Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. ICO.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO in.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Meaečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Keodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariru.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamk*; za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633-
MN*
Slovenski pašičevci,
Vsa Slovenija je naravnost oživela, ko ^ Prišle prve vesti o boju med Nikolo ašičen» in Ljubo Jovanovičem. Zakaj l}Sa Avenija je znala, da ne gTe v tem *«•?*> za osebne stvari, temveč za vira » ^ ^ pomeni zmaga Lj. Jovano-v , in'ago demokracije, poštenosti stvii 'laVi ^ re<^a v državnem gospodar-
uPanja na dober uspeh boja je lula Siovenija, ko je videla, da je bilo ,°,v Pašičevem širšem glavnem odboru
radikalne stranke nad. 20 mož, ki so odrekli slepo pokorščino. Pašiču. Radost je tedaj v srca, ker se je porodila vera v lepšo bodočnost.
Vsa Slovenija je čutila tako, vsa Slo-\ enija je bila teh misli, samo ena stranka je delala nečastno izjemo, samo ena stranka je deklarirala svojo pripadnost k asiču. Bila je to naša besedolomna SDS, ki je tudi to pot čutila kot svojo dolžnost, da se postavi v nasprotje z vsem slovenskim narodom.
Niti naj man je se ne čudimo, če se ,je SDS izjavila proti Ljubi Jovanoviču in njegovemu boju za poštenost v naši upravi in za demokracijo v naši politiki. Po vseh svojih navadah, po vsej svoji zgodovini, po vsej svoji tradiciji spada SDS edino med ljudi, ki tvorijo takoimenova-uo Pašičevo okolico. Zato je bila SDS samo dosledna svoji žalostni zgodovini, če se je odločila za Pašičevo okolico. Zato pa tudi popolnoma zadostuje, če samo kon-statiramo o SDS, da je tudi v tej historični borbi nastopila proti slovenskim interesom in proti demokraciji.
Zato pa naša beseda tudi ne velja SDS in njenemu klepetavemu časopisju, temveč velja edinole onim pristašem SDS, ki še1 niso čisto pozabili na dolžnosti res naprednega človeka in ki hočejo biti graditelji, ne pa rušitelji države. Tem, v svojem srcu še vedno poštenim ljudem velja naš apel, da se ob zadnji uri premislijo, ee slede SDS v njenem boju proti derno-kraciji
^a.i se vsi ti ljudje zavedajo, da danes
ne gre več za to, če ohranijo zvestobo
ohrflru^auki’ temveč danes gre za to, če
sli V veiu,*!fto\10 luit"'edm ur državni mi-
»a	»■**" «•"**»
ve so vsi oziri nt 1 J^^itev drža-e, so vsi ozri na strankarske interese
naravnost malenkostni. In kdor bo t boju korakal z reakcijo, kdor bo^!!' dalje podpiral, da bo trpela vsa dr;
od sedanjih razmer, ta ne bo nikdar gel pred zgodovino opravičiti svojega koraka.
nobeno stranko ne gre danes, tern-dan'^anes ^re xa na^e'a pravilnega \ kl-
ali
Ba.
naj vlada v državi diktat Pašiča, Pa volja ljudstva. zeip' ,na' vlada hegemonistični centrali-. . i pa samouprava ljudstva.
Uaj vlada favorlzacija ene pok raj i-'e ali pa'enakopravnost vseh.
•‘tli naj ozek krog Pašičeve okolice po Ulili volji izkorišča državo, ali pa se mora vsako tako izkoriščanje nehati.
Ali naj bodo oproščeni davkov sinovi bogatinov, ali pa ima plačati davke vsak, H magari, če je stokrat Bašičev sin.
Ali bo vladalo še nadalje dosedanje ^delo v vladi, ali pa bo vlada pričela ^delati, da bo pomagam ljudstvu, ftuno za take in enake stvari gre danes
p 0 teh rečeh se ima danes odločiti tudi h ^taš SDS. Zakaj z. bojem Ljube Jova-to« ' proti r>aši<Vu ie postavljena vsa ju-v Wenska notranja politika pred novo vnanje, ki je vnžuejše od vseh drugih
Uzuncvič, Ninčič. MaMimovie in Srsklč gospodarji položaja.
Beograd, 6. maja. Dobro .informirani politični krogi so včeraj govorili, da imajo celokupno politično situacijo v svojih rokah proti Pašičevi volji dr. Ninčič, Maksimovič, Uzunovič in dr. Srskič. Ti štirje ministri so tudi svetovali Ljubi Jovanoviču, da naj se kolikoi le mogoče brzda in mu zagotavljali, da se bodo
vse stvari povoljno rešile. Tega nasveta pa Ljuba Jovanovič ni poslušal in zato je njegov položaj in položaj njegovih prijateljev v zadnjem času nekoliko oslabljen. Ta četvorica, ki jo je zaman skušala zrušiti Pašičeva koterija, izvaja politiko sporazuma in upa na popolnoma zmago v politični borbi.
LJUBA JOVANOVIČ NASTOPI V KORUPCIJSKI RAZPRAVI Z DRAGOCENIM MATERIALOM.
Včerajšnja seja narodne skupščine je potekla mirno in vladna večina je glasovala tako, kakor je bilo potrebno, da dobi Uzunov.ičeva vlada zaupanje večine. Ljuba Zovanovič je včeraj zjutraj dolgo konferiral s predstavniki opozicije, zlasti z demokrati in s klerikalci. Njegove konference z opozicijo se komentirajo na razne načine. Ljuba Jovanovič je izjavil, da bo o priliki debate o
interpelaciji zaradi korupcije govoril skupno z opozicijskimi govorniki. Napovedal je, da bo navedel prav dragocen material proti nekaterim bivšim radikalnim ministrom.
Neki aktivni član vlade se je o stanju v radikalnem klubu izrazil, da postaja v klubu ozračje mirnejše in da je prepričan, da bodo v najkrajšem času vsa vprašanja v redu razčiščena.
Generalna stavka v Angliji.
J'aSanj. In zato se mora vsak posamezni Znorva odločiti, za katero stran se od-
London, 6. maja. Včeraj popoldne je v
spodnji zbornici državni tajnik za notranje posle Hicks podal obširen ekspoze o položaju. Izjavil je, da bo pooblastilo, ki ga uživa vlada na u»novi izjemnega stanja, veljalo mesec dni. Cez mesec dni pa bo moral parlament, če bo potrebno, pooblastilo podaljšati. Izrazil pa je nado, da za to najbrž ne bo potrebe. V svojem dolgem ekspozeju je opisal položaj, ki da je drugi dan stavi;© prav povoljen. Protiukrepi so popolnoma uspeli. Dovoz živeža se je včeraj obavljal normalno. V Londonu je za vzdrževanje reda postavljenih 7000 novih redarjev, ki so služili v vojni. Red se ni — izvzemši male incidente -- nikjer rušil.
Predsednik labouristov in eden glavnih članov vodstva Trade Union, zastopnik Thomas, je izjavil, da bo Trade Union vsakega desavtilrala in izključila i/ svojih vrst, kdor bi pozival narod na odpor proti vojski.
Bakhviu je v teku debate izjavil, da je vlada pripravljena pričeti pogajanja za rešitev rudarskega konflikta, kakor hitro bi se splošna stavka brezpogojno preklicala.
PRVI NEMIRI V LONDONU.
V	Londonu je prišlo do resnega kaljenja miru. Na ulicah je prišlo do spopadov med štrajkajočimi in policijo. 20 oseb je ranjenih. Na ulicah so skupine štrajkajočih napadle transport z živežem. Več voz z živežem so prevrnila ib zažgali.
18 MILIJONOV FUNTOV ZNAŠA DNEVNA ŠKODA ŠTRAJKA.
London, 6. maja. Dnevna izguba delavcev na mezdah znaša 5 milijonov funtov, medtem ko znaša izguba piodukci-je na celem Angleškem 13 milijonov funtov. (Skupno skoraj 5 milijard dinarjev.)
SDS se je že odločila in obenem se tudi
—	obsodila. Na pristaših SDS je, če slede njenemu pritneru in če tudi oni greše pred zgodovino in pred narodom, ker je grešila lijih stranka. Če jim je več slepa in hinavska disciplina, potem naj tudi povedo, da so za SDS. A zavedajo naj se, da v tem slučaju priznajo, da so za Pa-šiečvo okolico in da odobravajo njeno delovanje.
Naj se pa potem Uidi ne čudijo, če jih ; bo tudi slovenski narod tal«) uvrstil. Za- j kaj mogoče je oprostiti tudi največjo mi- ■ selno zablodo, ni pa mogoče oprostiti no- i benega koraka, ki pomeni pomoč korup- j ciji. Pristaši SDS imajo besedo!
VLADA VEDNO BOLJ OBVLADA TEŽKOČE.
London, 6. maja. Uradna poročevalska služba je organizirana s pomočjo radija. Javlja' se, da v Angliji, v Walesu in v Škotski vlada popoln red in mir. Na Irskem ni stavke. Preskrbovanje z živežem se vrši normalno. Voditelji delavstva delujejo zelo pomirjevalno na stavkujo-če. Veliko število brezposelnih se javlja za takozvano telmično pomoč. Uspelo je vzpostaviti del prometa na 'podzemni železnici. Vhode v podzemeljsko železničb čuvajo močne železniške straže. Razpoloženje med ljudstvom je za sedaj povoljno, ker se večje posledice stavke še niso občutile. — Obstoji mula, da bo mogoče vzpostaviti deloma tudi železniški promet. — Vlada nabira brezposelne in jim obeta, da jim bo po končani stavki vsekakor zagotovila namestitev.
Težkeče za zbližanje med vlado in med vodstvom stavke so zelo velike. Nobena stran noče popustiti in napraviti prvega kf raka, ki bi dovedel do pogajanj, ker.se misli, da bi to značilo kapitulacije.
Včeraj je ostal London brez novim
S kraljevim ukazom so bila policijska ob las Iv a pooblaščena, da izvršujejo aretacije brez zapornega povelja. Isto velja za hišne in osebne preiskave.
VELIK PADEC FRANCOSKEGA FRANKA.
Dunaj, 6. maja. Nazadovanje francoskega franka na mednarodnem tržišču je včeraj zavzelo katastrofalne oblike. V Parizu se je včeraj tržil angleški funt s 153.12, dolar pa z 31.50. Tečaj francoskega franka je zadnje dni padel za skoro 10%, prav tako pa je tudi belgijski frank nazadoval za 7%. Poljski zloly je bil nekaj slabši in tudi romunski lej je nazadoval.
V	PARAGUAYU.
REVOLUCIJA
New \ork, 6. maja. V Paraguavu je na. tala revolucija. Vstaši so zavzeli mesto Bluefields. Parlament bo proglasil obsedno stanje. Hkrati je bilo sklenjeno, da se bo pobiral poseben davek pol milijona dolarjev, ki se porabi za pobijanje revolucije.
AMERIŠKI POSLANIK IZROČIL POVERILNE LISTINE.
Beograd, 6. maja. Včeraj opoldne je bil sprejet na dvoru v avdienci ameriški poslanik Prince po običajnem ceremoni-elu. Pri tej priliki je novi poslanik izročil kralju svoja poverilna pisma.
Ssja rsdikainsp klubi.
PASIC IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA-
Beograd, 6. maja. Včeraj popoldne je bila sklicana seja radikalnega kluba. Na dnevnem redu seje je bila volitev novega predsednika. Navzočih je bik) malo poslancev, komaj polovica. Sejo je otvo-rii predsednik Ljuba Živkovič s kratkim govorom, v katerem je omenil, da daje predsedhiško mesto na razpolago in da to mesto sedaj pripade po običajih predsedniku stranke Nikoli Pašiču, ki sedaj ni več v vladi. Živkovič je govoril o Paši-čevih zaslugah za radikalno stranko in prosil, da naj klub sprejme njegov predlog. Klub je per acclamationem sprejel predlog.
Pašič je imel kratek govor, v katerem je naglašal, da je sedanja vlada v težki situaciji. Vzrok temu je težka situacija v vseh državah v Evropi, ki ima svoj odmev tudi pri "nais. Pašič je rekel, da bo to leto slabo leto in da bo nastala še težja gospodarska situacija. Priporočat je poslancem, da naj gredo med narod in nm svetujejo, da štedi to leto, kolikor največ more. Nato predlaga, da se izvolijo štirje novi podpredsedniki in sekretarji kluba in da naj na ta mesta pridejo mlajši ljudje. Sam se bo bavil le z važnimi strankarskimi stvarmi, medtem ko bo dnevna strankarska vprašaajB: prepuščal podpredsednikom.
Nato je bila seja zaključena in določena prihodnja za petek. Na dnevnem redu je kot prva točka volitev podpredsednikov in sekretarjev in kot druga poročilo o sklepih glavnega odbora radikalne stranke. Prijatelji Ljube Jovanoviča bodo pri drugi točki stavili vprašanje o veljavnosti sklepov glavnega odbora in sicer ne samo glede na Ljubo'Jovanoviča, temveč načelno, alti sploh more glavni odbor izključiti poslanca iz stranke.
1 a seja bo potemtakem najbrž burna in se bo po nji razbistrila situacija v radikalnem klubu. Prijatelji Ljube Jovanoviča bodo morda tudi zahtevali, da se prečita pismo Ljube .Jovanoviča, tol ga je poslal včeraj poslanskemu klubu.'
OPTIMISTIČNA IZJAVA UZUNOVIČA Beograd, 6. maja. Sinoči ob 7. je bil sprejet na dvoru v avdienci predsednik vlade Uzunovič. Ko je prišel z dvora, je izjavil novinarjem: Poročal sem kralju
o	poteku današnje skupščinske seje in sem moral vzlic svoji skromnosti reči, da je vlada našla najboljši sprejem. Večina, na katero smo računali, je postala stvarnost in to nam daje moč, da razvijemo koristno delo v parlamentu. Znano nam je, da je na dnevnem redu trgovinska pogodba z Avstrijo in mnoge nujne stvari, od katerih pričakujejo mnogi velike koristi. V parlamentu vobče vlada razpoloženje za delo. lzgleda, da tudi odbori za sodne zakone delajo dobro in tako se je nadejati, da bomo z ujitm to poletje gotovi. Zdi se tudi, da bodo famozne interpelacije rešene objektivno.
LJUBA JOVANOVIČ ODLOŽIL PREDSEDSTVO INTERPARLA MENTARNEG A ODBORA.
Beograd, 6. maja. Ker Ljuba .Jovanovičih več član vladne večine*, je podal ostavko na predsedstvo interparlamentamega odbora. Ta odbor je organ skupščine, ki ima nalogo, določiti delegate, kadar je potrebno, da je naš parlament zastopan na mednarodnih interparlamentamih sestankih. V soboto pride v Beograd Pols-sicr, glavni tajnik mednarodne unije ia-terparlamentarnih konferenc. Naš odbor bo imel s Poissderjem konferenco- Na konferenci bo predsedoval dr. Trumoic kot podpredsednik odbora.
Tajnik »Mednarodne strokovne zveze" Sassenbach v
Ljubljani.
V torek, Ane 4. t. m. se je na pota iz Sofije mudil v Ljubljani tajnik »Mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu' Sassenbach. Nameraval je tu prirediti zborovanje, kjer bi govoril. (Kot znano, mu je pred dvema letoma levičarsko delavstvo to zabranilo). Ker pa ga je dohitela na potu brzojavka, da mora oditi v London v zadevi tamkajšnega splošnega štrajka, se je omejil le na referat v ozkem krogu delavskih zaupnikov. Prijatelj našega Lista, ki je bil navzoč pri tej konferenci, nam je preskrbel naslednje poročilo:
O	svojih vtisdli s potovanja in sofijske konference je Sassenbach izjavil: Konferenca je izpadla bolje, kot smo pričakovali. Strokovno gibanje bo po konferenci v Sofiji vsekakor napredovalo, zlasti v Jugoslaviji, kjer je gibanje že zdaj najbolje.
Sassenbach je bil dalje mnenja, da terorja v Bolgariji danes več ni. Vsaj on in njegovi prijatelji so lahko neovirano zborovali po Bolgariji in jim je tudi bolgarska vlada šla kolikor toliko na roko.
O	bolgarskem strokovnem gibanju se je izrazil: »Bolgarskim sodrugom smo Judi naročili, da se politični preipiri ne smejo zanašati v strokovne organizacije, ker zavisi razvoj strokovnih organizacij t>d politične konstelacije.
Na Bolgarskem obstoja brezposelnost. Vzrok je v tem, da je mnogim industrijskim krajem z mirovnimi pogodbami odvzeto zaledje. Vendar mislim, da se bo gospodarski položaj izboljšal in dvignil,
O	delavskem gibanju v Grčiji morem redi, da sem naletel na enake stvari, kot lu v Ljubljani pred dvema letoma. Komunisti so povsod srdito napadali delovanje Amsterdama. V Solunu sem imel shod, komunisti so mi sicer dovolili govoriti, toda onemogočili so vsak sprevod. V Pireju je bilo zame pripravljenih 150 polieistov s strani oblasti. Komunisti so naredili kraval, odšli s shoda, nakar sem mogel šele govoriti. Grški delovni minister me je povabil k sebi na razgovor, vendar sem to vabilo radi situacije odklonil.
V Romuniji obstoje tudi neodvisne strokovne organizacije in nasprotja so precej razvita.
S Turčijo se nam ni posrečilo dobiti pravih stikov. Pač pa imamo zveze s Palestino, holandsko in angleško Indijo ier Japonsko.
Na vprašanje, ali je mogoče ugotoviti število -organiziranih v posameznih državah Balkana v amsterdamski internati jonali, je -odgovoril, da ni mogoče na .soliden način ugotoviti število organiziranih. V Romuniji na primer štejejo strokovne organizacije skupno morda 27.000 delavcev, a še to ni gotovo.
Na vprašanje, ali je amsterdamska in-ternacijonala povabila bolgarske neodvisne strokovne organizacije na sofijsko konferenco in ali so ji te prisostvovale je odgovoril:	Od bolgarskih neodvisnih
strokovnih organizacij smo prejeli v Amsterdam več med seboj skoro ena-Ivih dopisov. Postavili smo se na stališče, da konferenca ni diskusijski klub. Radi tega smo odklonili zastopnikom neodvisnih dostop h konferenci, pač pa smo jih povabili s pravico posvetovalnega glasu k sejam vseh treh komisij. Tu so se dobro obnašali. Spoznali so nesmisel, ki so ga storili s komunistično demonstracijo ob našem prihodu v Sofijo. Upamo, da pride d« sodelovanja v strokovnem gibanju. Seveda smo jasno začrtali vsa nasprotja, ki nas ločijo od neodvisnih strokovnih organizacij, kajti v deželah revolucijske romantike, kakor so na Balkanu, moramo jasno povedati, kake so naloge strokovnih organizacij.
Na vprašanje, v koliko obstoja in se izvaja delavska zaščitna zakonodaja v 'balkanskih državah, odgovarja:
V	balkanskih državah obstoja najda-lekosežnejša delavska zaščitna zakonodaja, ki pa se nikjer no izvaja.
Vprašanje: Ali imajo neodvisne strokovne organizacije na Balkanu drugačno taktiko kot pa komunistične po svetu v splošnem?
Odgovor:	Komunisti, neodvisni, ali
kakor se /.e imenujejo, imajo povsod enako taktiko. Oni smatrajo strokovne organizacije kot sredstvo za revolucijo. Ravno radi tega smo na konferencah tako strogo in ostro ločili naše stališče od
stališča neodvisnih strokovnih organizacij.
Na vprašanje, ali ni Sassenbachovo poročilo o stanju strokovnih organizacij na Balkanu Potemkinova vas, Sassenbach ni odgovoril. Vprašanje:
Kako, da je amsterdamska internaci-jonala zavzela na balkanski konferenci stališče, ki zagovarja strokovno enotnost, dočim dosledno odbija predloge rdeče strokovne internacijonale v Moskvi in tudi zadnji predlog angleških strokovnih organizacij za skupno konferenco z rdečimi strokovnimi organizacijami?
Odgovor:
Takega nasprotja v naši taktiki ni. Mi smo za zjedinjenje, če rdeče strokovne organizacije priznajo naša načela. Druge manevre pa moramo odbijati, saj čitamo že od 1. 1919 sem vse publikacije rdeče strokovne internacijonale in komunistov. Kaj vse se je pisalo proti nam. Zato zahtevamo od Rusov, da priznajo naša načela. Nasprotno pa Rusi zahtevajo priznanje svoje moskovske taktike. Pri njih sploh ne opažamo iskrenih stremljenj za enotnostjo. Nismo neumni! Ci-tamo, kaj je Tomski izjavil na zadnjem zasedanju komunistične internacijonale. Kar pa se tiče Angležev, — to je reakcionarna družba. Napram njim sem jaz divji boljševik. Z Rusi so prišli vkup le radi delavske vlade, ki je ustvarila v angleškem delavskem gibanju čisto drugo situacijo in stremljenje po oblasti. Odtod zveza z ruskimi strokovnimi organizacijami. Angleže poznam že izpred vojne kot konservativce. Ben Tillet, ki je znan današnji angleški revolucijonar, je na primer že pred dvema letoma izjavil: »Če gre za razred, se bom žrtvoval za razred; če gre za domovino, se žrtvujem za njo.« In taki so vsi!
Vprašanje:
Ali Sassenbach ve, da se je v Sloveniji izvršilo takozvano strokovno zedinjenje, da pa Strokovna komisija, ki je v rokah socijalistov, grozi z izključitvijo Marcela Žorge, Hlebca in drugih opczi-cionalcev in tako ogroža strokovno enotnost? Ali se strinja s tem?
Ne vem za razmere v Sloveniji in ne moreni odgovoriti na vprašanje. Odgovoril bom samo načelno. Treba je previdnosti pri strokovnem zjedinjenju. Ničesar nimamo proti vstopu komunistov v strokovne organizacije. Toda če vidimo, da se komunisti ravnajo po papeških poveljih iz Moskve in pričenjajo s težko-čanni v organizacijah, tedaj je treba previdnosti in se ubraniti teh elementov.
V	prašanje:
Ali obstoji na Balkanu kako pomembno zadružniško gibanje?
Ne!
Vprašanje: Ali so kake zveze med zadružno internacijonalo in amsterdamsko?
Danes ne obstojajo več. Vzrok je v vstopu ruskih zadrug v zadružno internacijonalo. Pri vstopu je bilo predlagano, da stopi zadružna internacijcnala ' stik z amsterdamsko in moskovsko. To je bilo odklonjeno, zato so se prenehale zveze tudi z našo amsterdamsko internacijonalo.
Vprašanje: Kako gleda Sassenbach na delavske delegacije v Rusijo?
Odgovor: Delegati, na primer iz Avstrijske republike so šli v Rusijo proti volji strokovnih in socialističnih organizacij. Zato so bili izključeni. Iz lastne skušnje vem, kako vidijo take delavske delegacije same Potemkinove vasi. Na primer, ko so prišli Angleži obiskat Nemčijo. Delavske delegacije sploh spadajo k ruski taktiki.
Vprašanje:
Ali obstoji levo krilo v amsterdamski
internaci jonali?
Ne obstoja. Ne vem zanj. Fimmen, l<i ga prištevajo k levem krilu, se je na primer zdaj na sofijski konferenci sijajno obnašal. Mnogo je vplival na komuniste, da niso z demonstracijami nadaljevali.
Na vprašanje, kaj misli o angleškem štrajku, ki je ravno izbruhnil, je odgovoril Sassenbach:
Prejel sem brzojav, naj nemudoma odpotujem v Amsterdam radi štrajka. Podrobnosti ne vem, ker sem že šest tednov odsoten. Lani ob enakem konfliktu smo poslali našega delegata Brow-na na Angleško. Verjetno je, da bomo tudi letos
Trač in kvač!
Glasilo »inteligence«, za pobožnost »Domovine« vneto »Jutro«, je napisalo za prvi maj v Trbovljah med drugim tudi tole kanonado demagoških fraz:
»V revirjih IPD! Kako bi pisal, kako povedal? Položaja delavstva najbogatejše družbe v Sloveniji in v državi človekovo pero in beseda ne more označiti dovolj jasno in popolno. Pisati bi morali o sužnjih (!), ki so taraonom v Egiptu v temnili dneh preteklosti zidali piramide ali onih, ki so bili pognani v arene Rima, da jih tam pred očmi razkošnih (!!) in mesenih (!!!) Rimljanov zabode in raztrga divja, razdražena žival v utelio sti-astiL mogočnih imperatorjev. Ko je v smrtnem vzdihljaju zahropel isuženj, se je Cesar Kima zadovoljno zasmehljal. Prišli so novi na vrsto.«
In ko je mojstrsko pero nemesenega Ju-trovega« frazerja tako divje raztrgalo in zabodlo linperatorski Rim, pa globokoumno dostavlja, da kljub temu še vedno občudujemo kulturo onih stoletij.
Ampak še ni dosti trača in kvača in Ju-trov frazer prične nato popisovati prvi maj v Trbovljah. Posebno toplo si privošči Žide in seveda ne pozabi omeniiti, da so tudi rudarji krivi, ki niso izobesili državnih in narodnih zastav! Ah, kako nebeško vesela slika 1)' bila v Trbovljah, ko bi bili vsi rudarji tako pametni, da bi v protest proti TPD, takoj vstopili v SDS in se naročili na :>Jutroc, ki je še pred kratkim v slikah in besedi tako navdušeno hvalilo delo TPD! Ampak ker se to ni zgodilo in se tudi nikoli ne bo zgodilo, zaključuje »Jutro« svoje poročilo s temi krvavimi besedami:
»Tako je bilo v revirjih vse tiho, da se je čulo še bolj rjovenje in tuljenje nenasitnih volkov. Med rjovenjem in tuljenjem pa je hodil nekdo, ki se vsega tega ni bal in ki —
o	čujte in strmite — ni bil »Jutrov« poročevalec — temveč pravična uisoda .. .c
Toda še mnogo bolj pogumen ko »Jutrov« poročevalec in tudi kot pravična usoda je bil tisti »Jutrov« naročnik, ki se ni zbal tega krvavega rjovenja in tulenja :»Jutrovega“. filozofa, temveč ki je, potem ko je prečital to krvavo dogodivščino iz Trbovelj, s ponosom pogledal na svoj lajbžumal, ki je zopet dokazal, da je svetovni list za »trač in kvač .
PolltfeB« Testi.
= Seja skupščine.*Tako napeto pričakovana seja skupščine je končala brez vsake senzacije. Pokazalo pa se je', da ima vlada Uzuuoviča sigurno večino. — Sejo skupščine je otvoril predsednik Trif-kovič ob 10. dopoldne. Ko je vstopila vlada v skupščino, je bila pozdravljena od vladne večine z živahnimi živio-klici. Po prečitanju zapisnika In protestu posl. Andjelincviča proti nekemu nepravilnemu odstavku v zapisniku, so bili prečita-ni ukazi o demisiji in sestavi vlade Uzu-noviča. Ko so se čitala posamezna imena ministrov, so delali nekateri poslanci številne medklice in med najbolj glasnimi je bil kot običajno poslanec dr. Žanič. Ko so bila prečrtana tudi imena novih drž. podtajnikov, je začela opozicija zahtevali, da se prečita tudi vladna deklaracija. Zahteva pa ni našla nobenega odziva. Predsedstvo skupščine je nato naznanilo, da je predložil justični minister narodni skupščini zakonski načrt novega kazenskega zakona in novega kazensko-prav-nega reda. Oba osnutka sta bila izročena zakonodajnemu odboru. — Nato so se pričele citati razne interpelacije. Zemljo-raduik Vujič interpelira ministra za sume in rude o delovanju rudarskega ravnateljstva v Beogradu in Sarajevu. Interpelaciji se prizna nujnost. Ravnotako se prizna tudi nujnost interpelaciji sam. dem. Grisogona zaradi raznih liozakoiu-to ti pri državnih nabavah. Nujnost so tudi prizna interpelaciji zaradi R. Paši čevih afer. Predsednik skupščine naznanja, da je vlada g. Uzuuoviča pripravljena odgovoriti na interpelacije takoj ko pridejo na dnevni red. Na dnevni red je prišlo nato poročilo odbora za molbe in žalbe in je bilo poročilo sprejeto. Ker je v četrtek Jurjev dan in odide predsedstvo skupščine v Novi Sad na proslavo stoletnice Svetozarja Miletiča se prične razprava o interpelacijah v soboto. Prihodnja seja skupščine je v petek. Na dnevnem redu je ratifikacija trgovinske pogodbe z Avstrijo.
= Oster nastop »PolitiČkega Glasnika proti Pašieu. Uplivni beograjski »Polili-čki Glasnik je objavil članek Pašičev-ščiaa . V tem članku pravi, da mora na-zvati gotove posredovalne posle, zastaja-uja dela v vladi, favoriziranje nesposobnih in nevrednih ljudi in druga zla nje dobe kot »pašičevščino«. Proti ^ treba nastopiti z vso silo. Ne 8*'^ radikalni klub izvolil P«^ “.nm smjsia. predsednika. Tak«	Pagi(?a<	au proti
Ali je radika^	l.adikalui	klub iz-
su'ce p°tem naj u,di pa§ič
sestavi vlado, če je pa proti njemu, potem tudi ne more biti predsednik kluba. Naj si zapomnijo oni radikalni poslanci,
ki nihajo med enim in drugim stlaiščem, da se med dvema stoloma ne da sedeti. Naj se vsedejo na en ali na drug stol. Naj si ne domišljajo, da vodijo boj s »pa-šičevščino«, če istočasno krepe Pasica. To jih ne bo privedlo k cilju. Če pride Pasic na čelo kluba, potem se doseže to nemogoče stanje, da mora vlada pričeti borbo proti pašičevscini, g. Pašič pa bi moral pristati na to, da klub to borbo izvede. To je nelogičnost, ki se ne da izvesti. Za vsako ceno ohraniti navidezno % in logično kompaktnost kluba, je nemogoče. Naj torej priznajo omahljivci v ra- s dihalnem klubu, da nočejo nastopiti pro- 1 ti pašičevščini, toda naj v tein primeru tudi prevzamejo vso odgovornost za vse, kar se bo opustilo. Eveutuelno bi to tudi bila nekakšna politika, toda treba je to odkrito in možko priznati, ne pa ovirati one, ki niso za tako politiko in M se vsled nejasnosti omahljivcev morejo odkrito nastopiti. Vemo, da g. Ljuba Jovanovič nikdar ne bo pristal na tako omahljivo politiko in da za nobeno ceno ne odneha od borbe proti pašičevščini in zlasti proti korupciji. On bo borbo eneigično vodil v skupščini in izven nje in bo zbral okoli sebe vse, ki hočejo služiti domovini celotno, ne pa s polovičarskimi odredbami.
In ni se treba tem ljudem bati odgovor- j nosti pred zgodovino. — Boj proti paši- f čevščini se je torej v Beogradu pričel v polnem obsegu, sramota za vsakega Slo- S venca, ki ni v tem boju proti pašičevščini soglasen z Beogradom.
= Boka za Ljubo Jovanoviča. \ Roki Kotorski je bil radikalni shod, s katerega je bil poslan Ljubi Jovanoviču brzojaven pozdrav. Tudi po vseh drugih mestih Boke so bili sestanki radikalov, ki so vsi izrekli Lj. Jovanoviču svoje zaupanje.
— Vakufske volitve v Bosni in Hercegovini so končale s popolno zmago Spaha. Razven na 5 mestih so povsodi zma- j gale liste JMO.
= Vojvodinski radikalni poslanec dr. Joca Laloševič je objavil v »Politiki' iz- j javo, v kateri potrjuje, da so on in nje- j govi tovariši popolnoma na strani Ljube ■ Jovanoviča, ker simpatizirajo z njegovim j delom in njegovim bojem.
— Obnovitev poljske vladne koalicije. I Ministrski predsednik Skraynski ni de-misioniral, ker so socialni demokrati / sprejeli predloge novega finančnega na- / črta. Obenem se je socialnim demokra- 1 tom obljubilo, da postane šef generalne- | ga štaba maršal Pilsudski. Vsled teh dogovorov so se pričela zopet pogajanja za obnovo vladue koalicije.
— Abdelkriin se pripravlja na ofenzivo. Pariški list Midi« poroča, da se Rifanci z vso vnemo pripravljajo na nadaljevanje vojne, če bi Španci in Francozi ne sprejeli njih izpreminjevaliuh mirovnih predlogov. Rifanci nameravajo voditi proti Francozom defenzivo, preti Spancem pa pripravljajo ofenzivo.	J
Kratke vesti.
Poljsko - romunska novinarska konle-renca je bila danes v Galacu svečano otvorjena.
Predsednik ('oolidge je podpisal dogovor o jugoslovenskih vojnih dolgovih. Df>- j govor bo takoj predložen senatu v ratifi- Jj
Panislamski kongres se otvori te dni v Kairi, da izbere novega kalifa. Prejšnji turški sultan je izdal ob lej priliki pr<>-klamaeijo, v kateri naglasa, da se nikdar ni odrekel kalif atu in da je on zato še npdalje kalif in tinski sultan.	^
Beležke.
Iz principa smešni.
Blamirana politik«' misli, da je $e-glavna naloga, da so pri vsaki priliki je priliki osmeši. Tako je silno ogorčeni!, ,^e. minister Pucelj prišel takoj po	i»""'
novanju v Celje, s tem, da je politik« ,
Ulivanju >	.v...,	.... '.\iagOim-r~
<lirati. Vso pravico ima -J’"' toda vse, kar da jc proti ministru ^$,ii zbor ^Slovenske prav. Da bo ustanova1nM,ji( v Celju, je bi-kmetake stranke. uo se ni niti g. Puclju,
lo	Že davno	politiki-' sanja1®’
še manj l>“ minister. Misliti pa, da ^ postane ^Iein voditelj stranke ustanovnega ne 'bo' “Vbora fuziouirane stranke zato, ker leni postal minister, je pa več ko
siiM^no.	,
•Sicer pa bi stavili, da bi v tem slučaj'1 »Delavska politika čisto gotovo zapisala:
Vidite, kako je ošaben g. Pucelj. Sedaj, k je postal minister, je postal tako \’Lsok<j£ se niti občnega zbora lastne stranke ni4,1 ležil!
Ali morda ni tako?
Potrebna konstatacija.
Včerajšnje »Jutro- se je tako da zabilo, da je plonkalo iz	u,	prido-
seveda brea navedbe vira. lato * J* P1 bilo dvojno slavo.
Samostojna demokratska stranka in učiteljsko.
sam
Kakor jo je zaigrala Samostojna demokratska stranka med trgovstvom in PH drugih stanovih, tako zaigrava tudi svoje stališče med učiteljstvom. Sedaj je Ustanovila »Klub sam. demokratskega učiteljstvada z njim naskakuje učiteljsko stanovsko organizacijo, ki jo hoče napraviti za popolno ekspozituro jn deklo SDS.
la klub deluje z največjim terorjem med učiteljstvom in seje politično strankarski razdor v učiteljske stanovske vr-Klub čaka, da bi zopet nastopil sa-Mpstejno demokratski režim. Tedaj bi Mub nastopil zopet s svojim delom, da bi Pomagal stranki SDS uganjati perseku-cije in preganjati učiteljstvo, kar se je vendar enkrat ustavilo.
S tem si misli SDS pomagati, pa ima ! smolo. Proti sam. demokratskemu klubu ! učiteljev - protideklarašev je pričelo uči- ] teljstvo po deželi snovati okrajne klube j demokratov - deklarašev, kar je prav lep znak v kako desolatne razmere je prišla Sam. Dem. stranka, ker se je pričela umešavati v učiteljske stanovske zadeve.
Kakor čujemo, je večina demokratskega učiteljstva za deklaracijo in je stranka nasedla le peščici učiteljev protideklarašev iz svojega tabora. Ti so izrabili njo in »Jutro«, da sam. demokratske generale že boli glava. Toda prepozno.
Ni daleč čas, ko se bo učiteljstvu popolnoma otreslo varuhov in izkoriščevalcev učiteljskega stanu.
Učiteljski vestnik.
Ker so nam zaprti predali Učiteljske- j T°variša za nadaljno deklaracijsko j tel-*0’ se moramo zopet poslužiti Uči-vestnika«, da lahko zavrnemo svet a^r^Ve vesti, ki jih iznaša Jutro« v j Se šele vidi, da je bil namen ilaraške struje napraviti iz uči-i ene 01®auizacije navadno ekspozitu-klara«- ra',ie P°^tične stranke. Protide-y«fiin v.1 Ue bije, da so hoteli organi-
4	'i Vle^ Popolnoma v ojnice njihove UdnKe, zato nastopajo tudi proti vsem,
. PriPadaj0 drugim strankam in jim |llS0 P° volji. To njihovo postopanje je !laPravijal0 velike razdore organizacije ’n bi pripeljalo organizacijo do katastro-, da se mi pravočasno ustanovilo.
J*°j za deklaracijo.
Učiteljsko društvo za Maribor obsodilo gospodarstvo pod Jelencem pri UJU. Iz . ariboni poročajo: Učiteljsko društvo za
•	laiibor je na svojem zadnjem zborovanju odklonilo revizijski zapisnik gospodarstva pri UJU pod Jelenčevo ero in zahteva ponovno revizijo, ker je gospodar-
stvo baje zelo zavoženo in hoče učiteljstvo biti im jasnem, preden odobri račune'.
Kako »Jutro« laže. Ni dolgo tega, ko je Jutro« poročalo o slavni zmagi protideklarašev v novomeškem okraju. V .»Učiteljskem Tovarišu« pa smo na to Citati sklep novomeškega društva, ki se glasi, da smatra društvo deklaracijo za nepotrebno, ker vsebuje isto temeljno določbo čl. 2 pravil UJU. Društvo pa zahteva, da se ta člen v bodoče strogo izvaja. S tem je novomeško društvo obsodilo prejšnje voditelje, ker niso izvajali pravil.
Kaj je s »Podpornim društvom učiteljskega naraščaja«? Tako se povprašujf učiteljstvo po deželi, ki je dajalo mesečne prispevke v ta namen. Čitali smo v Narodnem Dnevniku« že pred časom, da so bili učiteljiščniki odslovljeni iz Akademskega kolegija v Ljubljani. Vzroka pa nam ni povedal nihče, niti ga ni pojasnil g. Jelenc, ki je prdsedmk tega društva. Tudi o občnem zboru nismo čita-
li	ničesar, da bi se vršil in vendar bi učiteljstvo rado vedelo, kako se je porabil denar in kaj je z zadevo sploh?
»Socialisticki vestnik« objavlja v svoji zadnji številki precej pesimističen dopis iz Rusije. Ker smo mi objavili mnogo optimističnih vesti, objavljamo tudi izvleček iz uvodoma omenjenega dopisa, zlasti zato, ker ne prihaja od strani, ki bi kila v presojanju ruskih razmer apriori-stična. Dopisnik v Socialističnem vestniku« izvaja:
»Naš duševni položaj označuje sedaj ^apetost. Nikdar nismo še preživljali tako napetih dni, ko sedaj. Pri komunistih isti pojav.
V	podrobnostih, ko v splošnem se vidi, <*a je zašla sovjetska vladna politika v zagato in vse je prepričano, da se na se<-^.anji politiki ne more vztrajati. Trmogla-sedan-,V^et^^1 V(K*iteljev v nadaljevanju lom ttle po^t'ke bi morala povzročiti po-
^ie UaistaUli^T1160 10 ral>liev
Pirnatih). prvi ^“al nn 17 rubljev (parna odgovarjal nieniL € P0P0ln0-
in i*7cmni
“jenim navadam: areta
Napet položaj v Moskvi.
•ije in izgoni.
Koncem marca si je državna banka da
la poklicati nekaj denarnih mešetarjev in jim poverila prodajo nekaj kovanega denarja na nelegalni borzi, ki je sedaj na Trubnovem trgu. Razume se, da so bili prodajalci takoj obkoljeni od ljudi, ki so hoteli kupiti kovani denar. Vojaki so nato obkolili trg, aretirali nekaj sto ljudi, od katerih je bilo 400 ljudi izgnanih v puste kraje. Seveda pa te aretacije čer-voncu nis<? pomagale, temveč povečale samo splošno paniko.
Pač pa bi moralo pomagati to, da se je prenehalo z nadaljnim tiskanjem bankovcev. Toda žal je imelo to za posledico silno pomanjkanje denarja, ki ga je zmanjkalo za plače delavcev. Ti so nato pričeli stavkati.
Vsled rastoče draginje in brezposelnosti, ki je zopet posledica ustavljenega obrata v nekaterih tovarnah in podjetjih, ter vsled zmanjšanja delovnih plač ter povečanja delovnega časa je moralo priti do stavk. In doba stavk se je tudi v resnici pričela. Stavkajo delavci tekstilnih tovaren, vsem na čelu delavci v vele-tovarni Bohorodsko - Gluhovski. Zaradi
JERNEJ PLEM. ANDREJKA-UvN() ~ GRADSKI.
I	iho in skromno je živel po prevratu 1(0 sl{rwmiliil razmerah, ki mu jih PlemV°}jevala 11 *zka‘kronska pokojnina, tisjjj]6®1*' ino^’ k' 'ie včeraj za vedno za-svoj Sv°ie,oCi’ Prešinjen od ljubezni do <bi i • /f>n|lje l'1 svojega slovenskega ro-111,1 je bilo v rezki in hrapavi zu-Sjjo Skorji najblažje in mehko sloven-
■ Naša vera nas uči,
Tam pomagati, kjer boli!«
Ta izrek Pipca, junaka-šaljivca iz njegove slovite knjige »Slovenski fantje« je bil tudi za njega deslo, ki mu je narekovalo na stotine dobrot, o katerih ni ni-Bjdar veliko govoril. Kjer jo pomagal, je pomagal trpečemu sobratu, posebno rad svojim slovenskim fantom in pa vse-filiSkim dijakom.
živi mnogo nekdanjih vojakov 17. ‘‘volka, ki so poznali stasitega in le-. jte slovenskega korenjaka, ki je po-j.^ljeval 10. kompaniji. Zelo je (bil pri-.Jl,bljen pri svojih vojakih, saj so vedeli ,1 čutili, da imajo v njem svojega člove-,K«, ki govori z njimi ne le v njihovem Je/iku, avnpak tudi po njihovem srcu.
Trdosti vojaške službe je omehčaval z dobrodušno šegavostjo, če je moral kaznovati, ni bila kazen nikdar kruta, navadno je ostalo pri strogem ustnem ukoru.
Ta srčna vez med njim in njegovim vojaštvom je povzročila, da je bila njegova kompanija vedno najboljša, najlep-*šo opravljena in najčvrsteje izvežbana, saj so njegovi fanlje za njega radi vse storili. A to se mu je pri germanizato-rižnern duhu, ki je vladal od bosanske okupacije naprej v 17. polku zamerilo. Moral je slišati očitke zaradi svojega slovenstva v službi in izven nje. Neki polkovnik mu je izrazit svoje začudenje, da govori s svojimi otroci vedno le slovensko. A on se ni uklonil, ostal je ukoreninjen globoko z vsemi korenikami v svojem slovenskem rodu, vzgojil si oba sinova za odločna Slovenca ter ostavil v svoji knjigi ■»•Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini trajen in nevenljiv spomenik moških in srčnih vrlin slovenskega vojaka.
Pionirju slovenske ljubezni in zavednosti na vojaškem polju, blagemu dobrotniku mnogih svojih rojakov bodi lahka domača zemljica na Rovih! Med nami mu je ohranjen svetel spomin!
že par mesecev neizplačanih plač stavkajo železnični nameščenci, ki so pri neki demonstraciji celo razbili okna v.domu narodnega komisarja za železnice.
Tu treba omeniti tudi boje, ki so nastali med komunisti, zastopniki gospodarskih organizacij, in med zastopniki profesionalnih organizacij. Prvi očitajo drugim, da uničujejo industrijo, drugi pa pravijo, da je treba ustreči zahtevam delavcev. Nobeden od teh pa noče odstopiti in težko je reči, kako se bo spor končal.
Če se sodi po nagnjenju, običajih in psihologiji vlade ter prebivalstva, tedaj je pričakovati, da' bo vlada skušala likvidirati težave z delavstvom s preganjanjem vseh, ki so na čelu stavkujočih delavcev. V sobah, uradih in podjetjih se že pridiguje, da so sedaj drugi časi ko preje in da delavci pri svojih zahtevah tega ne smejo pozabiti. Jasno je, da bo vlada segla po najbrezdbzirnejšem pre-
ganjanju proletariata, če njeni opomini delavstvu ne bi imeli pričakovanega uspeha.
Vsa moč je danes osredotočena v Političnem biroju, ki se zopet čisto podreja volji »peterice«: Buharin, Stalin, Tomski, Rijkov in Kujbijšev. Ti so tildi faktični gospodarji Rusije. Zinovjev se je moral iti zdraviti na Kavkaz, Sarkis pa je poslan v Kanton. Omeniti bi še bilo, da bo Karakali vsled svojega neuspeha proti Čangsolinu sigurno odpoklican. Kot bodoči sovjetski poslanik v Pekingu se imenuje bivši finančni minister Sokolnikov.
Iz dopisa je vidno — in to potrjujejo tudi druga poročila — da preživlja sovjetsko gospodarstvo zopet novo krizo. Vsi znaki govore, da bo ta kriza končana na la način, da bo sovjetska vlada krenila zopet malo bolj na desno in da bo komunizem zopet malo odnehal od svoje doktrine.
Rusko-nemška pogodba.
Pogodba; ki sta jo pred nekaj dnevi podpisali Rusija in Nemčija, je svetovno-političen dogodek prve vrste. Kakor je pogodba kratka, tako je pomembna zlasti za obe neposredno prizadeti državi, posredno pa silno globoko posega v politiko Anglije in v delo, ki ga je naperila Anglija proti Rusiji deloma na svojo pest, deloma pa preko Društva narodov.
Silno zanimivi so komentarji nemškega časopisja o pogodbi. Večina komentarjev naglasa naravno zavezništvo med obema državama, ki temelji na gospodarskih odnošajih. Pozabljen je ves srd Velegermanov proti Slovanstvu in strah pred panslavistično Evropo je izginil popolnoma. Tudi Nemci so morali tekom svetovne vojne okusiti bridko resnico, da ni samo nacionalna ideja edina narodna hrana, ampak da zahteva tudi želodec svoje pravice. Nemških želodcev pa ne more preskrbeti z žitom in z mastjo nobena druga država kakor edinole Rusija. Pot v Ameriko je namreč dolga lin tudi nekoliko riskantna v slučaju kakšnih novih spopadov v Evropi.
Značilno je dalje ponosno in samozavestno držanje Nemčije od Locarna do sklepa rusko-uemške pogodbe. Jeza in srd nad sklepom rusko-nemške pogodbe, ki odseva skoro iz vsega zapadno-evropskega, »lasti še angleškega časopisja, razodeva jasno dovolj, da nameni za pad no e vropsk i h držav pri sklepanju locarnske pogodbe z Nemčijo le niso bili tako čisto miroljubni, kakor so zatrjevali prizadeti državniki, ampak da je lo-
i	carnski sporazum končno le narekovala j skrbno prikrivana tendenca, zvabiti Nemčijo v Društvo narodov v cilju, da se Nemčija polagoma popolnoma priključi od Anglije ustvarjanemu protiruskemu ; bloku. Če teh tajnih namenov ne bi bi-; lo, si jeze in nevolje angleških in francoskih listov nad pravkar sklenjeno pogodbo sploh ne bi mogli razlagati. Gnjev nad sklenjeno pogodbo pa sijajno potrjuje upravičenost ruske teze, da je Društvo narodov samo inštrument Anglije proti Rusiji. Nemčija pa je s podpisom najnovejša pogodba dokazala, da je ni volja, kljub porazu v svetovni vojni, morebiti proti malenkostnemu popustu vojne odškodnine korakati v odločilnem trenotku v boj proti Rusiji in še enkrat riskirati vse grozote lakote, od katerih si Nemčija še do danes ni popolnoma opomogla.
Z zavarovanjem svojega zaledja, — z zasiguranjem hrane in z zagotovitvijo stalnega zaslužka svoji ogromni industriji si je pa Nemčija znatno okrepila svojo pozicijo napram Društvu narodov, t. j. proti zapadno evropskim državam in vprašanje je, katera pogodba bolj jamči Nemčiji njeno varnost tudi na zapadu, ali locarnska varnostna pogodba ali pa pogodbeno določena nevtralnost Rusije.
/a male države pa bo imela pogodba posledico, da bodo morale z veliko skrbjo in tudi primerno naglo zavzeti napram tako močnim združenim silam, kakor sta Rusija in Nemčija, novo stališče, kakor ga zahteva novi položaj.
Sokolstvo.
VIII. vsesokolski zlet v Pragi.
1. Naraščajski dnevi VIII. vsesokol-skega zleta se začno 26. junija in trajajo do vštevši 29. junija. Jugoslovenski sokolski naraščaj se bo udeležil v lepem številu teh zletnih dni (do 800 naraščajnikov in naraščajnic) in bo s tem vrnil bratskemu češkoslovaškemu naraščaju njegov obisk na jugoslov. vsesokolskem zletu v Ljubljani 1. 1922. Ob tej priliki bo izročil naš naraščaj češkoslovaškemu naraščaju le pprapor v znak zvestobe za zvestobo.
2. Za tekme so določeni 30. junij, t., 2. in 3. julij.
3. Glavni /letni dnevi bodo 4., 5. in 6. julija. Za vse te dneve priobčimo pravočasno podrobne programe.
Vsem sokolskim društvom. Prijave za VIII- vsesokolski zlet morajo biti brezpogojno končane do 15. maja. Vsa društva morajo do tega termina vrniti JSS prijavne liste. Ona društva, katera ne prijavijo^ pravočasno svojega članstva, bodo saina odgovarjala za vse posledice. Dru-nai upošfevajo, da mora starešinstvo
vvna P^lagi teh prijav izvršiti vse poraščajo lep prapor v znak zvestobe za lebne predpriprave, zlasti glede vožnje in glede prenočišč.
Vstopnice za telovadbo in gledališča. Oni bratje in sestre, ki si hočejo naročiti' vstopnice za sedišča, naj na roče najkasneje do 15. maja na naslov: Vincenc Ste-panek, Praga, Tyršov dom. Istočasno se naroči Ivi jo morajo poslati denar. Na naročila brez denarja so ne bo oziralo. Cene posameznim vstopnicam so sledeče: Glavna tribuna (središče) Kč 100, glavna tribuna (ob straneh) Kč 80, stranske tribune Kč 60.
Oni bratje in sestre, ki reflektirajo na vstopnice za gledališča, morajo najkas-
neje do 15. maja naročiti vstopnice na isti naslov ter poslati istočasno denar za vstopnice. Cene posameznim sedežem so sledeče: (navedene cene veljajo za Narodni Divadlo, v ostalih gledališčih so nekoliko cenejše): Loža v parterju Kč 150, loža v 1. nadstropju Kč 150, loža v II. nadstropju Kč 100 do 120, sedišča v parterju 30 Kč, sedišče na balkonu Kč 23 do 25, sedišča na galeriji Kč 7 do 18, stojišča v parterju Kč 10, na galeriji Kč 5. Oni bratje in sestre, ki ne naroče vstopnic do 15. maja, bodo le težko dobili v poznejšem času zaželjene vstopnice, ker je povpraševanje po njih zelo veliko.
Članicam sokolskih, društev. Za vse članice je vpeljan enoten slavnostni kroj, ki je bil odobren na glavni skupščini JSS v Brodu. Poživljamo vse članice, da si kroj čimpreje naroče, predvsem pa one, ki se udeleže VIII. vsesokolskega zleta v Pragi. Opozarjamo, da je od tedaj naprej vsem članicam najstrožje prepovedano nositi telovadno obleko izven telovadnih prostorov. Proti vsaki članici, ki bi nastopila na ulici v telovadni obleki, predvsem pa v Pragi, se bo takoj uvedlo disciplinarno postopanje. Pri VIII. vsesokolskem zletu smejo nastopiti v povorki samo one članice, ki bodo imele predpisani kroj. Vsled tega je v interesu vseh članic, da si čimpreje nabavijo nov slavnostni kroj. Vsem društvom je poslala pisarna JSS slike novih krojev.
CANKARJEVA PROSLAVA V LJUBLJANSKEM DRAMSKEM GLEDALIŠČU
v soboto 8. t. m. ob 8. uri zvečer. Nastopi cela vr°fta književnikov z recitacijami iz Can-kalijevih del. Preskrbite «i pravočasno vstopnice.
Dnevne 'vesli.
BOJ ZA UČITELJSKO DEKLARACIJO.
Ta teden zboruje tli učiteljskih društev, da določi svoje stališče do znane deklaracije. Ogromna večina učiteljstva, kakor je v nedeljo dokazalo zborovanje v Tržiču, je za deklaracijo in za osamosvojitev stanovske učiteljske organizacije od političnih strank. Precejšen del učiteljstva pa je še vedno zaslepljen od gesel iz predvojne dobe in ta hoče z vso silo, da bo učiteljstvo še nadalje neslavna priprega političnih strank.
Tem zaslepljencem v prevdarek samo en argument, ki je sicer že star, a zanje očividno še vedno nov.
Nobena stanovska organizacija ne more biti enotna in združiti vse pripadnike stanu, če se izreče za eno politično stranko. In še vselej se je zgodilo, da je vsaka stanovska organizacija začela hirati, kakor se je pričela strankarsko uveljavljati.
Nasprotno pa so vse stanovske organizacije napredovale, če so bile strankarsko desinte-resirane in tako omogočile vsem članom stanu, da so brez razlike na strankarsko prepričanje mogli sodelovati v svoji stanovski organizaciji.
Najbolj zgovoren dokaz za to so novinarji. Prav gotovo ni nihče tako zelo v politiki, ko novinar, vsaj velik del njih naravnost dela politiko. In vendar združuje njih stanovska organizacija pripadnike vseh strank in vsi delajo v najlepši harmoniji za procvit svoje stanovske organizacije. Zato pa tudi njih organizacija napreduje in zato je njih veljava v javnosti vedno večja.
Beograjstka sekcija novinarskega ud razenja je v enem letu zbrala potrebni denar za gradnjo lastne palače v Beogradu. In tudi v Zagrebu je že sklenjena stvar, da se še letos prične z gradnjo novinarskega doma. In da ne pozabimo Ljubljane naj omenimo samo to, da ni noben koncert redno tako dobro obiskan ko novinarski.
In novinarjev je v vse jHržavi samo okoli 300 in vendar dosežejo takšne uspehe.
Kaj pa bi dosegli desettisoči učiteljev, če bi bili vsi združeni v eni organizaciji, ki bi bila čisto samosvoja, kakor zahteva deklaracija?
To naj prevdarijo nasprotniki deklaracije!
— Kraljev prihod na Bled. Kot poročajo iz Beograda, se poda kraljeva dvojica dne 15. maja na Bled na počitnice.
— Za znanstvene ekskurzije v državne rudnike je odobrilo ministrstvo za šume in rudnike kredit v znesku 40.000 dinarjev.
— VIII. sokolskega zleta v Pragi se udeleži tudi naša vojska. Ministrstvo vojne in mornarice pošlje na zlet 50 gojencev vojaške akademije, 150 vojakov in odelek mornarice, ki bo izvajal vaje z vesli.
— »Uradni list« objavlja v 41. številka: predpis o denarni podpori častnikom za zdravljenje v kopališčih, pravilnik o opravljanju državnega izpita na administrativno pisarniško službo III. kategorije v šumarski stroki, o izdajanju nravstvenih spričeval in o ureditvi odgonstva in odgonskih postaj.
— Razpisano notarsko mesto. Razpisano je notarsko mesto v Škofji Loki in vsako drugo mesto, ki bi se eventuelno izpraznilo vsled premestitve. Prošnje je vložiti do 15. maja.
— Razpis kolodvorske restavracije. Direkcija državnih železnic razpisuje natečaj za uporabo kolodvorske restavracije na Pragarskem. Licitacija se vrši dne 10. junija ob 11. uri pri ekonomskem oddelku železniške direkcije v Ljubljani. Uporaba se prične dne 1. septembra 1926 in traja tri leta.
— Iz državne službe. Veterinarski referent pri ministrstvu za poljoprivredo živinozdravnik Stanko Arko je imenovan za upravnika državne podkovske šole na Selu pri Ljubljani.
— Našo deco na morje. Kolo jugoslo-venskih sester priredi v letošnjem letu dve koloniji pri morju za siromašno de-eo. Razven tega oskrbi tudi eno kolonijo za deco onih staršev, ki lahko plačajo prispevek za bivanje svojih otrok v tej koloniji. Dečki gredo 'k morju meseca julija, deklice meseca avgusta. Dnevna oskrba stane 20 Din. Oni starši, ki hočejo svoje otroke poslati v to kolonijo, se naj prijavijo na mestnem magistratu, socialni urad (dr. Fux Riko), kjer dobe potrebne informacije. Pripominjamo, da bodo izmed prijavljenih prevzeti v kolonijo v prvi vrsti oni, katere določi zdravnik, šele v drugi vrsti se bo mogle
ozirati na ostale, ker je število- omejeno. Prijave s« sprejemajo samo do 15. junija.
— Prijavni rok za udeležbo na letošnjem velesejmu v Ljubljani od 26. junija do 5. julija poteče dne 10. maja. Po tem roku došle prijavnice se bodo vpo-števale samo še po možnosti razpoložljivega prostora. Zato naj vsaka tvrdka, ki hoče imeti na velesejmu ugoden prostor, nemudoma vpošlje svojo prijavnico na Urad Ljubljanskega velesejma.
— Trgovci! Srečke za zgradbo trgovske akademije se dobijo v Gremijalni pisarni. Naj ne bo trgovca, ki bi ne kupil vsaj 10 srečk. — Načelstvo.
— Zakup lova občine Vrbljenje. V torek dne 18. maja ob 10. uri se bo pri srezikem poglavarju v Ljubljani v sobi štev. 1 potom javne dražbe oddal v zakup lov občine Vrbljenje za petletno dobo, t. j. od 1. junija 1926 do 31. maja 1931. Interesenti lahko vpogledajo dražbene pogoje vsak dan ob uradnih urah.
— Zakup lova občine Polhovgradee.
V	torek dne 18. maja ob 12. uri se bo oddal pri ljubljanskem srezkem poglavarstvu v sobi štev. 1 potom javne dražbe v zakup lov občine Polhovgradee za petletno dobo, t. j. od 1. julija 1926 do 31. maja 1931. Interesenti vpogleda j o dražbene pogoje lahko vsak dan ob uradnih urah.
— Savska gasilna župa v Št. Vidu pri Ljubljani proslavi praznik sv. Florijana dne 9. maja 1926 po naslednjem sporedu: 1. Ob 8V uri dopoldne zbirališče bratskih gasilnih društev pred gasilnim domom v Št. Vidu pri Ljubljani. 2. Odhod z godbo Dravske divizije k. službi Božji, ki bo ob 9. uri dop. v farni cerkvi sv. Vida. 3. Obhod po vasi. 4. 4. redna 'župna skupščina. 5. Popoldne ob 3. uri pri »Jagru< velika ljudska veselica. Čisti dobiček se bo uporabil v podporo župnim gasilnim društvom, da si nabavijo gasilno orodje. Sodeluje vojaška godba in gasilski pevski zbori. Bo tudi srečolov, šaljiva pošta, prosta zabava. Vstop prost. Vse prijatelje gasilstva in cenjeno občinstvo vljudno vabi odbor SGŽ.
— Prostovoljno gasilno društvo Celje. Prostovoljno gasilno društvo celjsko priredi v nedeljo dne 9. maja 1926 cvetlični dan, spojen s promenadnim koncertom v mestnem parku in je njega čisti donos namenjen nabavi prepotrebnega avtovoza za prevažanje moštva in gasilskega orodja. Z ozirom na nujno potrebo omenjenega vozila je pač samoobsebi umevno zelo živahna udeležba zaželje-na. Pri tej prilika si usoja ibrembno vodstvo opominjati na raziposlane nabiralne pole in se je ugotovilo, da se istim ni posvečala zaželjena in pričakovana paz-nost. V očigled splošne koristi omenjene prireditve se prav živahna udeležba slavnega občinstva upravičeno pričakuje.
— Bojkot piva na Dunaju je končan. Pivovarnarji in gostilničarji so se sporazumeli. Bojkot je trajal pet dni.
— Radio kot sredstvo politične propagande. V Barceloni je razkrila policija radiotelegrafično cdpošiljalno postajo, ki je odpošiljala že dalje časa ljute napade na Primo de Riviero. Postaja se je nahajala v nekem pasažirskem zrakoplovu. Avtorji, trije mornariški oficirji so bili aretirani ter internirani na neki vojni ladiji.
— Francoska banka in falzifikatorji frankovskih novčanic. Iz Budapešte poročajo: V političnih krogih se govori, da je izjavila Francoska banka, da ne bo zahtevala od kneza Windischgratza absolutno nobene odškodnine, če izjavi, da bo izpovedal popolno resnico. V tem slučaju bi zahtevala Francoska banka samo odškodnino enega franka, da si osi-gura s tem pravico, da nastopi v procesu kot privatni obtožitelj.
— Zakup lova občine Iškaloka. V torek dne 18. maja ob 8. uri se bo oddal pri ljubljanskem srezkem poglavarstvu v sobi štev. 1 potom javne dražbe v zakup lov občine Iškaloka za petletno dobo, it. j. od 1. julija 1926 do 31. maja 1931. Interesenti vpogledajo dražbene pogoje lahko vsak dan ob uradnih urah.
— Krvava ljubavna drama se je odigrala te dni v Beogradu. Bivši narednik Kneževič je ustrelil svojo ljubico, služkinjo Jelko V ujačič-Aleksič, nakar je izvršil samomor. Prišel je v vilo njenega delodajalca, srečal ga je v parku in ga vprašal, če sme govoriti z deklico. Služkinja je obvezovala ravno nekemu otroku prst, ko se je pojavil nenadoma pred njo njen ljubimec. Oddal je na njo strel.
Zadel jo je v roko. Krvaveča je zbežala. Kneževič je tekel za njo. Pred spalnico jo je dohitel ter oddal na njo še dva stre-’ la- Delile se je zgrudilo mrtvo na tla. Kneževič se je sklonil nad svojo ljubico, ni ko se je prepričal, da je mrtva, si je pognal dve kroglji v glavo ter obležal na licu mesta mrtev. Soproga lastnika vile, ki je bila priča krvavega dogodka, je od strahu omedlela.
Bombni atentat v Strumnici. V Strumnici je vrgel član bolgarske komi-taske tolpe v lokal, ki je bil poln občinstva, bombo. Sledila je strašna eksplozija. Nad 20 oseb je bilo ranjenih, dve ubiti. Atentator je pobegnil. Več oseb mu je sledilo. Atentator je vrgel med nje
i	ugo bombo. Na periferiji mesta ga je hotel ustaviti neki vojak, ki ga je spoznal kot bolgarskega komitaša. Atentator je oddal nanj strel iz revolverja ter ga težko ranil na glavi, nakar ga je vzela noč. Atentat je povzročil aned prebivalstvom veliko ogorčenje. Pogreb žrtev se je razvil v manifestacijo zoper Bolgare. Meščani so poslali notranjemu ministru protestno depešo, v kateri zahtevajo takojšnjo pomoč. Pričakujejo, da stori naše zunanje ministrstvo v Sofiji energične korake.
— Oklofutani marchese. Vatikan ima svojo vojaško senzacijo. V nekem aristo-kratičnem klubu v Rimu je prišlo radi neke lepe ženske do malega kravala. Neki rimski marchese, ki je član papeževe telesne straže, je dobil zaušnico. Seveda bi jo bil moral fcvitirati s pozivom na dvoboj. Ker pa je dvoboj po predpisih katoliške vere prepovedan, je vtaknil oficii zaušnico v žep, kar je bilo njegovim gospodom tovarišem, ki so pravtako plemiči, zelo mučno. Oklufo-tani oficir se je zatekel k sodišču in njegov napadalec je bil obsojen. Medtem pa ta zaključek afere nobelgardistom, ki se zgražajo nad bojazljivostjo oficirja, ne ugaja. Zahtevali so, da se oficir odpusti. Zahteva je bila odbita, vendar pa se je oficirju svetovalo, da naj »kvitira«, da bo mir.
— Tragičen konec nogometne tekme. V mestu Oppelu se je prošlo nedeljo igrala nogometna tekma. Igra je bila ravno v najboljšem teku, ko se je ne*bo nakrat zatemnilo in se je vlila huda ploha. Komaj se je del igralcev in gledalcev zatekel pod bližnje drevo, je že udarila strela in vrgla vse ob tla. Eden od gledalcev je bil takoj mrtev, dva igralca sta onemela, eden je pa ohromel.
— Šolarski parlament je protestiral... Dunajski list «Adaxek poroča o sledečem slučaju: Kar pripovedujem, ni »obena bajka. Neverjetna stvar se je pripetila na neki meščanski šoLi v III. okraju na Dunaju. Neki učitelj je dal učencem neki nalog, ki je bil v zvezi s poukom. Naslednji dan je vprašal, če so učenci nalog izvršili. Nastala je zadrega in tišina. Nenadoma pa je vstal eden od učencev v prvi klopi ter izjavil: »Ker je sklenil šolarski parlament v svoji včerajšnji sep, da se s to stvarjo ne bomo pečali, mam naloga ni bilo mogoče izvršiti k Učitelj je moral molčati, ker gospodom smrkaVeem svojega mnenja ne sme povedati.
Ljsbl]aK&
1— Prof. Martel predava danes ob pol petih v Jakopičevem paviljonu o francoski grafiki 17. in 18. stoletja. Predavanje je francosko. Dijaške vstopnice
5	dinarjev.
1— Policijska ura za časa Ljubljanskega velesejma. Veliki župan Ljubljanske oblasti je dovolil v času velesejma od 26. junija do 5. julija 1926 podaljšanje policijske ure v območju mestne občine ljubljanske in sicer: 1. Za vse kavarne v Ljubljani do tretje ure, vendar z omejitvijo, da se po eni uri ne smejo več točiti alkoholne pijače. 2. Za vse gostilne in restavracije v Ljubljani do ene ure. 3. Za restavracije, točilnice, okrepčevalnice in kavarne na ograjenem prostoru velesejma do ene ure.
1— Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima v nedeljo dne 9. maja ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union redni občni zbor. Ker se bo razen običajnih poročil o društvenem delovanju še razpravljalo o stanovanjskem vprašanju in drugih važnih stanovskih zadevah, je nujno želeti, da se občnega zbora udeleže prav vsi hišni posestniki ljubljanski in okliški, najsi bodo že člani društva ali ne.
1— Mestna zastavljalnica .ima tomesec-
no dražbo septembra 1926 zasta\ jenih predmetov v	sreclo	12. t. m. ob
3.	uri popoldne.
1	 Podoficirsko podporno društvo
Ljubljanske garnizije priredi v soboto dne 8. maja t. 1. v veliki dvorani tukajšnjega Mestnega doma zabavni večer s
plesom in šaljivo pošto. Slavno občinstvo se najvljudneje vabi, da se omenjenega zabavnega večera v čim večjem številu udeleži. Vstopnina prosta ter brez posebnega vabila.
Če gre lovec na lov •.
turist na planine, športnik v naravo, mora biti preskrbljen s plaščem, da ne bo premočen. — Plašči iz žabje kože »Froschhaut« (prvi po voljni izdelek) je te dni prejela tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana
so edin^ ki jamčijo, da izletnik ne bo najmanj moker.
Maribor.
m— Društvo državnih upokojencev in
upokojenk za Slovenijo vabi v svrho ustanovitve krajevne društvene skupine v Mariboru vse člane in vse še neorganizirane upokojence in upokojenke na sestanek, ki se vrši v neaeljo dne 9. maja 1926 ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu v Mariboru. Dnevni red: a) poročilo društvenega predsednika o dosedanjem društvenem delovanju; b) volitev načelstva krajevne skupine: predsednika in namestnika, tajnika in namestnika ter pet odbornikov in treh namestnikov; c) slučajnosti. Pri tej priložnosti se bodo sprejemali tudi na novo pristo-pi\ ši društveni člani. Kdor pristopi kot redni član društvu pred volitvami, se more že tudi teh udeležiti. Vsak, kateri dobiva od države kako preskrbnino pod katerimkoli imenom more postati društveni član. Pristopnimi znaša 3 Din enkratno, članarina 2 Din mesečno, plačljiva polletno naprej v januarju in juliju vsakega leta. Za ta prispevek dobi vsak član mesečnik »Državni upokojenec« kot obvestilo o društvenih zadevah. Hoče kdo na deželi društvu pristopiti ali za njega kaj plačati, naj kupi pri najbližjem poštnem uradu čekovno položnico za 25 par in plača nanjo na naš kont. št. 12.450 za »Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo« odpadajočo pristopnino in .članarino. Položnica služi kot piijava, priznanica pa velja kot potrdilo izpolnjene članske dolžnosti. Društvo ima med drugim namen, doseči ureditev pokojnin na podlagi z novimi zakoni določenih plač. Vsi državni upokojenci in upokojenke bi bili dolžni društvu pristopiti in pomnožiti njegove vrste. Le z dosledno organizacijo in složnim delom bomo dosegli naš namen.
m Imenovanje. Profesorjem na drž. srednjo-kmetijski šoli v Mariboru je imenovan dosedanji strokovni učitelj vinarske in sadjarske šole g. Josip Priol.
m— Vse rezervne in upokojene oficirje vabi mariborski vojni okrug, da mu hitro dostavijo spiske vseli v Mariboru bivajočih rez. oficirjev in istotako spiski upokojenih oficir jev, ki so inozemski državljani, nadalje oficirjev, ki so v ostavki. Ker je mestni magistrat ugotovil, da se prvemu pozivu mnogo rezervnih oficirjev ni odzvalo, poživlja ponovno mestni magistrat vse one, dosedaj še neprijavljene rez. oficirje v ostavki in v pokoju, kakor tudi one, ki so inozemski državljani, da se javijo tekom pet dni pri mestnem vojaškem^ uradu, Slomškov trg 5/1. in to med 8. do 12. ure.
m— Državno žensko učiteljišče v Mariboru priredi pod okriljem Ljudske univerze, dne 12. maja ob 20. uri zvečer v Gotzovi dvorani koncert, pod vodstvom gdč. prof. Ervine Ropasove. Spored: *■ A. Dvorak:	»Vezilo«.	2. K. Ben<le,:
»Gozt miruje«. 3. A. Dvorak: »Prstan srečnih dni«. 4. V. Mirk: »Na trgu«- *•
O.	Dev: »Zajček teče«. \ A- FSrster: »Ljubica«. 7, E. Kop«*: »Vasovalec . 8.
Fr. Liszt:	»Benetke«,	Neapolj«. -
Odmor.
V	Mariboru se naseli nov odvetnik dr. I. Lešnik iz Rogatca.*
m-— Orožniška postaja v Studencih razglaša. V preiskovalnem zaporu mariborskega okrožnega sodišča se nahajata za-’ konca Rudolf in Marija Tar k uš iz Studenc, Ciril Metodova ulica 1, ki sta obdolžena raznih tatvin. Ker je dokazano, da sta ukradene predmete prodajala ifl ker so oblastvu kupci teh predmetov še nepoznani, se isti pozivajo, da kupljene predmete oddajo orožniški stanici v Studencih. Vsi oni pa, ki kaj vedo 0 ukradenih in kupljenih stvareh, naj to javijo istotako tudi orožništvu.
Štev. 100.
jNAKODaI DiSE v’'slk, 0. iiicija 1126.
Stran 5.
Prosveta.
RAZSTAVA FRANCOSKE GRAFIKE 17. in 18. stoletja.
S 1'7. stoletjem se je pričela francoska umetnost nacionalno osamosvajati in pripravljati na višine, s katerimi je kmalu nadvladala celo Evropo. Ta preobrat se je vršil počasi na podlagi vzgoje lastnega umetniškega zmisla in povdarjanja nacionalnega okusa. Odslej niso več vabili Italijanov v Francijo, da bi tam slikali večja dela, pač pa gredo vsi Francozi v Italijo, proučevat klasične mojstre in antiko. V 18. stoletju je razvoj dozorel in Francija je duševno in umetniško zavladala v Evrcpi. Njena vlada je bila mila in radostna. Času stremljenja in pridobivanja je v Franciji sledil čas uživanja. Prava francoska veselost in radost do življenja je prišla šele sedaj tud: v umetnosti do svojih pravic. Namesto časti in moči postane veselje in slast ideal tega časa. Umetnost najde predmete upodabljanja v intimnem, privatnem življenju, v topli atmosferi salonov. Pričela je sUkaU »družbo«, ki se je sedaj razvila j' ^ntralno silo, in sicer le njene sijajne
6	*n ZUILanii v^ez življenja. In umet-
*	stroka, ki se je ta čas 'razvila do
enavadng veljave, je bila grafika. Raz-11V°: grafična umetnost razveseljuje lunogo ljudi. Vsi niso mogli biti deležni ,ia.l °gatej&£ga življenja. Masa je zahtevala vsaj podobo-bakrorez, ki je življenje izbranega meščanstva pomnožil m imaginarno prenesel na množico.
Omenjena nova umetniška smer je bila izključno meščanska. Njena formula ie bila v bistvu zelo priprosta, namreč: plemenita prirodnost. Le kar je veselega in. solnčnega, kar je lepega in praznič-lie§'a) jemlje umetnik s seboj iz resničnosti v novo kraljestvo radosti, ki si ga je zgradila njegova fantazija dz starih bajk in nove poezije. Umetnost tega časa postane poetična ilustracijska umetnost, ki se je hranila s predstavami pesnitev.
Obče znana je trditev, da je kulturna zgodovina* 18. stoletja, zgodovina človeškega razmerja do žene. Sled te resnice se verno zrcali tudi v umetnosti. Žena je povsod glavni objekt, žena je s svojim 'bitjem obsenčila čustva in živce, misli in pojmovanja. Vendar so velike strasti klasične dobe postale majhne, v ljubezni je zagospodaril majhen format. To znači, da niso ljubili tačas le zelo ljubko, ampak tudi zelo pametno.
Razstava francoske grafike 17. in 18. stoletja, ki jo je priredila Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu znači kot celota obsežen kuMurnohistorioen dokument. Izrezek iz živega organizma takratne dobe z vsemi njenimi čari in tolikokrat iskano radostjo, z vso prisrčnostjo in povdarjeno graciozno erotiko. Število na razstavi zastopanih umetnikov je veliko, razlika med njimi pa je obsežna skoro izključno v znanju in tehnični do-
vršenosti. Predmet upodabljanja v tem oziru je manj merodajen. Pred gledalcem se vrste intimni prizori iz življenja bogatega meščana, ljubke pastirske scene, čutne iluzije — vse pričajoče o okusu in duhovitosti, o visokem znanju in prirodni gracioznosti. Skoro večina te grafike se oslanja na slike velikih slikarjev rokokoja, kakor \\atteau-a, Gren-zea, Boucher-a in drugih, ki so jih vešči bakropisci razmnoževali potom svojih bakrorezov. Močno ustvarjajočo individualnost razkrivajo dela Gelee-Claude Lor-raina. — Razstava je okusno aranžirana, povsem odgovarjajoče razstavljenim umetniškim pridobitvam francoskega genija.
CANKARJEVA PROSLAVA DRUŠTVA SLOV. KNJIŽEVNIKOV.
V	soboto 8. t. m. ob 8. uri zvečer se bo vršila v ljubljanskem dramskem gledališču Cankarjeva proslava e sledečim programom:
Uvodne besede govori dr. Izidor Cankar.
Odlomki iz Krizanteme: France Koblar.
Dialog Jaciivto in Petra iz Polrujjšainije v dolini Šentflorjanski: Oton Župančič.
Pesmi iz Zgodb iz doline Šentflorjanske: Vida Jerajeva.	.
Pridiga v Blatnem dolu iz Martina Kačarja: Fr. K«. Finžgar.
Odmor.
Lepa Vida I. dejanje: Lepa Vida: Mila Saričeva, mati:	Vida	Jerajeva,	Poljanec:
Fran Albreht, Mrva: Oton Župančič, Diionuž: Josip Vidmar, Damjan: Fr. Ks. Finžgar.
Odmor.
Tri pesmi: dr. Igo Gruden.
Skodelica kave: Josip Vidmar.
AnaStaisiUis von Sclmvitz: Fran Albreht.
Podobe iz sanj, Konec: Fr. Ks. Finžgar.
Cankarjeva proslava v Narodnem gledališču v Ljubljani. Prvi večer v soboto 8. t. m. priredi društvo slovenskih književnikov s predavanjem Izidorja Cankarja in recitacijami iz Cankarjevih del, drugi večer v torek 11. t. 'm. pa uprava Narodnega gledališča z vprizoritvijo drame »Jakob Ruda«. Oba večera bosta v drami. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi, na veder predstave v drami.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
6. maja, četrtek: »Borba«. Izven.
7. maja, petek: »Idiot«. Red E.
8. maja, sobota: Proslava Ivana Cankar-
ja. — Izven.
»Borba« v drami. Opozarjamo na današnjo predstavo v drami. Igrala se bo »Borba« angleškega dramatika Galsvvor-thyja. Igra je sedaj, ko ye vrši v Angliji veliki štrajk, posebno aktualna ter slika borbo delavcev proti kapitalizmu. Drama je bila vprizorjena na delavski praznik z velikim uspehom. V abonemeimi se ne bo ponavljala.
Vstopnice za Cankarjevo proslavo \
soboto, dne 8. t. m. se bodo prodajale od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi in v soboto zvečer pri blagajni v drami.
Dijaški vestnik.
NAŠ GLAS« ŠT. 12.
'L£r\ni0riu ŽLv^° Iiudje’ P01111 °"'
...	hania, borbeni, napredni in
žilavi. Ze Po vojno so bili primorski Slovenci najboljši delavci na vseh javnih poljih. V organizatoričnem, kulturnem, narodno-ebrambnem, gospodarskem oziru, povsod so bili na mestu.
Ta iskrena volja za delo jih tudi po vojni ni zapustila. Kljub težkim zadušnim razmeram, v katerih živijo, kljub prepovedi svobodnega tiska, izhaja danes v Primorju imponujoče število publikacij, casovisov, revij.
In v tem delu primorska mladina ni ‘ndnja. Tu, v Jugoslaviji, kjer se vsaj na-Sa%eseda lahko razvija, slovenska sred-uje.solska mladina menda nima smisla za kako lastno glasilo. (C«1« strankarsko
Pobarvani »Vidovdan«, W P“ bl! . i *	, t •! vsled du&evne in-
a kadem sko glasuj	,
dolence njegovih sotrudnikov mirno zaspal.)
In »Naš glas: ni kak pojav nezrelosti, ne, nasprotno, ves list kaže, da ima resno voljo do treznosti v motrenju pojavov javnega življenja. Vsi njegovi članki se odlikujejo po resnosti in avtokritiki. Nekateri so sicer borbeni ,na primer članek Karla Kocjančiča »Najboljša avtoriteta«, kjer že priznani pisatelj na oster, toda dostojen način karakterizira ljudskega demagoga ter skuša ob tem primeru vzgajati mladino. Res da, malo can-karski motiv, ali odkrita beseda je tudi v teh časih potrebna.
D. Gervais ima članek »Duševne krize, kjer skuša podati obris problema mladine, njene duševnosti in borbe.
Marijan Sever pa v članku »N e-kaj smernic k mladinskemu vprašanju točno očrtuje delovni program mladinskega pokreta v Primorju in stremljenja »Našega Glasu« ter poudarja, da list nikakor ne sme biti vadbena palestra za pisateljski poklic. Vsakršna misel pa, vsak predlog — naj prideta od koder že koli!
—	če sta le dobra in resnično koristna, naj dobita prostora v njem!
O	istih problemih razpravljata Urednikova parabola« m »J®dno °niladinsko načelo«.
Zanimiv j e1 Igoijev potopis Moje popotovanje po Franciji«.
Kulturne važnosti so objavljena >Neko ja pisma biskupa Dobrile«.
O	italijanski waguerijanski glasbi se informiramo iz članka l v a n a G t b c a : Antonio Smareglia in njegov »Abisov .
Programatičen je članek »Dve poglavji« (»Nasa orientacija« in »Vzgoja pri našem ljudstvu«).
Tudi literarni prispevki 90 sedaj na dostojni višini.
Detajlni vpogled v mladinsko delo nudijo »Vestniki«.
List je od zadnje številke znatno napredoval ter služi kot dokaz, da idealizem primorske mladine še ni izumrl. Bolj kot kakega drugega, pa morajo Slovenci v Jugoslaviji podpirati ta list. Tudi naši
I	mladini bi koristilo, da ga čita.
Glasbena Matica v Mariboru priredi v petek dne 7. maja v veliki Uotzovi dvorani orkestralni koncert s sledečim sporedom: 1. Slavko Osterc: Povodni mož (po Prešernovi baladi), simfonična slika za veliki orkester.
2.	Filip Bernard: Elegija, skladba za veliki orkester. 3. Mendelssohn: Koncert Ernoll za violino s spremtjevanjem orkestra. 4. Saint-Saens: Rondo capriccioso za violino s spremi-ljevanjem orkestra. 5. Dvorak: Polednice (Opoldanska čarovnica), simfonična base.n za veliki orkester. Solov.iolino igra znana umetnica gospa Fani Brandlova. Posebno zanimivo za nais je, da stopita mlada slovenska komponista Bernard in Osterc s skladbami za veliki orkester pred širšo javnost. Vstopnina je izredno znižana, da bo vsakomur 'mogoče, poseliti 'to važno kulturno prireditev.
Šport.
OB JUBILEJU ILIRIJE.
Slavnostni občni zbor S. K. Ilirije se
vrši ob priliki petnajstletnice dne 9. maja ob 10. uri v magistratni sejni dvorani. Dnevni red je sledeči: a) nagovor predsednika, b. poročilo tajnika in c) športno predavanje. Ta slavnostni občni zbor naj bode oficijclna otvoritev jubilejnega tedna in prosimo cenj. ljubljansko občinstvo ter športno javnost, da s svojo navzočnostjo na občnem zboru pokaže, da zna ceniti uspešno delo svojega prvaka. Pričakujemo, da bodemo tudi v bodoče našli pri Vas dovolj podpore, da nam bode mogoče enako častno zastopati naše klubske in ljubljanske belo-zelene bar-ve. — Odbor S. K. Ilirije.
Značilno za ljubljanske športne prilike je dejstvo, da so prejele1 »Novosti« Zagreb, vsi dunajski in graški listi i. dr. iz Ljubljane mistificirano poročilo o tekmah z dunajskimi Amateure, v katerem se tendenciozno navaja, da je odigrala v soboto tekmo Ilirija z rezultatom 4:0, v nedeljo pa Primorje z rezultatom 4:3. Ker so se slična tendenciozna poročila že opetovano pojavila v izvenljub-ljanskih dnevnikih, smatramo za potrebno, opozoriti na ta način našo javnost, na novinarje pa apeliramo, da skušajo take dopisnike onemogočiti. — Odbor S. K. Ilirije.
S. K. Ilirija v Ljubljani proslavi v dneh od 8. do 16. maja 1926 svoj petnajstletni jubilej in priredi v teh dneh nogometni turnir jimiorski in prvih moštev, hazena in tennis turnir, ter dalje damska in moška lahkoatletska tekmovanja, o čemur so že bili izdani in razposlani podrobni programi. Vsem posetnikom in tekmovalcem pri teh jubilejnih prireditvah je dovoljena z odlokom ministrstva saobra-čaja št. 2410 od 11. 4. 1926 polovična vožnja za vse razrede in vlake državnih železnic izvzemši SOE. Na vstopni postaji je treba kupiti celo vozno karto, ki velja s potrdilom S. K. Ilirije za brezplačen povratek vsled česar voznega listka pri izstopu ne oddati. Potrdila o udeležbi se bode izstavljalo pri vseh prireditvah na športnem prostora Ilirije in se dalje tudi opozarja, da je vsako prekinjenje vožnje zabranjeno. Ta vozna ugodnost velja od
1.	do 25. maja za dohod na proslavo in od 6. do 80. maja za cdhod. Dalje je vsem udeležencem dovoljen tudi popust pri hotelskih sobah. - Odbor S. K. Ilirije.
Pri klubskem mitingu praške Sparte
so pokazali atleti prav dobre uspehe. Jan-dera je zboljšal s 26.8 sek. dosedanji rekord v teku čez pregraje na 200 m; tudi v teku čez pregraje na 110 m je dosegel izboren čas 15.7 sek., vendar je podrl eno pregraje. V skoku v višino je skočil Jan-dera 181 cm, drugi je bil Mahan s 175 | cm. Chmelik je vrgel kopje 57.02 m, j kroglo pa 13.06 m. Svoboda (Slavija) je j pretekel 100 m v 11.6 sek in vrgel disk ! 39.60 m daleč. V metanju kladva je do-
i	segel Prusa 38.90 m, Mahan v skoku na | daljavo 6.42 m, Karel pa je pretekel 400 | metrov v 53.1 sek.
i
j : Kapitan Wilkins srečno prispel v ! Bamnv. 28. aprila je poslala eksped., ki se je napotila s sanmi v Barrovv, poročilo v Fairbanks, da je našla Wilkinsa v Bar-rovvu. Wilkins je bil prišel tja s svojim monoplanom, ni pa mogel tega javiti,‘ker se mu je pokvaril aparat za brezžični br-zojav. Poskušal je sicer trikrat poleteti nazaj v Fairbanks, vendar je' moral vselej to namero opustiti radi defektov na motorju in radi hudih snežnih viharjev. Na svojem poletu v Barrov je moral Wil-kins preleteti tudi 3000 m visoko Endi-cott gorovje, ki tvori gorsko barijero med Fairbanksom in Barrovom. Ta poskus bi se mu kmalu izjalovil, kajti s svojim tež-koobloženim »Alaskanom« se ni mogel ! dvigniti nad 2700 m. Vzlie hudi megli je
sBsSKfe
po dolgem iskanju vendarle našel globoko usedlino, skozi katero je nasmeril le"-talo in srečno prispel v Barrovv. To je sedaj prvo poročilo o Wilkinsu, odkar so ga 15. aprila videli Eskimi ob izlivu reke Colville kakih 180 km južnovzhodno ud Barrovva.
OBČNI ZBOR SLAŠČIČARJEV.
Včeraj, v sredo dne 5. maja se je vršil izredni občni zbor zadruge slaščičarjev, medičarjev in izdelovalcev kandit.
Občni zbor je dvoril zadružni načelnik g. Novotny, ki je naglasil, da je sklican izredni občni zbor radi zahteve izdelovalcev sladoleda in zllasti zaradi »šuš-marstva« pekov, ki izdelujejo tudi slaščice, kar posega v delokrog slaščičarjev. Načelnik je povdaril, da obrtni red loči dve vrsti pekov in sicer smejo navadni peki rabiti le moko in kvas brez drugib primesi. Pripetili pa so so slučaji, da nekateri pekovski mojstri izdelujejo tudi najfinejše pecivo, ki vsebuje le do 70% moke. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je prejela prošnjo pekovske zadruge, da sme pekovska obrt izdelovati pecivo, ki naj vsebuje celo do 30% sladkorja, česar pa slaščičarska zadruga ne more dovoliti.
Načelnik je preoital tudi dopis dunajske slaščičarske zadruge, kjer imajo še isti obrtni red kot pri nas v Sloveniji in Iti določa, da ne smejo peki izdelovati luksuznega peciva, nego le običajne pekovske pravice. Tudi restavracije smejo izdelovati slaščice le za svoje goste. Dopis dunajske zadruge tudi definira razliko med slaščičarsko in niedičarsko obrtjo.
Načelnik je tudi navajal argumente iz prejšnjih let, ko je obrtna oblast kaznovala neslaščičarje, ker so protipostavno izdelovali slaščice.
Zastopnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo dr. Pretnar je naglašal, da je slaščičarska obrt izpostavljena hudi konkurenci, tudi je resnica, da se slaščičarjem s strani pekov dela neka krivica. Tega spora med peki in slaščičarji je kriva stagnacija, ki vlada sedaj v vseh obrtih. Vendar morejo biti za rešitev tega spora merodajne le naše razmere, ne pa velikomestne dunajske. Dolžnost zbornice pa je, da sliši mnenje obeh strani in da se v te namen skliče anketa. Tudi iz drugih krajev prihajajo pritožbe v tej zadevi.
Tajnik Majer je predlagal, kot edini pravi izhod, da sprejmejo zborovalci predlog dr. Pretnarja, naj zadruga izbere 4 svoje zastopnike k anketi.
Predlog je bil sprejet in sicer so bili kot zastopniki izvoljeni gg. Bischof, Dežman, Pečnik in Mohor.
0 zadevi sladoleda je poročal Batič in zahteval določna pojasnila, ki mu jih je dr. Pretnar tudi dal. Glede turškega medu pa je izjavil, da prodajalci tega predmeta nikakor ne prodajajo sladoleda s privoljenjem obrtnih organizacij.
Dalje je občni zbor sklepal o programu kongresa jugoslovanskih slaščičarjev, medičarjev in izdelovalcev kandit.
Tajnik zveze obrtnih zadrug g. Kaiser je poročal o obrtniški »Samopomoči' . Zadruga slaščičarjev je sklenila, da korporativno pristopi k »Samopomoči«.
Nato je občni zbor razpravljal o konkurenci med domačimi sladoledarji in onimi iz južnih krajev. Nekateri stoje na stališču, da se pripusti južne izdelovalce k prodaji sladoleda v interesu izmenjave obrtništva. Proti temu mnenju so zborovalci ostro ugovarjali.
Glede zadeve, ali smejo prodajalci turškega medu prodajati tudi sladoled, se je vnela živahna debata, v katero so posegli dr. Pretnar, domači člani zadruge in tudi navzoči izdelovalci turškega medu,
Občni zbor je pokazal, da kot vsak drugi obrtnik, trpe tudi slaščičarji vsled gospodarske krize in se morajo na tak način boriti proti preveliki konkurenci. Končno besedo o konkurenci med slaščičarji, sladoledarji in peki bodo imele pa skoraj gotovo pristojne obrtne Oblasti. Želeti je, da se v teh stvareh med prizadetimi obrtniki sklene prepotrebni sporazum.
Gospodarstvo.
Mednarodni šnmarski kongres v Rimu.
*	Ob sodelovanju italijanske vlade je Mednarodni zavod za poljedelstvo v Rimu organiziral veliki Mednarodni šumar-ski kongres, ki se je otvoril dne 29. aprila t. I. in naj traja do 6. maja t. L Sve-
eani otvoritvi kongresa v Teatro Quirino je prisostvoval italijanski kralj, dalje ministrski predsednik Mussolini in pristojni resortni ministri. Velika dvorana je bila polna delegatov iz vseh držav in je v isti-ni nudila pestro sliko. Kongres je otvor.il minister za nacijonalno ekonomijo g. prof. ing. G. Belluzzo. Nato je v progra-matičnem govoru predsednik komiteja za prireditev kongresa g. De MicheLis pozdravil zastopnike tujih držav in korporacij ter ostale udeležence kongresa. Na kongresu je zastopanih 58 držav in kolonij, med temi 27 evropski držav, 13 omerikanskih, 8 afriških in 2 avstralski državi. Nadalje je1 poslalo svoje delegate 208 šumarskih udruženj ter lesno . industrijskih in trgovskih zvez. Vseh udeležencev kongresa je nad 1000, tedaj veliko več nego se je pričakovalo, tako da je komite v resnih težkočah. Naša Kraljevina je lepo zastopana. Vlada je na kongres odposlala oficijehio delegacijo, zastopane pa so tudi razne naše1 organizacije. Zvezo industrijcev v Ljubljani zastopajo gg. ing. A. Rudež, dr. E. Rekar, Oskar Kosler in tajnik D. Goriup. Vseh udeležencev iz Jugoslavije je 59. Na pni plenarni seji se je izvolilo predsedništvo kongresa in predsedništva odsekov, v katere se je kongres moral razdeliti z ozirom na ogromno gradivo — prijavljenih je blizu 250 referatov. Odseki so se z vnemo lotili dela, vendar upliva kvarno preobilica gradiva, ker se razpravlja z naglico na škodo stvarnosti. Preko sobote in nedelje 1. in 2. maja t. 1. so si udeleženci kongresa ogledali Višji zavod za poljedelstvo in šumarstvo v Vallombrosa pri Florenzi. V torek 3. maja t. 1. so se razprave nadaljevale in se kongres predvidoma zaključi v četrtek dne 6. maja t. 1.
LJUBLJANSKA BORZA, v sredo. 5. maja 1926.
v red no te: Celjska posojilnica c), d.. Celje den. 192, bi. 193, zaklj. 193. — B.la-g o : Blodi — smreka, jelka, od 25 oni naprej, od 4 m dolžine napr., feo nafcl. posiaja ' vag-., den. ISO, bi. 180, zaldj. 180. Bardonali glasom note, fco vag. nakl. postaja 1 vag., den. 270, bi. 270, zaklj. 270. Hrastovi obrobljeni plohi, 43 mm, 2.60, 2.70 in 50 mm, 2.80 to od 18 do 30 cm žir., fco vag. meja 1 vag., den. 1.250, tol. 1250, zaklj. 1250. Sento v balah, 'polsladko, fco vag. slov. post. 1 vag., den. 60, bi. 60, zaklj. 60.
BORZE.
Zagreb. 5. maja. Devize: Ne\vyork ček 56.546—56.846, London izplačilo 274.8— 276, Praga 167.79—168.79, ček 167.75—168.79, ček 167.75—168.75, Curih 1095.5—1099.5, ček 1095.74—1099.74. Dunaj 800.75—804.75, Berlin 1350.07—1354.07, Rudape.šta 0.0795 do 0.0899, Milan izplačilo 226.79—227.99.
Curih, 5. maja. Beograd 9.11, Newyork 516.75, London 25.09, Pariz 16.35, Praga 15.305, Milan 20.7325, Berlin 123.025, Dunaj 73, Bukarešta 177, Sofija 3.75.
m
j binira sam- s težkim taftom temveč tudi | h pia\ lahkim materialom. Dočim ima j capu iz čipk navadno ovratnik kombiniran iz čipk in temeljnega blaga capa, je j.*i i ti pil- ki je napravljen samo iz tafta kcžuhc\ ina»i ovratnik neobhodno potreben.
Modno pismo.
Cape, ki je bil že pred nekoliko leti priljubljen kot kinč, toplo ogrinjalo in elegantno ozadje lahkih poletnih oblek, praznuje letos vstajenje. Topot pa ni del mične, toda preproste promenadne obleke. Nasprotno. Cape postal pretenciozen ter spada letos k haute eleganci, je oblačilo, ki se nosi pri dirkah, elegantnih popoldanskih toaletah in pri večernih. Temu pirmeren je tudi material, ki se vporablja za cape, ne volneno blago, temveč predvsem taft in čipkarsko blago. Taft je sploh priljubljen material bodoče sezone, tako pri oblekah, kot pri capih. Za popoldansko toaleto se uporablja taft-cape markatnih, močnih boj, dočim se zahteva za večerne obleke primeren, me-
hak pastelni ton, svetla barva ali pa tudi changeant. Ta cape je ohlapen, zračen, ima široke gube, mehko linijo, na ramah pa široljj visok ovratnik. Posebno bogastvo na materialu opažamo pri capih, ki so kombinirani iz čip in tafta ali pa cre-pa fleuri-a«. laki capi spadajo k res elegantnim večernim toaletam. Zlate in siebme čipke krasnih vzorcev v zvezi s čilim taftom ali pa črne čipke s svetlim, barvastim taftom napravijo toaleto prav posebno elegantno.
Kot poseben okrasek capov se vporablja tudi kožuhovina. Posebno priljubljena poletna kožuhovina je krt, svetla in siva lisica, skung, azijska lisica ali pa tudi opossum. Kožuhovina pa se ne kom-
Jaclf L(*don:
74
Mor siki virag,
Ona pa je razumela porogljivost kapitanovih besedi in me je iznova sočutno pogledala. Vendar je bilo v njenem pogledu videti tudi neko zbeganost. Roganje jo je še bolj zbegalo.
-Mogoče me lahko kaka mimoidoča ladja seboj, vzame,« ' je namignila.
»Nobene ladje ne bomo srečali, razen drugih sku-nerjev, ki gredo za morskimi psi,« je odgovoril Wolf Larsen.
»Obleke nimam, ničesar, je; ugovarjala. -Skoraj bi rekla, da se ne zavedate, gospod, da nisem moški, da nisem vajena brezskrbnega nemirnega življenja, kakor ga po vsej priliki živite vi in vaši ljudje.«
»Čim prej se ga privadite, tem boljše za vas,« je odvrnil.
•Preskrbel vam bom blago, šivanke in sukanca,« je pristavil. »Nadejam se, da vam ne bo preveč težavno, da si sami naredite eno ali dve obleki.
Namrščila je ustnice, kakor da bi hotela povedati, da ne zna delali obleke. Meni pa je bilo docela očito, da je bila silno preplašena in da se je srčno trudila, da bi prikrila svoj strah.«
Skoraj bi dejal, da ste prav taki kot gospod Van Wcyden; namreč vajeni, da dragi delajo za vas. No, mislim pa, da si ne boste izpahnili nobenih sklepov,
če beste nekoliko sami zase delali. S čim pa se preživljate?« *
Pogledala ga je neprikrito osuplo.
»Nočem vas žaliti, verujte mi. Ljudje jedo; zavoljo tega si morajo preskrbeti sredstva za živež. Ti ljudje tukaj streljajo morske' pse, da se prežive. Iz istega vzroka vodim jaz to ladjo in gospod Van Wey-den si vsaj za sedaj služi svoj slani kruh s tem, da mi pomaga. Kaj pa vi delate?«
Skomizgnila je z ramami.
>A!i se sami preživljate? Ali vas preživlja kdo drugi?«
»Bojim se, da me je večino življenja preživljal nekdo drugi,« se je nasmejala in se skušala pogumno prilagoditi njegovemu zbadanju, dasi sem videl, da se ji je v očeh pojavila neka groza, ko je motrila Wolfa Larsena.
/Skoraj bi dejal, da vam tudi nekdo drugi postilja postelj, kaj?«
»Sama sem si postiljala,« je odvrnila.
»Zelo pogostokrat?«
Navidezno obžalujoče je zmajala z glavo.
»Ali veste, kaj store v Združenih državah s siromaki, ki kakor vi ne delajo, da bi se preživeli?«
»Silno sem radovedna,« je ugovarjala. Kaj pa store s siromaki, ki so taki kot jaz?«
V ječo jih pošljejo. Tak zločin, ko se človek ne preživlja z delom, imenujejo potepanje. Da bi bil
jaz gospod Van Weyden, ki vedno vrta vprašanja o pravici in krivici, bi vprašal, po kakšni pravici pa živite, če ničesar ne delate, da bi zaslužili, da živite?«
Ker pa vi niste gospod Van Weyden, mi ni treba odgovoriti na to, kajneda?«
Motrila ga je z očmi, polnimi groze, in žalost mi je presunila srce. Moja dolžnost je bila, da. se udeležim razgovora in ga napeljem na dinge predme<te.
»Ali ste kdaj zaslužili en dolar z delom?« je vprašal; bil je gotov njenega odgovora in iz glasu je je zvenela zmagovestna maščevalnost.
»Da, šem,« je odgovorila počasi; jaz sem se bu na glas nasmejal, tako debelo jo je pogledal. »Spominjam se, da mi je oče nekoč dal en dolar, ko sem bila še malo dekletce, ker sem bila pet minut popolnoma mirna in tiha.«
Nasmehnil se je narahlo.
»Ampak tega je že dolgo,« je nadaljevala. .»Težko, da bi zahtevali od devetletnega dekleta, da naj si sama služi kruh.« f
Sedaj pa,« je rekla po kratkem premoru, »zaslužim na leto kakih osemnajsto dolarjev.«
Vse oči so enodušno zapustile krožnike in se ozrle vanjo. Ženska, ki je zaslužila osemnajststo dolarjev na leto, je bila vredno, da jo pogledaš. Občudovanje Wolfa Larsena je bilo neprikrito.
»Kot plača ali kosovno delo?« je1 vprašal.
Kosovno delo,« je odgovorila točno.
MAKO
LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 36
zraven JUGO AUTO
Novo otvorjena manufaktorna zaloga prodaja vse oblačilno blago
najceneje
Poskusite, rte bode Vam žal!
Trpežnost, solidnost
in tovarniške cene so najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke. Posebno lepa izbera za birmance.
Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana.
»Srajce,
promenadne, bele In barvaste, ovratnike vseh vrst tn fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne
*	* potrebščine, svilene trakove, Sipke in vezenino. - • Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETEUHC-U LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
Za v Prago
priporoča podpisana tvrdka vse
telovadne oblačilne potrebščine
za člane, naraščaj in deco.
—	Solidno in lepo izdelani kroji po naj nižji ceni. Zahtevajte cenike!
BRATA CAPUDER LJUBLJANA
Wolfova ulica l/II,
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 para, Din i —.
debelo tiskano
Proda se
posestvo s hišo in nekaj zeanljšča v Zagorju ob Savi št. 112 po ugodni ceni. — Katarina Pitzman.
Postranski zaslužek;
primerno ta vsakogar. — ■ Pojasnila proti mamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba a o. s., Ljubljana, Selenburgova ulica 7/II.
Na dobro
in ceno domačo opoldansko hrano se sprejme več gospodov in gospodičen. Nasllov v uprava lista.
Otomane
liajfinejše izdelave v da-miastu 700 Din, v blagu 800—1000 Din, m^roci iz naj finejše t™ve 250 Din i„ vsa tapetmSka dela najceneje Bud. Sever, Gosposvetska cesta 6.
ženitvena
ponudba*
Gospod, zavarovalni
®i*
NajJjubše mu je, 6e je Ir-govtka na deželi ali pa v mestu, ali pa boljše situirana hčerka kakega veleposestnika. Premoženja mora imeti 500.000 Dm do 1,000.000 Din. Odgovori s slikami, ki se vrnejo n<;j ee pošljejo [K>d strogo tajnostjo na Upravo »Narod. Dnevnika« pod »Besna žentev«.
50.000 Din j
in več
letnih dohodkov * lahkoto zaslužiti se nudi vsakomur. Ponudbe z znamko Din 1— na M. PIRC, Ljubljana I., poštno ležeče.
KOKS-ČEBIN
WoHon 1/11. - Taltf. 56.
I*daj«teij la odfovorel »rednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR — Za Mikamo »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.