Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. V „STRAŽA“ izhaja v pondeljck, sredo io petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Naročnina listo: Celo leto.............12 K Pol leta.............. 6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno................1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aü oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. St. 112. Maribor, dne 27. septembra 1912. Letnik IV. Vabimo na letošnji glavni občni zbor „Slov. Straže“, ki se vrši w nedeljo, dne 13. oktobra v Mariboru v dvorani »Narodnega doma«. — Z občnim zborom je združena Slomškova slavnost mariborske podružnice. — Sldjvenci od blizu in dar leč! 13. oktobra v Maribor! Rod pritlikovcev. Poglejte naše liberalce! V vsem njihovem delovanju, vdejstvovanju, hotenju in mišljenju ne najdete nič velikega, nič širokopoteznega;, iz \vsakega njihovega dejanja vam govori nasproti samo usmiljenja vredna malenkostnost i in duševna omejenost, da bi se človek zjokal. Zgodilo se je že,/da so liberalci začutili v sebi stud nad lastnimi deli in so skušali razmahniti krila, da bi se dvignili iz blata, katero tlačijo. Toda ostalo je le pri poskusu. iVi krilih ni več nikake moči, vse je preperelo in nerabno, j Brezidejnost, brezsmotrenost vsega liberalnega žitja in bitja je odvzela liberalnemu organizmu skoro vse življenjske sile in 'kot naj pol-kadaver udaj samo še leno mlakasti po močvirju, v katerem mu oči-vidno ugaja. \ 'Nič vzvišenejšega, nič idealnejšega, plemenitejšega ne poznajo več naši liberarci. Hladni, ubijajoči materijalizem je zamoril njih t boljšo stran in sedaj gomazijo samo še okrog po zemeljskih krtinah, povohajo vsak smrada in k Večjem še dajejo od sebe neprijetne, zavistne glasove, če vidijo, kako se kdo drug v ponosnem, poletu dviga v višave : rod pritlikovcev. Naši i boji z nemškim sosedom v deželi so hudi in težki, ISkozi stoletja zaničevani in zatirali, smo se sedai} vzdramili ter nevstriaišeno stopili na plan: dajte nam naše pravice! Nič hudega nočemo prizadeti nikomur, nič ne' mislimo koga oškodovati, ampak samo to zahtevamo, kar nam gre po božjih in človeških postavah. Naš boj je boj vreden pogumnih, značajnih I mož, kateri hočejo živeti na svoji zemlji PODLIHTEM, Ob 25« letnici „Bralnega društva“ pri Sv. Križu nad Mariborom. Ko ravno kmet na delo se podaja, da zemlji izroči vse naide svoje in trudi z njo se v znoju brez nehaja, dokler mu v mraku z line zvon glasan razlegajoč črez hrib se in ravan na delopust k počitku ne zajpoje: tedaj mu v srcu želja se rodi, da bi Gospod poslal mu blagoslov; in ko na polju setev se zlati, in ko jo spravlja pod domači krov, tedaj hvaležno svoj pogled upira na trud, odkoder sreča mu izvira. Podobno čustvo tudi nas prešinjai, ko gledamo v pretekle dni nazaj, oj trudov mnogih, dela nas spominja, sadove lepe, vspeh že kaže zdaj. Odplulo v davnost let je 'dvfajset pet. Takrat možje, mladenČi so se zbrali, oko jim zrlo je v bodoči svet, potrebe ljudstva jasno so spoznali in „bralno društvo“ so ustanovili, kot mlado drevce so gai zasadili, ki naj se dviga in razvija, cvete ter nudi sad omike in prosvete; rojake naj pod svojo senco vabi in v bratoljubju naj jih skrbno vzgaja,, ' da nikdo izmed njih kedaj ne žabi ljubiti vero, jezik, očetnjavo; naj trdno v lepih, jasnih vzorih vztraja; s telesom zdravim spajai dušo zdravo. In danes, ko črez petindvajset let obračamo na društvo svoj pogled, se mnogimi vprašujoča misel vzbuja, mar društvo naide lepe je spolnilo, mar ljudstvo je v zavednosti1 vzgojilo, kot lastni gospodarji; gre se nam za biti ali ne biti. V takih odločilnih, velikih bojih človek ni vsakdanji, malenkosten. Njegov pogled hiti in hoče .V bodočnost, zato se krepko otrpse 'piata, ki ga| je vedno dosti v zemeljskih nižinah. Ne vstraši se, če je treba prinesti žrtve, ker vep da vsaka velika reč zahteva mož z velikim duhom in ^ velikim 1 srcem ter mnogo žrtev, prav krepko stisnila roke, se tako bolj na ljubko pogledala, Gašper se je še v veži dfo dobra izpljuval, nato pai se je spustil navzdol proti dpmu- Fefi se je kar vrtela vse po glavi, ker je prišlo vse tako nenadoma,. ’Okoli srca pa. jej je bilo zopet nekako čudno prijetno, da ni mogla celo noč zatisniti niti očesa, ampak vedno je premišljevala: kako bi se postatila pred gospoda 'in katera /dMa petelinčka bi jim podarila. Kot bi trenil, minila sta dva dneva in j veliki zvon v nedeljo zjutraj je začel vabiti vjernike k sk. Juriju. Nekako zazeblo je Fefo pri glasu zvona, katerega se jè> poprej vedno veselila. Pa otresla se je strahu, se praznično oblekla, žvezala petelinčkoma noge in (hajdi naytzdol in enkrat v hrib proti hiši božji. Na pati se jej je še pridružil ženin in jo do dobra poučil, kako da Se mora obnašati pred gospodom. Zaupal jej je tudi, da bode on poslušal pri vratih in ako bi gospod želeli Še njega, naj ga le kar pokliče. Fefa j,e zanesla piščančja V župnijsko kuhinjo in rekla postrežnici: „,To je za naša dva gospoda!“ Nato pa je urno krenila v cerkev. Dasi nevesta, je vendar precej vneto molila, klečala Še dolgo Pijano svoje zmage had neljubim učiteljstvom, se je vodstvo lotilo c. kr. žandarmerije. Morali smo imeti več občinskih sej. Ne srne biti povedano, kaj smo tajno sklenili. Znano je le dejstvo, da je c,, kr. višje orožniško poveljništvo nam vzelo orožniško postajo in jo postavilo na Ruto. A to je' za naš trg zaslužena kazen! Vrhunec svoje modrosti pa je slednjič pokazalo naše vodstvo dne 8, septembra t. L j pri Novaku povodom .„iSchauturnfesta“ tukajšnjega Turnvereina. Marsikateri tržan si je veliko obetal, ko je ob ustanovitvi i tljurnvereina ! bral i v „.Morgenausgabe des Grazer Tiagblattes“ z dne 14, majnikfa 1911, št, 133, dopis od Sv. Lovrenca z donečo prerokbo: „Unser Turnverein soll ein neues Bollwerk in unserer nationalen j Schutzwehr werden ! 1 Unser ' Tlurnverein wird aber auch für das ganze Drautal eine nationale Bedeutung haben!“ Pa vse upajnje je splavalo po vodi, ko se je dne 8. septembra t. 1. jasno pokazalo, jza Čim stremi velemodro vodstvo. (Zbobnalo je skupaj domalöe šolarje in Šolarice 1 ter nekaj na počitnicah bivajočih dijakov. Delilo se je „Ojstdeutsohe Rundschau“, ki je bila polna neresnic in zavijanj o naših krajevnih razmerah ter je očitno hujskala, n,a, odpad' i od katoliške cerkve. !Pa gospod ( nadučitelj; Moge in gospod učitelj Schatz tega škandalai nista zabranila! Kdo torej pri nas hujska? Kdo dela nemir? Očita se nam v „Ostdeutsche Rundschau“, da ne zahajafmp k nemškim društvenim veselicam! Ako je naše vodstvo tako netaktno, da s hujskanjem kali mir, da v govorih napada penzijondste,, fdai > ošteva prepozno došle,, da izrablja mladino, da spravlja celi trg ob dobro imje j in v nasprotjjel ! z našim milim vladarjem, presvitlim cesarjem, I potem je naše vodstvo samo krivo, da ni edinosti in dasi pošten Lovrenčan, ki je zvjest avstrijski državljan, niti blizu ne upa;, boječ se, da bi postal izfdajica najvišjih interesov domačega trga in cele avstrijske domovine. Prusofili nočemo biti! ______________________ Tržani.) Kakor pri nas. Znano je, da so Mažari ravno tako nasilni, in oholi, kakor Nemci, Kakor pri nas Nemci, tako gospodarijo na Ogrskem Mažari z brezobzirno, brutalno silo. Ker jih je po Številu premalo, da bi lahko zahtevali ža-se popolno oblast, skušajo nadomestiti svoje število s krivičnim teroriziranjem in z ropanjem drugorodnih ljudstev, To ropanje se pa vrši najlažje in rodi najboljše vspehe pri nežni mladim, zato opazimo tudi na Ogrskem ravno« tak vnebovpijoči šolski sistem, kakor ga imajmo pri nas na, Avstrijskem. S potujčevanjem mlajfane skušajo „vitežki“ Mažari povečati ' svojo narodno moč in ker je za to barbarsko potujčevajnje najprikladnejša šola, zato vidimo, 'da trpe na Ogrskem pod. neznosnimi) šolskimi razmerami vse narodnosti, bodisi Slovaki. Slovenci, Nemci, Rusini ali Rumunci. Naj govore številke: Leta 1910 je bilo na Ogrskem 12.894 mažarskih ljudskih šol, dočim je bilo nemažarskih le 3561, ako-ravno je Štela Ogrska v tem letu 8,561.1520 Mažarov in 10,603.039 Nemažarov. 'Iz tega, sledi, i da je bilo med prebivalci 45.4%« MaŽa(roy in 54.6% Nemažarov. po končanem opravilu v cerkvi, v enomer zdihovala in pristavljala: „Za razsvetljenje pameti: oče naš itd,“ Pelujnsek je že bil med tem časom pokadil dve pipici in se jezil na babure, ki bi rade vsem svetnikom pete oblizale. Že vend'ar enkrat“,1 je vzkliknil, ko se mu je pokazal Fefin obraz. '„Hitro pojdi, gospod so ravno sami.“ Majdačka se je Še enkrat do 'dobra oddahnila, nato pa vstopila po glasnem „naprej!“ Že takoj pri vstopu so gospod odmigavali z roko ter rekli: „Nič nimam za te ,vse doma pojemo in porabimo.“ ,„E, ne, ne gospod, nisem prišla po kupčiji, — ampak tako nekaj bi jih rada naprosila!.“ „No, kaj pa bode tako važnega, Fefa?“' so Še pristavili gospod in korakali v odmerjenih korakih po pisarni. Fefi ■ je zastala beseafa, in vrtala jevenomer s peto v tla. Gospod so pa začeli že nevoljno gledati in pripomnili: „iNo, kaj se pa držiš, kot prodana nevesta?“ Beseda nevesta je vlila jajčarici novega poguma in rekla je: „jTako, tako gospod, tisto zadnjo besedo naj še enkrat ponovijo.“ „Kaj, še ti si znorela, pa Še sedlaj v postu? Mar si li tako hitro pozabila na Tizleka?“ „Kaj bi pozabila“, ise je izgovarjala f nevesta Fefa, „naj no pogledajo gospod še Čisto mokre so moje jauke, ko sem se danes po kolonih vlekla na bratov grob!“ l„Kaj me brigajo tvoje zmočene janke, povej mi rajši', s kom se papašiš ?“ Zopet je zastala Fefi beseda in jej upadel pogum. Iz Zadrege so jej pomogli gospod župnik, ki so poznali tako napačno sramežljivost in «vprašali: Vendarle je bilo 72,4% mažarskih in le 17.6"%' nema-žarskih ljudskih gol. Tukaj. je evidentno naravnost kričeče nesorazmerje. Omepil sem, da poleg Slovjakofv; in 'drugih slovanskih prebivalcev trpe radi tega tudi Nemci. Leta 1880 je ogrska štela 701 nemških in 1051 mažarskih ljudskih šol. Leta ,1940 1 je pa bilo ■ le 448 nemških ljudskih šol. Leta 1910 je imela Ogrska 241.518 j nemških šolskih otrok, la od teh jih je obiskovalo le 49.364, to je 20% nemške šole. Vsi jdrugi — z malimi izjemami — morajo obiskovati mazurske šole. Se hujše se godi Slovakom, iki jih mažajrizirajo brez : usmiljenja, ker nimajo Spl v svojem materinem jeziku, fOidbivši zgoraj omenjene, je 192,000 nemških otrok obiskovan lo mađarske ljudske šole, Tako se godi nemazarskim narodom v ogrskem kraljestvu! jZbog tega vzklika nemški vir, iz katerega sem zajel te/podajtke : „Wie die Magyaren i gegenüber solchen Zahlen noch immer den Mut finden, von nationaler Freiheit in Ungarn zu schreiben, ist schwer zu verstehen.“ (Od kje : jemljejo Mažajri i vspriöo teh številk ' še poguma, da piŠJejo o narodni svobodi na Ogrskem, to je težko umeti.) Kaj pa naj rečemo mi Slovenci vspriöo dejstva, da i|sti Nemci, ld se zgražajo nad nasiljem Ma-žajrov, ne postopajo proti Slovencem, na primer na Koroškem in na Štajerskem, ne za las drugače, nego Mažari na Ogrskem proti Nemcem?; ! Ostaja tun di nam ista tolažba, kakor narodnostim naj Ogrskem: Svaka sila do vremena! ' Saj- se kenidar ne more v moderni dobi držati za večno — barbarstvo! Vojska. Eno leto v o'2 s k e., Ko je dne 27. septembra lanskega leta | poslal italijanski zunanji minister v Carigrad znani ultimatum Italije, in je nekaj Sni pozneje priplulo laško vojno brodovje pred mesto Tripolis, pač ni nihče mislil, da bo ta vojska trajala tako dolgo;, ^e manj pa, da se bo zamoglai Turčija tako krčevito in uspešno braniti, V znanem ultimatu je zahtevala Italija, da ji Turčija kratkomalo ; prepusti Tiripolitanijo, v slučaju pa-, Če bi se branila, zasede Italija z oboroženo silo Tripolita,nijo. Na ta ultimatum ni dala TurČijaj nobenega, odgovora, pač pa je poslala vsem velesilam okrožnico, v kateri se je jpritožila nad kršenjem Imednarodnega prava od strani Italije. V Carigradu so bili mlnenja, da vojska ne bo izbruhnila,, kajti ni jim šlo v, glavo,,, |da bi zamogla Italija le zgolj iz pohlepnosti po tuji zemlji napovedati vojsko, pač pa so mislili, da hoče Italija le v gospodarskem oziru j zasesti -Tjripolltanijo, (da ' hoče nad Tripolitanijo razširiti r svoj (gospodarski vpliv. Se le, ko so priplule italijanske bojne lajdije pred Tripolis, so se odprle Turkom oči in uvideli so, da je bil njihov apel na pravicoljubje velesil glas vpijočega v puščavi. Enoglasno bodo zgodovinarji obsodili to vojsk,o [kot kršenje tujih pravic in zalučali bodo v obraz italijanskim, državnikom, ki so tirali svoj narod v vojsko, da so segle njihove rok(e po tujem blagu. Nič jim ne bo pomagal izgovor, da so le izvršitelji ljudske volje, kajti ravno ti možje so leta in leta sistematično preparirali italijansko I ljudstvo za to vojsko, ker so mu vedno slikali Tjripolitainijo kot deželo Čarobnosti, (Ali ni izražena v tem postopanju Italije nevajrnost, da bi zamogla laška iredenta ob priliki nahujskati laško vlado tudi k vojski z Avstrijo ? Po izbruhu i talij an sko-turške vojske je nastala v diplomatičnih krogih evropskih velesil edina in največja skrb, jkaiko zabraniti, da na Balkanu ne planejo razne balkanske države po bolnem možu, da bi si razdelile zapuščino. Skozi eno celo leto sej je posrečilo diplomatom preprečiti, da bi bili razni * balkanski kralji po vzgledu Italije napadli Turčijo z,namenom, da si razdele plen. -Toda sedaj po prebenda pa si nisi zbrala tistega pijanega me-Šetarja?“ Fefa ni nič odgovorila, jampak samo pokimala in vzdihnila: .„’Je že tako volja božja.“ „Kaj volja božja!“, so godrnali gospod, „to je predli jvjsem sedaj tvoja; pa Vedi, Fefa, če vzameš, tega pijanca, še ljudske vrate te bodo po petah tolkle.“ „Tega pa Že kikedajkar“, je odgovarjalia nevesta, „sem že druge ukrotila, kaj bi tega Gašperja še ne!“ „Že 'dobro, že dobro“, so ponavljjali gospod in tiščali baburo skozi vrata, „(sedaj v postupak nič ni in sedaj imaš tudi dol-golj časa za premislek; potem po veliki noči zopet (pridi. “ Se predno je Fefa izrekla: „Hvaljen bodi Jezus Kristus“, se je že znašla pred durmi, kjer jo je sprejel ženin. „Frkluvani depec“, je godrnjal Gašper, ,$oliko zajcev sem mu že znosil in -tudi ti si mn danes nesla dva piščanca, pa me je imel za pijanca!“ „Tako ne smeš; govoriti o gospodu“, ga je por karala Fefa, „saj so prav imeli,'še poročili bodo naju potem, ko bo taisti Čas,“' „A, ja, ja, potem pa jim naj bo, sedaj pa z Bogom, Fefka.“ Nevesta je odšla proti domu, ženin pa je krenil v krčmo nai običajni fraki. (Dalje prih.) teku enega leta postaja stališče vedno težavnejše in diplomatično posredovanje večino bolj- nehvaležno. V svojem ekspozeiju je: govoril grof Bercjitold o neprestanem bliskanju na Balkanu, o zvišani električni napetosti, kji napolnjuje politično atmosfero na Balkanu. Po pravici se je treba bati, da zna tudi vodilne državnike v Belgradu in v Zofiji premagati enaka strastna ljudska volja, kakor je njihove italijanske kolege in le prelahko se z!na zgoditi, da bodo iz i-stih vzrokov, kakor Italija, udarili po Turčiji. U-mefvno je, da so v diplomatičnih krogih velesil vzlo-voljeni nad Turčijo, ker noče skleniti miru z Itajtijo in uvesti reforme v lastni upravi. 'Obletnica izbruha vojske meid Italijo in Turčijo pade torej ravno v dobo resne krize. Nevarnost, da nastane iz tripoličanskega vprašanja Še balkansko vprašanje, je tako velika, kakor še nikdar poprej. Vsako teptanje ljudskih pravic se prej ali slej bridko maiščuje. .> Naše prireditve. Mozirje. Slomšekova slavnost, katero je priredilo naše izobražeMaino društvo pretečeno nedeljo, dne 22, t. m., se je lepo obnesla. Razne Slomšekove deklamacije, katere so prednašali fantje j in dekleta iz dru-štvja, so bile krasne. 'Omenjamo „Vijolico“, ki jo je preiiinašala Neža Brdovnik, !„|Slomšeku v poklon;“, prednašala Fanika Borsečnik, '„predico“, |iù jo je med sukanjem kolovratu, lepo pela Lenka Matka, pesem ,„0 zajčkim samostanu“ je iieklam-iral Ciril Ve-nišnik, „Vino in voda“ sta deklamirala fanta Gostečnik in Skornšsek; nad vse ljubeznjivo pa je deklamirala petletna deklica Esevo ; „SV nebesih sem doma.“ — Slavnostni govor je imel prečastiti gospod župnik Fr, Lekše i>z Luč, kateri je v daljšem govoru orisal Slomšekovo življenje, očrtal zasluge, katere si je stekel in povdarjsil, da ko bi ljudstvo Slom-Šeka prav poznalo, bi njegovo oOletnico še bolj slavilo, kakor jo slavi. Zahvala gre tudi narodni godbi iz Ptuja, v-prvi vrsti kapelnikih gospodu Bračiču, Is e db j gostilni-čarlju v hotelu „Ilirija“, M je igrala tako lepe ko-majde in celo slavnost mogočno povzdignila. Na slavnosti so se proajajale Slomšekove razglednice, narodni' koleki in srečke v korist „jSlovenski Straži.“ , Tako se je cela slavnost lepo obnesla, ljudstvo je bilo dobre volje in je želelo, da bi se v kratkem zopet snidli. Petrovče. O nedeljski slavnosti smo prejeli še naslednje poročilo : Slomšekova slavnost dne 22 .septembra, se je prajv dobro obnesla. Slavnostni govornik gospod ör. A. Korošec nam je predstavil Slomšeka kot ljubitelja ter poznavatelja, ljudske duše; oojtod njegova priljubljenost med ljudstvom. Nato je sledilo več deklamaciji: Vipotnik „Mladeniška budnica,“; (deklice: 1 Ziižej, Pešec in Stadler: „Modrost“, „Kje sem doma?“ ter „Preljubo veselje“, Slomšekove pesmi. Za Dekliško zvezo je kaj lepo govorila ter tudi Slomšekove besede in pesmi med svoj govor-prav mri, n o vpletala Mar. Drev. Le škoda, eia; ni bilo več deklet, ter malo bolj mirnega in hvaležnega — občinstva. ■j Navduševalno je vplival ! na mnogobrojne poslušalce' mešani zbor Žalec-Petrovče, ki je dovršeno |lepo zapel: „Pozdravljam te, Savinjska dolina“ od Laharnarja in „Slovan na dan“ od Volariča (šeste-roglasno). Med odmori so močno in krasno uGarjali na tamburice naši vrli tamburaših > Veliko zanimanja, pohvale in ploskanja so žele pevke splošnega dekliškega; zbora savinjskega o-krožja: Vojnik-Vrbje-Petrovče, ki je nastopili dvakrat v tri- in štiriglasnem venčku slovenskih ( narodnih pesmi. (Kje pai ,so druge zveze s svojim pevskim zborom? Saj je splošen pevski zbor iz posameznih zvez sklep občnega zbora savinjskega okrožja zveze slovenskih deklet z dne 17. dec. 1911.) Nato je sledila kaj prijetna zabava v dvorani, kakor da bi bil Slomšek med nami. Bilo ' je 1 Videti precej odličnih gostov , iz Celja in sosednih župnij, ki so se jako laskavo in pohvalno izražali o primerno prirejenih šotorih ter o točni postrežbi ntaših' požrtvovalnih deklet, ki so med drugim opravilom nam „istlale cvetlice na pot življenja.“ Slava njim in pa vsem, ki so pripomogli bodisi z Selom j ali darovi, da se je Slomšek zopet poživil v, naših srdih! Okoli, devete ure zvečer so še prišli nekateri člani požarne brambe iz Levca v zelo-lepi uniformi na kavo v Društveni dom. Kdo bi si bil mislil, da so prišli vsaj nekateri tudi izzivat ter tako pogasit ogenj liberalne jeze nad prijetno zabilo teh „(klerikalcev“ ? Svojo sposobnost za gašenje so spri-čali s tem, da so najprej iztrgali, štajersko z,pestavo iz strehe, potem prihiteli na pomoč gospodičnam v kuhinji ter prevrnili velik Čeber vode. Vse pogaše-no. Ne. („Cuj, iz‘plota tam ječijo late.“ Tepeni naj bodo tamburaši, (kaplana z opeko pobijmo, da] bomo vroči ogenj svoje liberalne strasti nemoteno gasili mi „nepolitični“ ognjegasci! Res. žalostna liberalna olika ! Politični pregled. Delegacije. V sredo, dne 25. t, m., sta Imela v delegacijah glavno besedo poveljnik mornarice grof Montecuccoli in vojni minister Auifenberg, Prvi je poročal v vojnem odseikfu avstrijske delegacije, drugi' j v onem o-grske. Montecuccoli je izjavil, Ha je proračun za mornarico normalen. Glede gradbe dreadnoughtov je jiaznauil, da se bo izvršitev teh ,„jNebojse“-ladij — 4 po številu — nekoliko zakasnila, ker ladijedelnica v Reki ni prjprajvna zla gradbo tako vjelikih ladij. Tretji avstrijski dreadnought bo spuščen v morje v novembru. ]V|esti, ida bi „Viribus Unì tis“ bil ponesrečen, ne odgovarjajo istini. Po 'Montecuccolijevem poročilu se je razvila živahna debata, ki je trajala cel 'dan. Ob koncu je, bil mornarjčen proračun tudi sprejet. V ogrskem odseku je govoril minister Aulfen-berg, 'Spominjal je na brambno reformo in izjavil, da je za njo lahko hivaležno pjarlameintoma armadno vodstvo in prebivalstvo. Povdarjal je tudi, da je proračun sestavljen povsem v okvirju načrtov za po-množitev armade od leta 1911—1915. Govoril je tudi o raznih socialno-političnihi vprašanjih v prilog podčastnikom in moštvu, njihovim v cito v am itd, Konečno je prosil za sprejetje proračuna,. Odsek bo razpravo še nadaljeval. Odsek ogrske delegacije za zunanje stvari je tudi imel sejo in je sprejel prorajčun zunanjega ministra. Včeraj, 'dne 26. t. m., je imel sejo odsek za zunanje stvari avstrijske delegacije. Govorilo je več delegatov, med njimi profesor Spinčič, ( ki je ostro kritikoval našo zunanjo politiko. Razprava se 'danes nadaljuje. Ali ho vojska na Balkanu? Položaj na Balkanu se poostruje. Grof Berch-toldov ekspoze, ki je naslikal položaij ha Balkanu tako črno in grozeče, je potisnil nevarnost vojske na mah še Bližje ; in najnovejše vesti, ki prihajajo iz Balkana, popolnoma opravičujejo! Berchloljiok) pesimizem. Srbija in Bolgarija se baje že mobilizirate. In poročila pravijo, 'da so delavci, ki • delajo v guberniji Polta/va. dobili pozive, naj se v desetih dneh predstavijo vojaškim oblastem1 v' Belgradu, tozjiroma v Zofiji. Druge vesti iz Belgrada izopet javljajo, da nat-kupuje Srbija mnogo provijanta za vojaštvo < in 1 da se prevaža po srbskih železnicah safmo orožje in pa strelivo. Baje je v Srbiji in Bolgariji prepričanje že splošno, da je sedaj najugodnejši trenutek, odvzeti Turčiji evropski del. Računa se, dal Turčija sedali v Evropi ne more spraviti več kot 300.000 vojakov v-kup. Bolgarija pa lahko vpade s 300,000 vojajki, S-bija Z 200.000, Grčija z 50,000 in, Crn|aigora z 20.000. Vznemirjenje tudi povzročajo!j turški’ manevri. Po poročilih iz Carigrada bo v teh 'dneh 'dospela tja druga 'divizifa iz Smirne, ki se bo udeležila vojaških vaj v Adrijanopelju. Bolgarski poslanik je radi teh m>a?nevrov že zahteval poj/asnlla. Na turško-bolgarski meji je prišlo med obmejnimi stražami do krvavega spopada. )Turški vojaki so streljali na tri bolgarske, od kAterih je bil eden ranjen. Tudi na črnogorsko-turški meji je baje prišlo do spopadov, N,a Dunaju so bile včeraj popoldne razširjene vesti, d,ai je Bolgarija že napovedala, Turčiji vojsko. Vesti so prezgodnje, bržčas samo borzni manevri. Vsekakor : balkanska kriza je dosegla vrhunec in jo je le težko rešiti brez krvoprelitja, Marschallov naslednik. Naslednik nemškega poslanika v Londonu — Marchalla — bo poslanik y Washingtonu (Amerika) Bernstorff. Forzila. „jMiaitin“ objavlja informacije: ‘svojega, lofndofns-kega korespondenta glede perzijskegai vprašanja pri razgovoru Sassonowai z iGreyjem. Angleiškor-ruska pogodba iz leta 1907 naj se v gotovih točkah razjasni, vendar ne bo princip neodvisnosti in celote Perzije ostal v veljavi. Ena izmed klavzul te pogodbe stavi glavno mesto Teheran 1 v sfero ruskega vpliva, sedaj pa žele na Angleškem, da bi ostalo perzijsko glavno mesto v nevtralni sferi. Angleška Mladja namerava tudi zopet dati Perziji posojilo za u-pravo. Raznoterosti. Duhovniške 'spremembe, i Častiti gospod Ivan Ogulin, kaplan v Vojniku, pride v St. Vid pri Gro-belnem; častiti gospod Venceslav Tjstrobnik iz St, Vida pri Grobelnem v Loko pri Zidanem mostu, Častiti gospod Mihael Grošelj iz Loke pri Zid. mostu, v Dramlje.1 Našega prem. nadpastirja, ki so se že z Dunaja vrnili slabotnega zdravja, je preteklo sredo napadel hud želodčni krč s svojimi mučnimi posledicami. Vsled tega so sele z veliko težavo udeležili včerajšnje resne pobožnosti v mariborski stolnici in k sklepu opravili „Libera“ ali albsolucijo pri tumbi, na kar so takoj zopet legli, ' Bog jim skoraj vrni ljubo zdravje ! f Peter Pavel pl. Radies. Dne 24. t. m. je u- mrl v Ljubljani v 761etni dobi svojega življenja znani slovenski pisajtelj in arheolog pl. Sadies. Iz njegovega peresa je poteklo velikansko število zgodovinskih člankov in razprav, deloma v slovenskem, (Moma v nemškem jeziku. Izmed važnejših pa so: Herbart VÌII. Turjaški, Valvazor, Der Adel Krams, Krištof baron Räuber itd. V ljubljanskem muzeju je bil delj časa oskrbnik in (urejevalec muzealne knjižnice ter tajnik dijaške ljudske kuhinje. Za svoje zasluge je kil večkrat odlikovan, naposled z naslovom cesarskega svetnika. IVsestransko delavnemu možu-pisatelju bodi lahka slovenska zemlja! Zanimiva Slomšekova slavnost. Na gimnaziji v Kranju so praznovali SlomŠekovo 501etnico na izredno slovesen način. „Slovenec“ poroča: Na cesarja Franc 'Jožefovi gimnaziji v Kranjiu se je včeraj praznovala na slovesen način ČOletnica smrti lavantinskega škofa Antona Martina, Slomšeka. Ob osmi uri je daroval gimnazijski katehet gospod dr, Franc Perne v zalvodovi kapeli slovesno sv. mašo, pri kar teri je dijaški pevski zbor popeval pod vodstvom g. profesorja Ivana Mastena. Po maši se je zbralo di-jaŠtvo s profesorji (v telovadnici, kjer je bila v o-spredju krasno ; z zelenjem in zastavami okrašena Slomšekova slika. Osmošolec Ivan Zore je 'deklamiral z umevanjem 1 in primernim navdušenjem slavnostno pesem, ki jo je zložil Umek-Okiški za smrt SlomŠekovo. Četrtošolec Anton Kobljer pa je predar val SlomŠekovo ,„jMaterino besedo.“1 Na/to je gospod profesor dr. Ivan Pregelj opisal v zgovornih in značilnih besedah 1 življenje : in ! delovanje SlomŠekovo. Omenjal je uvodoma tudi, da praznujemo letos dvojni spomin: SOletnico Slomšekove smrti 1 ip 701etnico, kar je izšlo znano SlomŠekovo delo „Plaže in Nežica.“ Gdvornik je slavil uspešno SlomŠekovo delo kot učitelja in vzgojitelja ter poudarjal, da je naša nar loga, pridno brati Slomšekove spise in slediti njihovim naukom. Govor, ki je bil prepleten s primernimi citati Slomšekovih del, je bil sprejet z velikim o-dobravanjem. Končno je pozval gospod ravnatelj Ig. Fajdiga mladino, naj si izvoli Slomšeka za vzor v vsem svojem delu in življenju. Služba sluge v kn.-šk. konzistorijalni pisarni. Z dnem 12. oktobra 1912 se sprejme sluga v mariborsko kn.-šk. konzistorijajlno pisarno pod pogoji, ki jih je izvedeti v imenovajni pisarni. Prošnji k za to službo mora biti sin zakonskih starišev, zanesljiv in lepega vedenja. Želeti je, da razume nemški jezik. Prošnjo je treba vložiti po veleča,stitem kn.-šk, župnijskem uradu vsaj do dne 10. oktobra, 1912. Dobri gospodarji. Pred pia(r 'dnevi so bili niž-je-avsitrijskemu deželnemu odboru (predloženi razni računski zaključki. Blaznica na Steinhofu izkazuje 70.000 K prebitka, ofeželna, železnica ! v Mar. Celje imja 375.304 K prebitka, Deželna zavarovalnica proti požarom ima 106.496 K prebitka,, deželne* življenjska zavarovalnica ima 660.637 K prebitka, deželna zavarovalnica] proti toči 45.1918 K, zavarovalnica proti nezgodam 73.872 K prebitka. Deželni hipotečni zavod ima, v svojih dveh oddelkih 192.320 K, oziroma 157.341 K dobička. Deželni zbor bo rešil celo vrsto predlog o regulaciji rek. Krščanski socialci so res dobri gospodarji, vse drugačni kot najši nemški na-cionalci, ki znajo samo dolgove delati. Za „Slovensko Stražo“ je posl?4 č. g. župnik Zamuda 10 K, katere je nabral povodom blagoslov-Ijenja prenovljene hiše g. Karola Soršaka na CreŠ-, njevcu- Za „Slovensko Stražo“ je nabraJL gospod Roman Pušenjak v Sv. Lovrencu pad Mariborom 400 obrabljenih, krasno, urejenih poštnih znamk. Hvala mu prisrčna! Vreme je stalno neugodno, 'deževna in mrzlo. Dežuje teden za tednom, travniki in polja so pod vodo. V vinogradih gnije količfeaj mehko grozdje, o-stalo je še pa trdo in obeta le Kisel pridelek. Na Ogrskem so nastale vsled neprestanega deževja velike povodnji. Reka Maroš narašča. Celo predmestje mesta Deva) ob Ma.rošu na Ogrskem ; je pod vodo. Cela dolina ob reki MaroŠ izgleda kakor kakšno jezero, Tudi na Rumunskem je že npprajdla povodenj ogromno škode. Odnesla in porušila! je več železniških in drugih mostov. Škoda pa znaša že nad milijone. Škofijsko SlomŠekovo slavlje. Petdesetletnica smrti A. M. Slomšeka, velikega škof,a, ki je ustanovil lavantinsko škofijo v sedanji obliki, je dala sedanjemu, tretjemu mariborskemu, prev]zvišenemu knezoškofu dr. Mihaelu Napotniku, povod,. da je zaukazal, naj se v četrtek, 'dne 26. t. m., praznuje 501etnica po vsej Škofiji. Ip tako so se z veseljem zbrali' ta dan poi vseh dekajnijah lavantinske škofije vsi dekanijski duhovniki v svoji dekanijski cerkvi, kamor je prišlo tudi obilo ljudstva, pred vsem iz dekanijske župnije, pa tudi od drugod». V cerkvi so se pele od zbrane dujhovIŠčine slovesne jvigilije. Nato je bila primerna pridiga, in pa slovesna črna sv. maša z molitvami za rajnega pri tumlbi. V župnijščih so Še bila potem predavanja in so se 'vrstili Irazgovori1 o Antonu Martinu Siom-Šeku. Maribor. Izvanredno ganljivo je bilo to praznovanje v mariborski stolnici, A. 'M. Slomšekovi škofovski cerkvi, vspričo njegovega spomenika, nasproti šlkolovs- kemu sedežu. Slovesni requiem1 je imel! častiti gospod kanonikkiekan Franc i Moravec, ( molitve 1 pri.* tumbi je ob asistenci stolnega kapjtola opravil v škofovskem ornatu sam i prevzvišeni ! (kinezoškof dr. Mihael Napotnik, ki je kljub slabemu zdravju priso-stoval celi slovesnosti. Zbrani duhovniki s stolnim kar piteljem so še najto šli skupno na grob A. M. Slomšeka, v kapelo mariborskega mestnega pokopališča. V stolnem župnišču je ' govoril mil. gospod kanonik Moravec zbranim duhovnikom o pomenu današnjega dneva ter o delu Slomšeka, zlasti o zaslugah, ki si jih je priboril za tostransko dekanijo, Celje. V Celju, kjer je bil A. M. Slomšek ! infuliram opat, je 'opraivil pontìfikaJjni •relquiem inlfuliran opat Franc Ogradi, cerkveni go)vor I pa je imel profesor dr. Anton Medved. Pri razgovorih i v župnišču je rajzveselila »brane duhovnike ta zanimivost, da sta bila navzoča djvia Slomšekova učenca, ki sta sprejela tudi duhovniško posvečenje od knezoškofa. A. M. Slomšeka.. To sta mil. gospod opajt in zlatomaš-nik Franc Ogradi ter župnik in zliatoma^nik M. Koren iz Žalca! 'Še tretji Slomšekov; učenec iz dekanije, župnik in zlatomašnik Janez Ev.. Košar iz Galicije pri Celju vsled bolezni ni bil navzoč, Ponikva. Posebno pomenljiva in prisrčna slovesnost se je pa vršila v Slomšekovi rojstni župniji na Ponikvi. Tu je prihajalo verno ljudstvo s svojjimi dušnimi pastirji v procesijah, pri Katerih so razne cerkvene družbe nosile svoje zastave, od raznih sosednih župnij v župnijsko cerkev na Ponikvo. jTa dekanija je namreč imela izjemo, da se to slavlje ni vršilo v dekanijski cerkvi v Šmarju, ajmpak v Slomšekovi rojstni župniji. Slovesni requiem je imel dekan Ivan Bohanec, govor v cerkvi pa rojak župnije Ponikve, župnik Zdolšek od Sv, Stefana, Po cerkveni pobožnosti, ki je trajala ravno do poldne, pa se je vršilai na javnem prostoru sredi vasi „pod orehom“ poseoma slavnost. Pod tem starim orehom se je vršila namreč ravno pred 100 leti javna skušnja, ki jo je imel takratni kaplan Pražnikar kot zafeebni u-čitelj s svojimi učenci. Navzoč je bil pri tej skušnji okrajni glavar celjski z drugimi javnimi dostojanstveniki in 22 duhovnikov. In pri tej skušnji je dobil 121etni deček Anton Slomšek' kot Pražnikarjev učenec prvo darilo. V dr. Antona Medveda življenjepisu Antona Martina Slomšeka je naslikap ta zgodovinski oreh. Oreh na tej fotografiji se zdi še malo bolj košat, kakor je sedaj,. Sicer pa pravijo najstarejši ljudje, da se jim zdi od nekdaj oreh skoro vedno enak,. Ožji častilci Slomšeka so dali pribiti na ta zgodovinski oreh mramornato ploščo v, spomin stoletnice omenjene Slomšekove skušnje ob SOMnici njegove smrti. In pri tej priliki se je odkrila ta plošča z napisom, ki vsebuje omenjena fakta. povabil se je slavnostni govornik iz Ljubljane, č. g. župnik in urednik Janez Kalan, ki je dal odkriti ploščo ter je v vznešenih besedah govorjl zbranim množicam pod orehom o Slomšekovih naukih in jih v ganljivih besedah naVvdušil, da hodijo po Slomšekovih' stopinjah. Govoru so sledile tri deklamacije Slomšekovih pesnitev, ki ftih ’je govorila ponikovska mladina. — Tamburaški ter mešan in ženski zbor pod spretnim vodstvom gospoda kaplana AšiČa je s proizvajalnem Slomšekovih ljubkih pesmic še povzdignil celo slovesnost, pri kateri jè tudi preč. dekan Bohamec iz-pregovord prisrčne uvodne in sklepčne' besede v proslavo slavnega rojaka / in orjaka Slomšeka|. V župnišču se je še izrazila marsikatera? misel v SlomŠekovo proslavo. Pri tej priliki je iizpregovoril tudi navzoči g. dr. Karlovšek, ki je prisostjöval tudi cerkveni in javni slafvnosti. ’Razložil je zanimiv dogodek, kako je on dobil od Škofovega nečaka Antona Slomšeka, Slomšekov rojstni dom Slomi, ki g,a| je kupil radi tega, da bi, SlomŠekovja domovina ne prišla v nemške roke. Povabil je tudi navzoče, 'da tokrat ali 'drugokrat obiščejo Slomšekov dom, in si ogledajo kraj, kjer je tekla zibeljka temu velikemu možu. Z obiskom Slomšekovega doma na Slomu, kamor so se podali pred odhodom vlakov ! nekaterj 1 udeleženci ponkovsfcih Slomšekovih slavnosti, se je končalo Škofijsko SlomŠekovo slavlje. Štajersko. Mariborske novice. Iz porotne dvorane. Pred tukajšnjo poroto se je dne 23. t. mi- zagovarjal 31 let stari, v Devini pri Slov. Bistrici rojeni delavec Janez Šoba, ker je v prepiru, Iki je nastal med njim in hlapcem Jožefom Frangežem, poslednjega z ročico udaril tako močno po gla/vj, 'daje vslqd zadobljene rane umrl v mariborski bolnišnici. Porotniki so Šobo spoznali krivim in sodni dvor ga je obsodil na 5 let težke ječe. — Ravno tega dne se je zagovarjal 691etni starček Matija Bohak iz Vrhovelj zaradi požiga. Prodal je leta 1909 svoje posestvo zakonskima Martinu in Tereziji Križajnec za 2900 K izgovorivši si prosto stanovanje v omenjeni hiši. Med prodajalcem in kupcema je pa vladalo nesoglasje in prepir. Vi noči na dan 25. decembra pretečenega leta je pa zgorela hiša zakonskih Križanec, ne da bi se bil dognal vzrok požara. Zakonska Križanec sta si nato 1 kupila) ' drugo hišo tudi na Vphovljah. in ko je meseca julija tudi ta zgo-- rela, je letel sum na Bohajka kot požigalca. !B|ohak je priznal oba požiga in sodišče mu je prisodilo, u-važujoč bot olajšiljni razlog njegovo visoko starost, le tri in pol leta težko ječe. - Dno 24. t. m. sta pa stala pred poroto llletni delavec Janez Hölbl iz Marenberga j in 271etni drvar Franc Žep od Sv. Tgeh kraljev zaradi hudodelstva ropa. Na cesti med Zg. Vižingo in Muto sta dne 28. majnika t. L. ob 10. uri zvečer vrgla, raz kolesa gostilničarja Jožefa. Kikela, ker jima, je bilo znano, da je imel Kikel pri sebi več denarja, ter ga začela daviti in tepsti. Slučajno je prišel mimo voz zakonskih Zehetgraber, .nakar j sta jo roparja pobrisala. 'Hölbl je zbeža/L' proti Maren-bergu, Žep je pa tekel k Dravi, kjer ga je . ujel nek Lagan, ki je'bil tudi na omenjenem vozu. Za njuni junaški čin jima je sodišče prisodilo vsakemu. po tri in pol leta težke ječe. — Dne 26. t. m., je stal pred poroto še-le 171etni viničarski sin "Janez Sattler od Sv. Urbana pri Ptuju, obtožen zavratnega umora, ropa, uboja1 in težke, telesne f poškodbe. Viničarka Uršula Zelenko je prodala na sejmu ©ri Sv. Urbanu dne 25. maja t. 1. telico, za kajero je rdobila 109 K. To je pai bilo znano Janezu Sattlerju. Dne 1. junija se je splazil jv njeno stanovalnje r in je ubil z neko sekiro Uršulo Zelenko, da ugrabi njen skupiček. j 'A sum je tajkoj padel na obdolženca,; ki je bil vkljub njegovi mladosti že večkrat kaznovan, skrajno ' pokvarjen in šnopsu udan mladenič. Ko so ga. zaprli, so našli pri njemu še krvavo srajco in Krvavo suknjo, Končno je moral priznati, da je izvršil to grozodejstvo. Porotniki so zanikali prvo vprašanje glede zavratnega umora, ostala) tri ivpraJŠanja pa so potrdili. Sodišče mu je prisodilo 12 let težke ječe. Ko je zagledal v sodni dvorani tudi lastnega, očeta, se je prvikrat razjokal. 'To, so žalostni sjpovi ptujskega šnopsa in njegovega glasila! Podružnica „Slovenske Straže“ se pridno pripravljaj, da bo na dan skupščine ' dne 1 13, oktobra dostojno sprejela ljube goste. Opozarjamo ponovno vse Slovence na ta dan, zlasti še na SlomŠekovo slavnost, ki se bo vršila popoldne v Nhjr. 'domu, „Slovenska Straža“ ima v pondeljek svoj družinski večer pri g. Kirbišu. Slovensko gledališče v Mariboru. p nedeljo, dne '6. oktobra 1912 se vrši predstava: „V dolini“, drama v treh dejanjih. Spisal Angelo 'Guimera. Za slovenski oder priredil profesor R,ajko Perušek. Režija Marjan, Sodeluje orkester Glasbenega društva. Blagajna se odpre ob pol 7. uri. Začetek točno ob pol 8. uri. Prih-odnja predstava bo 29. oktobra 1912 ob pol 8, uri zvečer: „V civilu — vzbujeni lev“,, o-pereta.. Dober dovtip. Mnogo smeha je včeraj vzbujal po mestu dovtip, ki ga je napravil z našim mestnim gospodarstvom neki hudomušnež. Na neko desko je napisal „Städtisches VolksbaJd“ in je ta napis obesil nad neko mlako na Glavnem trgu. (Ta veleznačilni napis je dolgo časa krasil naš Glavni trg in so ljudje krepko zbijaji Šale na račun naših mestnih očetov. fJe res že škandal, kakšne mlake so po naših' ulicah in kako nič se ne skrbi za ugodnosti &*a(vko-plačejvajca. Ptujske novice. Umrla j,e v Ptu/jju v nedeljo, dne 22. septembra, Josipina Remiz, lastnica, tovarne mil ic, bila je tiha, skromna jn vrla žena. SlomŠekovo slavnost priredi Krčevinsko bralno društvo v nedeljo, 'dne 29. septembra v ptujskem Na,rodnem domu j z zelo zanimivim vsporedom. Kot govornik nastopi mladinski organizator velečastiti gospod dr, Hohnjec. Predstavljala se bode tudi nalašč za to slavlje prirejena igra: ,„Nek[Iaj in zdaj.“ Začetek ob ’/24. uri popolane. Pokažite, ptujski in 0-količanski Slovenci, da znate ceniti velikega, Antona Martina Slomšeka ! V nedeljo, dne 22. t. in. vsi na Ptuj ! SlomŠekovo cerkveno slavlje ob 501etnici smrti se je dne 26. septembra kaj veličastno obhajalo v ptujski mestni kot dekanijski cerkvi. 'Ob navzočnosti vseh dekanijskih duhovnikovi in precejjšlnjega Števila vernikov so se najprvo pele vigilije, nato je 83-letni starček, mil. gospod prošt1 v 1 krasnem enournem govoru razložil Slomšiekovo življenje, njega delovanje zai cerkev in ljudstvo. Gospod prošt Fleck se je pokazal pravega učenca našega) velikega Slomšeka. Tudi sv., mašo zadušnico je pel mil. g. prošt ob veliki asistenci svojih duhovnikov. Št. Iljske novice. Lov za roparjem morilcem. V sredo, 'dne 25, t. m. in včeraj celi dan so orožniki s pomočjo : občinskih varnostnih organov po posameznih občinah sledili glasovitega morilca in roparja Dominika) Polca. V sredo je došlo telegrafičnoi poročilo, da je ubežal Polo V Lipnici orožnikom kar izpred nosa. ' Sled je kazala proti Spielfeldu in od tam dalje proti St. liju. Do večera so ga še sledili, a potem je bilo zasledovanje brezvspeŠno. Kakor da bi v zemljo izginil ta drzni ropar. Tudi včerajšnjo zasledovanje je bilo še brezvspeŠno. Sumi se, da se je Polc nekje skril, ali pa jo pobrisal na Ogrsko, Ljuitejtva s& je ! polotil strah, ko je izvedelo, da se nahaja/ ropar Polc v naši okolici. 1500 K je izmaknil nek predrzen uzmovič dne 23. septembra kmetici vdovi Sönveter iz Kozjaka, ko se je vračala iz sejma v Ernovžu. Ko je v Spielfel-du izstopila iz vlaka, je še-le opazila;, da ji manjka denar. Neki živinski mešetarji so se na postaji v Ernovžu gnetli okrog nje 1 in so ji najbrž izmaknili denar. 'Takoj pa to sb v neki gostilni prijeli sumljivega moža, kateri je imel pri sobi večjo svoto dona* rja, a ni vedel povedati od kod ga je dobil, - Una 3. novembra boy v St. liju Slomškova slavnost šentiljske podružnice „Slovenske Straže.“ Pridite tedaj na njo! V Maribor pa glavno skupščino „Slov. Stra-že“ v nedeljo, Öne 13. oktobra 1912, . bo nas prišlo večje število šentiljskih zavednih Slovencev in pa Slovenk,/ Kaj bo? Tako slabega vremena, k^kor je letošnje, že stari ljudje ne pomnijo. Edino leti 1864 in •1813 ste menda bili letošnjemu enaki. Kmetje se nahajamo vi obupnem položaju. Se otave je mnogo ne-pokošene in nespravljene. Poljski pridelki ' pa bodo zgnili. 'Eno leto t nas uničuje suša, drugo leto pa moča. Celjske novice. Smrtna kosa. V tukajšnji bolnišnici < je umrl dne 25. t. m. 'Majdičev ; uradnik 1 Angelo Venturini, star 47 let. Bolehal je že dalje Časa| na < pljučih, vsled česar se je podvrgel težki operaciji , pred par dnevi. Rodom je Tržačan, Trboveljske novice. Zanimivo predavanje. Zadnjo nedeljo, dne 22. septembra, smo imeli v našem/ Društvenem domu zanimivo predavanje, predaval je častiti gospod Peč-nak o evharističnem shodu na Dunaju. Dvorapa našega Društvegega doma je bila skoraj nabito polna. Videli smo pri tem predavanju mnogo nas ne navadno obiskujočega ljudstva, ki je z. velikim zanimanjem poslušalo besede častitega gospoda, Pecnaka in h koncu neprestano ploskalo. Po dokončanem predavanju so z veselijem zaigrali naši tamburaši nekaj komadov, za kar jim gre vsa čast. Zalivala gospodu Ličerju, ki jih je v zelo krajtkem času toliko nar učil. Krščanska misel v Trbovljah gre vedno veselo naprej ! Sokolska olika. Predzadnjo nedeljo S je prišlo nekaj naših iantov v Parašu luno gostilno. Sedli so zunaj pred hišo, ter naročili, nič hudega sluteč, liter vina. Kar naenkrat pridrvi iz hiše neki Sokol jn se zapne iz njih norčevati in jih psovati s „farskimi podrepniki.“ Naši Orli se za sokolskega neoli-kanea niso prav nič zmenili, še odgovarjali. mu niso hoteli. Ker je pa bilo v hiši (več Sokolov, pridruži se od tam neki bolj pameten Sokol in začne prvega pogovarjati, Ker pa ta Vročekrven fant le ni hotel mirovati, se je začel tepež med Sokoli samimi, talko da je moral gostilničar, ki je tudi vneti Sokol, s pomočjo redarskega stražmojstra poseči vmes in začel se je pravi dlrindaj med Sokoli. Naši fantje so pa mirno gledali to sokolsko družbo in se smejali. To je bila prava sokolska telovadba! Nesreča. V torek, dne 24. t. m. je zdrobilo desno nogo tukajšnjemu 'delavcu 'J. Vozelu, ki je bil uslužben pri stroju za drobljenje kamenja. Prišel je z nogo 'preblizu transmisije, tako da je ga je pograbil jermen in se ni mogel več rešiti. Zadobil je tudi zunanje rane na nogi, ki se mu bodo le počasi zaicelile. Slomšekova slavnost. [Vabimo na Slomšekovo slavnost, ki jo priredi kmetijsko bralno društvo v Trbovljah v nedeljo, 'dne 29. septembra, v prostorih Društvenega doma, Začetek ob 3, uri popoldne, — Vspored: i. Govor o Slomšeku (dr. Korošec), 2. Eno-dejanska šaloigra: „Zapirajte vrata! “ 3. Prosta zat-bava, srečolov, ŠaJiiiva pošta, korijajndoli, serpentine, kavarna, slaščičarna, šopki itd. 'Sodeluje tamburaški klub Drla. Vstopnina: I. prostor 1.20 K, II. prostor 1 K, III. prostor 80 vin., stojišča 40 v, sedeži na galeriji 1 K. Vstopnina samo k prosti zabavi 20 vin, Slomšekovi častilci, pridite na veselico! — Odbor. Drugi kraji. Sv. Peter pri Mariboru^ Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 29, septembra, ,po večernicah v samostanski šoli Slomšekovo slavnost. Prijazno vabimo vse častilce Slomšekove! Pridite v obilnem številu! Vstopnina 20 vin. Sv. Peter niže Maribora. (Previdnost pri strojih!)* Skoro v vsakem časniku beremo, da se je ta ali oni ponesrečil pri strojih; posebno se to zgodi v mnogih slučajih1 pri mlatilnicah. Vkljub temu so ljudje še silno neprevidni pri tem nevarnem delu. Dne 21. ! t, m, so mlatili pri veleposestnici iAntoniji Heler v Terčovi oves. Ko so dopoldne ustavljali stroj,, goni ga giepelj in se ni več ž njim mlatilo, je delavec Rudolf Repina iz Zgornjega Dupleka zgrabil na mizi ležeči „pant“ ter ga vrgel v stroj. !„Pant“ mu je pia potegnil desno roko v mlatilnico in Jtmi je zmečkalo ter raztrgalo celo pest. 'Nesrečneža ( sod hitro prepeljali v mariborsko bolnišinico. (Bodite previdni pri strojih! Puščava. Tudi k nam f jo došla „Ostdeutsche Rundschau,“ Moge j evi in Schatzovi šolarji so jo prinesli. Norčuje se iz naših romarjev! Gosport Schatz ! Ako ste ©ali gospodu „jRolfu“ vse podatke ) iz vaše Šole, povejte mu Še, kako ste bili vi nekdaj, voditelj Slovencev, kajko ste bili kot Slovenec kaznovani na globo 10 goldinarjev itd. 'Se mnogo zanimivega in vspodbudnega mu lahko poveste! Gornja Radgona. Dekliška* zvezal v Gornji Radgoni priredi v nedeljo, dne 29. t. m. popoldne po večernicah na vrtu gostilne gospoda Kampuša veliko Slomšekovo slavnost z deklamacijami in gledališ- kima igrama: „Marijin otrok“ ter „Slomšeku ob 50-letnici.“ Med. posameznimi točkami (petje Slomšeko-vih pesmi in tamburanje, V' slučaju neugodnega vremena se vrši slavnost v čitalnici. Vstopnina 30 vin. Zavedni Slovenci in Slovjenkje od blizu | in daleč, pridite v obilnem številu! Sv. Martin pod Vurbergoiu. Naznanjamo, da bomo v nedeljo, dne 29. t. m., jpo večernicah j zopet ponavljali gledališko igro „(Trije tički“, kjer bo smeha na cente, K obilni udeležbi vabimo može, žene, mladeniče in dekleta! Pridite, ne bo vam žal! St. Janž pri Dravogradu. V nedeljo, dne 29. septembra,, po pozni sv, maši priredi pri n,aš Slov. kmečka zveza političen shod. Govorit pride, naši poslanec gospod dr. Karol Verstovšek. Volilci, pridite na Shod! Loka (pri Zidanem mostu. Prihodnjo nedeljo, dne 29. septembra, bo pri nas ustanovni shod pododbora Slovenske kmečke zveze, (Govorit pride naš deželni poslanec Pišek. (Volilci, pristaši Slovenske kmečke zveze, pridite v obilnem številu! Zborovanje se vrši po rani maši v društveni sobi,. Velika Nedelja. Mladeniška in Dekliška zveza priredite v nedeljo, dne 29. t. m. po ! večernicah v vrtnih prostorih gostilne gospoda M’ikla, ako bi pa vreme ne pripuščalo, v šoli, Slomšekovo ( veselico. Na vsporedu je govor o Slomšeku, igra. „Veseli god“, razhe deklamacije, petje itd. Častilci blagega A. 'M. Slomšeka in prijatelji poštene zabave, pridjite mnogoštevilno! Rndečl breg. Gospod Schatz! Kaiko vse sklada to: biti organist, dobivati od katoliške cerkve plačo za živež in obleko otrok, ob enem pa biti informator Rolfa, Ambroschitzai in „Ostdeutsche Rundschau“;?! IŠt. Peter na Kronski gori. Naš poslanec gospod dr. Verstovšek priredi v nedeljo, dne 29. septembra, po rani sv. maši pri nas shddl K- Z. Pojdimo ga poslušat ! Žetale pri Rogatcu. V nedeljo, Sne 29. septembra, po večernicah se vrši v stari šoli poučni čebelarski shod. Govori potovalni učitelj gospod J. Jurančič. Ob enem bo tudi ustanovitev Čebelarske podružnice. Vsi žetalski, pat tudi sosedni čebelarji pridite na shod in pristopite k podružnici ! Kapljavas. Požarna hramba v Ktapljivajsi pri Sv. Pavlu pri Preboldu priredi v nedeljo, dne 29. t. m. veliko vrtno veselico na vrtu gospodfl, Slanderja v KJapljivasi. Na vsporedu je veseloigra v enem dejanju, veliki srečolov, vinska trgatev, streljanje na dobitke, konfeti itd. Pri veselici i svira polnošjtejVilna godba iz „Veselega kota,’“ Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnje bralno 'društvo in podružnica „^Slovenske Straže“ priredita v nedeljo, dne 6. oktobra ob Vsakem vremenu r skupno Veliko Slomšekovo slavnost- v prid „'Slovenski Strar žiS slavnostjo je zdruzèn tudi' mladeniški shod. Spored se vrši približno tako-le : dopoldne ob pol 10. uri cerkveni govor, govori velečastiti gospod dr. J. Hohnjec; ob 10. uri slovesna sv, maša, potem takoj mladeniško zborovanje v društvenih prostorih. Popoldne po večernicah ravno tam SlomŠekovaf ' slavnost, govori, petje, deklamacije, gledališka igra itd. Natančni spored še pride. Prosta zabava v novi gostilni gospoda Lasbaherja. Na ta shod, oziroma slavnost, vabimo vse dobromisleče mladeniče / iz ' Slov. goric, Sčajvnišlke in Pesniške doline;, kakor tudi iz zelenega Murskega polja, pridite v obilnem številu. Pridite posebno zastopniki mladeniških zvez, da se skupno navdušimo za dobro stvar ter svetu pokažemo, da nismo zadnji, da vedno y dobrem napredujemo. Zborovanje s slavnostjo ! se vrši i ob ' vsalkem vremenu. — Odbor. Vojnik. (Izobraževalno društvo vabi na Slom-šeikovo veselico, katero priredi v nedeljo, dne 29. t. m., popolane po večernicah Kr' prostorih! gospoda Vrečkota. Spored: 1. Slavnostni govor, 2. Deklamacija). 3. („(Ljudmila“, igra V petih dejanjih. Prijatelji poštene zajbave, pridite v prav obilnem številu! -, Odbor. r' Sv. Martin ob Paki. V nedeljo, dne 29. sept., priredimo Slomšekovo slavnost. Ob 10. uri dopoldne sldjviesna sv. maša s pridigo o Slomšeku, ob 1. uri popoldne slavnost na vrtu gospoda Franca Pirtuše-ka v Rečici. Na vsporedu je slavnostni govorj, 'deklamacije, petje, srečolov, ribji lov itd. Udeležite se slavnosti v obilnem številu! V nedeljo' vse na slajv-nost; Pokažimo, da znamo;, ceniti svoje velike prednike! Koroško. Sv. Križ nad) Crnečami. '(Evharistična tri-dnevnicajse je ob Marijinem Imenu 1 obhajala prav slovesno, da(si jo je neugodno vreme 1 zelo 1 oviralo. Pridno so prihajali častilci presv,. Rešnjega telesa in Matere božje. V soboto, dne 14. t. m. sta prišli običajni procesiji iz daljnega Eibiswalda ! in St. Lovrenca v sekovsM škofiji, slednja s svojim dušnim pastirjem gospoofom Alojzijem Schwarzom. Po pridigah je bila ganljiva procesija okrog cerkve, pri kateri so verniki svetili s svečami. Najsvetejše je nosil preč. gospod profesor dm J, (Quitt iz Celovca^. Sedem častitih gospodbv je spovedovalo pozno ' v noč, poleg imenovanih in sosedov tudi častiti gospod J, Hribar, profesor v Beljaku, toliko jih je darovalo tudi drugi dan sv. mašo. Ob 10. uri dopoldne je bilia, zopet procesija, pri kateri je ob obilni asistenci nosil Najsvetejše mil. gospod prošt Isop, ki je daroval potem še tudi slovesno sv. mašo. tUSfeležba je bila ogromna. Sv. obhajil se je podelilo ob tridnevnici in na levatemi petek n ajd 1100. — Danes v petek, dne 27. t. : m. obhajamo s slovesno službo božjo spomin 501et-nice smrti kneza in škofa (Antona Martina Slomšeka, ki je tretjo nedeljo po veliki noči leta 1851 posvetil našo romarsko cerkev. Kranjsko. Motnik. Naše katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 6- oktobra ob tretji uri popoldne gledališko predstavo. Na vsporedu je S. Gregorčičeva deklamacija „Najš čolnič otmimo“ in igra „[Trije tički“, burka v, treh dejanjih. Igra se bo ponavljala še tudi v nedeljo, dne 13. oktobra, ob 3, uri popoldne, po ravno istem vsporedu. — (Var bi odbor. Hmelj. ! I ) Žatec, 24. sept. Proti koncu prejšnjega tedna nastali mirnejši hmeljski promet ni dolgo trajal, kajti že v nedeljo je postal zelo živahen in cene so bile trdnejše. Dneyni promet s hmeljem je znašal 600 do 1000 bal, [kateri se je pokupil deloma na račun ine-, kakor tudi na račun tujezemskega, deloma pai tudi na račun eks-portnega hmelja. T,udi pivovarne so bile pri kupčiji zelo živahno i udeležene. ’Popraševalo se je osobito po hmelju manj vredne kakovosti in po hmelja srednje dobre kakovosti; po hmelju prima kakovosti se ni mnogo popraševalo. Cene so se gibale med 120 do 125 K za slabeje kakovosti, 125 do 135 K zaj srednje, 135 do 140 K za dobro srednje in 140 do 150 K za hmelj prima kakovosti. Končno razpoloženje je bilo trdno, cene so šle kvišku. Tuj hmelj se je prodajal za 110 do 130 K. Tujega hmelja ni mnogo na tukajšnjem trgu, ker se letos le malo rentuje, da bi se ga poslalo v Žatec. vsled tega! tudi promet ni kaj obilen. Na deželi je živahna kupčija in v obilnem številu pričujoči pivovarnarji so itak že majhne zaloge še nrecej zmanjšali. Cene so šle kvišku in so znašale do 140 K za 50 kg. Za hmelj manj vredne kakovosti se je plačevalo po 116 do 120 K, za srednje 120 do 130 K, hmelj prima kakovosti je pa na deželi že poprodan. Ce bo ta živahna hmeljska, kupčija Sie vstraja-la nekaj časa, tbo na deželi 1 kmalu pokupljen ves hmelj. Dajnes so žopet došli semkaj zastopniki neke nemške velike pivovarne, da pokupijo na deželi hmelj za svojo rabo. Narodno gospodarstvo. Stanje živine, v Avstro-Ogrski po zadnjem štetju,. Čeprav je v zadnjih letih stanje živine v Avstro-Ogrski vsled kužne bolezni na gobcu in parkljih že precej trpèlo in čeprav zahteva lovski šport vsako leto na stotine kmečkih posestev, ki se pokupijo in potisnejo; posestniki v proletarijat, vendar je izid tega štetja živine leta 1910 še precej ugoden,. Zopet dokaz, da zamore Avstroi-Ogrska v bodoče sama pokriti svoj konsum mesa z lastno živino, Če bi le gotovi krogi' ne delali z vso silo na to, napraviti ’ iz agrarne Avstro-Ogrske industrijsko državo. Četudi vse hiti v mesta, je še vkljub temu smatrati stanje živine v Avstro-Ogrski kot povoljno, kajti naštelo se je leta 1910 17,800.000 goveje živine, 14,500,000 svinj, 13,500.000 ovc in 3,100.000 koz. V primeru z 'drugimi evropskimi državami zavzema naša država glede stanja živine za Francijo I drugo, in gledei, stanja sv,inj za Nemčijo tudi drugo mesto. Stalnje naše živinoreje je tedaj smatrati kot povoljnd | in ( osobito glede svinjereje obstoje najboljše nade. Prav resno mislijo v Avstriji povzdigniti svinjerejo na ta način, da nameravajo ustanoviti ( velike hleve za ( pitanje svinj, kakoršni že na primer Selj Časa obstojajo na Nemškem in sicer na Hanoveranskem. V teh hlevih se opitajo svinje v prav kr,ajtkem času in zelo poceni s pomočjo tečne klaje, kakor ' na primer krvne klaje itd, V velikih mestih se ljudje čim dalje bolj privajajo na konsum svinjskega mesa, Vsled česar se konsum govejega mesa tem bolj zmanjšuje in pa razbremeni. Postava o sladkanju vina. Letošnja vinska trgatev bo dala žalibog prav kisel vinski pridelek, ki bo imel malo ,a|IJkohola v sebi. Mesec avgust, jv katerem pravijo vinogradniki, da kuha vino, je bil hladen in deževen, VsleO premalo toplote bo imelo letos grozdje zelo ! malo < sladkornih snovi in tudi mesec september ne obeta, da bi popravil, kajr je zamudil avgust. Mnogi vinogradniki se držijo načela, Češ, 'vino naj ostane takšno, kakoršnega je Bog dal, in se nočejo posluževati sredstev), s katerimi lahko popravijo svoj pridelek, to je, da pridenejo moštu sladkorja. Postavna določila, pod katerimi1 je dovoljeno, [da si sme vsak vinqgrajrlnik svoj vinski pridelek s primeskom sladkorja zboljšati, so ta-le: Dovoljeno je, da si sme vsajcjdo zboljšati svoj vinski pridelek na ta način, da mu pridene sladkorja in sicer le tedaj, če prosi tozadevnega oblastvenega dovoljenja. Vložiti je treba kolekia prosto prošnjo na politično oblast I. instance, na/[pristojno okrajno glavarstvo, V mestih z lastnim Statutom pa na magistrat. V prošnji je treba natlančno navesti vzroke, iz katerih se yrši zboljšanje mošta in tudi množino sladkorja, katerega se namerava vporabiti ter čas, v katerem j se bo pridjal sladkor moštu, Ce si kdo hoče izboljšati trgatev na ta način, da namerava pridjati drozgi ali pa moštu sladkorja, je treba vložiti prošnjo v. primernem čaisu prted trgatvijo in je utemeljiti potrebo sladkornega dodu'itkla ma ta način, da naznani v prošnji lego dotičnega vinograda. V tem slučaju lahko vloži prošnjo za celo občino županstvo: ali pa/ vinarska ziadraga. ße je oblast ugodila prošnji, tedaj se sme pridevati sladkor začenši s pričetkom trgatve do dne 30, novembra dotičnega leta. Ce je pa na primer pričeti s predčasno trgatvijo, bodisi vsled toče, povodnji itd,, tedaj se pa lahko vloži prošnjo za tozadevno dovoljenje še celo po pričetku trgatve s primernim utemeljev/anjem, V tem slučaju je najboljše, če županstvo že kar na prošnje potrdi, da je utemeljevanje istinito. Najpozneje do dne 15. grudna: vsakega leta mora pa vsak, kateri si je na ta način zboljšal svoj vinski pridelek, (javiti pristojni oblasti množino mošta, kateremu je pridjal sladkor. Za posladkanje se sme vporabiti le konzumni sladkor v trdi obliki, to je kristalni sladkor, sladkor v obliki klobuka, sladkor v kockah in beli kaufiis-slajdikor. Izključen je pa sladkor iz škroba, t sirup, takozvan grozdni ali krompirjev sladkor, nadialje tudi iilfvertni sladkor. Sladkor se mora stopiti v moštu ali v vinu, a nikakor pa ne v vodi. Končno je Še uvažavati, da se vino, kateremu se lje pridjal sladkor, ne sme prodajati z označbo ;„jnaravno vino!“', ali1 pa1 „originalno vino.“ Primorsko. Vinska letina na Vipavskem. Goriški listi poročajo: Kakor kaže doslej,, bo na Vipavskem mnogo vina. Prodalo se je že mnogo mošta v naprej po 34 do 40 K hektoliter, Nad polovico grozdja, ' oziroma mošta je že prodanega v Dornbergu, Prvačini, na Gradišču ip deloma tudi na Vogerskem, Komarica, o kateri smo poročali, da se je bila napotila iz Krajša peš na Dunaj k evharističnemu kongresu, se je iz Dunaja I srečno povrnila zdrava in vesela dne 18. t, m. — pia ne peš, ampak z vlakom do Nabrežine ter v Pliskovico z vozomi. Spremljal jo je oni gospod sprevodnik, ki jo je na Dunaju izročil samostanu ter je med dobrimi Nemci zanjo nabral z ozirom na njeno starost 600 K, od katerih se 450 K naloži vi hranilnici, da se ji bode pošiljalo mesečno po 15 K. pobra ženica bo na starost lepo preskrbljena z majlim „penzijonom“ ter bo v najpri-srčnejši hvaležnosti molila za svoje dobrotnike. Trije strahoviti umori. Že trije grozoviti umori ! so se izvršili ' v / tem mesecu na Srednjem in Zgornjem Stajterskem. Dne 17, t, m. so našli umorjeno truplo nekega Artinger-ja pri Piirstenleldu, par dni pozneje truplo neznanega umorjenca pri Judenburgu, (kateremu ( je bila odsekajna glava, In v pretečeni pondeljek pri Predingu truplo ( ustreljenega 1 živinskega trgovca Mör-thfoj. Glede umora v Judenburgu je sedaj ugotovljeno, da je morilec neki Polž in umorjeni neki Schwarz. Dne 26, t. m. se je vršil pri Precìnga pogreb umorjenega živinotržca Mörtha, Žlalostnčga sprevoda se je udeležila nebrojna množica od blizu in daleč. Srce pretresujoč je bil prizor, ko so nosili krsto umorjenega Mörtha, njegov,t štirje sinovi in jo z lastnimi rokami > položili v hladni grob. Nobeno oko pričujočih ni ostalo suho. Prvotno so bile oblasti mnenja), 'da je morilec pri Judenburgu identičen z zločincem pri Predingu, toda najnovejša preiskov|a/nja * so dognala, ,da med umorom , v Judenburgu in ) v Predingu ' ni nobene vezi. Pri Lipnici so prijeli nekega Strobla, h kateremu je Polž delj časa zahajal. (Oba stjat se seznanila v jetnišnici. Ko je Strobel presedel svojo 51et-no ječo, se je sezpanil s hčerjo posestnikja Slama pri Hajsendorfu blizu Lipnice, 'kjer je tudi navadno bival. Tukaj ga je pa večkrat obiskal Polž. Dognalo se fie, da je bil na dan umora pri Predingu, pretečeni pondeljek Polž ves dan pri Siamu in je pomagal na polju. Hiše ni tisti dan zapustil, zvečer so pa vsi trije, Slama, Polž in Strobel, kvartali, V. sredo potem sta se pa podala (Polž in Strobel proti Lipnici. Tukaj je Polž zvedel, da ga zasleduje policija. Sel je na kolodvor; spremljal ga je Strobel, Odpeljal se je z vlakom proti jugu. Zjasledovali so ga Še do St. lija, odkoder je zginil brez sledu. TV)da dognano je, da med umorom v Judenburgu in v Predingu ni nobene vezi ter da Polž ni morilec Mörtha v Predingu. Pač pa. je osumljen Polž tudi umora), storjenega na Juriju Artingerju pri Fiirstenfeldu dne 17. t m., ker je tamkaj delj časa služil. O umoru, v Predingu manjka za sedaj vsaka sled, O Strobelu, katerega so, kakor že povedano, v Lipnici zaprli, sodijo, da ima marsikaj na vesti. V Gradcu je im4el tudi stalno stanovanje in našli, so pri njem kovčeg z obširno korespondenco, katero je imel s Polžem, tuidi več srebrnih ur, verižic, tolarjev itd. Kakor se zdi, so dobile oblasti v roke 'dober plen v osebi Strobela. Preiskovanja o vseh treh umorih oblasti nadaljujejo z mrzlično silo. Upati ije, dal kmar lu zasveti žarek svetlobe v te tri temne slučaje u-morov. Polža, roparskega morilca, ki ga sedaj tajlco krčelvito išče roka pravice, nemški listi s prozornim namenom imenujejo „Kranj,ca“, ker je na Kranjsko pristojen. IV, obrambo našega) dobrega imena bodi pa povedano, da je Polž na Krajnjško samo pristojen, rojen je bil pa v Judenburgu ) in ße 1 ves) člas med Nemci živel. Take cvetke kot Polž poganjalo po večini le med Nemci. (Zadnji grozoviti umori > to jasno pričajo. MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tndi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijah, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Maniera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi. 67 Razgled po svetu. Krvava svatba. V Melkahao na portugalsko-špajnski meji je nastal na svatbi nekega posestnika vsled ljubosumnosti prepir, ki je 'končaj s strašnim pretepom, 5 oseb svatov je ostalo na mestu mrtvih, 20 oseb pa so težko ranjenih odpeljali deloma v bolnišnice, deloma) domov. Med težko ranjenimi je tudi več žensk. Tudi ženin in nevesta sta abbila) znatne’ poškodbe. Kaj občuti letalee, ko pada? 'Laški žurnalist in avijatik Adone Nosari, kateri je preživel srečno štipi pajdee z eroplanom, pripoveduje v listu „Mattino“ o svojem padcu v Lucci, Letel je takrat kot par sažir z letalcem Marro „Letalo se je bilo skoraj že dvignilo in se premikalo v sigurnem poletu med oblaki proti hribovjem San Giuliapo. Naenkrat se mije zazdelo, da se začenja aparat sumljivo zibati Letamo 100 metrov nad zemljo in Vidim, kako se senožet pod nami navidezno hitro .dviga kvišku, „padava“, si rečem in čutim, da je ta veter, ki se mi zdi, da prihaja iz globočine, veter smrti. Tragedija, jki se mora sedaj izvršiti, učinkuje le zia trenutek na moje živce in vprašam se : „Bom preživel ali ne ?“ In vendar, tudi v spovednici bi moral izpovedati: v onem trenutku smrtnega straha se. mi je' (zdjela smrt kakor nekaj čudoma zaželjenega. Moje oko se ozir,a) na levo in desno in razločuje vse predmete v bližini, — med tem ko pričakuje moje uho že hrušč sunka., In stroj pada brez, omahovanja z nagnjeno stranjo. Konec je, življenje z Bogom I Pilot trga z desno zaman za krmilni navor, z levo si bije obupno po čelu, — med tem ko čajkam jaz, op rimajoč se trdno okrova z utripajočim srcem. Končno vendar udari stroj ob zemljo., Nevidna roka me zgrabi za tilnik in me vrže ob telo Marre, ki je vržen navsprdi Za par sekund sem omamljen, Nato se zdramim in se osvobodim razvalin in žic. Marra leži s krvavečim obrazom kakor mrtev. Kličem ga, tresem ga) in nato je glasna množica že tu okoli naju. Oba sva) ranjena, toda živiva,“ Gladovna stavka in samoumori ruskih političnih kaznjencev, (V Nerčinsiku so nastal) nemiri v kazpilnici vsled tega, ker so nekega političnega kaznjenca pretepli s palicami, ker je m?(lo surovo nar hrulil pa;z|nika. Že drugi dan so napovedali vsi politični kaznjenci 'gladovno stavko. fOb enem je več kajznjencev poskusilo izvršiti samoumor 1 z zastrupljenem. Zastrupilo se je več jetnikov s ciankalijem. Štirje so ostali mrtvi, ostale pa so rešili in jih prepeljali v kazensko bolnišnico. Ko se je med jetniki, tudi nepolitičnimi, raznesla ta vest, je nastal v, kaznilnici strašen tumult. Političnim jetnikom so se pridružili vsi ostali jetniki in pričeli z gladovno stav- ko. Toliko je do sedaj znano, natančnejših podatkov pa ni', ker jih bržkone vodstvo kaznilnice prikrijva, in je tudi brzojavna zveza z Nerčinsjkom popolnoma pretrgana. Vspehi angleških vojaških letalnih strojev. — Angleški manevri so bili nenadoma’ j in j popolnoma nepričakovano odpovedani. (Listi poročajo, da so to povzročili vojaški avijatiki, ki so celo situacijo obeh nasprotnih strank tako izborno ogledali, da bi se ti nap ajde ni oddelki1 ne mogli sploh, vzdržati j v; svojih pozicijah, ob enem pa so bili tudi o taktiki in premikanju čet napadajoče stra/nke napadeni tako natančno obveščeni, da so se raje pravočasno umaknili. Ce je to resnica, dokajzuje to dejstvo, kako važno vlogo bodo igrali letalni stroji v morebitnih bodočih vojnah. Grozen orkan usmrtil 50.000 oseb. Nek lijons-ki list priobčuje , naslednjo 1 brzojavko ' apostolskega vikarja v Cekiangu na Kitajskem z dne 16. septembra: Grozna: katastrofa je zadela južni del moje Škofije. Orkan tajfun je porušil cela mesta in še mnogo vasi. Na stotisoče obitelj je uničenih. 50.000 oseb je utonilo. Od berolinske policije dovoljena nesreča;. Neka kino-družba je hotela fotografirati skok iz zmagovalnega stebra. Skok je berolinsko policijsko predsedstvo dovolilo, prepovedala ga je pa ministrska stavbena komisija. Kljub prepovedi se je podal ta-petnik Edih Bittner na, steber, ki je 61 mptrov jvisok, in je skočil s padalu im dežnikom, ki ga je sam iz- našel, v globočino, Padalni dežnik se je pa pokvaril in Bittner j,e padel 30 metrov globoko n,ai streho dvorane, ki leži v vznožju stebra ip se je pri priči u-bil. Fotograf ki je prizor za film fotografiral, je pobegnil. Zopet žrtev zrakoplovstva,. (Dne 21. t. m. sta pnjtta nadporočnika Berger in Junghaus, ki sta bila na poletu iz Dobernioe v Berolin, pri Falkenber-gu iz precejšnje visočine na tla. Gledalci so opazili,, da se je aparait v visočini 400 metrov semtertja gi- bal. Kmalu na|to je padel nek Častnik iz zrakoplova na tla. Zrakoplov se je nato še parkrat v zraku pre-kupicnil 'in je padel z velikansko hitrostjo na tla. Oba Častnika sta bila pri priči mrtva. Predrzen beg iz ječe. ' Iz Olomuca i poročajo: Iz takjajjšnjih sodnih zaporov je na origineien način pobegnil 191etni jetnik TjyhaÖek, Izmaknil j© namreč iz neke omare sodniški talar in baret ter neopažen smuknil iz celice. Počasi, dostojanstveno, kakor gre to sodniku, korakajoč,: |je nemoteno prišel mimo jet-niških paznikov in vojaške straže na ulico, kjer je brez sledu izginil med ljudmi, Trust beračev. Najmlajši med trusti, ki jih v Ameriki ne primanjkuje, je trust beračev; ■ njegova organizacija je tako popolna in tako temeljito „deluje“, da je bila policija primorana, da je posegla že vmes. Nepdaj casa sem je število slepih in pohabljenih beračev v nekaterih velikih mestih 1 Združenih držav sumljivo naraslo. Policija je odre tifi la poizvedbe in je celo vrsto takih beračev prijela. Izr njihovih izpovedb se je sedaj dognalo, da so bili ti berači sar mo nastavljene! velike administracije, ki je pribera-čene zneske kontrolirala, 'dobivala i velika provizijo, oddajala koncesije za beračenje, z eno besedo, ki je berače nesramno izkoriščala. Preiskava je dognala, da je trust imel pod svojo komando nek::\j tisoč pohabljencev, ki so centralni blagajni j plačevali povprečno po 5 K na dan, Nogijeva oporoka. Kakor 'smo že poročali, je izvršil slavni japonski general Nogi s svojo soprogo povodom smrti japonskega cesarja samoumor. Nogijeva oporoka, ki so jo sedati razglasili, pa kaže,. da Nogi takrat, ko je to oporoko 'pisal, )še ni mislil na samoumor svoje žene. V oporoki stofii namreč določeno, da je storil Nogi sklep, da se usmrti, ker po smrti cesarjevi njegova služba ni več potrebna. Vse svoje premoženje zapušča svoji soprogi, ki naj izplača večje legate njegovim prijateljem in dobrodelnim zavodom). Svoje truplo zapušča visoki zdravniški šoli v Tokiju, pokopati pa morajo njegove lase, zobe in nohte. Direktorij za prihodnji teden v Lavant. škofiji. 30 Fer. 2. S- Hieronjmi C. E. D. dupl. c. a. Invit. Hym. et K- de Coi. Ant. Pa. et Uf. de Fer. enrr. LI. 1. N de Dom. 1. Oct. rei. ppr. lc. Ad Land, et Hör oia. de Fer. a cap. de Coi. In M. Gl. Or. In 2. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. enrr. a cap. de Coi. Ant. ad Magnif. O Doctor.) com. seq. (Or. Da, quaesumns.) Compì, de Fer. 1 Fer. 3. S. Remigli Ep. C. sera. o. a. Invìi Hym. (m. 3. v.) et li. de Coi. Ant. Ps et t. de Fer. enrr. rei. ut ppr. le. Ad Land. (Snffr.) et Hor. (ad Prim. Preo. I. lc ) ut heri not. In M. Statuii (2. led Gl. 2. Or. A cunctis. 3. Or. ad lib. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. enrr. a cap.) de seq. (in P. L., Ant. et Or, ppr.) com. praec. Compì, de Fer, 2 Fer. 4. S. Mariae de Cerreil. V. dnpl. e. a. oia. ut Fer, 2. praee. et ppr. le. not. etiam ad Land, et Hor. In M. Dilixisti. Gl. Or. ppr. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. curr.) a eap. de seq. (Or. Infirmitatem.) eom. praee. (Ant. ppr.) Compì, de Fer. 3 Fer. 5. S. Gerardi Ep. M. dnpl. o. r. oia. ut Fer 2. praee. et ppr. lc. (in P. L.) not. etiam ad Land, et Hor. In M, Statuii (1. le.) Gl. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. enrr. & cap.) de seq. eom. praee. Compì, de Fer. 4 Fer. 6 S. Francisci Assis. C. dnpl. mai. c. a. oia. ut Fer. 2. praee. et ppr. Ic. not. (LI. 1. N. de Sor. oce.) etiam ad Land, et Hor. In M, Gl. In 2. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. enrr a cap. de Coi. com seq. Compì de Fer. 5 Sabb. Ss. Placidi etc Mm. simpl. e. r. Invit. et Hym. de Coi. Ant. Ps. et. t. (3. N.) de Fer. Sabb. LI. 1. et 2. de ficr. oce. (cum Resp. 3. N) L. 3. ppr. Ad Land, et Hor. oia. de Sabb, a cap de Coi. Snffr. ad Prim. Preč. (I. lo.) In M. Salns. Gl. Coil. ppr. 2. Or. A cunctis. 3. Or. ad lib Vesp. de seq. (ppr. lc. ad init. mensis. Oot) eom. Dom. (ppr. le.) et S. Brnncnis C. (b. a. simpl.) Ad Compì, (de Dom.) et per. crastin. Hym. term. lesu . qni natns. 6 -J* Dom. 19. p. Pent, et 2. Oet. (a Cal. 1 ) SS. Rosarii B M. V. dnpl. 2. el. c. a. Off. ppr; 9. L. hom. et com. Dom. et S,Brnnonis C. in L. (et Hor. Ps. de Doro. rei. ppr.) et M. (ppr.) Gl. (orniti imper ) Cr. Praef. B. M. V. Et te in Solemaitate. uit. Ev. Dom. Ad Prim. V. Qni natns. In 2. Vesp. (ppr. lc.) com. seq. (in P. L.) Dom. (ppr. le.), S. Brunonis C. et Ss. Sergii etc. Mm. Compì, de Dom. Vsled nahlajenja nastanejo vedno neprilike, katerim se izogneš, če imaš pri sebi vedno šikatljico pristnih Fays-ovih sodenslkih mineralnih pastil, katere dobiš v vsaki lekarni in drožeriji za malenkostno ceno 1 K 25 v za Škatljičo. It Prevzamem vsa dela M oekoraeijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjrh cenah. Miiiael Dobravc v Celju hbf. Gospodska ulica 5. Razpis. Slovenci pozor! Dne S. oktobra 1912 ob 10. uri 'dopoldne se odda dobava kruha in ovsa pri c,, kr. domobranskem pešpolku Štev, 26 v Mariboru za dobo od 1, januarja, do 31, decembra 1913. NatanSneji pogoji so v pisarni polkovne provi-j an ture vsak dan med uradnimi urami v vpogled. S «M gm fiz» S 0t a gM se bliža, treba bode «indili (9S tople obleke Množina vsakovrstnega svežega, lepega, dobrega blaga za moške, ženske in otroke od najcenejše do najfinejše kakovosti se Vam ponuja po jako nizki ceni v trgovini Franc Seršen8 v Uutgmeru Prepričajte se, kupujte pri domačih, kupujte zane-sjivo najbolše in najcenejše. Lepo blago za moške obleke se dobi že od 2 K naprej, za ženske obleke sukneno 120 cm široko blago od 70 vinarjev meter naprej. xs9 „Slov. Straža“ v Ljubljani J želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanj®“ na Slo#. Stražo v Ljubija ni. 171 Maligno stupo, suhe gobe, jabolka namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno zrnje, kc-:: ruzno slamo od storžev, :: smrekove storže, vinski kamen» Želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo Veletrgovina s špecerijo sm ss deželnim« pridelki Anton Kolenc CsBt Graška ulica šf. 21. m đ»it»lol » Pristna srebrna nra K 7-— Pristna srebr. ura ženskaK7'— Pristna srebrna verižicaK 2~— Pristna srebrna verižica_ damska K 3 40 Zlata ura , , ' . .K 28‘— Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal rapasirane ure po zelo nizki ceni. Očale! 'Budilke! Uhane! Urar, očalar in zlatar Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesioniran vodovodni inštalater Ivan Rebek Celie Poljska ulica št. 14. panio Bureš Mg£j^gf Tegethofova cesta št. 39. V najstarejši narodni manufakturni trgovini se vsied smrti gospoda Karola Vanic, Celie Narodni dom nrodaja vsakovrstno blago, kakor : možko In žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd. o® zeSo znižani cenil '*■ Velika množina različnih ostankov pod lastno ceno. Se priporoča zadrugam, občin a|m, korporacij'am in zasebnikom zla cenjena naročila; namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, ‘dvorišča, cerkve, grobova itd., štediina ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi 'vidri.‘Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v moja fsltroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih oenah. Trgovina s špecerijskim blagom Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor: štrang, ujzd, vrvi, vrvi za perilo, mrež za seno in za o-:: troske postelje itd. itd. :: Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. : Pozor Slovenci ! Ivan Ravnikar Trgovina z moko in dežel, pridelki cesta 52 i. Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, fimiza in :: lakov. :: Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kalj iva :: semena. 22 Na drobno! Točna in. solidna postrežba,! Na cLebelo! Edina štajerska narodna steklarska Na debeleI lennuln^ Na drobno! Franc Strupi, Celje Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se »prejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4’/s°/ „ proti tri mesečni odpovedi po 48/«°/o’ Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila, se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5°/o. ua vknjižbo sploh po 5‘/«%» na vknjižbo in poroštvo po 5s/i% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Poja.sn.ilck. se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. Dijaki se sprejmejo na Tovarna fa peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. stanovanje in hrano pri notarjevi vdovi Marija Koser, Gosposka nlica 50, II. nadst. nasproti gimnazije v Mariboru. 194 z večjo ekonomijo, ali tudi brez nje, je naprodaj, oziroma se da v najem. Posestvo je dobro ohranjeno in se nahaja na Juž. Štajerskem v lepi ravnini, v bližini prometnega kraja z železniško postajo. Pogoji za razvoj obrti so dani in kupna cene je zelo ugodna Natančnejše informacije daje prodajalec. — Naslov pove uredništvo tega lista. — 197 za ženske in snkno za možke obleke f§f| zadnje mode razpošilja .najceneje Jv$&$lovait>üa i»zpeillja!i»a M R. Stei merici v (etiti it. 301 Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. varstvene znamka Rösler-jeva voda za zobe je najboljša za zobe. Dobi se povsod. Steklenica 72 h. XXXXXXXXXX izvrstne in 'V vsakem oziri nedosegljive peči iz železa, email», porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „ Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Nahrbtniki Straža“ je najuglednejši spodnje štajerski list, torej inserirajte ! Svoji k svojimi „ Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip \ nana slovenska trgovina Pozor ure! Zvezna trgovina Goričar & Leskovšek Celje, Rotovška ulica št. 2. Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta 7. Velika zaloga ur, Uragese» tòsti, srebrnima in optlönlh stvar; po vsaki seni. 1«SI la »traka! Illaisir, suit aatfiaš SrsrasfiiBS sd 20 ds 200 K. Niklaeta remont.-ura K 8'64i Priatna srebra* tu» „ T— Original omega ur* „ 18'-- Kuhinjska tur» . 4°-— Budiljka, niklaeta „ 3*~ Poročni prstani „ 3„—■ Srebrne verižic a 2*~ ■— 'Večletna jamstvi — Masi. Distinger Trabesinger Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih Švica skih ■jti slatinine srebrnine in optičnih predmetov. iflp Najnižje ceste! postrežba tečna! W§r IHall dobiček! pobro ime! Razpošiljanje blaga po vseh delih i-veta. Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, katerega dob zastonj in poštnine prosto. Ni tisoče zahvainih p{s*m sem prejel VBled dobre in postene postrežbe. lip r» ffi rfr, n«jnq m se PriPor°ča potnikom, ki prinočujejo W v Celovcu. -H Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajam- Veiikovika cesta Ceno pristna in dobra vina. W<| M Za zabavo služi kegljišče. — Po leti -^sa===J SL S sediš na senčnatem vrtu. Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko dražbo. Velike dvorane za shode in veselice. 3mr Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. ~ljSpEKT Lojzka m Pepca Leon. arar in očalar 447 Usuriber, ficcasi« alias 26 ùntala* is »rsiavs. Katoličani ! Slovenci ! fsra H kateremu krojaču se naj obrnemo? Ofl 1 070 T Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče. ■ * tl. IO < O . prj Tečjib naročilih zdatno znižane cene. nmja'ATHIEEE.Y'ä BALSAM edina pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varevan. j y^inaS." " I ^sal10 ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega los. Hacuh ji Maribor, Stoika ulica 5 Il nasproti Ljudski posojilnici. M If Priporoča se preč. duhovščini in |f sl. občinstvu za obilen obisk; osobito pa dihalih, pri kašlju hripavosti, žrelnem kataru, pri polečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vneffu jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu fa ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60. Lekarnarja A. Thierry-a eentifelijsko mazilo IICH PIENI lje zanesljivo in nagotovejšega učinka Pri ranah» Oteklinah, poškodbah, vnet-uBuiny prayy balsam j,j,t tvorih, odstranjuje vse tuje snovi 3. lek. U anđela straže jz telesa m radi tega dostikrat na pravi ISPSsia A.Tiiierryho v Pregrade operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih u Roiegkv-Slaiiny ranah i. t. d. a dozi staneta 8'60 K. Naredi ss: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PRE6RAB1 pri ROGATCU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A» König. . se priporoča vsem cenjenim odsekom „Orla" za nabavo kompletnih krojev, kot čepic, bluzk itd, za javne nastope in prireditve. Imam naoajje veliko zalogo črnega- m modnega blaga, iz solidnih tovarn. Ni treba si glavo treti ! **« U§ Najboljše špecerijsko blago, |g| zanesljiva kaljiva vsakovrstna B semena gl voščenih in drugih vrst sveč* "JU dobivate zajamčeno solidne postrežbe pr Cene nizke! Delo solidno in vestno! Postrežba točna! Vsi, ki ste skrbni možje in očetje ! --------------— Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok? Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižico g. župnika Hsaserja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. Liniment mazilo staroznani tvrdki najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko. Mesina lekarna pri c. kr ,Orlu" v marl boru Qlatni trg tik rotovža . 131 fllilan Hočevar Colje tik farne cerkte. He 'pozabite as*© Volno, sukno (štofe), cajge, modno Z © perfino blago, preproge, odej®, koce, m « *aa® platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domaci n s m »«# trgovini m *£ E a m & M. E. Sepec, J Maribor. Grajski trg. io8s» Burgplafe, ! <* m m □