je bi-v poslanski zbornici velika debata vstran italijanskega in slovenskega ' - neiliškega vprašanja. »Zveza južnih   Slovanov«   je v tem boju bila siteljiea in branteljica slovenskih hrvatskih zahtev in je poslala v Miato Spinčica in Rvbara,   ki sta io>egla   znamenit   uspeh,   dočim je : ivorik klerikalne stranke celo akcijo   samo   kvaril in jo kompromisa!.
Pojasnili smo položaj glede ita-^anske   pravne   fakultete v poseb-?m članku in opozarjali, da je nežnost velika, kajti za ustanovitev vravne   fakultete v Trstu je danes tiika večina   parlamenta in z njo red tudi vlada. Kaj je pač bolj na-avno. kakor da se je »Zveza južnih -vanov«   spričo te vladne dispozi-< .ie in preteče nevarnosti ter zavedajoč   se važnosti vseučiliškega vpra-inja,    nemudoma    začela pripravka nadalnji boj.
Zveza   južnih Slovanov« je po ••-uein    preudarku    vseh okolnosti rrila primerne sklepe glede svojemu -m»stopanja. Ob sebi se razume, da se vsi prijatelji in nasprotniki talijanske    fakultete    zanimali za ^klepe, ki jih je storila »Zveza južnih r>vanov«, in da se je nekaj o teh - • pih pisalo tudi v listih. Xa ta pihanja se je obesil dr. Šusteršič in poskuša sedaj provocirati prepir.
Poročila    listov, komunikeji in rtko stvari pa niso za nikogar mero-ini. Oficijalne izjave o svojih skle-ih ni »Zveza južnih Slovanov« no-hme izdala, in dokler ni take izjave, ne   ve   nihče   avtentično, kaj se je členilo.
Toliko pa lahko povemo dr. Šu->*eršiču,   da se sklepi »Zveze južnih
Slovanov« popolnoma krijejo s sklepi »Narodne Zvese« in da »Zveza južnih Slovanov« vzdržuje tudi junk-tim med italijansko in med slovensko pravno fakulteto, da torej Italijani nikakor ne smejo dobiti svoje fakultete, če se ob enem ne reši tudi slovensko fakultetno vprašanje.
S tem pa smo že tudi izpodhili vse »Slovenčeve« dolžitve, kajti vse, kar »Slovenec« pisari, sloni na trditvi, da je »Zveza južnih Slovanov« zapustila v »Narodni Zvezi« sklenjeno stališče, kar je flagrantna neresnica.
Slovenec- je svoj nape.d . asno-val na umetno in zlohotno zgrajeni premisi in se dela silno ogorčenega, da je »Zveza južnih Slovanov« baje opustila vsak boj in onemogočila skupno delo s klerikalci. Da je to te-atralieno ogorčenje brez podlage,kaže naše zgorajšnje pojasnilo o sklep i !i »Zveze južnih Slovanov.« Zveza se ni niti za las odmaknila od načelnega stališča, ki £a je svoj čas določila »Narodna zveza« in če se bo dr. $u-steršič lojalno in pošteno držal sklepov, ki so bili v »Narodni zvezi<- svoj čas storjeni na njegov predlog, potem bodeta oba jugoslovanska klub* prav lahko sporazumno in skupno postopala.
Toda sumljivo, jako sumljivo jo postopanje dr. Šiisteršiča že j-edoj. Ta surovi izbruh v »Slovencu«, ta napad, ki je brez vsake podlage, to divje razsajanje vzbuja sum in slutnjo, da iščejo klerikalci povod za prepir, da jim ne diši skupno postopanje z »Zvezo južnih Slovanov« v svrho pridobitve slovenske praVM fakultete. Ali bi mar radi izzvcli boje, v katerih naj bi se slovenski postulat potopil? To zatrjevali.}*, da imajo klerikalci »v tem vprašanju svojo lastno vodilno nalogo« — kako klerikalci svo.^o vodilno nalogo izvršujejo, so pokazali s tem, da so pri zadnji debati postavili kot govornika Gostinearja, s katerim bi bili vsi Jugoslovani blamirani, da nista Rvbaf in Spinčič svoje naloge tako sijajno rešila — to napovedovanje, da bodo klerikalci odslej postopali popolnoma samostojno, to pač kaže, da je od kluba dr. Sustcršfča pričakovati presenečenj, ki pa slovenski stvari ne bodo v korist.
Slovenci in Italijani.
Kakor      poroča iz Trsta, se je v Poreeu vršila zadnji ponedeljek seja
LISTEK.
Dotttor pejtunln.
Humoreska. Spisal dr. Korun. (Dalje.)
Tako je sodnika dr. Matijo Strnada. čigar strogosti so se baii vsi potepuhi in pretepači ljubljanskega r,kraja, šestnajstletna Mostnikov* rranrka z vodila za nos, da je sam ,;*< del na klopi tivolskega gozda, rc;ajoč pred seboj otroški voziček s 'pečini detetom kakor kaka pestunja, zaradi judi, ki so mimo hodili, je bil r*'iozaj zanj skrajno neprijeten. Najrajši bi bil odšel; toda otroka si ni r,pal samega pustiti. Bog ve, kdaj se povrne ta spak radovedni, si ^e milil; med tem časom naj se pa detetu T*aka nesreča prigodi, potem prideš Pa ti pod neizprosni paragraf in nred strogega sodnika.
K sreči so šetalci bili ljudje, ki 3" niso poznali. Da je pa zbujal njihovo pozornost, je sodil po tem, da se pomenljivo spogledovali, ko so ^a videli z detotom in vozičkom. Dve '^podićni, ki sta stopicali mimo, sta eelo hihitali, m za gotovo je smatral, da njuno hihitanje ne velja ni-omur drugemu ko njemu, resnemu 'odniku.
To jc še lobro, da je pri miru! se je na tihem tolažil. Da bi le spal, dokler se Franeka ne vrne!
Toda komaj je te besede izgovoril, je že zagomezelo v vozičku.M ilan-ček se je zbudil in nejevoljen razri-val odejico, ki ga je pokrivala. Tedaj je dr. Strnad avtomatsko prijel za ločen ob vozičku ter je počasi začel gorindol, dolingor premikati to trikolesno vozilo. Pa pomagalo ni nič. Nasprotno; vedno živejše jc postajalo v vozičku. Zdaj se je debela ročica prikazala na dan, zdaj spet z&žeta nožica. Ti šmentasti š.nenf! je Strnad godrnjal, se sklonil nad voz in poravnaval oblečico na detetu. Pri tem svojem opravku pa je opazil ob otrokovem zglavju čudno stvarco ležati. Iz prožnega kavčuka je bila, pa ljubko obliko je imela. Njen konec jc bil nekako nodobeu debeli jagodi vinskega grozda, samo da je majhna odprtina zijala na sredi.
Stmada pa navzlic veliki zadregi, v kateri se je nahajal, pri pogledu na to otroško slepilo ni zapustila filozofska narav. Nehote je vzkliknil: Aha! Lokavi svet te slepi že, ko še v povojih ležiš! Seve, to je treba zato, da se prej in dodobra privadiš njegovim prevaram. Te bom pa še jaz! — Nakar nerodno pa silno boječe prime za sluzno ouzalce in ga tlači otroku v usta.  Pa ne samo to;
dežeLnozborske komisije za narodnostni sporazum. Laški odposlanci so izjavili, da slovanskih predlogov ne morejo akceptirati kot temelj za nadaljnja pogajanja. Razvila se je obširna debata in slednjič je komisija poverila z nadaljnjim delom deželni odbor. Komisija sama pa bo imela svojo prihodnjo sejo sredi aprila. —• Ker pa stoje Italijani na zelo i ltran-sigentnem stališču, je težko upati na kake uspehe teh konferenc, kajti od svoje zahteve po popolni in resnični enakopravnosti — ne le v teoriji temveč pred vsem tudi v praksi — Slovenci pač nikakor ne morejo popustiti.
Ogrsko.
Državni zbor raipušcen. — Prestolni nagovor. — Škandali v zadnji seji.— Kdo ie glavni krivec?
Včeraj opoldne so se zbraU mag-natje in poslanci v dvornem ^radu v Budimpešti i a tam jim je prečital nadvojvoda Josip prestolni nagovor, s katerim je državni zbor ra^puščen; prestolni nagovor utemeljuje to razpustitev tako-ie: Po skoro četrtletnem delovanju se je zastavilo ustavno delovanje drž. zbora ki s tem v interesu dežele neizogibrft porebno harmonično sodelovanje ustavnih faktorjev. V tem za deželo Škodljivem položaju smatramo za svojo ustavno dolžnost omogočiti, da nov državni zbor z vz t rajnim in modrim delom zapoeae čim prej rešitev'velikih nalog prihodnosti. Zato smo . . . sklenili državni zbor predčasno razpustiti. Storimo to v zaupanju na : prihodnjost, na obstoječe dobro razmerje in zaupanje med kraljem in narodom, ki 'oo zagotovilo nemoteni tek ustavnega življenja in razvoj blaginje dežele. Po prečitanju pre-stolneg-a nagovora je nadvojvoda Jo sip odšel; nato je bil v kapeli »Te Denm«.
K škandalom v zadnji seji poročajo, da so se ,iih udeležili izključno le Justhovei, in da so škandrii bili že prej pripravljeni.
Grofa Pol on v i ja, bivšega ?ustič-neg-a ministra, obdolžujejo. da je on pravzaprav povzročil napade na Khuena. V Budimpešti so nalepljeni na ulieah lepaki s sledečim besed.'-lom: Geza Polonvi, bivši slaboglasm justieni minister ogrski, je na nesramen nar-in zavratno napadel našega poslanskega kandidata grofa Khnena Hedervarvja. Meščani, mislite o tem in sodite! — Omeniti je trebi*, da v
notranjem mestu v BudimpešU kandidirata Khu<n in Polonvi.
Več poslancev je izstopilo iz Ju-sthove stranko, ker se jim gnusi politika, kakoršno so delali nekateri Justhovci v zadnji seji.
Iz Bosne.
Volitve za bosenski dež. zbor bodo v drugi poovici meseca maja; in sicer 18. maja za tretjo kurijo, 23. maja za drugo kurijo, 25. maja za prvo kurijo drugi razred in 28. maja za prvo kurijo prvi razred.
Jistemizirsnle definitivnih mest in slovensko supler&tsbo vprašanje.
Dr. Jos. Cerk.
Činjenica, da se število slovenskih suplentov veča od leta do leta ter da smo slovenski suplentje še mnogo na slabšem nego nemški, nas je privedla do tega, da smo začeli slovenski supientje iskati vzrok* teh žalostnih razmer. In jasno se je pokazalo, da vzrokov ne smemo iskati toliko v sebi samih, ampak da so vzroki v istini tam, kjer smo jih domnevali. O teh vzrokih sem govoril na občnem zbora »Društvu slov. prof.« in jih sedaj podajem v obliki statističnih tabel.
1. Prvi in jako tehten vzrok, da se veča število slovenskih suplentov, je činjenica, da se od dne do dno veča število slovenskih dijakov na srednjih šolah, kjer stanujejo Slovenci, da pa ne raste temu naraščajočemu številu slov. dijakov primer, no tudi število slovenskih profesorjev. Posledica tega dejstva (= činjenice) je, da vlada zaposluje vedno in vedno večje in večje število suplentov, ker ji ti mnogo ceneje opravljajo isto delo nego bi ga opravljali definitivni profesorji. Naslednja tabela dokaže resničnost moje trditve. Moja statistika se opira na zadnja štiri leta, ali razmere se ne bi prav nič izpremenile. ako bi posegel tudi zo. deset let nazaj. Nasprotno, pokazalo bi se še bolj jasno, da je bilo razmerje med defi-nitivnimi in suplenti takrat za nas še veliko boljše nego je sedaj.
Na slovenskih zavodih na Kranjskem so vladale v preteklih 4 letih nasledne razmere:
tudi ajatutaja šepeta, samo da bi po-niglavea pomiril, ki se je začel oglašati s hreščečim emerenjem.
Nesreča pa je hotela, da je ravno tedaj prijadrala mimo gospa Goro pešca. O joj nagajivosti v; sode! Uprav njo je moral zlodej prinesti, ki je Stmada strašno črtila, rn to od tistega časa, kar se ji ni posrečilo, vsiliti mu svojo hčerko Fileno za ženo! Pa vrhntega v trenutku, ko je bil dr. Matija Strnad najbolj zaver-jen v svoj po«?el, nervozno mašeč cn-zalce v kremžeča se Milančkovu usta in po narodni melodiji pojoč ujatn-taja.
»Beh! Sjduik pa pestunjo! Kaj takega pa še ne, odkar je sv. Miklavž ljubljanski patron!« je siknila zanič-Ijivo, opazivši Strnada in spoznavši
voziček.
Ta je dobro slišal njen glas in se je tudi obrnil navzlic nujnosti svojega opravka, da bi z navidezno prijaznim pozdravom nekoliko ublažil strup Goropešeine jeze. Toda med tem je že hušknila mimo, jadrajoč v Rožno dolino h kavnemu klepet onu, kjer so častitljive matrone dvakrat na teden prerešetavale pereca vprašanja, segajoča globoko v zasebno življenje ljubljanskih rodbin.
Prišedfti med nje, pa kar ni mogla govoriti; od same razburjenosti jo je duiilo, da ni spravila od sebe glasu, ki bi bil
škemu glasu podoben. Toda ko je enkrat prišla do sape in njen jezik v uglajeni tir, tedaj so je izza zlatega zobovja usul nepretrgan naval besedi: Opisati ni mogla ne dovolj naglo, ne dovolj natančno, kai nedostojnega je videla in kaj upravičenega rekla.
Častitljive matrone pa so se takoj oklenile najaktualnejše suovi, ki jo je gospa Goropešca prinesla. In vnela se je med njimi strašno hrupna debata, sukajoča se okrog neumnega Strnada in nezrele dekline, o slepem Mostniku in prešestni Mostnici. Kar vse bi bile govorile rade naenkrat; in ko se je g >spa Podrgajka pulila za besedo, je s tako vnemo kimala z glavo, da se ji je s klobuka utrgalo pristno nojevo pero, vredno trideset krone, ter padlo pod mizo. Pa kakorkoli so bila njihova mnenja različna, v tem so bile edine, da Strnad od današnjega dne, ko je opravljal posel pestunje, ne sodi več za sodnika, komaj za vratarja, samo da je floro pešca, preden so se razšle, še to svoje mnenje omejila, pristavivši: »Se za vratarja ne kjersibodi; pri justiČni palači ie ne, kvečemu pri najdenišč-nici na Poljanah. Li nimam prav, dragice mojo?«
Tako *> častitljive matrone, zbrane pri kavnem klepetončku v Boini dolini, opravljala ubegeg* Strnada in opravljale so ga
Stcv. def. ur.
Štev. supl. ur.
Stev. def. prof.
Štev. supl.
Stev. učencev.
Lete
1.
L državna gimnazija v
370 74 22 6 306 167 21 11 220 155 18 10 303    159      19 11
2.
II. državna gimnazija v
191      99      13 5
215      76      14 4
180    165      12 9
187    171 14(ld) 9
3.
Gimnazija v Novem
171      40      13 2
Ljubljani
527 5/S 596 6/7 527 7/$ 550 %jm
Ljahijani
362 5/6 448 6A 428 f/S 430 8/6
168 16 14 2 168 16 14 2 135      73      14 4
4.
Gimnazija v Kranju
mestu
233 219 228 235
223	69	13	4	337
220	72	12	4	336
223	69	13	4	320
245	47	13	»> o	309
b.
Realka v Idriji*
97 66 7 4 157 103 25 7 5 192 121      98       8      6 232
6.
Gimnazija v Celovcu
231 65 17 4 482 265 56 18 3 490 280 41 18 2 472 260      61      18      d 480
Realka v Celovcu
5/6 6/7 7/B 8/9
5/G
6/7 7/8 8/0
5/t> 6/7
7/8
8/*
5/6 6/7 1/% 8/9
255	120	13	6	350	5/*
215	128	12	i	360	6/7
——	—	—			T/l
263	80	15	4	380	8/S
		8.			
		Realka v	Trsta		
379	98	15	4	439	5/«
269 300 323
216 235 200 210
104 89 66
15 16 18
S 6
472 496 502
9.
Realka v Maribora
6 13 1 241
17 15 2 246
53 13 4 249
42 14 3 239
6/7 7/S; 8/&
5/f* 6/7 7/8' S/9
* Realka v Idriji je bila do leta 1909/10. komunalna.
zato, ker je vestno vršil od Mostni-kove Francke izročeni mu posel. Ali je mogoča večja krivica? Kaj naj bi bil pa storil? Će je posel enkrat1 prevzel, ga je vendar moral tudi vršiti. Saj bi bilo eelo nujno potrebno, da bi se mu bil še a večjo vnemo posvečal, kakor se mu je.
Ko je namreč Milan ček nameste gladkih Franekinih lie opazil kosmato brado Strnadovo, je za trenutek sicer utihnil ter bnlil oči, mej tem pa z vso silo tiščal z desno ročico palec svoje nožice proti ustcem. Toda ta molk je bil skrajno varljiv in le« sumljiva tišina pred hudourno nevihto; zakaj naenkrat zavrešči iz celega grla, kakor da bi ga bil pičil najstrupenejši komar; deroč se, pa bije z rokami in binca z nogami liki' rak osmokrak, kadar ga vržeš na hrbet v travo.
Strnađ ga je nekaj časa tolažil, kakor je najbolje vedel in znal. Po, laskih ga je gladil ter mu prilizljive govoril: »Saj si pridkan, Milanček! Moj ljubček si pa moj srček! Nič am ne jokaj! Takoj se Francka povrne in ti sladkega mlečeca prinese. Petem boš pa zizekal, kolikor boš hotel., Le pridkan, moj popček, le pridkan ko si srčkan!«
/Dalja srihodmjU^
Strv. def. ur.
Štev.		ferv supl.	Štev.
sest ur.	S€f. prof.		učencev.
Lete.
10.
Viijn giaiaaaija v Mariboru
349     45      19      3      504 5/6
295      70      18      4      483 6/7
269      45      19      2      453 7/8
284    10J      18     6      492 S/9
11.
Realka v Gorici
273      56      14      4      380 5/6
247    108      14      6      426 6/7
268      87      15      5      423 7/8
— —     —    —       — 8/9
12.
Gimnazija v Trstu
— —      15      6      482 5 6
— _ _ _ —6/7 306 63 19 4 470 7 8 325      47      20      3      456 8/9
13.
Vlsja gimnazija v Celju
236      —      14    —      324 5/6
247      —      14    —      329 6/7
236      21      13      1      339 7/8
236      18      14      1      319 8/9
14.
Realka v Ljubljani
312    132      17      7      566 5 6
283    131      18      8      515 6 7
291      54      18      7      495 7/8
396      49      19      3      448 8/9
15.
Gimnazija v Kočevju
Zavod
H. 1
145
38
0
2
—
n
16.
110 7 S 109 8/9
Gimnazija (nemška) v Ljubljani
65       77        6       5       115       8 0
1. Na prvi državni je toroj poskočilo število suplentekih ur v teku 4 let od 74—159. več nego še enkrat toliko, število definitivnih pa zmanjšalo od 22—16.*
2. Na drugi državni se j<^ tudi povečalo število suplentskih ur od 99—171. Za 430 dijakov je samo 13 definitivnih profesorjev.
3. Tn so razmere še precej stalne, ker je število dijakov konstantno. Pa tudi tu so poskočile suplent-eke ure od 40—73.
4. Število dijakov in s tem število razredov je padlo, zato j? tudi število suplentskih ur precej konstantno 69—47.
5. Realka je bila komunalen zavod, razmere ne pridejo torei v po-štev, so pa splošno boljše, da*i je bila realka v postanku.
Kakšne pa so v primeri z našimi gimnazijami in realkami razmere na nemških kranjskih zavo»iih in na nemških zavodih v bližini Kranjske? Evo:
6. Število učencev je tn konstantno, število snplentskih ur pa se ni povečalo, ampak celo pomanjšalo, pač pa se je povečalo število definitivnih.
7. Število snplentskih ur se je zmanjšalo od 120—80. zmanjšalo tudi število supientov od 6*—4. Povečalo pa se je število definitivnih od ia—15.
8. Število definitivnih se je povečalo od 15—18, dasi je nnraslo število dijakov le neznatno, število supientov in suplentskih ur pa padlo.
9. Število supientov in snplentskih ur se je sicer pomnožilo, pomnožilo pa se je tudi število definitivnih pri enakem   številu učencev.
10. Enako število učencev, povečanje suplentskih ur in supientov, pomanjšanje definitivnih da mora biti tu obilo Slovencev, leta 1908/9 jih je bilo od 492, 295.
12. Podatkov o prvih dveh letih nisem mogel dobiti. Kaže pa $*e jasno kakor drugod: Število definitivnih se veča 19 — 20, število sup'entov manjša 4—3, jiri enakem številu učencev.
13. Število definitivnih isto, 18 je le prirastlo snplentskih ur in 1 suplent, dasi je Število dijakov zelo malo padlo, kažejo se torej mali raz-r^di.
14. Število učencev je padlo od 558—448, število definitivnih poskočilo od 17—19, število supientov padlo od 7—3 m število snplentskih ur od 132—49. Res idealne razmere.
16. Tu se nam zdi nemški zavod zelo na slabem. Ali gimnazija je v postanku in že letos imamo 9 definitivnih in 1 nmefra snplenta.
Ravno tako se kažejo neenake razmere na slovenskih in nemških zavodih, ako preglednj^mo razmerje med definitivni m i profesorji in številom učencev. Tudi tu se nam kaže, da pride na nemških zavodili veliko manj nčeneev na 1 definitivne** učitelja nego na naših zavodih t Evo:
• Izmed teh 3 od drugod dodeljene.
Na gimnaziji v Kranja 237
Na gimnaziji v Novem lesi* 17
Na I. dri. gimnaziji v LJubljani 29
Na II. dri. gima. v Ljubljani 33
Na realki v Idriji 29
Na gimnaziji v Gorici 33
Samostalne v t po red. v Celju 22
Na realki v Ljubljani 25
Na realki v Gorici 28
Na gimnaziji v Mariboru 27
n.
Gimnazija r Celovcu 56
Realka v Celovcu 25
Realka v Trstu 22
Realka v Mariboru 17
Gimnazija v Celju 17
Gimnazija v Trstu 22
Gimnazija v Beljaku 23
Nemška gimn. v Ljubljani 19
Gimnazija v Kočevju 12
in.
Gimnazija v Trstu 22
Gimnazija v Gorici 33
Realka v Gorici 28
Na vseh zavodih I. tabele se nahaja tudi na nemških zavodih precejšnje število Slovencev; kj€r pa so Nemci večinoma sami, kakor kaže
II. tabela, tam je zanje bolic preskrbljeno.
Tu je najslabša številka 26, do-čim imamo na I. številke 27, 28, 33.
Nekoliko slabše so zopet poli-glotni zavodi na Primorskem (tabela III.). kjer se menda nikdo ne briga za Šolstvo.
In slednjič je še eno dejstvo, ki je vzrok velikemu številu slovenskih supientov. Ne zahtevamo preveč, ako želimo, in povsem odorovarja načelom pravičnosti zahteva: Koli-koršno je število slovenskih dijakov, temu številu sorazmerno bodi tudi število slovenskih profesorjev na dotičnih zavodih. Godi se na naših zavodih, da imamo celo po več nemških profesorjev, četudi je na celem zavodu le par Nemcev. Pravično jo tedaj, ako hočemo tudi na nemških zavodih, ki jih pohajajo Slovenci, sorazmerno z učenci tudi slovensko profesorje.
Poglejmo, kaj nam govore številke:
3	1
4	1
3	9
11	8
1	o *a
11	7
8	i
	*> mt
5	5
i	1
Gimnazija v Celovcu Realka v Celovcu Realka v Trstu Gimnazija v Celju
n.
Gimnazija v Mariboru Realka v Mariboru Realka v Ljubljani Gimnazija v Gorici
III.
Gimnazija v Trstu Realka v Gorici Nem. gimn. v Ljubljani
Vsa ta dejstva so vzmk, da se vedno bolj in bolj veča število slovenskih supientov, kajti veča se tudi število slovenskih dijak*.v. Drugod se napravljajo nova definitivna mesta, samo m nas se nikdo re gane in zavodi, ki imajo do ">00 dijakov, imajo *koro isto število def ini tivnih moči, kakor zavodi s 180 do 200 dijaki.
Da se pri takih razmerah v dušah slovenskih supientov ne pojavljajo najlepše nade, je umevno, ne vidimo pa slovenski suplentje vzroka, zakaj da bi se smelo z nam J postopati drugače., kakor % našimi nemškimi kolegi. Saj tudi mi opravljamo svoj posel ravno tako vestno in enako je vredno enakega plačila. Poživljamo vse kroge, ki jim je kaj do tega, da uspeva slovensko šolstvo in z njim tudi razvoj našega naroda, naj tudi tukaj zastavijo svojo ost m naj nam preskrbe pravic, ki nam gredo, potem pa ne bodo hodili slovenski dijaki s trpkim nasmehom mimo spomenika v gradu cesarskega Dunaja, ki nosi napis: »Justitia est fundamentum regnomm«.
NB. Na temelju te bogate statistike je dr. Cerk ob konen svojega referata predlagal sledeče resolucije:
1. Izpraznjena definitivna mesta na naših srednjih šolah na* se v smislu sklepov »Državne z veze« iz 1. 1907. brezpogojno razpisujejo in takoj zasedajo
2. Mesta onih definitivnih sil, ki so za več let odsotne z zavodov, ki so za več let na dopustu, naj ne (kakor se to vrši na nemških srednjih šolah) in v smislu sklepov »Državne zveze« ii 1. J909. takoi razpisujejo in provizorično zasedajo.
3. Sistem izirajo naj ae na naši i srednjih Šolah nova definitivna me-ata,   sorazmerno   številu paralelnih
in številu on—sat. Število na   il#¥66a%ni sreSkljik
Mah naj to sorazmerne ste vita na aamikih.
4. Na »enakih amvodih naj ho števila definitivnih slavenskih «6» nih sil soraimsvaa števila slovenskih učencev.
Te resolucije ao bile enoglasno sprejete ia se pošljejo ministrstvu en nk in bofočastje s prošnjo, nai bi ae tudi na naših srednjih šolah izvrševale te Upravičene ielje in zahteve srednješolskega staaa.
Dr. Pr. IU-Mč.
Dnevne vesti.
-f- I a deželnega odbora. Zadava kranjskih vodovodov ae v in ter ministrski konferenciji ni tako ugodno rešila, kakor to poroča »Slovenec«. Ne 50% hoče država prevzeti, nego 50.000 K na leto, in sicer skozi 40 let. Glavnico, ki bo znašala 3,000.000 K, in vse drugo bi pa morala dežela sa ma preskrbeti. Državni prispevek bi torej dosegel * večjemu 30%. Jasno je, da drugega dežela ne bi mogla zmagati. »Slovenčevo« navdušenje tedaj ni bilo povsem utemeljeno! Imenujejo se v stavbinakem uradu: Ivan Bednaf in Alojzij Hočevar za stavbena pristava, Drago t in G osti n-čič in Viktor **'uk za stavb, praktikanta. G. Viktor Škaberne je imenovan stavbinskim nadkomisnrjem. Različna mesta v dež. knjigovudatvu se razpišejo. Deželni odbor pritrjuje, da se na šoli na Jesenicah ustanovi še ena paralel ka. Istotako na šoli v Šent vidu nad Ljubljano. Frau Bojane© iz St. Petra se imenuje zastopnikom dež. odbora pri Elizabetri bolnici v Rudolfovem. V deželnih dobrodelnih zavodih se bode od sedaj rabilo polovica Trboveljskega, polovica pa ftentjanškega premoga. Gle-diško vprašanje se reši v prihodnji seji, ki bode v torek po Veliki noči. Kmečki zvezi se dovoli za izdajo »Občinskega Vestnika« podpora 2400 kron!
-|- Klerikalna bresobrasnost. Z ozirom na včerajšnjo notico pod tem naslovom je nam sestrična pokojnega pesnika Antona Medveda gdč. Marija Medvedova poslala obvestilo, da je zahvala pesnikovih sorodnikov v »Slovenskem Narodn« priobčeua dobesedno tako, kakor so jo sorodniki naročili, da ona — M. Medve.I — ni nikomur naročila, torej tudi »Slovencu« ne, naj se v zahvali izpusti »Sokola« in končno da tudi ni podpisala izjave z dne 18. marca, ki jo te priobčil »Slovenec«. »Slovenčeva« infamija je torej razkrinkana, pošteni slovenski javnosti pa prepuščamo sodbo, kako se naj kvalifikuje to »Slovenčevo« 'postopanje.
+ Po Luegcrjevi smrti. Točno deseti dan po smrti dunajskega župana dr. Luegerja, dne 21. t. m. so bili dunajski krščanskosocijaln« deželni poslanci sklicani na sejo, na kateri so izrekli krščansko socijulnemn deželnemu poslancu in mestnemu svetniku H rab i ogorčenje in ffra-jo, ker je na javnem shodu osek al po klerikalnem krilu krščansko«*«**!jalne stranke tako>da so klerikalci kar cvilili. Omenjeni Hraba je že mnogo let finančni referent mestnega sveta in je bil v vseh finančnih rečeh desna roka Lueirerjeva ter njegov poseben zauonik. Pri volitvah je Lueger sam aaritiral za H rabo. In ta mož je sedaj planil po Oessmannovem krilu, da je «rroza. Na^rnal je te ljudi kot kleparje, ki bi si radi z ljudskim denarjem žepe napolnili .sekal je po njih kar so je dalo in jim očital, da pozn«;,o samo boga »Pobosnj«. — Deseti dan po Lnegerjevi smrti torej je že prišlo do tako srditega razrora v n>jrovi stranki! Značilno pri tem je, da so pravi klerikalci, ki so hoteii dr. Gessmanna ali dr. Porzerja napraviti za župana, že kapitulirali pre<l Hrabo in njegovimi somišljeniki in da postane žunan dr. Neumaver, ki absolutno nt klerikalec.
+ Promoviran je bil sa doktorje prava na graskem vseučilišču g. Avg. Mnnda, bivši predsednik »Prosveten. Čestitamo.
Slovensko gledališče. Včeraj je bila repriza znamenite BroCCove drame »Izgubljenci«. O stvari smo izpregovorili vse pri premijeri. Danes le omenimo, da so — kakor prvič, tako tudi včeraj — bili interpretje glavnih vlog zopet popolnoma na svojem mestu. Predvsem gdč Win-trova, ki ji je bil izročen lep čopek, gdč. Karnllerjeva ter g. Bohuslev, g. Nučič in g. Danilo. — Gledališč« je pa bilo — šal — le slabo obiskano.
— Predavanje. Včeraj jo »Akademija« po daljšem presledku spet priredila javno predavanje. Predaval Je prijetno nam tnani gost It Zagreba univ. prof. dr. Kueera. te pnr-krat smo ga slišali in vedno je anal •vojo snov obdelati zanimivo In lahko ntnljivo. Včeraj Je govoril prof. Katera o ftailev**tsn kometu, torej o predmeta, ki js sanj *fft* fasateo
»aktualen«. Zale in pa pred vsem šf*aie M osebo predavatelja seveda Je Bila dvorana Mestnega doma na-bito polna poslušalcev, ki so pazno sledili predavanju.Prof.dr.Kuoera je najprej na splošno orisal naš eolnčni sestav; nato pa je govoril o ivesdah repaticah, in slednjič je prišel ne vrsto Hallevev komet. Slišali smo zanimive stvari iz prejšnjih obiskov komata, o astronomu Hellevu, ki se komet po nJem imenuje itd. Nazadnje nas je prof. dr. Kučera še pomiril s ozirom na govorice o preteči katastrofi pri srečanju kometa in zemlje: jedro kometa Sploh ne križa zemeljske poti, kometov rep je pa iz tako tenke snovi, da zemlji ne more prav nič škoditi. — Res krasno predavanje so spremljale zanimive in poučne skioptične slike. — Poslušalci so se zahvalili prof. dr. Kuferi z dolgotrajnim aplavzom.
— Umetnik in občinstvo. V včerajšnjem prekrasnem članku o naših umetnikih opozarja pisatelj Iv. Cankar tudi na moj članek, priob-čen v katalogu sedanje umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu in ga povsem umestno nazivlje »nerodnim«. Resnica je, da prvotno zasnovano vsebino namenoma nisem hotel jezikovno olepšati, da ne bi s tem ublažiti resnosti vsebine, katera mi je bila glavno načelo. Sicer pa moram odkrito priznati, da mi je ljubše in uspešneje izražati se s čopičem nego s peresom. — Ljubljana, 23. marca 1910. P. 2mitek.
— Komorni večer. Danes je leto, odkar se je priredil v Ljubljani prvi komorni večer Talkhovega kvarteta, Četrti in zadnji ksmomi večer pod Talichovim vodstvena bo 1. aprila v mali dvorani Narodnega doma. Natančni spored objavimo prihodnjič.
Vseslovanski časnikarski kongres v Sofiji se vrši, kakor smo že javili, v dn~h 5. 6. in 7. julija t. 1. Opozarjamo one, ki se žele tejra shoda vdeležiti, da se jim je treba prijaviti najkasneje do 10. aprila t. 1. Pripominjamo obenem, da se shoda smejo vdeležiti samo oni, ki so člani kakega slovanskega časnikarskega društva. Prijave za Slovence sprejema tajnik »Društva slovenskih časnikarjev« v Ljubljani Raste Pu-stoslemšek.
— Objava. P. n. gg. članom »Jeronimskega društva v Zagrebu %
ki so vpisani v ljubljanskem pover-jeništvn, na blagohotno znanje, da sem z dnem 22. sušea t. 1. odložil po-verjeniške agende za imenovano društvo. — Pran Podkrajšek, Res-ljeva cesta 24.
— Poglobljenje Gruberjevega prekopa. Piše se nam: V Časnikih smo čitali, da se prične z delom V Gruberjevem kanalu dne 15. t. m. in da bo letos najetih nad 2000 delavcev. Zatvornice so zaprte že od prvih dni tega meseca, delavcev pa ri. Pač jih nekaj malega brska po strugi, pa to ni nikako delo. Tuji delavci prihajajo, a Čez nekaj dni zopet edidejo. Govori se, da jim je plača premajhna. Če bo res do 3000 delavcev bo treba skrbeti, da se napravijo barake, ker delavci so tudi ljudje in se ne morejo celo leto po hlevih valjati. Ako ne bo v tem ozirn sanitetna oblast svoje dolžnosti storila, lahko nastane marsikatera bolezen, ker delavci pridejo od vseh krajev fveta. Torej pozor »dokler ni prepozno! Sicer pa ako bodo tako nadaljevali, kakor so pričeli, potem bode še veliko, velike Ljubljanice steklo po stari strugi!
— DeŠelni muzej. Vsled velikega praznika ostane deželni muzei velikonočno nedeljo zaprt. Zato pa je velikonočni ponedeljek, 28. t. m. pro*t vstop, kakor ob nedeljah
— Blagoglasen jezik. Nek somišljenik je dobil v roke tiskovino s sledečo krasnodonečo besedo: »Oe-sterrf iehisehamerikanisehergnmmi -fabrikaticmsgesellscriaftsabthetlung«-chef«. Brrr . . .
— 80.289 K čistega dob?čka je imela letošnje leto loterija Siidmar-ke. Ali ne bi bilo dobro, čo bi tudi mi priredili loterijo v korist našemu Šolstvu t Kar dovoli vlada Nemcem, to mora dovoliti tudi Slovencem.
— Brivnice bodo na Velikonočno nedeljo dopoldne odprte, na velikonočni ponedeljek pa ves dan zaprte, Ua kar se slavno občinstvo opozarja.
Nemški poballn. Sooči je v kamniškem vlaku sprevodnik zasačil nekega nemškega dijaka, ki je v vozovih mazal slovenske napise. Po-balina so v Domžalah izročili roki pravice. Za njegovo ime bomo poizvedel! in skrbeli za to, da še t>o zlikovca primerno kaznovalo. Skoraj gotovo Je pobalin gojenec tukajšnje realke, ker samo v tem savodu se vsgojujejo takšni eksemplarj?.
trn DomžaL Dne 22. t m. ob 3. uri popoldne peljal je hlapec »bratov Obenralder«, vos stelje s njive domov; ko savije t deželne ceste, ki pelje prati Kamnika, na državno cesto
v Domžalah, pride mu nasproti ar tomobil barona Liehtenberga iz Ha baha. Konj se je pričel   plašiti. K-prideta avtomobil in konj vštric, zb! je konj hlapca, ki ga je drsal sa vp, jeti pri gobcu, na tla ter  Se splaš Vos je Šel hlapcu cel desno nogo te> mu jO V kolenu zlomil, dobil je pd hlapec tudi močne poškodbe zadaj n-glavi in selo močno   poškodbo po desnim očesom. Na vozu je sedel sin tovarnarja Oberwalderja in hlapcev sin. Vzlic temu, da je konj dirjal na prej,ostala sta obadva na vozu ter s-jima ni nič pripetilo. Konja z vozorv so ustavili cestni delavci. Ponesr»> čenča je obvezal za silo brivec H-mula, na kar So ga na odredbo gosti orožniškega stražmoŠtra Burja pe. ljali v bolnišnico. Ko je videl baron Lichtenberg, da je hlapec povožen peljal se je kadh 200   korakov na prej, potem je avtomobil ustavil ter poslal šoferja gledat, kai se je zgo<h lo. Ko mu je šofer povedal,da je hla pec povožen, peljal se je baron na prej.
Umrla je v Planini 22. t. m. ga, Marija Kovšea  roj. Premrov. N. m. p.!
Bralno   društvo   »Hubcli« bj Ustju pn Ajdovščini ima dne 28. m. ob 9. dopoldne v društvenih pr štorih svoj občni zbor.
Razletel re je Klimakomotor 113 parni žagi g. Frana Urbančiča na Baču. Sreča v nesreči je bila, d* niso leteči, razbeljeni kosi nikogar zs-deli. Kriv je bil skoraj gotovo mat* rijal in nerodna konstrukcija. Pri dobavi raznih motorjev, svetovali I bi, da se prizadeti obrnejo le do do maČih zastopnikov.
Toplice pri Zagorju ob Savi. Bo
larska kuhinja na šestrazredni šoli v Toplicah se je zaključila 18. sušrw Nje dobrodelno delovanje v pretek lem letu je bilo izredno uspe4no saj je število razdeljenih porcij kosila preseglo ona prejšnjih let in nara? na 5509. Na dan je bilo poprečno pogoščenih sto otrok, za kar imajo zasluge ondotne gdč. učiteljice r*. Jan kovic, M. Garbajs in J. Simoučič. Z-i gmotno podporo pa se je največ zahvaliti slav. konz. društvu bratovsk-skladnice. — Dne 20. t. m. se je vrši] na imenovani šoli obiteljski šesta nek. Gospod nadučitelj Fran Kozjak je pozdravil došle starše, čemur je sledilo poljudno in zanimivo predavanje g. Janko Stepišnika o temi: »Posirovelost mladine«. Navzoči so z vidnim zanimanjem sledili m *e končno burno zahvaljevali predavatelju. Nato so starši ogledali še krasne skioptične slike združene s predavanjem: »Okoli zemlje«. Prihodnji obiteljski sestanek se vrši o. aprili na katerem predava g. učitelj M. Polko: »Dobra vzgoja je sveta do!žnost starišev.«
Na hrastniški slovenski šoli p> učuje veronauk mlad trboveljski kaplan, ki na vsak način hoče doseči čast, da čujejo »Narodovi« bralci njegovo preneznatno ime. Vsepovso! vtika svoj nos in išče, kako bi vsejal razpor. Prav dobro ve, kaj delamo hrastniški Slovenci, zoper k«>ga se borimo in dobro ve tudi, da njegovi stranki nihče ničesar noče in da sc zlasti zanj nobena mačka ne zmeni, kaj še le ka pošten Hrastničan! Sedaj mu je zlasti »Sokol« na potn boli ga posebno, da telovadi tudi šolska mladina. Pričele so te dni telovaditi tudi deklice in to ga je razljn tilo, da je ves divji nad njimi v šoli. Kaznuje jih kot nor in obljubil jim je, da bodo vsak dan do 5. ure pridržane v šoli. Da ni tako maščevanje vzgojno, kaj to briga tega mladeniča in da se njegovega početji« radujejo edinole nemČurji, kaj to mar njemu, ki mu je narod deveta briga, prva pa neizobraženost ljud stva, da ga lažje izrablja v svoje strankarske uumene. Staršem priza deti h otrok svetujemo naj prepove do kaplanu tako početje, ako bi pa ne pomagala pritožba pri njem, na; se obrnejo na ordinarijat ter odločno zahtevajo naj se kaplana pouči čemu je prišel v Trbovlje, ali sejai pravo bratsko ljubezen ali pa — hu dičev razpor.
»Piul Tsufel die VVindischen!« Tako kriči v šoli v Studencih pri Mariboru nemški učitelj nad slovenskimi otroci To je vzgoja, kakršne ni deležen noben narod na svetu razen Slovencev v Avstriji! Ce bi se tako izražal slovenski učitelj o Nemcih napram nemškim učencem, bilo bi takoj pokonci vesoljno nemštvo. Vse bi kričalo po zadoščenju, po maščevanju, mi ponižni avstrijski podaniki pa mirno aprejemamo najhujše psovke, najkrutejša žaljenja. Sicer pa kaj drugega tudi ni pričakovati od naroda, ki se že tisoč let vzgaja v največji ponižnosti, udanosti in pokornosti do svojih cerkvenih in posvetnih gospodarjev. Psu] ga, bij ga, saj ga tišči oerkveni in državni dmh k tlom, da ne more dvigniti svoje glave. Dokler bo letala na slovenskem narodu ta du ševna mora, toliko časa bo suženj, to liko časa ga bodo šovfafi psovali in bfli po nJem   brež kazni. Suženjsko
Zatluka aakiical: iA ti tU U, zločinec« Z ozirom na to nečuveno
žalitev, so dr. Lukinič in tovariši takoj vložili predlo*;, naj se Zatluki da stres; ukor in naj ae ga iskljnei ad
15 sej. O tem predlogu se bo glasovalo v prihodnji seji. Persie je nato nadaljeval svoj govor ter razpravljal obširno o režimo barona Rau-cha. Med drugim je rekel, da ni nihče preje vedel za to, da bo Rauch imenovan za bana, kakor dr. Frank. Ta izjava je izzvala zopet hrup pri frankovcih. Najbolj je kričal poslanec Kis ter zavračal Peršieevo trditev. — Dr. Mile Starčevi č: »Tisti, ki me je prvi zaklinjal, naj zapustim lopova dr. Franka, je bil dr. Kiš.« — Dr. Kis: »To ni res!« — Dr. Starce v i č: »Res je, vi ste me prvi rotili, naj se ločim od lopova Franka!« V nadaljnem svojem govoru je Peršič naglasa!, da je baron Rauch varal vladarja in da je iz deželne blagajne dal eelo plačati svojega telesnega zdravnika. O Per-šicevem predlogu se bo glasovalo v prihodnji seji. Nato so se čitale razne interpelacije.
— Baron Rauch pod obtožbo? V ponedeljek zvečer se je konstituiral proračunski odsek hrvatskega sabora. Za načelnika je bil izvoljen grof Pejačevič, za podpredsednika dr. Mikolič, za poročevalca pa dr. Pinterovič. — Poslanec S u p i 1 o je stavil predlog, naj se izvoli odbor petorice, ki naj natančno studira finančni položaj in pregleda deželne račune. Ako se izkaže, da je Rauch rabil deželne dohodke v nemoralne svrhe, naj se ga obtoži radi neustavnega vladanja iu radi zapravljanja narodnih novcev. — Ban dr. Toma š i ć je priznal neredno Gospodarstvo z narodnim imetjem, ter se izrekel za Sirpilov predlog, ki je bil nato soglasno sprejet. V odbor so bili izvoljeni: dr. VI. pl. Nikolič, dr. Šurmin, Muačevič, dr. Pinterovič in Supilo. Vse torej kaže na to, da bo Sil bor končno dvignil obtožbo proti bivšemu banu baronu Rauchu, in sicer, kar je posebno važno, v soglasju s sedanjim banom.
— Za posetnike prireditev v Sofiji. Bolgarsko založništvo »Rozova Dolina« izda vzpričo slovanskih prireditev, ki se imajo vršiti meseca julija v Sofiji, posebno knjigo, posvečeno slovanskim gostom. V knjigi bodo razna navodila, zemljepisne in geološke karte, umetniške in glasbene priloge. V drugem delu knjige se bodo nahajala slovanska prosvetna navodila., predvsem bo navedeno, v katerih knjigarnah se dobe razne slovanske knjige in kakšna dela v slovanstvu se dobe v prodaji. Tretji del bo obsegal slovanski album. V tem se priobčujejo slike vseh onih Slovanov, ki so si pridobili zasluge na kulturnem polju za medsebojno zbližanje slovanskih narodov Knjigo dobe v dar slovanski gostje in razna slovanska kulturna društva. Delo bo tiskano v ruskem jeziku in v esperantu.
kot učenjaku, kot srkshein prijate-Iju izraziti najtoplejšo zahvalo za to, kar ste izvršili sa resnico, pravico in blaginjo slovanskega juga,« — Slede podpisi vseh 54 profesorjev univerze v Bel gradu.
— Zm dragi milijom češke »Selske Matice« je skranik se ud 4MM kron.
— Poljaki v Petrogradu. Med
poldrugim milijonom prebivalcev, ki jih šteje Petrograd, je 85.000 Poljakov. Med njimi so zastopani vsi sloji od aristokrata in najvišjega uradnika, pa doli do preprostega obrtnika in delavca. Towarzystwo dobroezviošici« vzdržuje 7 razredno deško šolo, 4razredno osnovno šolo, moško nižjo gimnazijo in žensko polno gimnazijo. Razen tega imajo Poljaki še tudi več privatnih šol. Izmed poljskih društev je omeniti »Sokola«, društvo poljskih zdravnikov in prirodoslovcev, društvo poljskih arhitektov, pedagogično društvo in društvo za poljsko vedo. V Petrogradu izhaja poljski dnevnik »Dziennik Peterburgski«. Iz teh podatkov je razvidno, da so Poljaki v Petrogradu izredno agilni in da je njihov položaj nemara boljši, kakor položaj Cehov na Dunaju.
— Shod ruskih žen v Lvovu. Rusko žen tvo v Lvovu priredi dne 25. maja svoj shod. Na shodu se bo rned drugim razpravljalo tudi o tehle temah: Narodna in društvena naloga ruskega ženstva, organizacija ruskega ženstva in vloga ženstva v narodnem gospodarstvu.Na dan shoda priredi žensko društvo »Zizn« svojo razstavo.
— Slovanska delegacija pri predsedniku Taftu. Dne 11. marca je dospela v Washington posebna slovanska deputacija, katero je vodil poslanec Sabath iz Chicage, 111. Deputacija, v kateri so razni slovanski uredniki, kakor tudi predsedniki raznih društev, je obiskala predsednika Tafta, katerega je naprosila, naj i>oskrbi za to, da se bode pri letošnjem ljudskem štetju v tozadevnih uradnih podatkih navedlo vsak slovanski narod posebej, oziroma naj se štejejo ljudje, ki bivajo v Zedinjenih državah, po njihovi narodnosti, ne pa po državah, iz katerih prihajajo v Zedinjene države. — Deputacija je predsedniku razložila, da se je dosedaj običajno avstrijske Slovane, ki nimajo politične samostojnosti, označilo z besedo »Avstrijci«, kar je pa nesmisel, kajti avstrijske narodnosti sploh nihče ne pozna na svetu, tako,da so tozadevna uradna statistična izvestja brez vsake vrednosti. Tako se je dosedaj štelo Slovence, Hrvate, Slovake, moravske Cehe, Srbe in druge k »Avstrijcem« in posledica tega je bila, da se še danes ne ve, koliko ljudi teh narodnosti živi v Zedinjenih državah. — Predsednik je deputaciji obljubil, da bode storil vse, kar je v njegovi moči, da ta nedostatek odpravi in da se bode ljudi štelo po njihovi narodnosti.
v z golen narod z molekom v roki ne bo nikdar užival ugleda. Tak narod služi vedno samo za nakovalo prosvitljenun
samozavestnim narodom.
V Ljubljanico je padla sinoči okoli 6. ure 65letna Uršula Šuštar-jeva, ko je prala na perišču pri Pol-lackovi usnjarni na Sv. Petra nasipu. Ženski je pri pranju spodrsnilo in se ni mogla več rešiti iz vode. Ko je to opazil po sv. Petra mostu idoei četovodja c. in kr. 17. pešpolka Ivan Honigmann, je prihitel takoj na pomoč in jo potegnil iz vode. Šuštarje-va je na to še parkrat globoko izdihnila potem pa umrla. Na lice mesta ie prvi prišel g. dr. Galattia. nato pa U policijski zdravnik g. dr. Hlner, ki pa sta oba zamogla koru>tatovati le smrt. Umrlo so potem prepeljali r mrtvašnico k sv. Krištofu.
V interesu javnosti se nas prosi ibčinstvo, ki kupuje in po ulicah upi pomaranče, opozoriti, da naj Inpkov nikari ne meče po hodnikih
fo se namreč na lupino stopi, se kaj ahko pade. Pripomniti je pa se, da ( to tudi po policijskem redu prepovedano in če se zgodi nesreča,zadene krivea sodnijska kazen.
Tatvina na trgu. Včeraj popoldne je bila na trgu iz ročne torbice ikradena vdovi g. Ivani Rozmanovi "deea denarnica, v kateri je imela lo 8 K denarja. Tatica jo je lila ta-■cnj pobrisala, kajti polic j ia je na-nravila po ovadbi vse potrebno, a ni Mlo za tržno srako nobenega sledu več.
Nepreviden izvošcek. Včeraj do-'vildne je izvošček Mihael Lipar po Rožni ulici tako neprevidno vozil, \a je zadel in podrl 561etn**ga po--^Ftnika Jakoba Krnca iz Iške vasi, tcateri je zadobil pri padcu na nogah ežko telesno poškodbo.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 100 Maceioncev, 18 Hrvatov in :Y2 Slovencev. V Heb je šlo 90, v Buchs 48, v Budapešto pa 52 Hrvatov. 40 Lahov je šlo na Dima j. 50 pa v Budapešto.
Izgubljeno in najdeno. Hlapec hnn Logar je izgubil   sivo konjsko dejo. — Posestnikova hčerka Marija Smrekarjeva je izgubila svilnato -uto. — Gospa Marija Kunčičeva je našla denarnico z manjšo   vsoto de-larja. — Trgovski sotrudnik g. Stanislav Drgom je našel žensko ročno torbico.   Lastnica   jo dobi na Mest-iem trgn št. 9.   — Gdč. Božena Bu-arjeva   je   našla denarnico z večjo - >io denarja in jo oddala pri magistratu.
Uradne vesti.   Dne 2. aprila bo pri okrajni sođniji v Novem mestu dražba   a)    zemljišča vi. št. 27 kat. ■>bč. Kandija,   cenjeneg-a   29.744 K. Najmanjši ponudek znaša 19.829 K. b) zemljišča vi. 95 kat. obe. Rudolfo-. < ^njenega 6198 K. Najmanjši ponudek znaša 0099 K. — Dne 9. apri-a bo pri isti okrajni sodniji dražba emljišč vi. št. 375, 376, 377 is 378 kat. obč. Cečence. Zemljišča so cenjena na 738 K 40 v, 662 K 20 v, 1930 K 7-_ v in 2821 K 96 v. Najmanjši po-nudek znaša 369 K 20 v. 341 K 10 v, "> K 36 v in 1411 K 54 v. — Dne 29. marca bo pri okrajni sodniji i No-pin mestu dražba četrtinke žemljica   vi. št. 623 kat. obč. Rudolf ovo. »mljišče   je cenjeno 4828 K. Najmanjši ponudek 3218 K 70 v. — Dne 31. marca bo pri isti sodniji dražba zemljišča vi. št. 66 kat. obč. Blatnik. Zemljišče je cenjeno   1980 K. Najmanjši ponudek znaša 1320 K.
SlGvunsR! lug.
— Hrvatski sabor. V včerajšnji ^ii jp poslanec dr. Rittiv vložil interpelacijo,    tičočo    se madžarskih
«oI na Hrvatskem. V svoji interpe-^ar*iji je zahteval, naj vlada vse te
Madžarske šole zapre, ako pa tega ne more storiti, naj si vsaj zagotovi nadzorstvo nad temi šolami. Ban dr. Tomašić je izrekel obžalovanje radi dogodkov, ki so se doigrali v ri«rleljek v peštanskem parlamenti. Ta izjava je povzročila velik vihar med frankovci, ki so kakor besni kričali: »To ne spada v hrvatski -abor«. Vihar je bil tako velik, da je predsednik moral prekiniti sejo. Po ^opetni otvoritvi seje je govoril srbski radikalec dr. R a d i v o j e v i ć. V svojih izvajanjih je pral svojo Branko pred očitanjem,   da je bila
vezana z baronom Rauchom, ter naglasa],   da bo tudi srbska radikalna
t ranka glasovala za to, da se barona Raucha dene pod obtožbo.Končno je razpravljal o edinstvu hrvatskega in
rhskega naroda, poudarjajoč, da se-'laj še ne more biti govora o tem, da bi bili Hrvatje in Srbi en narod. — Nato je Starcevičanec Peršić utemeljeval 6voj predlog, naj se preide,   ako   odgovarjajo   reskripti o
menovanju banov in obrazci prisede starodavni praksi kraljevine Hrvatske. Ker so ga frankovci neprestano motili, jih je podpredsednik dr. M a crd i č energično pozval, naj mirujejo. Nato mu je frankovce
Po slovanskem svetu
— Bel grajska univerza profesorju Masar> ku. Iz Belgrada je dobil prof. Masarvk ob svoji 601etnici sledeče pismo: »Velecenjeni gospod kolega! Kakor celi srbski narod, tuko so tudi profesorji belgrajske univerze spremljali z največjim zanimanjem od začetka do konca proces srbsko-hrvaške koalicije proti dr ju. Friedjungu. To zanimanje je lilo naravno in umljivo, ker obtožba, dr. Friedjnnga ni bila le obtožba ene politične skupine na Hrvaškem, temveč obtožba cele Srbije in celega srb-skepra naroda. S tem celim procesom, ki se je imelo v njem rešiti vprašanje časti srbo-hrvaške koalicije in Srbije, je tesno združeno Vaše ime, gospod kolega. Videli ste, da je kleveta proti srbo-hrvaški koaliciji in proti Srbiji popolnoma neresnična, in povzdignili ste takoj v začetku mogočno svoj glas proti klevetnikom, in ste se postavili na obrambo obdolženim. Ampak Vi niste ostali le pri tem, temveč ste — neglede na trud in dragoceni čas — položili celo svojo veliko osebnost in znanstveno tehtnost, eelo svojo avtoriteto Človeka pravice in znanosti, razvili ste vso agilnost, da bi resnica zmagala tudi v tem sporu. Tudi to pot ste iskali resnice, kakor vedno doslej v svojem znanstvenem in javnem delovanju. In našli ste jo. In niste se zadovoljili s tem, niste se ustavili pri tem, temveč ste izvršili od svoje strani vse, da bi resnica zmagala ttidi pred sodiščem. In zmagala je. S svojim delovanjem ste, gospod kolega, zelo mnogo pripomogli, da je nakana klevetnikov bila odkrita ne-le pred sodiščem, temveč tudi pred celim kulturnim svetom kot gola kleveta in da je Srbija in srbo-hrva-ška koalicija izšla iz tega spora s popolno častjo in ponosom. Profesorji bel grajske univerze poznajo vse to in cenijo Vaše delo, zato smatrajo za svojo resnično dolžnost Vam,   gospod kolega,   kot Slovanu,
Izpred soflBfo.
Kazenske obravnave  pred deželnim sodiščem.
Skrajna surovost. Jauez Kapns, 11 let ni deček, je peljal z upreženim vozom neko blago na bleski kolodvor. Na sredi ceste skozi Rečico se je Slivnikova krava zaganjala v konja, vsled česar jo je deček z bičem odganjal. Ko to opazi posestnik France Slivnik iz Rečice, se tako nad dečkom raztogoti, da ga z debelim koncem bičevnika z vso silo po glavi udari. Posledica je bila močni pretres možganov. Slivnik je bil obsojen na tri mesece ječe.
Ostro kaznovani obrckovalee. Slaboglasni Anton Adamič, 29 let stari čevljar v Ponikvah, je prišel dne 19. svečana t. 1. zjutraj na orož-niško postajo v Grosuplje ter tam ovadil Matevža Modra in Janeza Kast elica, da sta ga prejšno noč na Selu oropala za 120 K gotovine. Orožniki so na podlagi te ovadbe omenjena dva are to val i in izročili tukajšnemu deželnemu sodišču. Sodišče se je pa takoj prepričalo o nedolžnosti osumljencev in ju izpustilo. Nato se je pa ost obrnila proti Adamiču in se dvignila obtožba proti njemu zavoljo hudodelstva obrekovanja. Kakor se je sodno dognalo, obdolženec kritično noč ni imel ni-kakoršnega denarja, sploh pa ni bil nikdar lastnik kakšne večje svote denarja. Kot priči zaslišana Moder in Kaste!ic izpove«ta, da je Adamič vedno silil v nju, a ona dva sta ga od sebe gonila in mu nista ničesar storila. Obdolženec vzdržuje trditev, da je prišel pri ruvanju s tema dvema ob denar, priznava pa, da mu ni denarja nihče vzel. Zaradi tega zlobnega obrekovanja je bil Adamič obsojen na 14 mesecev težke ječe.
ftOTJK stvorL
* lasten Is katoL cerkve. V Mo-nakovem je o. Angelo Benner izsto-
pil is reda luspneinoar ter prestopil v protestantizam. Te dni se je že v Londonu omenil.
* Izgubljene   Stasks. Tekom
zadnjih osemnajst mesecev se jo na poti iz New Yorka v Chicago izgubilo 2161 žensk ali naseljenk, ki so potovale is New Yorka v Chicago, ali so pa izginile v Chicagi takoj potem, ko so prišle tje. Mnogo deklet je bilo namenjenih potovati iz New Yorka k svojjim prijateljem, toda tje niso nikdar prišle in vse iskanj-; je bilo zaman. Se pač med potom našle primernejše može.
* Strašna žalolgra. V Candaledi na Španskem sta se potegovala za roko neke deklice dva mladeniča. Deklici je bolj ugajal oni, ki se je vrnil iz afrikanskega bojišča ter mu tudi obljubila, da se z njim poroči. Te dni je prišel v hišo dekličinih staršev njen drugi oboževatelj. Ko mu je deklica cdločno izjavila, da ne mara zanj, je vzel iz žepa bombo ter jo s smodko užjral. Bomba se je z groznim pokom razletela ter oba raztrgala na drobne kose.
* Jezuiti odvedli otroka. V I nori i ost u oskrbujejo jezuiti nekakšen katoliški mladinski dom. V ta dom pošiljajo pobožni starši svoje otroke in obrtniki svoje učence, da jim jezuiti dajejo nadaljno »izobrazbo^. Nedavno pa je izgnil 151etni dečko, ki je zuhajal v ta dom, brez sleau. Po daljšem povpraševanju in iskanju so starši izvedeli, da so jezuiti poslali fanta na neko misijonsko postajo, kjer ga bodo vzgojili za misijonarja.
* Radi bede . . . Vsled grozne bede je hotel v soboto ustreliti delavec Pospi šil na Dunaju svoje tri otroke in samega sebe.   V zmedeno
ti je streljal vsenavskriž. Najmlajšo hčerko je zadel v levo roko, drugo pa blizu srca. Javil se je sam policiji. Zena mu lezi v bolnišnici bolna na jetiki, en otrok je vedno bole-hen, radi malega zaslužka grozno pomanjkanje — ni čudno torej, da se je nesrečnemu možu zmešaio.
° O muhah je nedavno predaval v Washingtonu dr. L. O. Ho-ward. Pri tem je dokazal, da ameriško ljudstvo izda vsako leto radi muh najmanj 10,000.000 dol. Koliko izda ljudstvo poleg imenovane svote še za zdravljenje legarja, kolere in drugih nevarnih bolezni, ki se razširjajo radi muh in po muhah, še ni dognano. Devetindevetdeset odstotkov muh bi bilo lahko manj, ako bi se skrbelo za to, da bi bili hlevi in stanovanja bolj Čista. Imenovan: zdravnik je ludi kazal potom kinematografa muhe in njihovo življenje. Muhe so bile 200krat povečane.
* Dvajset let po nedolžnem zaprt. V državi Texas v Ameriki je bil pred dvajsetimi leti živinski trgovec Wil-liam obsojen radi umora svojega tovariša Carterja v dosmrtno ječo. Leta 1890. sta VVilliam in Carter po kupčijskih poslih potovala ob reki Pecos. Oba sta bila znana kot huda Drepirljivca. Carter je takrat izginil, kot da bi se udri v zemljo.Cez dlje časa so našli v reki Pecos truplo, katero so spoznali za Carterjevo. W*illia-ma so zaprli ter ga obtožili umora in ga tudi obsodili v dosmrtno ječo, dasi je odločno zanikal, da bi bil on umoril Carterja. Nedavno pa se ,ie pojavil v Texasu Carter ter v svoje veliko začudenje izvedel, da sediWil-liam že 20 let v ječi, češ, da je njega umoril. Šel ie takoj k sodniji, in ko se je dognala njegova identiteta, so nesrečnega Williama izpustili iz zapora.
* Boji v Sv. Hi pol itn. V nedeljo so se uprizorili v Sv. Hipolitu krvavi boji. Povzročili so jih Nemci, ki so na nekem zborovanju napadli Č-»-ške delavce. Ker ti niso hoteli bežati, marveč so se postavili napadalcem v bran, te nastala krvava rabo-ka. Obdelovali so se s kamenjem in palicami, sploh kar je mogel kdo dobiti, je unorabil proti svojemu nasprotniku. Policija je bila brez moči. Priti je morala žandarmerija in dve stotniji vojaštva, da se je mogel napraviti mir. Nemške napadalce j«» vodil državni poslanec Pittner. Štiri osebe so bile težko, mnogo pa lahko ranjenih.
* Dolarji is Amerike v drnge države. Amerikanska naseljevalna komisija je izdala poročilo, glasom katerega pošljejo delavci v svojo domovino vsako leto 1.375,000.000 K in sicer v Italijo 85.000.000, v Avstrijo 75,000.000, v Rusijo in Finsko 25,000.000. v Norveško, Švedsko in Dansko 25,000.000. na Angleško 25,000.000, na Nemško 15,000.000, na Grško 5.000.000, v balkanske države 5,000.000, na Japonsko 5,000000 in na Kitajsko 5,000.000 dolarjev.
KnjKcvnciSaL
— »Slovenski  Trgovski VestsJk«
ima v št. 3 sledečo vsebino: 1. Dr. R. Mam: K pospeševanju avstrijskega izvoza. 2. Dr. K. Hinterlechner: Prakti-ška geologija. 3. Oton Schmidt: Razumevanje bilanc  4. Rudolf Sega: Is
bančne prakse. 5. Iz trgovske prakse«
6. Slovensko trgovsko društvo v Celju.
7. Raznoterosti: Trgovstvo in novi zakoni glede trgovskih uslužbencev. — Petdesetletni obstoj avstrijskih borz.— Zvišanje srbske carine nasproti avstrijskemu blagu. — Trgovska in obrt-i niška zbornica za Kranjsko. — Ugodnosti za trgovinske potnike za vožnje s parobrodi. — Kolinska tovarna. 8. Društvene vesti. 9. Trgovsko bolniško im podporno društvo v Ljubljani. 10. Knji-i ževnost. 11. Oglasi.
— Vladimir Lunaček: Četiri aktovke. Cena 2 K. Društvo hrvatskih književnika ' izdaja zbirke »Savremeni hrvatski pisci«. Kot šesta knjiga te zbirke so izšle zgoraj omenjene štiri enodejanke, interesantne igrice modernega ustroja, ki se odlikujejo po pregnatnem risanju! situvacij in izbruse nos t i dijalogov.
— Mato Hanžekovič: Sa zlatnik* polja. Slike iz slavonskog narednog) života. Zagreb. Naklada pisca Cena 1 K 60 v. Knjiga obsega enajst črtic zanimive vsebine in dobro pogojenega lokalnega kolorita. t*:
Vse tu naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
Gospodorstuo.
Jadranska banka v Trstu. Dm&
20. t. m. vršil se je v prostorih bančnega poslopja IV. redni občni zbor delničarjev »Jadranske banke« y Trstu. Občnega zbora se je udeležile? 33 delničarjev, kateri so zastopali] 2930 delnic z 291 glasovi. Piedlog; upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička per 257.815 K 72 v bil enoglasno sprejet in se vsied tega izplača za leto 1909 6% dividenda, t j. 24 K po delnici, počenši eej 1. aprila 11. — Reservnim zakla« dom je bilo dodeljenih 45.000 K, pokojninskemu zakladu 2500 K. v dobrodelne namene 2578 K 15 v im znesek 11.811 K 11 v se je prenese); na novi račun. Po navedenih dotacijah bo znašal redni rezervni fon«£ banke 120.000 K, izredni 70.000 K. in pokojninski 18.000 K, skupaj 208.000 K, kar odgovarja kvoti kreu, 27*74 po deniei. Računski zaključek za leto 1909 izkazuje sledeče stavke* Aktiva: gotovina v blagajni: 21)4.881 kron 21 v, menice 2,965.374 K 90 vf vrednostni paDirji 566.233 K 51 \% dolžniki 10,242.898 K 50 v, neprcv mičnine 260.050 K 17 v, inventar 27.452 K 55 v, skupaj 14,32C 890 K 84 v. Pasiva: delniška glavniesj 3,000.000 K, rezervni zakladi 160.50& kron. vloge 3,298.544 K 63 v, upniki} 7.372.598 K 95 v, transitivne obree*C 47.577 K 52 v, trate 188.994 K 02 v. nedvignena dividenda 860 K, čist*! dobiček 257.815 K 72 v, skupaj 14.326.890 K 84 v. — Skupni promet v letu 1909 je znašal 717,205 023 Kr' 38 v in povišal se je torej proti letcj 1908 za 108,999.030 K 80 v. Tekcro leta 1909 kooptirani član upravnegq sveta g. Fran Arnold, kr. javni ne« tar v ZagTebu, je bil enoglasno izvoljen in tudi vsi člani nadzorstvene!*^ sveta so bili per acelamationem eno • glasno zopet izvoljeni. V odsotnost^ predsednika je podpredsednik bank«* g. dr. Gustav Gregorin poročal x$ delovanju in napredku zavoda v mi* nolem letu in spominja! se je tu^i zaslug umrlega člana upravne*?^ sveta g. dr. Frana Vrbanića. N33 predlog g. dr. Otok ara Rvbara skle* nil je občni zbor soglasno, podeliti fondu za slovensko trgovinsko solo y Trstu znesek 3000 K. Iz letnega por ročila banke moramo še omeniti, da filijalka »Jadranske banke« v Opatiji dobro napreduje in da je bila Jadranska banka pri zadnji emisiji 4 % avstrijske kronske rente v znesku kron 140,000.000 oficijelno sprejeta v dotični bančni konsorei). — Povišanje deniške glavnice Jadranske banke v Trstu. V seji upravnega sveta z dne 20. t. m., ki je sledila IV. rednemu občnemu zboru, sklenil je upravni svet, upoštevaje napiedek in razcvit zavoda in uporabljajo s. e-pooblastila občnega zbora z dne 14. marca 1909, povišati delniško glavnico »Jadranske banke« od kron 3,000.000 na K 4,000.000 z izdanjem novih polnovplačanih 2500 dohiie n# K 400 nom. Kakor se nam poroča * vršila se bo subskripcija od 15. def 30. aprila t. 1. in se pogoji te nove emisije v kratkem objavijo. »Jadranska banka« v Trstu izplačevala je v, zadnjih letih 6 % dividendo in ker je takorekoč gotovo, da se bo v naprej še bolj razvijala in napredovala, zamoremo nakup delnic vsem kapitalistom kot dobro investicijo denarja najtopleje priporočati. Rezervni fondi Jadranske banke narasli sej od njenega postanka t. j. v 4 letih že na K 208.000, tako da je notrstnjai vrednost delnic že danes K 430 psi komadu. Še tekom tega leta, ozir. « najkrajšem času bodo delnice »Ja* dranske banke« notirane v uradneni kurznem listu tržaške borne.
Telefonska tu tirziUiiviia poraOIiL
Cesar sa potltnioak.
Dunaj, 23. marca. Cesar ne je danes opoldne odpeljal v W*ll«ee k svoji hčerki nadvojvod in j i Valeriji. Nt Dunaj se vrne najbrže že v ponedeljek.
Viljema me ko na Dunaj.
Dunaj, 23. marca. Vest, da bo nemški cesar Viljem prišel na Dunaj, da pozdravi cesarja Franca Josipa in da si ogleda lovsko razstavo, dementujejo.
Nove volitve na Ogrskem.
Budimpešta, 23. marca. Ministrski svet je imel danes opoldne sejo, na kateri je razpravljal o novih volitvah. Termin volitev se še ni določil, domneva pa se, da se bodo volit ve vršile meseca junija.
Kralj Ferdinand — sultanov gost.
Carigrad, 23. marca. Kralj Ferdinand je včeraj posetil velikega vezirja. Popoldne je kraljevska dvojica posetila bolgarskega ekaarha in si ogledala bolgarske šole. Kralj je odlikoval turškega prestolonaslednika z redom kneza Aleksandra.
Carigrad, 23. marca. Sultan Mohamed V. je priredil na čast bolgarski kraljevski dvojici slavnosten obed. Banketa so se udeležili prestolonaslednik, ministri, poslaniki in razni visoki dostojanstveniki. Sultan je sedel med kraljem in kraljico. Po obedu je bil v palači Dol maha g-če koncert, ki se ga je udeležil sultan s <v<vjimi eo«ti.
Proti Urški.
Solun, 23. marca. Turška vojna uprava pošilja še vedno nove n^lke na grško mejo. Iz Soluna v Bitolj vozijo posebni vlaki vojni materijal, streljivo in orožje. Turki so močno utrdili morsko pristanišč*? Prevezo. Vsaka srrška lasdja se preje natančno preišče, preden jo puste v luko.
Aretacija bivšega poslanca.
Budimpešta, 23. marca, -Buda-pesti Hirlap« javlja, da bo vlada dala aretovati uivš^ffa poslanca Mar kosa. pristaša Justhove stranke, ki je bil že pred več časa obsojen radi obrekovanja v štirimestno Ječo, a mu je vlada dovolila, da sme naston kazni odložiti. Ker je Marko* v zadnji seji najbolj surovo nastopi! proti ministrskemu predsedniku, je dal pravosodni minister Szekelv ukaz. naj se ga takoj aretira.
Izključitev Julija Jas t ha.
Budimpešta, 23. marca. Narodni kazino namerama iz svoje sr«-df izključiti Julija Justha. V tem slučaju bodo iz Justhove stranke izstopili vsi poslanci, ki so člani narodneg-i kazina.
Dunavsko - jadranska železnica.
Carigrad, 23. marca. Veliki ve-rir je ukazal ministrs*vn javnih del. naj imenuje posebno komisijo, ki bo studirala traso dunavsko - jadranske železnice pc turškem ozemlju. Ta del železnice bo Turčija dogradila na svoje stroške.
Kralj Peter v Petrogradu
Carsko je Selo, 23. marca. Danes zjutraj je odšel kralj Peter v Petrograd. Spremaljta ga general Maksimovič, carjev adjutant m polkovnik Svenjin, ki sta kralju pridc-ljena v službovanje. V Petrogradu je prirejena kralju v stanovanje zimska palača. Dopoldne je kralj napravil posete pri raznih diplomatih in oddal karto tudi pri predsedniku gosudarstvene dume Gučkovu. Ob 3. popoldne je posetil metropolita Antonija. Zvečer ob 8. je ra čast kralju svečan banket, katerega se udeleži 22 najvišjih dostojanstvenikov. Po banketu gre kralj v gledališče.
Petrograd, 23. marca. Na snoč-nem slavnostnem obedu je car Nikolaj v ruskem jeziku nazdrav*! kralju Petru izražajoč nado, da se bodo bratski odnošaji med Rusijo in Srbijo poglobili in da bo Srbija v dobi miru mogočno napredovala med ostalimi balkanskimi državami. Končno je car napil kraljn Petru, prestolonasledniku Aleksandru in vsi kraljevski hiši. Kralj Peter je odjrovoril v srbskem jeziku ter izrekel zdravico carju Nikolaju, carici, prestolonasledniku Alekseju Nikola jeviču in vsi carski rodbini.
Rusko - poljska spravna komisija.
Petrograd, 23. marca. Kusko-poljska komisija, ki je bila izvoljena na zadnji petrogradski slovanski konferenci, se doslej ni imela nobene seje. Pač 3»a bo v kratkem že izdelan načrt,   kako bi se dal pošteno
rešiti ruske-poljski spor. Trn načrt ko najpreje vročen v sdsk#enjs mskisa članom komisije, na kav kade pozvani na sejo v Peirasrrad poljski člani komisije Dmovrski, Dvmtza in 8traszewies. Da bi se doseglo popolno s po rman m ljenje, je jako dvomljivo.
Odprto pismo*)
neki Mariji Holcman.1036
Neka Marija Holcman, brezpomembna Nemka, napadla me je se dvakrat v »Slovenskem Narodu« in mi skušala škodovati na časti. Na njene otroške flavze le ta - le odgovor: Res sem u službena v tobačni tovarni, kar je zame le Čast, ker sem pošteno dekle, kateri se ni treba loviti za moškimi. Kupim si lahko mojemu stanu primerno obleko za svoj pošteno zasluženi denar. Ne maram namreč hoditi razcapana in brez dela okoli. Kar se tiče nekega njenega zaročenca, ki ga ne poznam, pa izjavljam, da mi kot mladenki pač ni treba posegati po ljubimcih Holc-manove, ker bi bila ona lahko moja mati z ozirom na kanonično starost njeno. Končno ji svetujem, naj pazi, da se kdo ne začne zanimati za njeno eksistenco, brez tdužbe in sredstev. Sedaj ima ta ženska ie štiri tožbe na vratu, naj torej miruje, da si ne naprti še pete tožbe, ker me nikakor ni volja, prenašati njene brezpredmetne žalitve na cesti in v časnikih.
V Ljubljani, dne 23. marca 1910.
Marila Tavčar,
delavka v tobačni tovarni, stanujoča _ v Siski.
* Za tioMm toga spisa 9« oređnlir* w1coTort>o le toliko   kol1fc«*r d*l*ra
Darila.
Uredništvu našega lista so poslali:
Za »Družbe sv. Cirila in Metoda«: Gosp. A. Petrovič, asistent v Št. Petru na Kranjskem 24 K 77 h kot narodni davek železniških in poštnih uradnikov ter kolodvorske restavracije za februar. — Iz gostilne gosp. P. Košaka 60 h. — G. Fab-jan iz Opčin 1 K. — G. Josip Kobal, zidar iz Gradišča pri Gorici v odgovor »Cirilmetodariji« 1 K. — Rodbina Mikuž v Ljubljani, mesto venca na krsto gospej Ivani Rasp 10 K. — Gdč. Justina Kraigher 5 K, nabrala pri godovanju gosp. Jos. Čada na Spod. Rožniku (še poleg darov v nabiralnik). — Ob priliki godova-nja gosp. Jos. Seidla v Spod. Šiški se je nabralo 20 K. — G. dr. Vilko Maurer, Krško, 10 K, katere sta darovala gg. Fran Jamšek, nadučitelj v Rajhenburgu ob Savi in Anton Zorko, posestnik na Dmovem povodom sklenjene kupčije. — G. dr. Ko-renčan, Pulj, 50 K, darovali mesto venca na krsto umrlega mornarskega komisarja I. razreda Franca Grošlja njegovi prijatelji - rojaki v Pulju. — Gdč. Mici Crnilec Kranjska gora, 12 K, nabrala v veseli družbi ob priliki godovanja Pepc in Pepčkov v hotelu »Razor« Kranjski gori. — G. Josip Štele, Kamnik, 6 K, nabrani pri zabavni icrri dne 19. marca t. 1. po predstavi »Divji loveča v gorenjih prostorih društvenega doma. — Ga. Lili Guštinova v Metliki, 10 K, nabrala gdč. E. Zalo-karjeva in g. Finžgar za »Cirilme-todarijo« v gostilni prospoda Kambi-ča v Metliki. — G. Senčar v Rogatcu, 9 K 20 h, darovala slovenska družba v Brezenšekovi gostilni. — G. Fran Medica v Mori, 10 K za »Ci-rilmetodarijo« v žalosti, da je slabo vreme na 19. marca pokvarilo sestanek večjega števila Slovencev in da je pošiljatev meranskih Slovencev prepozno dospela. — G. Fr. Kiauta, Planina - Rakek, 15 K, mesto venca na krsto pokojni gospej Mar. Kov-šca, soprogi tukajšnjega župana. — G. Milan Rovan, Col pri Vipavi, 10 kron, nabrala vesela družba v Colu pod geslom: »Zveplenka ne gori, ker burja preveč piha.« — Ga. Marija Somrak, Vel. Lašče, 10 K, ljubljenemu pesniku Antonu Medvedu. — Skupaj 204 K 57 h. — Srčna hvala! Na zdar!
Za »Domovino«: Ob priliki godovanja gospoda Josipa Seidla ▼ Sp. Šiški se je nabralo 14 K. — Stalno omizje v gostilni Mikuž 10 K. — Skupaj 24 K. — Srčna hvala!
Naprednjak!.
prlsparafto za Narodni okladi
is sorske
Je ste-
s|kj|ty^vljia|t
Is »cer s
Po posta«« povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A MOLL, c m kr dvorni zalagat IL DUNAJ, Tnchlauben 0 V lekarnah sa deželi aaht vati j* izrecno MOLL-ov preparat, assasaevsn s varnostno sasako m a podpisom. 5 20
Mi nočemo biti nahodni, hripa-vi, ms lesen i, ne kasljamo, nismo slabotni, ne nervozni, mi rabimo Fellerjev fluid s znamko »Elzin fluid«. Poizkusni tucat franko 5 K. Dobro slast imamo, zdrav želodec, nič nam ni slabo, ker imamo Feller-jeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko »Elzine kroglice«. 6 škat-ljic franko 4 K. Dobivajo se pri E. V. Fellerju v Stubici, Elzin trg št 238 (Hrvatsko)._
Izvid gda. komendatorja prof. dr. Josipa Lapponija, telesnega zdravnika Nj. Svetosti papeža, častnega ravnatelja sanitetne in higienske službe v Apostolski palači, primari ja v hospitalu San Giovanni Cale-bita
v Rimu. Gosp. J. Serravallu
v Trstu. Seravallovo kina - vino z železom spaja s hvalevredno toniško lastnostjo prednost izredno natančne priprave. Ker je poleg tega prav dobre slasti in prav lahko prebavno, zasluži biti priporočeno slabotnim, trpečim na motenju p #bave, prebolelim, na živcih bolnim ter specialno nevrastenikom.
V Rimu, 14. junija 1903.
Prof. Josip Lap poni.
Lekarnarja Schaumanna želodčna sol. Skoro vsa zdravila, ki jih rabijo proti želodčnim boleznim in pomanjkanju slasti, nekako raz-dražujejo želodec in je zato odsvetovati njih rabo. Resnično priporočljivo sredstvo pa imamo v lekarnarja Schaumanna želodčni soli, ki kakor nobeno drugo sredstvo ugodno pospešuje delovanje želodca in zbuja tek, ker vseskoz zdravilno vpliva na ves organizem. Schaumannova želodčna sol, ki ne povzroča niti najmanjših težkoč, hitro odstrani vsako nepravilno kuhanje v črevesu in uduši torej v kali vse samostrupe, ki se tam porajajo, in sicer takoj preidejo v kri in povzročajo celo vrsto obolelosti, n. pr. utripanje trce, pritisk krvi v glavo, tesnobo in glavobol. Ker izdelek tako prebavo navede na prava pota, dovaja truplu nove moči, ki bi bile sicer izgubljene, ker se sedaj hrana bolje izrabi. Vsi slabotni naj bi torej preizkusili to sredstvo, ker učinek ne more izostati, ako se sol rabi pravilno in kmalu se bo izboljšalo splošno po čutenje, telesna teža se bo pa povišala. Isti učinek, kakor želodčna sol imajo pa tudi želodčne solne pasti 1 je, ki jih izdeluje lekarnar Schaumann v Stoekeravu pri Dunaju, natančno odmerjene, pripravno in prijetno zanživalne. Oba izdelka se dobivata v škatlicah po 1 K 50 h v vseh lekar-nicah pri nas in v inozemstvu.
Proti pranajem, luskinam in izpadanju las
Taono-cb nin tinta
< afera  akraeSuJa   laa»Sć#, ttfftran|u|t
luaka m s>r*s>r*euj« upadanj« im. • ■ «»i»lenlma mm S tkrmmm.
*anpoillja se t obratno poŠto ne manj kol dve steklenici
Zaloga vneli pre skusenlh zdrs* 11, o sHI, medicHaf vin, •peoMaH *4, nsjfneitih parfumov, klu-gUkh ooves, svatih **" erslnlh vod itd
Det lekarn* MIlana Leosteko
1 LmbijMi Rulm »nt« it L
poteg noioagiaj<ncajn Fran Jolefotega
iubtl  niuatu. ?
EcfPlio, Pariz, Rim itd.
_______^ ________ Oleanme. Kemično-tehnična preiskava je Izpričala, da ej „Sevalla* prav izvrstno uporabna ustna koda, ker so njeni podatki popolnoma nc-švodljivi in se f njo lahko razkužuje.
Ostreva. Natančno in temeljito sem preizkusil Vaso ustno vodo ia Val zobni prašek, ki ju te dolg o rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v r« sniei dobrih je zelo malo Bolniki naj ae torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je pre zkusnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: 8ayallnM.
Sobar teh je dobra stvar,
iaassmailal fls alkari Boter tak Ismas vsak
H želodčni Itt!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost liter K 2-40. Kaklnstna kakovost     „  „ 4*80.
Naslov za aaračila: »TLOMAJf**, Ijnbljana.
Meteorolotlino porotno.
Svarilo pred ponaredbami.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 15. marca: Lucija Burjer, zasebnica, 6S let, Hrenova ulica 5.
Dne 16. marca: Marija Pfefferer, za3eb-nica, 88 let, Pred Skotijo 8.
Dne 17. marca: Marjeta Straus, strežnica, 74 let, Židovska ulica 5. — Andrej Mehkota, delavec, 47 let, Dunajska cesta 47. — Rafael Sitar, delavčev sin, I1,, mes., Stre-liška ulica 15.
Dne 18. marca: Ema Gratzer, uradni-kova hči, 6 let, Francovo nabrežje 7.
Dne 19. marca: Polona Vidmar, posest-nica, 55 let. Črna vas 27. — Ana Kušar, zasebnica, 83 let, Radeckeva cesta 11. — Marija Rasp, posestnica, 75 Tet, Kolodvorska ulica 5. — Zofija Binter, zasebnica, 92 let, Marije Terezije cesta 1.
Dne 20. marca: Fran Verbič, umir. sodnik, 86 let, Pri voz 17. Karel Recknagel, trgovec, 56 let, Florjanska ulica 39.
V deželni bolniei:
Dne 17. marca: Josip Debevc, kajžar, 70 let.
Dne 18. marca: Konrad Lachnik, inženir, 51 let
Dne 20. marca: Ana Kem, kajžarjcva hči, 5 let
Žilne cene v Budimpešti,
Dne 23. marca 1910. T • r m 1 n.
PSenica za april 910. . . t Šenica za maj 1910 . . . Pšenica za oktober 1910. . Rrž za april 1910 .... Koruza za maj 910 . . . Oves za april 1910   .  . .
Efektiv.
10 vin. ceneje.
za 50 kg 13T1 za 50 kg 1359 za 50 kg 11 32 za 50 kg 8 50 za 50 kg 6.18 za 50 kg 7 34
sasksje it čez are.
sJgsi
petem se sne
gsva
Ker pasevas edlfkvje OOI pred vaenri dragimi avtnhai efstfrl Je, aa tre-vlece attsn latila« pa aparat! s arikraskoaičas tanka, pa vessar gesta, aautestlčas plast j«, M si hdstnt ssta. Ta traja« trag preparat Je te«, ki saje vsak asa. getevest sa ta aje-prevrrtcncHtv gaflttU hi
Snfaji aatel Uik7Ml
februar. |	Caa •pazari nja	Stanja bars-aietra i mm	i6 |:	VetroH	Nebo
•	t. pop. 9. zv.	7330 734 9	128 77	sr. svzh. sr. szah.	jasno del. oblač.
23.	7.zj.	7364	40	si. szah.	jasno
norm
Srednja včerajšnja temperatura 76 . 48 . Padavina v 24 urah 0-0 mm.
V imenu svojih sorodnikov in znancev naznanjamo tužno vest, da ie preminula po dolgi in mučni bolezni preblaga gospa
v 55 letu svoje starosti 22. sušca t. 1. ob 11. uri predpoldne previđena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb predrage rajnice se bode vršil dne 24. t. m. ob 8. uri zjutraj.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Planini.
PLANINA, dne 22. sušča 1910.
1038        Žalujoči ostali.
Terezija Boninec naznanja v svojem in imenu svojih bratov Edvarda, Viktorja in Karla vsem sorodnikom in prijatelje , da je njih ljubljena, dobra mati, stara mati in teta, gospa
Terezija Bobinec loi. Dolin
danes zjutraj ob 5. uri po dolgi, mučni bolez »i, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, preminula.
Pogreb predrage rajnice bo v četrtek ob 5 1 f uri popoldne iz hiše žalosti Dalmatinova cesta 7, k Sv. Križu.
V Ljubljani, 23. marca 1910.
Žalujoči ostali.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Ušel Je včeraj popoldne
plav kos.
Kdor ga ujame, se prosi, da ga oHda proti primerni nag-adi v gostilni „Pri
zlatem sodčku1' na Zabjabn v LJubljani. 1029
Prodajalko
veščo trgovine z mešanim blagom
sprejme 1033
Ivan flavte v Smartaem pn Lili
Po ugodni ceni se proda iz proste roke
sv v dobrem stanju, z vrtom, gostilno, tobakarmeo, pro-dajalnico z mešanim blagom in žganimi pijačami. Leži ob državni cesti in je jako dobro obiskovana. Le pet minut oddaljena od železniške postaje na Tolminskem   — Ponuribe na Ivana
Skodnlkv, Via della bianca 362, Gorica. ior
Št 5104
1039
Razglas.
Na vzorni sirarni v Stari Fu« tlnl v Bohinju je ustanovil deželni odbor
z mesečno podporo po 30 K.
Prosilci morajo imeti v sirarstvu že nekaj prakse. Prednost imajo oni. ki so dovršili mlekarski tečaj n s Vrhniki. Praktikanti morajo opravljati vsa dela ▼ sirarni na Fužinah in na planinskih sirarnicah. Vezbanie traja osem mesece?, in sicer od 15. aprils do 15. decembra t. L
Vsak praktikant se mora zavezati, ds ostane vseh osem masecev nepretrgano v pouku ns Fužinah.
Mesečno podporo bodo prakti* ksntjo prejemali ▼ mesečnih obrokih potom »Mlekarske zveze« v Ljubljani.
Prošnje je vlagati do
IsT 1* april« t. I. pri „Metarskl srest« ¥ LJubljani
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, 16. marca 1910.
Ali Imate  bolečine? Od revmstizms, od protina, glavobola, st bo bola I Ali sta si po prepih«, prehlnjsnjn kaj nakopali t Poizkusit« s bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčnjočim Felitrjevim fluidom s znamko »El*sflukk. Te ni samo istJMsl Tncat sa poiiknsnjo § htm psHaiat prssSs. hlihsilsr snsne lekarnar FsUer v Stnbioi, EUin trg fisst. 338 na Hrvaikeoa,
67
46
3V
01
Kte princrac shAc v fjoMJnt
Prijazne ponudbe pod Isaf na upravništvo »Slov. Naroda«.
2 krojaška portir
sprejme takoj v trajno delo
Ivan Kobal vldrlJL
za prodajo bivalnih strojrv   ur slik i« pod. na proviziio eprelaM »1
K. Klime«, Praga-Smichov IM.
Hiša u Tržiču
it.  107,   pripravna  za   r-r ko obrt g
travnikom pare. 431 ae take J
proda« Ccua po dotfoi'iu.
v M e izvr Pn stavbnikn Je-sipu Puso v Kranju. 1037
Več dobrih
proti dobri plači,
dobi trajno delo
pri 1002
g. Ivana Ogrinn,
zidarskem  mojstru v LJubljani.
Prva moč!.-.
Zanesljivega
Krasne novosti zs velikonočno sezijo
v modni trgovini peter Šterk
IfstSJaaa, Stari tr§ st IS.
Specijalna trf«?i«a aajmacraejiih Mu, jatraajia ablek. I- kaka-vasti; BMtta, žen*« ia atrafta perila, velika izbira aajaiaacniejiik klabakoT ia tepk, aalje teple za auae Ha. iti. /.
S)
BaJUlJSa mm imtUS
t
rja Schaumanna I
želodčna sol *
En želodčne solne pasiilje J
30 let preizkutena srtdatvo) proti vsa m vratom aeleotcnln bo« -fmsj •
prel •osni,
issnonsovo aels*6ss sol ftsSJIo* st K 1-00, seiedčee ________
•aetllja, aoaarica K 1.SO. — SaifoSnjo aa aavsatja *4 t Ssaffic aapraj. j
Lekarnar Schaumannf eMookorou mri Dunaju.
taSBirii!
VnVd
piva v
veea nrsdov.
pli s M udu ie
(kfass* stava*) s inodornifni sobami
ta tefe*. vsa vinska peeeia ia
vrt, aflvsf fead
V« »dovod v hiti. Ctns po dogovoru. Ps^reoJevslet se odklanjajo. Kad-poloTfčna esaa kupnine se lahko vknjiži. Piv« ae preda sa leto nad 1000 hi.
Spretnemu featilniearju se audi tu jako esjodna prilika.
Mat KavtaO, Makra-ŠL M, Beleaiake. 1027
Kaiaapju v Beljaku,
ia. Km
K. Novotny,
lam stnisi h duh,
Praga — V*/sofiany9
dobavita *%>~c. rele ureditve
posarefcs Ia oosneataral zdrelsjovsls* strele, ti fcsnje ss l^m^esmlraBje lep sako,
Velika Ubira sjotovtk strojev .% vonaeo v aels^pia 98P
——— Telefon 1927. ■
Pravkar Je izšlo v sajisen zalsžaistvn ?
Cvetku Oolar:
114
Broširane K 1*80, vesano K 2*80. Gotar nam audi s to knjigo zbirko pesm, polnih ubranosti ia toplega prirodnoga čuta, ki jih bodo gotovo povsod radi čitati. Ovitek in velike eačet&e Črka je narisal M. Gaspari.        f jjaSJaa, mam* aara IfIt.
Ig. pL Crtnji l Fn taten
10*61
V ta t> i lo
1031
za
kateri je  po r«em   Kran-skem   d Hr«*
vpeljan   {JeV   sprejme takoj
▼ečja tovarna za žganje. 1028 Ponudbe s sliko po tvrdko tiga
Wortmann, Sušak pri Reki.
Vabilo
na
redni občni zbor
v Spodit i 3driji,
zadruge z neomejeno zavezo
ki bo
v nedeljo dno 3. aprila L L ob 1. uri popoldne
» prostori« g. trg. Fran Bon i Sp. liSrijL
DNEVNI RED i 103-5
1. Poročilo načeln ka.
2. Potrjenje   računskega zaključka
za leto 1909, 3 Volitev načelštva.
4. Volitev nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Načelstvo.
glavno skupščino
društva za vzAHevasje fliutetK miške bolnice.
ki a~i
? Mi 30. mara L L it 1 nulte i IjilU mestni IrinnL
Dnevni redi
1. Zdrava ffke poročilo. 2. Upravne poročilo. 3. Volitve.
Predlogi, ki ifk člani stavijo aa flavsi skupščini, se steraje v zmislu § 7. društvenih pravil, najmanj 5 dai prej pismene prijaviti upravnemu svetu.
Upravni svet.
Za
St. 4957. »
Razpis.
pit enega »dijaka io U kaii ? van Mi
politični okraj Postojna,
m 19.106 K 76 h pronCunjeaa del« ia ia dobave
se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, m del« zapopadajoče poandbe aaj se predlože
do 9. aprila t. I. ob 12lh opoldne
podpisanima deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolk^vane s kolkom sa eno krono, dc-poaiati je zapečatene z nadpiaom. „Pennđba sa profaol|o građbe enega vodjaka ie trosi kapale v vasi Ustje, politični okraj Psstolna".
Pcnudbi mora biti dodana iirecna tajava, da pn pozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vaebiai in da se jim brezpofoiso ukloni.
Razveš tega ie dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotoviai sli ps v oupilsrnovsrnih vrednostnih papirjih po kurzai eeai.
Deželni odbor si izrecno pridrži praviee* izbrati ponudnika ae glede" aa viš no ponudbne cene, oziroma če sa mu vidi potrebno, razpisati aovo ponudbeno razpravo.
Načrti, ponudbeni pripomočki ia stavbeni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu za znesek 6 kron 50 vinarjev.
Od deželnega odbora banjskoga.
v Ljubljani, dne 10. marca 1910:
Tri žlice
železnatega vina le-karja Plccolija v Ljubljani,   c.  in kr.
dvornega založn ka, vse bujejo množino Železa, ki jo mora zaužiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v na sprotju z drugimi iz delki ki vsebujejo Je tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medicinske vrednosti. Pollit. steklenica 2 K
373
Kolof nka nsttadja (k SH.
Uiumli ntnljmo. pnljiHs
Salvatorsko pivo
Oddajajo se tudi celi sodčki privatnikom in gostilničarjem v mestu.
3alDaloi»~
Se priporoča S77 s vsem spoštovanjem
Josa Schrev
1651
1022
Hi rdiki tttt im Stt:
donavski karpl,
M fiz Rim tom),
iDiAmkiia
Dalje
taakslJHauiiaa Fr. Kham
trgovina s špecerijskim in delikotiesm blagom ter viBaraa.
rme praHf sjali doke)
vedno v zalogi.
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
D.miik. siaTMi«. ■ Stritarjava ulica Stav. S.
Padialaleo v Spllata, Colova«, Trsta ta Sarajeva.
Strcjeoa rlogc n kajižke k n tckoB rabi kr JS u Mfutijt ol nc rltft pt SstS
naj ima
4VaK
aa
4°|oM Tiske srećko
Žftkaaja 1. aprila t L Oiavat aobitek
f9CROATIAuy tvornloa portlsnd esmsnts
aalalika draltva * Mmmr»hm
prima portland cementa ^9
Soejs>os>9 lllee
68
40
XC
11
6216
5
z zuni k ko zna k I
Varstvena znamka.
kcaeUMvon
V zateci ja ta*
izatlsvatslj
3van Jelačin, fjubljana.
7»
Portland cementa.
Priporoča se
največja zaloga oblek sa
gospode in dečke
Solidna postreib*. Sizke cene!
Al jp Vedno najnovejša a ~LIIKIL       konfekcija za
Liijana. Pred
It. 1)    dame in deklice.
Št. 5278.
1014
Za zgradbo kapnice v vasi Radlek,
občina Bloke, polit, okraj Logatec, na 11 124 K 89 h proračuojena dela in dobave
se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe naj se predlože
do 16. aprila t. I. ob 12ik opoldne
podpisanemu deželnemu cdboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do-posiati je zapečatene z esdpisom: „Fonudba xs prevzeti o gradbs kspnlcs v vasi Radlek, polit okraj Logatec11.
Ponudbi mora biti doaana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej v*ebmi in da se jim brezpogoino ukloni.
Razven tega je dodati kot vidij se 5* § stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilirnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, ponudbeni pripomočki in stavbni pogoji se dohe pri deželnem stavbnem uradu za znesek 3 K 20 h.
Deželni odbor kranjski,
t Ljubljani, dne 15. marca 1910.
TRUBAR
Krasna umetniška reprodukcija v vet barv ah
znamenite Groharjeve slike .-.
rlmožo Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 6f em in široka 59 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenejša kar 'ih
imamo Slovenci.
Cena a posle K 3'20.
Dobiva se v
Narodni Knjigarni
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
Izvleček iz voznega reda.
Wol1sees o>< Odaee Is L|nni|aae Osi. ieL)
zjutraj. Osebni vlak v smeri: TriiČ, lesanice, Trbiž, Beljak, jo* sel., Goneo, dri. iel., Trst, e. kr. dri. iel., Beljak (čas Podroičico), Celovec. 7*3S zjutraj. Osebmi vlak * »svari: Grosuplje,
Rudolf ovo, Straio-Tophce, Kočevje. 0*00 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice,   Beljak,  (čes Podroičice), Celovec, Prago, Draidaae. Berlin.
•i>40 dopoldne, Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, jui. iel, Gorico, dri iel., Trst. c kr. dri. ieL, Beljak, (čas Podroičico), Celovec
• •St popoldne Osebni vlak v »meri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
popoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, jui. sel., Gorice, dri. iel., Trst, c kr. dri ieL, Beljak, (čes Podrofico), Celovec
aveoer. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, (čes Podroičico), Celovec Prago, Draidaae, Berlin.
/•40 zveeer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplicc Kočevje
10 aeneei. Osebni vlak v . ..-. ,--,„., Trbii, Beljak, jui. iel., Gorico, dri. ieL, Trat, c ar. dri. ieL, Beljak, jui. ieL, (čes
—   - r■ ■ ni   DnUaM liflh
7*21 sjutrsji ros pepoldnei
7.1 S
vlak v
vlak v vkk v
Prihod e fc|sSI|sss Gsssi
7-tS zjutraj: Oseb a i vlak is Berlina, Draidaa Prave, Beljaka, saj. iel, Trbiia, Jesenic Gorice, Trsta, TrSern. O-ea zjutraj: Osebni vlak Iz Kočevja, Straie-
Taplic, Radolfoveaa, Gresuplja. 11-23  dopoldne:   Osebni  rlak is Berliaa, Draidan, Prafe, Celovca, Beljaka, jui ieL, čes Podroičico ia Trbii, Gorice, d*i. iel, Jesenic Tržiča. MS popoldne: Osebni vlak is Kočevja,
StraiVToplie, Radolfovaga, Grosuplje. 41S popoldno: Osebni vlak is Beljaka, Jat ieL, Trbiia, Celovca, Seljaka, (čes Podre fico), Gorice, dri. iel.. Trate c kr. dri« ieL, Jesenic Trtica, ••49 zveeer: Osebni vlak is Berliaa, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, (čes Peste ičico), Jessaic
, zveeer a Osebni vlak is Beljaka, Jal. ieL, Trbiia, Celovca, Beljaka (čes Podre-ičico). Trsta, c kr. dri, tel., Gorice, dai ieL, Jesenic Trača.
0-07 zveeer: Osebni vlak is Kočevja,
Toplic, Radolfovaga, Groanpkja. IMS ponoOI t Osebni vlak S Trbii«,
Beljaka (čes Podroičico), Trata, c kr. drl.
iei., Gorice, dri. iel.. Jesenic.
'4S sjatraji Osebni vlak s
►i Olik nI vlak S -i Osebni vlak s Časi prihoda ia odhoda so ssvedaaš v
C. kr. diiam-želeaiiika raTiataljst?• ? Trst«.
Gospodična
ki Je zmotna is ima veselje POPoaBSusO SaMSOleJnO neko že več let dobro vpeljano 964
trgovino
s konfekcijskim ia drugim blagom v LinHjani, ter je vešča obeh deželnih jesilrrrv ia enostavnega knjigovodstva
m mm m takoj aH pMaaffc
P^ffnii zelo sni Ojit  FtssS, SOlOvioa
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Kr*>*ne
BLUZE
največja  izbera v a vili  ia drugem modnem blagu tudi po meri.
ta otročjo obleke*
priporoča po aafalifla cenah
M. KRISTOFIČ
Stari trg it 23. \
/V M
po aiefcin
pripor o<
avojo
trjovino
z ftionterUsklm In vseh vrst kremorsklm blagom «* In pleteninami.
Devocionalijo
in vm Tlite bltgo u s«t]l MrtS*
Tnnlfto nas hm glavnikov.
£nfoti Škof
Inejski c. v hiši fsftnae M I'
Pristni kranjski
lanenooljnati firnež Oljnate barve
▼ posodicam po 72> 1 kf kakor rodi w sosffe
fasadne barve
za ah, a norcih.
Slikarski vzorci
k papir a norce.
£aki
pristii angleški a vozorc, a pokara h a pole.
Steklarski klej
0*1 Prt
vrste
Karbolinej JKUvec (gips)
a poabarje h a stavke.
Čopiči
283
o^OaVso^e^S    sZe^Csasl    28 siissVJa^
h a vaks obrt
ytoolf JCmptnua
V fisajsi
Eksekutivna dražba
Mit sfe IS, ssssisb. fes pri
c kr. okrajnem sodišču v LJubljani, soba it 16,
d*mxhm za trgovinski obrat
nanovo zgrajene hiše v Šfepanji vasi pri £jnbljani
zemljiškoknjižni vložek §t. 338, k ^emur se vabijo kupci. 993
Častitim damam
ae priporoča
spomladansko sezijo modni salon
F. JUST- MASCHKE
% veliko izbiro damskih la otroških klobukov
po znano nizkih cenah.
Sprejnoajn»ispravila is se tsEso Ima. Žalni kloaki vedno v zalogi.
EttsRE
Zastonj ^si
dobite vzorce najmodernejšega damskega blaga za obleke, kostume, krila in b uze, prekrasnega  angleškega cefirja, voala,  platnenega   blaga in kretona v naravnost neverjetni izbiri. Dalje vzorci platnenega in posteljnega blaga, belega in barv<*st*ga, gradla za moško perilo, šuona itd. itd.
Samo izvrstno blago.
Prosimo 7» naročitev vzorcev pod na&ncno navedbo naslova in zažoljonik predmetov. — Največja zaloga in razpošiljalnica modnega blaga na Moravskem
Komenda Janda & Cie.
KEEOLSBĐBS, Masteke namesti 13.
006
Podjetje betonskih stavb
Bratje Hmmlll & Pontello
Slomškove ulice štev. 19, Ljubljana. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad. strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke.
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena« Cena najnižja.
Jamstva.  Zastopnik svodov patent nThrul". 4518
Št 128/pr.
96*3
Bazpls službe.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane razpisuje vsled sklepa občinskega sveta z dne 8. t. m. službo
magistralnega konceptnega praktikanta
z letnim adjutom K 1200 ter pravico do napredovanja po obstoječih določilih-Službo bode nastopiti dne 1« julija 1910.
Posebne zahteve za podelitev te službe so:
1. ) dovršene pravno- in državnoznaske študije in z dobrim vspehom pre-
biti trije teoretični državni izpiti;
2. ) z dobrim vspehom napravljeni praktični  izpit za politično poslovanje.
Izjemoma se smejo pa tudi prosilci z dovršenimi juridičnimi študijami in dvema državnima izpitoma vzprejeti pod tem pogojem za konceptne praktikante, če se v teku enega leta izkažejo, da so z dobrim vspehom prebili tretji državni izpit
Taki prosilci se zaprisežejo še le potem, ko zadoste temu pogoju; ob svojem vstopu pa obljubijo le molčljivost (§ 30.)
V teku dveh let po dnevu zaprisege mora za konceptno službovanje vsprejeti uradnik z vspehom napraviti praktični politični izpit, sicer se ga, če mu občinski svet ne dovoli daljšega roka, lahko odpusti iz mestne službe.
Pred vspeŠnim praktičnim političnim izpitom napredovanje v konceptni službi nikakor ni dopustno-
Izjeme od zgoraj omenjenih določb so dopuščene glede takih služb, katere zahtevajo druge posebne strokovnjaške izvedenosti in za katere se tudi ▼ državni službi ne zahteva sposobnost za politično poslovanje (§ 29. odst Z obč. r.)
Z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagati je najkasneje
do 30. aprila 1910
pri predsedstvu mestnega magistrata.
Mostni magistrat ljubljanski,
dne 12. marca 1910.
Župan: Ivan Hribar.
Ljubljana, Stari trg 21.
oMtttim damam vsakovrstno krasne
ske klobuke
W bum aSjaUHU
porok zmija lansa tsta
Najnižjo cono!
A-
motorno kolo
31, HP se prav ceno proda«
Ponudbe pod „motorno kal«11
na upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 1012
LJubljana.
JVfestm trg
nasproti rotovža.
Priporoča svojo bogato zalngo najfinejših in najnovejših
žepnih, kakor salonskih ar, jnvcl, zlatnine
in srcbrnine, raznih pripravnih daril iz kina srebra
Blago mM\U mi       lm najnifij.
!it sodna felafe za obleke
priporoča Hrama
Karel Um
tvornico zo suKdd
v Humpoicu
na Češkem
323
Vzorci Iranko.
Zrn
silila! ii poletje
pil poroča t vrelem
UaHliaaa. himni 11. s
srq|* bogato talog«
izgotovljenih
oblek
za gospode in dečke
ter mične novosti
: v konfekciji za : : dame in deklice:
Ceniki zastonj in franko.
J. Zamijeti
t Uulai, Kupim tn tla. l)
it priporoča za m t mio slrob 340     Oaf« Ida.
3z8elnje prm nrskt bi telovadske colje.
Neprimerno
dobre siniti je znata kava do polovice zmešana •
Schikovo [I
Slastna pljata!       Velik pribrani* I
5 kg ržene kavo ta K 4— pošilja
franko po povzetju
Mihael Valentin Schik
Dunaj VD 3, Lorokonfoldoratrt
MOT. iT. 3647
Pristno brnsko blago
Spomladanska ta poletna iczija.
KUPON
metrov 310 dolg
n »prin ntib ik!eki
(5uknja,hlač>,televnik)
1 kvtofl 7 kron
1 kup« 10 kron
1 kopon 12 kros
1 kupon 15 kron
1 knpon 17 kron
1 knpon IS kron
stane samo        l 1 knpon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20*—, dalje blago za povrinike, turistovski loden, svilnate lemgarne itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in po* stena vrlo znana
Zaloga tv/omioe aa tukno
Siegel - Imhof  v Brnu
Vzerei pretiš le franko.
Od tepa, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-Imhof na trarniiken krajo, imajo privatni odjemalci veliko prednost Zaradi obi lega prometa vedno največja izbira popolnoma svežega blaga. Stalne najnižje cene. Tudi najmanjša naročila se izvrie najpozorneje in natančno po 6T31 vzorcu.
3van ]ax in sin
v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
fc] [5]
nernardinske pasme, star
14 mesecev, rjave barve, prijazen i p precej izučea,   d« ber varuh.
oo po prao nizki •oni proda. — Mantao
pove upravništvo »SI. Naroda«. 1011
Zastonj in poštnine prosto:
Šivalni stroji
aa rodbin« In obrt.
Brezplačni kurri za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER".
S- /nam  ubranih,  najboljših  del slovenska literature in svetovne literature v dobrih prevodih.
I|. pi. RhinHiir I Fel Mag t LjnbljaiiL
Gg. krojaškim mojstrom!
■apT KOT Šivalna svila in sukanec 1910. ~M "Val
Na i več'a m naimanj^a krojaška tvrdka si lahko preskrbi najboljšo Šivalno svilo ali sukanec StrokovnjaŠko sestavljene zbirke dobavlja fraafce na povz»tju p K 30 1. Češka praška razpošiljahaica Sarol Fooka« Prafja-Kariln Št* 287« Presenetljiv sorti ment! Izvoz v vse države 644
St. 8440.
Razglas.
99T
Ii
Angleško skladišče oblek
v Piani na Mestnem trp šl 5
prodaja zaradi ogromne izbire konfekcije za dame, gospode, .*. deklice, dečke in otroke .*.
pod vsako ceno brez konkurence I
959
li¥eHumpolfc Jbj 5uhiurjKo^»d
N ajbolje juVno i pomodnu robu J nudi tvrdtka A
ITTOMEC
izvoz jukna A
ju Humpoicu
Ux<
nizani del in atikp za zoraiuo državne sortne šole
v Ljubljani
vršila se bode dne 1. aprila t. L ob 10. dopoldne
javna pismena ponufibinska razprava
pri mestnem magistratu ljubljanskem v pisarni mestn. stavbnega orada.
Proračuni, načrti, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so ▼ pisarni stavbnega vodstva navedene stavbe vsak dan od S. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Ponudbe je izročiti do navedenega Čaaa v zapečatenih zavitkih opremljene s 5% na podlagi skupnih preračun jenih zneskov določenim vadi jem. Ponujati je strogo na podlagi razpisanega proračuna in pogojev ter je navesti posamezne in preračunjene skupne zneske v itevilkah in besedah.
Izrecno se določa, da na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpisnim določbam, potem na take, katere bi te pogojno glasile in prekasno ali naknadno izročene bile, ne bode oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski«
dne 16. marca 1910.
Županot namestnik:
Ivan Vončina.
Ceno Posteljno Perje
1 kg sivega skuhljenega perja K 2 polbelega K J-SS. belega K 4, tlae-
fa K i   najboljšega skuhljenega S. sivega puha K S, belega K IS. prsne« puha K 12, od 5 kg nadale poštnine proste. —-
■štitim Baftfftf bo1f"to "«P°1njene, it DvIlKIC paiapJ zelo gostega jako trpez-aega rdečega, modrega, belega ali rmenega inlet-aanking-blaga, 1 pernica velika 180 x 116 cm z 2 blazinama, velikost 80* M, napolnjena z Jako lepim mehkim perjem K iS, s polpuhom I IS, s pukom I 24; posamezne pernice K II 14, IS; vzglavnica K 3. SSS. 4. — Pernice 103x140 cm velike K 16, IS, St; vzglavnica 90 x 70 aH 00x00 cm K 4*SS, S, lis. Spodnja pernica iz gradla 180x116 cm t IS, 15, razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje.
Ante Bačlć
Su&ak-Reka
priperoča poleg svojega že iobf a nnaoajn ostlosUioa
le tudi stojo aa aOTO m
Za neugajajoca dei zsmenja^ Ceniki o
ij ali se blage
i! ID Silili! IIHI t V
Osobito priporoča svoje specijalitete
..Ukter Bačlć' °ar In »Jadran4*
387
68
N4
I6
Prvi slovenski pogrebni zavod v LJubljani, Prešernova ul. W.
Prirej« pogrete od aejjw lpi sstslss de ■d|eleeaei»e|te vrste v ooprtik kakor tsdl s kristalom zaprtih vozovih.
Ima šapata isltat vsak potrebščin za mrUče, kakor i kovinaste In topo okrašene le-
čevlje, vence, nazalna cvetlice, kovine, porcelana ta perL Najnižje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo 186
Tnrk ln brata Rojina.
Krojat p. mimm
i
mm nahaja sedaj
KI ftl. 1,
981
Priporo&o se N^c^;
*r M. Kristoiič-Bučar «■
Start trg it ZS, LJubljana, nasproti galaialfca
Zadnja moda ~^pm
BLUZE Z' KRILA
svilene in čipkaste od IS K do 50 K: volnen vrisja od . . ti K do 4* K
volnene in batistne od 5 K do 30 K; svilnata spodnja od SS K do SS K
dilenaste in drage od . .3 K d* *• K. ii drogega blaga od   ? K do ?0 K
Noćne halje in fine kostume
od 10 K do 40 K. od 10 K do 40 K.
ajasj* Pajfiaejse ia koaaaletae "M
otročje oblekice » krstne oprave
od 2 K do 20 K. od 3 K do le K.
Perilo, predpasnike, moderce, otročje klobučke, kapice
n x      in vsako drago modno ln drobno blago iz solidnih tovaren
po Najnižji ceni« /^
Naročnikom pošljem tudi na Izbiro.
51
Špiritovi sodi
od finega špitita Osi litre* in
e
JE
3C
ar
prav močni in zanesljivi,
nizki ceni pri tvrdki
po
593
Iti. Rosnor & drug
i UaaUaai. poln Kssleiieve linnm.
Modni salon
Kmetovalci, pozor I
Alojzij Korsika
semenska trgovina v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5,
naznanjam, da mi je ravnokar došla 911
velita množina travnega semena v 16 vrstah:
travne mešanice sestavljam sam po navodilu lista .Kmetovalec". Nadalje tudi krmilna pesa. rdeča In rumena, nemška detelja lucerna, domača In štajerska, vsa preizkušena In v plombiranih vrečah, zanesljivo brez aredalice.    Potem veliko množino
čebuljćfca za posaditi in veliko drugega krmilnega in zelenjadncga semena.
fSaV Badl velike množine znatno znižane cene I "in
Izvleček iz glavnega cenika se na frankirano zahtevanje dobi poštnine prosto
=ir=ir==ir==ir=-M-ir====irOXs^
i ipn
zaloge s pohištvom
pri tvrdki
Puc & dms v i
Slavno občinstvo se \ Ijatno opozarja, oa se je pričela
M opustitve tisavtie razrtaia za!« no zelo mw& tesali.
Zaloga obsega kompletne oprave za spalne i« jedilne sobe v različnih slogih, različne kredence, otroške vozičke, likane in fladrane omare, postelje, nočne omarice, salonske mizice, košarice za cvetlice, raznovrstne likane in
z usnjem preoblečene stole, gugalne stole, stojala za cvetlice in knjige, otroške posteijce, ter razno drugo leseno in železno opremo.
Braniti predmeti, priprava! za darila
kakor: slike v okvirjih, preproge, fina zagrinjala, stori, salonske garniture, predposteljne preproge itd,
Častitim damam priporoča
: klobuke:
le MjfraejSega okusa
3da Skof-Vanek
::  fol Irančo. ::
Žalni klobuki veono pripravljeni, tako taSi nad
s trakovi in razne cvetlice, z ionu ugotovljene, z
8
Modna in športna trgovina
Pavel Magdić
i LJubljana, nasproti glavne pošte
923
Ne zamudite prilike!
CJ I
priporoča izgotovljene blnze, spodnja krila ln vse moderne nakltne predmete po zelo ugodnih in brezkonknrenčnib cenah
.-. Ogromna Izbira .-. damskih in otroških slamnikov in čepic
V oddelku za gospode:
vedno samo najnovejši klobuki, čepice, telovniki, srajce, kravate, palice, dežniki, rokavice in vsi modni predmeti Za šport: vse potrebščine za turiste, kolesarje, lovce, tennis, „Sokole"
in »Orle11
narodne zastave, znaki, trakovi, iti.
se vkljub nizki ceni izdelujejo samo iz najboljšega blaga : in spajajo brezhibno priležnost z največjo eleganco. :
120 podružnic po ▼sob TOo|lh mestih tnsoaastoa in latosoamstrn.
UmiTovaĐi katalogi pba^atiae presto.
■▼•J. vrsto.   : t .'.
FRANKEL, kom
Specialiteta:
Podružnični
LJubljana, Strltaiiova nL
Največja izbira čevljev vseh vrst v priznano izborni kakovosti.
5
4965
65