276. številka. Ljubljana, petek 3. decembra. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI Izhaja vsak uan, Isvzemii ponedeljke m unave po praznikih, ter velja p* polti prejeman, za avttro-ogerske dežela za celo loto 16 gold. za pol leta • za četi t lefca 4 gold. — Za L|nbljaaa bres pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meseo I gold. 10 kr. Za pošilja«!«' aa dom se računajo krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taja dežele to*ko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolahin m dijake velja znižana oena in sicer: Za LJubljano za čeTt leta 2 gold. 50 kr., pe poeti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne pedt-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. Če oe tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t ran tirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v „zvesdl". (" ■''»»n litvo, aa *aSro naj se blagovolijo pošiijat: caro^v/no, reklamacije, o?*,*; iia, z. j. administrativne reči, je v „Narodni tiBkarni" v Kolmanovej hiši Z IHiiauJti 30. nov. [Izv. dop.] Brandstetter se je s pismom na predsednika državnega zbora poslanstvu odpovedal. To pisanje je zdaj pač bilo nepotrebno, ker uže vsled konkurza po sodniji razglašenega izgubi mandat. .Njegov tovariđ Se idi pa se je denes zopet prikazal v zbornici na veliko začudenje, in reči se sme opravičeno nejevoljo svoje lastne stranke. Vsak je mislil po sumljivih zapletkab, v katerih je z Brandstetterjem, da ga m bode v javnost, dokler hc cela stvar pred sodnijo ne razplete, ter dokler bo očitno ne izkaže, da je Seidl čist in le samo Brandstetter vse zakrivil. Pa kakor se zdaj kaže, ima Seidl druge pojmove o časti, kakor drugi ljudje. A prepričati se je moral Seidl, da so ga od vseh stranij nekako sumljivo gle dali, ter se ga izogibali. Zato se je le malo časa po zbornici ogleda val, a se takoj zopet zmuznil na mostovž, kjer je v kotu •knial Carneriju in Heilsbergn se opravičevati. Brandstetterjev krah je tudi tukaj nekatere gospode v poljedelskem ministerstvn neprijetno zadel. Kakor je znano, dobil je Brandstetter od poljedelskega ministerstva, katero ima tudi rudarske zadeve opravljati, 60.000 gld. za cinkove rude, katere bi imel zdaj v celjsko cinkovo uto oddajati. Finančna prokuratura, vprašana zarad varnosti tega posojila, je o svojem času odločno odsvetovala ministerstvn, naj ne privoli te svote, ker Brandstetterjev rud-pik ne daje potrebne varnosti. Kljubu temu izreka je ministerstvo vseh 60.000 gld. Brandstetter j n privolilo. Erar je sicer inta-buliran na prvem mestu, a nekateri sodijo, da teško da bi prišel do svojega denarja. V soboto se začne badgetna debata o državnem proračunu za leto 1876. Nič manj nego 31 milijonov gold. znaša deficit. Kam jadramo? Jugoslovansko bojišče. Iz Moskve se piše novinam : Adelina Patti, ki tu s sijajnim vspehom poje in vsak dan polno gledališče ima, je v roke vzela nabiralno pušico za jugoslovanske pribežnike in je ob dveh nedeljah na vratih katoliške cerkve mile darove nabirala. Ena pest na-poleondorov, bankovci po 100 rubljev — to je bilo navadno, kar se je dalo. Razen tega bode ta (italijanska sloveča) povka dala koncert v velikem moskovskem gledališči na korist hercegovinskim pribeglim. Is Carigrada se „Golosu" piše, da je vzgled Hercegovincev imel ta učinek, da je upor na otoku Kaudiji, v Epiru in v Te-saliji na več krajih vnel se. V Trst je došel črnogorski senator Matauovic in kupuje v velikih kvantitetah žito za pribegle Hercegovince. Politični razgled. MocrsanJ« eleatole. V Izubijan 2. decembta. V tlršavnetn uhoru. je bila 30. novembra izročena peticija dunajskega mesta, naj se stoječa vojska zniža, ter tako morejo davki zmanjšati. Konfesijonalni odbor je dobil nalog za spiranje postavne novele, ki bode le iz-preminjanje določitev materijalnoga žeuito-vanjskega prava v državljanskem zakonika obsegala. V železniškem odseka je Herbst bil odločno proti železnicam, katere j* vlada predložila. O coltte/ odpovedbi ogerske vlade cislejtanski piše „\Viener Tagbl." tako-le: „Njegovo veličanstvo kralj ogerski je predsedoval včeraj 29. novembra ogerskema mi-nisterstvu, v katerem se je sklenilo, cesarja avstrijskemu colno in trgovinsko pogodbo odpovedati." To je ilustracija, kam je dualizem pritiral v materijalnih rečeh prej jedino monarhijo, dostavlja drug list. CeSki „Narodni Listv" so pisali o kardinalu Rauscberju članek v katerem izrekajo resnico, da je kardinal Rauecher bil zmirom najprej rodoljub potem še le duhoven, najprej Nemec potem škof, kar je v svojej politiki dokazal. nN. L." priporočajo to v posnemo češkim duhovnom glede prvenstva rodoljubja in drugovrstnoBti stanu. V ogerskej poslanskej zbornici je ministerski predsednik javil, da je ogerska vlada pritrdila odpovedbi britanske trgovinske pogodbe. Dalje, pri obravnavanji čolne in trgovinske zveve v Avstriji obrača ogerska posebno pozornost na restitucijo nžit-oine in na ustanovitev magjarskej koristi primerno colninsko tarifo. Ker nj prišlo do edinosti, se je včeraj pogodba fomalno odpovedala. Magjarska vlada pak vendar želi sporazumnenje, in bi bila le potem prisiljena proklamirati samostalnost magjarske^a colnega okrožja, ko bi neodjenjanje Avstrije, primerno colno pogodbo magjarskej koristi, storilo nemogočo. Zbornica sprejela je ta nasvet z dopadajenjem na znanje. Rusko vladno glasilo „Journal de Si. Petersbourg" govori o telegramu Timesovem, vsled katerega so se razprave zarad tur- Preširnov rojstveni dan. (3. decembra.) Nichts ist dauornd, als der Wechsel; nichts bestandig, als der Tod. Jeder Schlag des Her-zens schlagt uns eine Wunde, und das Leben ware oin ewiges Verbluteu, wenn nicht die Dicht-kuiiBt ware, sie gewiihrt uns, vras uns die Natur versagt i eine goldene Zeit, die nicht rostot, einen Frtihling, der nicht ab-blliht,, wolkenloses GlUck und ewigo Jugend. Borne. Glejmo v Življenje s kakimi bodi očmi, motrimo ga b pesimističnim ali optimističnim pogledom, — rekel si bode vsakdo, da stane dosta truda, trpljenja, da bogovi nič brez znoja ne dajo iu da facit življenja tudi tistemu, kateremu se je v njem povoljno godilo, kaže več nemilih, nego jasnih, lepih ur. Človek, postavljen v morje sveta, plavaj ; premaguj zdaj mirno, zdaj razburkano valovje; plavaj tja, odkoder se ti up sreče, rešila blišči, in pripluj blizu cilja in zakliči s pesnikom: „ne misli, da dih prve sapice bode odnesel to, kar misli so storile." Prosi, zaklinjaj ljudi, ki uže v močnih barkah nede, da te vzamejo v nje; drži se njih desk, če valovje razkačeno žrtev želi: — nproč, proč, — nij proBtora več," ti daje odgovor osorno brodništvo; delaj, napni moči, ne straši se pogleda v temno bodočnost, vstrajaj v danem razmerji. Ulovi si ladijico, — kaže ti ljubav do življenja. — Iu če jo imaš, ne drži rok križem, z močno roko drži veslo, dobrim pogledom izogibljaj se zdaj morskih pečiu, ki ti razbiti ladijo hote, zdaj vrtincev, ki te objeti Žele mrzlimi rokami. In če si prijadral v stajo mirno, — popravljaj ladijo svojega življenja, uživaj sladke dni, vrzi se v življenje, kjer naj ve selejše pluskota, polni in prazni čašo veselja, izprazni Žep, katerega polnitev ti je toliko nevšečnosti stalo, — ali le brzo, na barko nže kliče strel, dalje, dalje, v nemiren, nevaren element te zove ! Ali ne več, — ne hodiš več mej brodarje; roke so ti strpnole, vid ti je uže slab ; življenja tvojega melodija pustila je forte in v rahlih akordih odpeva, odpeva in utihne. — Boj, nemiren, trpljenja poln, disharmo-ničen boj z elementi je življenje, rožic je malo stlauih, in še teh dosti prlcvetc tedaj, kedar jih človek uporabljati ne ve, in tedaj, ko mu nij več za nje, ko se pripravlja na pot v dežele negotove onkraj roba življenja. Življenje bi ne bilo vredno zanj zastavljenega truda, ko bi v njem veselega odmora kaj, hladne sence pod gorkim soln-cem ne bilo, in ko bi onih možev — Pro-metejev ne bilo, ki bogovom lnč vzamejo, ter jo sočlovekom svetiti dajo. Nekaj oddaljen od drevesa pogledava pesnik drevo v cvetju, kako se tisoč in ških reform razbile, in pravi, da orijentalno vprašanje je celo [Evropo zadevajoče. Avstrija in Rusija sta najprej intresiranl, se mej soboj in z Evropo zedini ti o pota, kateri se ima nastopiti. Kar se bode uže odloČilo, bode (!) Be vsled občnega porazum-ljenja odločilo! — Le stare fraze! 1% Pariara se javlja: Obči vtiBek glede sueškega kanila je ta, da angleški kap sneČkega kanala ne žali francoskega ihUresa, pač pa aatnoljuhje f ancosko. — In to aij dosti. Severni simcfiknitci bi radi od španjske vlade otok Kubo kupili. S tem denarjem bi potem mali Atfonzo mogel Kar-liste potlačiti. Ali Španjci so preponosni na last tega otoka in Alfonzo bi moral moida calico zvezati in pobrati se, ko bi to narodno premoženje prodal. Dopisi. Iz ]?IiirH»or*n 1. dec. [Izv. dop.] Po Friceta Brandstetterja so predvčeranjem, ▼ soboto prišli iz Celja preiskovalni sodnik dr. Eminger, en kancelist in dva služabnika od okrožne sodnije; — takoj so mu vizito napravili v stanovanji. Gospa Brandstette-rica se jim zoperstavi z izgovorom, da nij mogoče z Fricetom govoriti, ker je prebolan. — „Ueber iirztlichen Auftrag kann icb Nie-manden zu ihm lassen." Preiskovalni Bodnik vendar na lehko samo z roko odrine gospo na stran in stopi v sobo k njemu, veli vstati mu, ga vzame pod pazduho in šli so ž njim na obede v Celje, — kjer je Brandstetter nekdaj „frfasungstag" delal in z Dežmanom zoper Slovence govoril. Mariborčani so namreč drngi dan se šalili, da Fricetu ne bo slabo šlo v Celji, saj bo v „staroj kazini" obedoval. (Stara kazina je bila namreč tam, kjer je zdaj okrožno sodništvo.) Seidl dobiva še vedno plačilne naloge, in ker jih najbrže ne bode mogel plačati, če mn kdo ne bo pomagal, kar pa nij verjetno, lehko se mu pripeti, da bo tudi on v — zadrege prišel, in sicer zarad tega, ker on je penzijoniran c. kr. oficir, iu kot tak nij zmožen ali sposoben, menjice pod pisava ti (w ech se 1 u nfiihi g), dokler penzijo vleče in plačati ue more. Znano pa je, da je za Friceta Brand-stetttrja in morebiti tudi za sebe menjice tisoč cvetk na njem blišči in se zadovoli z mogočnim vtisom tega pogleda, ne hodi kakor filozof celo blizu drevesa, ki eno ali dve cvetki odtrga, ki mu zadostiti, kateri domov vzame in predrobno pregledava, in tudi suši na solncu možgaa in v knjigo zapre. Pesnik nam iz rosne kaplj;ce, ki se trese v lepih barvah na peresen, napravlja dijamant, filozofija jo prime z nemilo roko in lepe barve so preč ; pesnik nas sicer nekaj vara, ali prevariti se radi damo, ker pogled naš v življenje je potem jasnejši, in če je pesnik tudi v turobne strane udaril. On črne strani življenja riše tolažiluo, upa-polno, njegov in tudi naš bol ne odmeva iz njegovih prs v harmoničnem vriŠči, v le-pej mirilnej harmoniji nam zapoje in ne pusti nas brez upa, ima zmirom tudi leka kaj za naše rane. Iz neznatnih, navadnih dogodjajev, neznatnega pirja življenja, vije on lep venec, najdeš bralec v njem kakovo peresee tudi iz tvojega življenja, fu kdo ti povzdiga srce, če se vzpenjaš nad zemeljske nadloge v svitle kraje idealov, kdo ti oživlja podpisaval ali akceptiral. — Kemike novine same pravijo, da jih je. Iz Celjan 30. nov. [Izv. dop.] V nem-škutarskih krogih vlada tukaj nekaka po-parjenost, odkar se je Brandstetterjevo Ble-parstvo izvedelo. Iz konca so hoteli tukaj Snji prusofili ljudstvo prepričati, da je mnogo neresničnega na govorenji o „Ijubljenem" uemškem poslancu, ali odkar je stvar res nico pridobila s tem, da so pripeljali B and-stetterja v ječo Celjske okrožne sodnije — so nemčarji govorico obrnili ter pravijo, da je Brandstetterjeva soproga njegovemu propadu nzrok, da je njen lišp ga spravil v dolgove in nazadnje v — ječo. Kdo pač veruje takovej neumne j govorici? Po gostilnah in kavarnah pa se čuje dovtip : VVarutn ist Brandstetter eiu Erz-betrllger"? — „Weil er das Arar mit Erz betrogen hat". — V nekej gostilni so v bo-boto večer policaji nekega tuje-i aretirali, koji je nad Brandstetterjem zabavljal v druščini pri mizi. To je pač moral biti kakov „Priisidialaufcrag", ki je policajem dal pravico, človeka aretirati, koji dnevne novice razgovarja i nikomur nič ne stori zalega ! Tukajšnji policaji so sploh jako »brih-tni" gospodje, sluge doktora Nekerrnaua in njegove velike nstavovernosti. Njegovi pisači po gostilnah zabavljajo nad slovenskimi učitelji i to se baš doktoru Neker-manu dopada, zato ima takove ljudi krog sebe, ki v pisarni malo, drugod pak še menj dobrega delajo! Mislili Brno, da bode mesto dobilo narodno obliko, če bode nova okoliška šola ustanovljena — a nadučitelj nij krop ne voda i ostala dva učitelja čeravno narodna, sama ne moreta vse zoatopati. Učitelji mestne šole pa se pred mestnim šolskim svetom tresć. Kaže se tudi, da nemškatarska drnštva kazina i pevsko društvo ne cveto več, kajti v prvo hodi na veselice le še par slamo-glavcev trgovskih i pevsko društvo nema — primistov, pa tudi vzajemnosti manjka. Tedaj si ljudje krajšajo čas s tem, da zahajajo po gostilnah i psujejo Slovenca. I2E Iflaterije v Istri 29. nov. [Izv. dop.] Včeraj je zboroval Matcrijski občinski zastop. Vrlo interesantno je bilo tu priso- ovo strast, brez katere bitja ne izvodiš nobenega uzora, kdo ti trosi spomladi cvetke na pota ljubice, kdo ti daje možu oni pogum, s katerim hodiš v življenja boj, kdo ti starčka mirno, upokojeno valovje čutov še enkrat razbuni, kdo te tolaži, če obupuješ, kdo se s toboj joče, kadar si solzim, in kdo vriska in poje s toboj, kadar bi ves svet objel, kdo ti ognjenimi črkami kaže človeške zle strasti, kdo ti kaže razumljivim kažipotom prave steze v pošteno življenje, kdo ti smehljaj na ustna privabi, kdo solze obžalovanja nad tujo nesrečo v oči, kdo ti blaži in odpira sebično srce za revo sobra-tov, kdo Btavlja zakone, po katerih se drugače neredna zmes vsakovrstnih Človeštva strastij v lepej harmoniji odpletava; kdo drugi, nego tvoj kalejdoskop, tvoj tolažitelj — prijatelj, tvoj navduševaleč za vse lepo in dobro, tvoj angelj-varh pesnik. Denes je 3. decembra, Preširnov god, dajmo novih rožic na oltar njegovega Če-ščenja v naših srcih! — S—c. stvovatt. G. Župančič, naš Žapan je posebno odlična glava, dika slovenskih županov. Akoprem je ujedno tudi poštar, predsednik kraj. šol. sveta, ipak niti za črtico ne-potrebuje nijednega tajnika in pomagalca za svoj skozi in skozi slovenski urad. Vsaka gosposka ž njim občujoča ima rešpekt pred njim. Nek prost a vrlo pošten kmet predlaga; nuaj se ustave vsem pomožnim učiteljem (na učilnicah za silo) plače. S temi plačami naj se za par let po vsej Županovini pomore stavljenje zistematizovanih narodnih učilnic, ka-koršna je v Materiji". On pravi, „da je boljše, ako so deca par let tudi brez tistega skromnega uka nekojih figurantov, da le dobodemo zato sposobnega učitelja". Debata je bila živahna in podrl je kmet s predlogm rekoč: Ako smo dobili g. Perni-šeka les, bodemo tudi še kakovega drnzega privabili." Saj pa po Kranjskem nij tacih napredka željnih i neustrašenih kmetov, kakor tudi po Štajerskej ne. Tudi krj. šol. svet se je volil drug. Na novo je izvoljen odlični prijatelj pro-svete g. Kastelec Gašpar. Skoda je le za poštenega Siškoviča, ki ga je izpodrinil iz Cičarije nekov poštar v krj. šol. svetu. Nadejamo bo osobito od g. Kastelca, da nam za harmonium zvon učilnični i drago neotegne tudi zdaj svoje radodarne roke. Živeli! Iz ffornje ativlnjske doline*) 30. nov, [Izv. dop.] V 272. številki „Slov. Naroda" smo brali dopis iz Šoštanja, kateri govori o novo projektiranoj železnič-nej progi Celjo-Dravberg. G. dopisnik piše o shodu v Mozirji, dne 20. t. m., v katerem se je posvetovalo zavoljo preinačenja želez-ničnega načrta, da bi bo poslala deputacija na Dunaj z namenom, da se vlada naprosi, dosedanji načrt železnice zamenjati z drugo od g. inženirja Vaša nasvetovano progo. — Šoštanjski gosp. dopisnik hoče tedaj naznaniti, da Šoštanjski okrajni zastop nij za to novo progo in se tudi nij seje v Mozirji udeležil; tedaj se popolnem agitacije zdržal, ter navede, da odkar je erar kupil tamošnji rudnik na cink in svinčeno rudo se je v Magesovih rudosledih dokazalo, da od Šoštanja črez Velenje do St. Janža bo bogati debeli zakladi premoga zakriti, je škal-ska dolina postala važen faktor v vprašanji železnice in „vsem trezno mislečim domačinom, kakor tudi vladnim inženirjem se ta najkrajša in tudi najmenj dragotna proga tudi najbolj praktična dozdeva". — Gornje saviujčani, kaj si moremo misliti o dopisa naših ljubih Šoštanjskih sosedov? 1. Da vsi Soštanjčani nijso dopisnikovih misli j. 2. Da za namenu primerno ŽelezniČno progo Celje-Dravberg nemajo samo „trezni šoštanjski domačini" odločevati, ampak tudi druge Štajerske občine, — drugi veliki davkoplačevalci. 3. Dopisnik ve le to, da bi se iz škal-ske doline „ več ko en milijon centov tovora izvaževalo".—Na to pa čisto pozabi, da uže sedaj obstoječi večji import in eksport vran- *j Audiatur et altera pars. Kakor amo dali prostor jednemu Šoštanjskomu naročniku, tako dajemo druzeiuu od drugod. Izbrisali smo pa vse, kar ta dopisnik razžaljivega na osobo prvoga dopisnika omenja. V tacih vprašanjih je težavno za nas govoriti, ker, kar je prav enemu prijatelju, to druzemu nij na korist. akega in gornjegradskega okraja, kateri je uže sedaj večji nego isti v škalskej dolini, ako bi oni tndi „ železnico pred pragom imeli". Ne govorimo dalje o železničnlh progah, kajti takih se dosta dobi, katere bi nas glede železnice Celje - Dravberg iznemirjale. Navedemo pa v pojasnilo gornje in Bpodnje savinskim prebivalcem, katere ta reč basi tako zanima, kakor Škaljčane, samo to, da se oni reč dobro predočijo in pre-tuhtajo. — O namena primerno in najboljšo železnico Celje-Di avberg, se ne da še več govoriti, da bi pa železnica s prenaredbo projektirane proge is Celja do Šoštanja z neprecenljivimi, važnimi nasledki v povzdigo i uduhtri je in ljudskega gospodarstva bila, brez, da bi se bližnjim sosedom škodovalo, je le istim znano, kateri so v tukajšnjih krajnih razmerah dobro podučeni in tudi mej njimi živijo. Tedaj je bil res 20. t. m. shod v Mo-zirji radi preinačen ja železničnega načrta in se je sklenilo, na to delati, da se dosedanji načrt železnice namenja z drago nasvetovano progo. V tem shodu, katerega se je udeležilo mnogo udov Vranskega in gornjegradskega okraj, zastopa, in drugih industrijelnih zastopnikov, se je spoznalo, da je nova proga, po katerej bi se dala železnica iz Celja do Šoštanja peljati v istini važnejša, neg.) on a katero so c. kr. inženirji nacrtali. — Ta proga bi ne bila še eno miljo daljša, a oua bi ljudnata in industrijalno bogata okraja Vransko in Gornji grad vplela v njih delokrog, in bi pri tako ugodnem zemljišču jako malo stala. Železnica bi s tem veliko pridobila, kajti tukajšnji kraji sami 3 milijone centov tovora izvaževajo. — Mi menimo tedaj, da bi pravične in čast-Ijive šoštanjske prijatelje in sosede veselilo, ako bi z našim opravičenim postopanjem dotično od nas zaželjeno progo zadobili. Domače stvari. — (Iz profesorskih krogov) nam dohaja sledeči dopis: „Laib. Tagblatt", oni nemški listič, kateri se glede izvirnih člankov sicer strogo drži Proudhon-ovega izreka : „la proprićte c'est le vol," ki je pa vendar takrat originalen, če more obrekovati i denuncirati kacega narodnjaka, ta plemeniti listič v 275. štev. pretirano popisuje prepir necega slovenskega nčitelja v gostilni, ter hinavsko pristavlja, da je v velikem strahu za odgojo slovenske mladeži, „wenn die gepflogenheit . . aneh unter seinen Ubrigen kol le gen, den triigern slovenischer in* telligenz einreissen solite." Gotovo bodejo vsi slovenski učitelji „Tagblattu" srčno hvaležni za očetovsko skrb in lepo svarilo; vsaj je sigurno „ein sckauspiel 1'iir gotter," gledati tagblattovega urednika kot nadzornika moralnosti, onega istega moža, ki je sam nosil teško breme učiteljskega statui tako dolgo, da so ga — zarad grde nemoralnosti sramotno iz službe pahnili! Censorinus Spitaler ve iz lastne skušnje, kako se najložje demoralizuje Šolska mladež, svarilo njegovo je tedaj na vsak način resnega preudarka vredno! — Osupnilo nas je pa vendar, da imajo „Tagblattovi" areopagiti tako bistre oči za vsako malost, katero zakrivi naroden pro- fesor, da so pa popolnem slepi za dokaj hujše škandale, ki se godč od druge, nemške strani! Z 'kaj je plemeniti list takrat molčal, ko je nek matador „utroške inteligencije", tudi iz učiteljskih krogov zapustil katedro i rodbino ter jo popihal z ljubljansko Me nalino in z ukradenim denarjem v daljno svobodno Ameriko? I u zakaj ni j blagi čuvaj javne nravnosti takrat povzdignil svarilnega svojega glasu, ko se je neka druga profesorska korifeja kaziesko stranke s tako lepim uspehom trudila, pomuožiti pičlo število ljubljanskih aristokratov, da ste se na zadnje obe dotitčni osobi — (pardou ! bila je uže trojica!) morali umakniti javnemu govorjenju? Končno ali so v istini patroni „Tagbl." bivši pajdeši, politični iu osobni prijatelji glasovitoga „Brandstetterja," popolnem pozabili neruski pregovor: „Wer butter auf dem kopfe trsigt, soli nicht an die sonne gehen"?l — Sicer bi pa vsakemu honet-uemu listu lehko dokazali, da je najboljše prezirati enake učiteljstva se tikajoče malenkosti. Autoriteta učiteljeva glavni je pogoj šolskega napredka, njo razdirati se pravi, uničiti, razdirati šolo sploh. Da se pa nasproti listu, kakor je „Tagblatt," na tako resno stališče ne postavimo, to nam menda ne bode zameril nihče, kdor količkaj opazuje vedenje tega žurnalističnega parasita. — (Pri včerajšnjej ugovornej obravnavi) je deželna sodnija — to se ve da — potrdila konfiskacijo „Slov. Naroda" štev. 240. — (Dobrodejna soareja) v sredo večer pri Tavčarji v gostilnici je bila tako obilno obiskana, da kaj jedaacega aranžerji nijso pričakovali in je dohodek za obleko ubozim šolarjem jako lepo svoto dosegel, posebno ker se je mnogo vstopnine prepla-čevalo. Kvartet „Sloga" je imel za slovenske in nemške pesni hvaležno občinstvo in tudi vojaška godba je bila pohvaljeua. — (Narodna čitalnica Črnomelj-s k a) napravi v nedeljo 5. dec. t. 1. tombolo s petjem. — Občni zbor bode 8. dec. — Začetek vselej ob 8. uri zvečer. K udeležitvi vabi uljudno Odbor. — (Slavcev koncert.) Prva koncertna beseda „SlavČeva" bode 30. dec. t. 1. v goriškem gledališči. Čisti dohodek je namenjen v prid ubozih pripravljank goriškega učiteljišča. Pele se bodo naslednje pesni: 1. „SlavČev spev", zbor, speval Šimen Gregorčič, uglasbil Avg. Leban; 2. „Tam gdje stoji", (Bisernica Btr. 3.), poluzbor — uglasbil V. Lisinski; 3. „Naj viharja moč razsaja", zbor, — speval dr. J. R, Razlag, uglasbil Ant. Hajdrih ; 4. „Nek dušman vidi", (Bisernica str. 9), zbor, — speval V. Vasic, uglasbil D. Jenko ; „Domovini", zbor samospev in dvospev s spremi je vanjem glasovira, speval And. Praprotuik, uglasbil Avg. Leban, 6. „U boj" (Bisernica str. 2G), speval Fr. Markovič, uglasbil Iv. pl. Zaje. Mej točkami bode svirala godba. Prva pevska poskušnja bode 2. dec. t. 1. v goriškej čitalnici ob 10 uri pred polu dne. — (V Rakeku) je ustanovljena nova s pošto zvezana telegrafska postaja, ki začne prihodnje leto svoje delovanje. — (O Braudstetterju), vodji usta-voverne stranke na spodnjem Štajerskem se piše „Tagespošti", da je jemal 2000 gld. a dal menjico, ki se je glasila na 14,000 gld., od katerih je obresti plačevati moral. — V Celji je vloženo okolo 100 menjiških tožeb zoper njega. — K oratorom njegovih otrok je imenovan advokat dr. Ipav.e v Maribora. — Mariborski dopis istega lista pravi, da je Br. vedno zapravljivo živel. — Rudnik, ki ga je kupil za 4000 gld. je cenil baron Beust na en milijon. — (V Celji) je bilo 27. nov. porotno obravnavanje. Jeden porotnikov, ki je pa vendar menda sodil, je rekel da o celej obravnavi nij ničesa razumel, ker ne zna slovenski. In vendar je Celje sodnijski okrog za slovenski sta jer. Čemu se jemlje') ljudje mej porotnike, ki deželnega slovenskega jezika popolnem ne znajo? Saj je vendar sposobnih in jezika zmožnih več ko dovelj. — (Iz Gorice) se nam piče: Soboto 27. t. m. je tukajšnja tajna policija zasačila necega Italijana iz Palme, pri katerem je našla ponarejene avstrijske bankovce. Pripeljal je necega gospoda sč soprogo, katera sta morala sama nazaj 8 konjem, a mladi kočijaž je moral v zapor. — Tvorek 30. t. m. se je hotela lepa, mlada devojka iz Trsta, v hotelu „pii zlatem angel j n ' s žvepleukami ostrupiti. Oblekla se je bila v najlepšo črno obleko, hotela je tedaj nobel zapustiti ta svet, a ker jo je strup hudo pekel, je začela kričati na pomoč. Vlomivši duri, našli so jo na sredi sobe ležočo in vijočo se. Takoj prišedši zdravnik jej je s protistrupnim lekom še jako mlado Živenje otel. 'Sumi se, da jo je nesrečna ljubezen do tega strašnega koraka privela. — (Proračun ljubljanske mesta) pod gospodarstvom nemškega „gemeinderata" za leto 1876 kaže 142.032 gld. razhoda in le 125.4S8 gld. dohoda, torej 10.544 gld. primanjkljaja. Slabo gospodarstvo! Razne vesti. * (Vrl Hrvat.) Dr. Josip Jurjevio, sin kmetskih staršev iz granice, bivši penzijo-nirani proferor peštanskega vseučilišča, zadnji Čas živeč na Dunaji, je 23. nov. umrl iu vse premoženje zapustil hrvatskim narodnim izobraževalnim zavodom. Slava mu in posnemanje pri družili. * (Magj ari gine jo.) Po službenih izkazih ogerske vlade je na Magjarskem od I. 1871 do 1873 izumrlo, t. j. menj je živih prebivalcev 269.000 daš. In v enomer jih več umrje nego se jih rodi. Tako vpraša magjarski Kelet-Nepe: „Kdo bode plačeval davke, kdo domovino branil, če bode naš rod tako izumiral1'. — Slovaki potrti reveži se pa množe ! Ustnica uredništva: G. J. L. v K. Kdor s-3 nagtiskovno postavo sklicujo, je dobro, da jih pn»j malo pozna, sicor se zastonj sklicujo, kakor vi pri nas. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in hrez stroškov po izvrstni Ruialesciere k Barry v #>ofe«foMaf. l's let uže je aij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v telođonj na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bivljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, Blabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bdenje krvi v glavo, šumenju v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, »toinost, diabet, trganje, shujšauje, bledičico in pre-dajenje: posebno so priporoča za dojeuee in jo bolje, iegO dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-■al zdravilnih, hrez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pranega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, idravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dedi, Dr. Ure, grofinjo Castle- ■ ■ stuart, Markize de Brehan a mnogo drnzib imenitnih oeob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki irkai ii 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wnrzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Do Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi ta griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni < vi, zaprtji, pri bolehnem bodeiiji v obutih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvu ne samo pri vratni h in prs nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Busenji v grlu. (L. S.) Bud. W n r z o r , zdravilni svetovalec in <• I o > mnogo učenih družtev. W inc h e ste r. Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne I nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal Bem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. Jauioa Shoreland, ranocelnik, $6. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere dn Barrv vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit svetovalec. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barrv bo izvrstni. Fer d. Clausberger, <•. k r. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je »že bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vslod rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v .Berliner K 1 i n i s c h e Wochenschrl f t" od 8. aprila 1872 to le: -Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujjalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti: toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. GoBpo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. Št 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dužnika, omotici i tiščanji v prsih. St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro vbreznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic, St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah itd. Revalesciere je 4 krat točnoj a, nego meso, ter ae pri od niščenih in otrocih prihrani 50 krat več ns ceni, glede hrane. V plohaitih pniioah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fhn lov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold., — Revalesciere-Bisoniten v p u žicah a 2 gold. 50 kr. ta 4 gold. 50 kr. — Revalesciore-Chocolatee v prahu ta v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 60 kr., 18 tas 4 gold. 60 kr., v praha za 120 ta/ 10 gold., sa 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Bar ry dn Barrv & Comp. na »u-Mjl, WalirJaehKus»e it. 8, v LJubljani Ed Mahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orla", ▼ t>r add bratje Oberansmevr, v Ins krak:« Dieohtl & Frank, v Celovel P. Hira baeher, v Lonei Lndvig Mflller, v Mariboru M. Moril, v Bersaa J. B. Stookhausen, v Eagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Cer sto vi vati pri N. iS ni rim, v Oseko pri Jul. Davida, lekarju, v Gradcu pri bratih Oberranz-mey r, v Teneivarn pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M Jahnerju, lekarja, v Vsrai-dinu pn lekarju dr. A. Hal ter ju, kakor v vbuj mestih pri dobrih lekarjih in ipt>oerij3kih trgovoih tudi razpošilja dunajska in i- na vse krnje po poauiii. nakaznicah ali povzetjih. (273; Važno je naznanilo v denašhjej številki Samuola Heck-schera star. v Hamburgu. Ta hiša si je radi promptnega in zanesljivega izplačevanja dobitkov tu in v okolici dobro ime pridobila, ter vsacega na denašnji inserat opozorujoino. Triu«- cen e v Ljubljani 1. decembra t. 1. Pšenica 5 gld. 10 kr.; — rež 3 gld. 20 kr.; — ječmen 2 tj-ld. 50 kr.; — oves 2 gld. — kr.; — ajda 3 gld. 30 kr.; — proso 2 gld. 80 kr.; — koruza 3 gold. 10 kr.; krompir 2 gld. — kr.; — fižol 4 gld. 50 kr.; masla funt — gld. 53 kr.; — mast — gld. 4G kr.; — špeh frišen — gld. 31 kr.; — špeh povojen — gold. 42 kr.; jajco po 3 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednini) funt 27 kr.; — teletnino funt 26 kr.; svinjsko meso, timt 25 kr. — sena cent 1 gld. 35 kr.; — slame cent 1 gld. 30 kr.; — drva trda 7 gold. 50 kr.: — mehka 5 gld 20 kr. decembra. rtsvirno to!»grafično porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 69 gld 40 Enotni drž. doig v srebra 73 . 50 1860 drž. posojilo 111 . 90 Akcije narodne banke . . 924 „ — Kreditne akcije 20O , 90 a London . . , • • • H3 , 45 Napol. . . . 9 » 08 & . 34«/, Srebro 105 , St. 16301. (415- -2) Razglas. Po postavi od 23. julija 1871 drž. zak. št. IG smejo se od 1. januarja 1876 naprej pri javni obrtniji brez izjeme le nove me trične mere in vage (peze) rabiti. To se naznani v splošno vednost z pri-stavkom, da se mora od 1. januarja 1876 naprej občinstvu le z novo metrično mero in vago postre&i, in da se morajo stare mere in vage iz javnih prodajalnic in javnih trgih tako gotovo odstraniti, kakor bi se sicer taiste ne le odvzele, ampak bi se tudi proti lastnike m z postavno določeno kaznijo postopalo. Mestni lajistrat v Urtljanl, 25. novembra 1875. Tujci. 1. decembra: Bvropa: baronica ForgaČ iz Češkega. Pri Momi: Kraus iz Dunaja. — Stonovic iz Sagorja. Pri Malici: Bruno iz Dunaja. — Triler iz Loke. — Elsner iz Dunaja. — Tirolt iz Trata. — Savo iz Spljeta. — štur m iz Gorenjskega. — Golaš iz Dunaja. <-OS|MMl Iv. <- m • • okr. h. ref. v C, poravnajte svoj dolg še od leta 1872, ako ne, sem primoran Vas tožiti. Trst, 26. nov. 1«75. I i ti ii ISotinur , ____ n% c. kr. eolnini. C* c3 pripravlja Doršk.o olje (ZSorsc 1l-Xj e"ta ©rtla-rs-n,- O&\) iz sale ti tovili jeter, v katerem je V 35.OD gramih olja iz sale ki tovi Ii jeter je 14 centigramov železnega joda (Protojoduretum ferri.) (132-148) Jaz ne bodem opisoval učinek železnega joda, ker ta je obče znan in se vporablja splošno v zdravilstvenej stroki. Ta učinek pak postane važnejši, ako se združi z oljem iz sale kitovih jeter in je posebno zdaten v vseh onih slučajih, v katerih se more brzo pomagati oslabljenej redilnej delavnosti; kjer se mora dostaviti krvnej cirkulaciji večja kolikost teh elementov, kateri kri čistijo, ter s tem dajejo napravam soponja večjo delavnost in pripomorejo do ustvaritve zdravnejše in večje krvne mase. Jaz morem jih tedaj naj topleje priporočati kot najboljši pripomoček proti brainorjem (škrofeljnom), rakitis, kroničnim izpustkom na koži, pljučnim kataru in jetiki. Nakazanje o rabi. Olja iz sale kitovih jeter uživa se po 10 gramov trikrat na dan ali po zdravniškem predpisu. Cena jedne steklenice 1 gld. av. velj. rnmmu Da se poiiarejeuju izogne, vti-sneno hode moje ime na vsakoj steklenici. Izdate!j in nrednik Josip Jurčič. Od klaviatur. V sedanjej dobi. ko je kupčija slaba, zgube in druge neprijetnosti vsako vrsto življenje grene, ko človek o svojih prijateljih tako lalostne iakuatva doživi, ko si; nsjarenejia ljubezen ne vrača in