n-amm t imk • Mtt. n. MmftHn. xlwi. itio. — ......■.....' ■ »■ ^^"^^^■■i^"i^^««^^^^^^^^^^r ■—------ — — — — ■— ~"^™^^---------------— — — .Slovenski Narod« veljt V lfrN|wl na dom dostavljen: v opravniStv« prejeaua: eclo teto aaprej • • • . K 24-— celo leto n*prej . # • . K 22-— pol leta „ • • • . . 12"— pol leta „ • • • • # llw četrt leta m • . • » . 6— četrt leta . • • • • # 5*50 aa mesec v * • • • » 2*— o* mesec . • • • • « 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CredaUtro a KnaUova aOlca 4t 5 (v pritlićju levoj tetoloa ft*. 34» IbImIb vMk 4m ivo#ot tefMMil —altUi te pMHntfctb Inaeratj veljajo: peterosiopna petit wita za enkrit po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., im trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tnsercijah po dogovoru. Upuvn&tvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije inseratl Ltd, to je administrativne stvari. ■ Pmumim itmwiWm wt}m !• viaarH*. —— Na pitmena naročita brez istodobne vposlatve naročnine at OC otira. aH>f^aw taaduuPMH* t#l#t#M it* SS« .Slovenski Narod" Vtlja 90 poitli za Avstio-Ogrsko: • za NemČIJot ćelo leto skupaj naprej • K 25*-* I ćelo leto naprej . . • K 30*— SrL1^. " * * * * !ž«i I m Amcriko in vsc druge dežele: cetrt leta R * « * ■ dW 1 ° na mesec • • » • • 230 v ćelo leto naprej . • • ♦ K ».— Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znatnka. Upravnlitvo (spodaj, dvoriSčc levoi KmHov* ulica št 5, telefon *t 85. Svetovna vojna. V Karpatih se nadaljujejo boju — Naše čete so v Bukovini prodrle do Suczawe. — Rusi se umikajo. — Nemški uspehi v Argonih in Vogezih. — V vzhodni Prusiji se razvijajo veliki do?odkL — Zasedanie ruske dutne. BOJI V KARPATIH. — RUSI SE UMIKAJO IZ BUKOVINE. Dunai, 10. februar ja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo, dne 10. februar] a: Splošni položaj v Poljski in zapadni Galiciii je neizpremenjen. Boji v Karpatih se trajajo. Bukovino smo očistili do Sueza-we od sov razni ka, ki se mestoma begu podobno umika. Z nepopisno radostjo pozdravlja prebivalstvo naše prodirajoče čete. Namestnik načelnika seneralne-sa štaba pl. H 0 f e r. fini. V VZHODNI PRUSIJI OPERACIJE VECJEGA OBSEGA. — V POLJSKI NI IZPREMEMB. Berolin. in. februarja. (Kor. ur.) Poročiio VVolffovega urada: Veliki glavni stan, dne 10. fe-bruana. Vzhodno bojfšče. Posam-ni boji na vzhodnopruski meji so se tu in tam razvili v vojne operacije večjega pernena. Potekajo povsodi normalno. V Poljski na desnem in na le-vem bregu Visle nišo nastale nobene izpremembe. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI V GALICIJI IN V KARPATIH. ^-Baseler Nachrichten* prinašajo članek o vojaškem položaju na vzho-du. ČTanek pravi, da sta si v Vzhodni Prusiji in na Poljskem oba sovraž-nika enakovredna. Bolj ljuti boji pa se vrše v Karpatih. Obe stranki po-ročata od tam soglasno, da nastopa« jo močne nemške čete. Dejstvo, da oba zaveznika sredi zime začenjata v Karpatih z ofenzivo, je izprevrglo tuđi teorijo o postranskem bojišču v Karpatih- Še nikdar se ni izvršilo tako gibanje s tako številnimi četami v tem Ietnem času. Pri teh operacijah je treba ločiti dva dela: Pokrajino okrog prelaza Dukle in Vzhodne Karpate. Preko Dukle moreta zaveznika prodreti proti Tarnowu in Przemvslu. Na vzhodu gredo ceste proti Lvovu. Nove operacije nimajo samo namena osvoboditi trdnjavo PrzemvsL mar-več imajo ob enem namen, pregnati Ruse iz Galicije. Še si iz pičlih poro-čil ni mogoče napraviti prave slike, gotovo pa je, da Avstrijci. Ogri in Nemci prodirajo. Dne 3. februana so Rusi sami priznali, da so morali zapustiti slemena Karpatov. V Bukovini so prešli Avstrijci. odkar so 22, januara zavzeli Kirli-babo. zopet v ofenzivo. Vse operacije zaveznikov dado torej to-!e sliko: V Vzhodni Prusiji in na Severnem Poljskem držita zaveznika svoje pozicije, najbrž" z ma-loštevilnimi četami. Na Poliskem južno od Visle, v Galiciji in v Bukovini koncentricen napad na dveh glavnih točkah med Lodzom n Var-šavo ter preko Karpatov. Pr diranje v Bukovini ima glavni name^ zava-rovati bek preko Karpatov ; rodira-jočim četam. Preko Budimpešte poro ajo. da se je v Bukovini posrećilo našim prednjim stražam zadeti nek ga ru-skega letalca. -A Nap^ poroča: Neprestano prinašajo v Homono ranjence. Med njimi je sedaj mnogo več ranjenih Rusov, kakor zadnje dni, znamenje, da so naše čete na prelazu Dukla prešle zopet v ofenzivo. Rusi so tu zelo močni ter imajo zbrane več, kakor 4 armadne zbore. Boj, ki traja že sedem dni se razvija sedaj nam v prilog. Stevilska premoč Rusov je izginila in očividno manjka njihovi artiljeriji municije. Na prelazu Uz sok, »Az Ujsag« poroča, da so imeli Rusi na prelazu Uzsok štiri dobro izbrane in izborno urejene obrambne pozicije, prvo z artiljerijskim! utrd-bami pri Csontosu, drugo na crti Studnica v blizini Malomreta, tretja najmočnejsa je bila na vrhu Zolovina pri Suchapataku in četrta na vrhu Uzsok samem. Dne 22. januarja se je pričelo splošno prodiranje. Naše levo krilo je porazilo Ruse pri Patakujfaluju. Dne 23.. 24. in 25. januarja se je naša ofenziva stopnjevala korak za korakom. Že smo bili Rusom tuđi za hrb-tom. Dne 26. januarja smo zasedli vrh in prela z. Ta štiridnevna bitka je zahtevala silne žrtve in napore. Dan za dnevom nišo mogle naše čete prodreti delj. kakor 6000 korakov, zlasti težavno je bilo poŠiPati za vojaki živila. Iz Galicije. »Ukrajinska korespondenca« poroča, da je živel sedanji gubernator v Kolomeji. kozaški polkovnik Sec-ehin delj časa pred izbruhom vojne v tem mestu ter je spoznal vso okolico. Mnogo njegovih častnikov se je pred izbruhom vojne zdravilo v ne-kem tamošniem santoriiu ter so tako lahko vohunili. Gubernator je iz-dal na prebivalce rusko pisan oklic, da se moraio zglasiti vsi moški. ki nišo bili iz katerecrakoli vzroka spre-ieti v avstr:i<^ko vofsko pri ^uhernij-ski oblasti. Večina teh moških je zbe-žala. Iz Petrogrrada je dospela v Ga-licijo posebna komisija, ki proučuie narodnostno vprašanje in delovanje poljskih strank. V Bukovini. Tz Burdujenija poroča »Az Est«, da so pripeljali Rusi s seboj v Sučavo ćele vagone polne mrtvih. V soboto je ruski general zapovedal, da mora-jo Rusi zapustiti Sučavo. Prebivalci, ki so se bili skrili v gorah, so se y nedeljo vrnili. Rusi so izpraznili tuđi Radavc. Iz Dornavatre poročajo, da so naše čete v Bukovini prodrle ka-kih 120 km. Rusi se umikajo proti Cr-novicam. Velika industrijska podjet-ja med Dornavatro in Sučavo so ostala nepoškodovana. Iz Bistrice poroča »Pesti Hir-Iap«, da upajo tam vsled splošnega položaja, da bodo Rusi zapustili več-ji del Bukovine. Deželni šef se je z nekaterimi uradi že vrnil v južni del Bukovine. Ruske oblasti v Črnovi-cah se baje pripravljajo na odpoto-vanje. O OPERACIJAH NA POLJSKEM. »Miinchener Neueste Nachrich-ten« poročajo iz Zenev: General La-croix piše v »Tempsu«, da se vrši na Poljskem velika bitka, ki bo mor-da imela za posledico, da se bodo spremenile vse bojne fronte v Evropi in morda ćelo v Egiptu. General dvomi, da bi bilo zavzetje Varšave končni cilj nemške armade, paČ pa je mnenja, da gre Nemcem z-a to, da uničijo ruski center, ker bi potem nemške čete Hhko obkolile obe so-vražni krili. To je dobra strategija, Toda bitka pri Borzymowu dosedaj za Ruse ni izgubljena, dasi zasravlja general Machensen vse sile, da iz-vojuje zmago. Puške na kresilo. Carigradski oficijozni krogi trde, da so baje dobro podučene nevtralne osebe izjavile, da primanjkuje Rusiji orožja za vojsko, tako da je to pomanjkanje za arrnado zelo nevarno. Nove čete vežbajo s palicami in baje so dali zadnjim četam, ki so odšle na bojišče. ćelo puške iz Krimske vojne, da ćelo puške s kresili. Ta trditev je pač malo verjetna, ker bi bilo na-ravnost bedasto posiljati tako neobo-rožene čete proti našim moderno oboroženim armadam. * • * NEMŠKI USPEUT NA FRAN-COSKEM, Berolin, 10. februarja, (Kor. ur.) Poročilo VVolffoveua urada: Veliki glavni stan« dne 10. februarja. Zapadno bojišče. Ako iz-vzainemo manjše uspehe, ki so jih iz« voicvale naše čete v Argonih, na zapadnih obronkita Vogezov, pri Ban de Saptu in v Wurzbachskem lesu, nimamo ničesar poročati. Vrhovno armadno vodstvo. m • Francosko uradno poročilo. »Munchener Neueste Nachrich-tenc priobčujejo francosko uradno poročilo z dne 8. februarja, ki se glasi tako - le: Med morjem in Oiso artiljerijski boj, ki je zlasti srdit v okolici Cuinchvja in zapadno od La Bassee. Jugozapadno od Carencvja se je nam posrečila akcija proti nem-škemu strelskemu jarku, ki smo ga razdejali z mino in čegar branitelje smo potolkli ali pa vjeli. Na fronti ob reki Aisne in v Champagne topovski boji. Učinkovitost našega ognja smo dognali na raznih točkah. Zapadno od visine 191 in severno od Massiges so naše baterije preprečile sovražni napadalni poskus. V Argonih smo odbili sovražni napad pri Fontaine-Madame. V Bagatelle so Nemci pri-čeli popoldne srdit pehotni boj. Po zadnjih poročilih smo vzdržali vse svoje pozicije. Z ostale fronte nimamo ničesar poročati. Uradno poročilo, izdano ob 11. ponoći, se glasi: V noči od 6. na 7. februarja je sovrainik razstrelil v La Boiselle tri mine tik pred hišami, ki smo jih mi zasedli, ter vrgel proti našim pozi« cijam 2 In pol stotnije, ki pa nišo mogle prekoračiti jarka, ki ga je po-vzročila eksplozija, Popoldne dne 7. februarja smo s protinapadom potisnili sovražnika iz tega jarka, ki smo ga takoj urav-nali. Nemci so pustili na bojišču 200 mrtvecev. Severno od Les Menilles-Hurlus smo v noči na 7. februarja zavzeli neki les, kjer se je sovražnik silno vkopal. V Argonih je trajal boj pri Bagatelle dne 7. februarja vso noč. Nemcem se je posrećilo, da so nekoliko napredovali. • • • ) NA FRANCOSKEM BOJIŠČU. Iz Hazebronka poročajo, da Nemci očividno koncentrirajo močne Čete v okolici La Bassćeja. V Četr-tek in petek so krožili nemški letalci nad Bethunom, franeoski topovi pa so jih pregnali. Več angleških in franeoskih aeroplanov je dospelo nad Zeebriig-ge. Sprejeli so jih nemški šrapneli. Letalci so vrgli več bomb, ki so pad-le v notranje pristanišče, kjer leže LISTEK. flinErihanta. Franeoski spisal Pierre d e Cou-levain (Dalje.) Tedaj je glas hišnega zvonca prekinil premišljevanja markija d' Anguilhon. Šel je sam odpret vrata in pripeljal s seboj kakih štirideset let starega moža, ki je bil po videzu precej navaden, vendar inteligent-nega in simpatičnega obraza. Prihod ljubljene žene bi Jacque-sovega obraza ne bil mogel bolj razjasniti kakor prihod tega moškega obiskovalca. — Sem se vsedite, Bontemps, mu je rekel in mu ponudil naslonjač ob kaminu. — Veseli me, da ste se povmili, gospod marki. Ravno, ko sem prejel vaše pismo, sem bil sklenil pisati in nasvetovati vam, da se vrnete v Pariz — Ah, glejte, in zakaj? — To vam takoj povem. Mislim, da mi bodete sami pomagali priti k stvari. Predvscm mi torej povejte, kaj želite. — Denarja, vraga, to dobro veste- — Redek je v teh težkih časih, gospod marki. — Denar je vselej redek. kadar ga potrebujes. je menil Jacques d' Anguilhon s pikrim poudarkom. Toda vi ste mož. ki si zna pomagati in vi mi ga že naiđete, če le hoćete. — Dobre volje, to vas zagotav-Ijam, mi ne manjka, in če svota ni ravno prevelika ... — Stotisoč frankov. Gospoda Bontempsa je kar vzdignilo. — Vi se šalite, je zastokal. — Niti najmanj ne. Jaz potre-bujem stotisoč frankov, je razločno ponovil mladi mož. — Kakšne garancije mi nudite? — Te slike, te preprege, vse, kar je tu. Vredno je mnogo več. — O, več... — Gotovo. To so lepi ostanku je odvrnii marki in z otožnim pogledom motril bližnje predmete. — Vi ste igrali? — Ne. Bil sem tri mesece v AI-geriiu nekaj dni v Cannes pri svojem stricu de f roissy in Monte-Carla niti vide! nisem. Navzlic temu stojim na robu propada. — 2e zopet! -»Tako Je bilo od nckdaj in ostane dotlej, da si priđobim prerao-ženlcprimcrno svojim željam in nag-nenjem —, željam In nafiieajeiii, ki so podedovana. ftarcfb kakor laa»' to dobro čutim. Kadar Previdnost ustvarja bitia moje vrste, morala bi jih. da pozna sočutje, bolje opremiti z bogastvom . . ., toda ona ga ne pozna in ?a ne more poznati. Treba ji je kontrastov, nasprotstev, da ustvari bolest. Dam louisdor. dočim bi bil komai opravičen, razpolagati z dverna vinarjema. Deset tisoč frankov rente, ki jih imam, so za-me le prilika, da uh potrošim trikrat toliko. Nimam nit: pokliča, niti kakega daru, da ga izkoriščam, v bližnji bodočno-sti tuđi ne pričakujern nikake ded-ščine. Na drugi strani sem prepono-sen, da bi žrvei na stroške svojih Ii-ferantov in predostojen, da bi se pre-življal z igro. Ta večna stiska me oslablja do bojazljivosti. mi jemljc veselje do življenja in mi končno potisne samokres v roko. Bontemps, vi mi morate pcinagatu da se enkrat za vselej vsega tega resim. Ob smrti mojega očeta pokazali ste se našega najbolJSega prijatelja. Vam se imamo zahvaliti, da smo ohranili svojo pa* lačo; tuđi danes se zanesem na vas* — Predvsem, gospod marki, mi dovolite vprašanje; kaj hoCetc početi s toni stolisoč Iranki? —Vređvsem plačam svoje up-nike. Ravno sem sestavil seznam svojih do4gov .. . titk*| Je, je odvrnfl mladi moš in položil roko aa rd*€e popisa« papir, U fe leial na njegovi pisani nU. Se*tttetetti*o* kmakgrl znesejo. Vrhu tega potrebujem kakih I štiridesettisoc frankov, da grem v Afriko. — V Afriko? — Da. Neki Španski pregovor pravi: ubog piemič ima samo tri poti pred seboj: cerkev, kraljevo hišo in morje. Za prvo pogrešam nagnenja, druse pri nas več ni, ostane mi morje. Udarim jo torej po tej poti. Name-ravam se pridružiti ekspediciji, ki hoče preiskati Ievi breg reke Niger. — E, za boga, kedo vam je to misel vtepei v glavo? — Prav izvrsten dečko, sin pa-riškega bankirja Delorma, s katerim sem se spoprijateljil med prostovolj-skim letom. Morda veste, da je njegov oče proti vsemu pričakovanju umri prezadolžen; govorilo se je ćelo, da se je usmrtil. Georges je pre-pustil upnikoui premoženje, ki je je podedoval po materi* ki bi mu bilo omogočilo potratno življenje; to vam pove, kakšen mož je. Odšcl je v Sudan, kler vodi na novo ustanovljeno trgovsko podjetje v Dahomeju. Nav-dutatfe« 5 katerim Je govoril o airi-kanskem delu, se je prijek) todi mene in uigalo v meni žerjo, da se ga nde-ležim. ZaČnem z odkrivmi^em Afrike; Nato, če se vrnem Čil m zdrav, me Oeorges Delornte nnnči Mati. — Delatif v*s» goipod jtt&rki, h vnkUcnil Bootemps % obrasocn pol-ntai NaAM^ Vi 9tt po «4eai I mnenju zmožni pridobivati slavo, toda denar, o tem dvomim. Bankir, in-dustrijalec ali trgovec ne postaneš kar čez noč. Za najskromnejši poklič se treba učiti. Glejte, če vidim ple-miča, ki zna komaj svojo enkrat eno, zagnati se v boj za dobiček z Ijudmi, ki so kupčije vajeni, tedaj se mi zdi podoben petelinu, ki je padel med lisjake in vnaprej že vem, da ga opu-lijo in požro. — Kaj naj torej po vašem mnenju stori ubog piemič, Bontemps? — Bogato naj se oženi, čisto enostavno, gospod marki. — Z eno besedo, vzamem naj hčerko gospoda Poiriera. Poskušal sem. pa ni šio. Zakon me mnogo bolj plaši kakor Afrika. — Če bi se vam pa ponnjal pod izvanredno ugodnimi okolnostmi? — Bontemps, vi imate predlog, je smeje odvrnii Jacques d' Anguilhon. — Ne naravnost Ali ste že čuli o bajnobogati Amerikanki, ki jo je baronica de Keradieu vpeljala v družbo? — Ne, prišel sem včeraj zjutrai in nisem Se nikogar videl. — Dobro, to morate poskusiti si pridobiti. Edina hči je, iz iako dobre rodbine in nima nič mani kakor šest deset milijonov. 4"»»tf «• •JUOnreftrriu fiAiftJO*, ine li. Mruaffa t<*i& 33 ste*. nemSki pođinorfkf čolnL En« leti bpmb ic provzro^ila taje flašom pa» riškega poročila eksplozijo na ne-kem nemškent podmortkem Čolnit Ta vest pa piti v Londona ni do-trjena. O boiiti na Flandrskem rorota •Temps«: Gorko vreme na Flandrskem dovcljuje za boje ob obali go» tovo mejo. Znano je, da so se NemcH v okolici Ostenda strašno »kopali, ne morda, ker Je to mesto za Nenrc velike važnosti, marvefc, ker ščUi Ostende pristanišee Zeebrflgge. kler ima sovražnik važno izhodiSče za svoje podmorske čolne m kjer se hoče vzdržati za vsako ceno. Priča-kovati je tore! silncga odpora in Huti naskoki Nemcev na pozicije zavez-nikov so dokaz, s kako silo bodo poskusili Nemci tu prodreti. Istoča-sno ojačuieio Nemci svojo fronto v sredini. Zbrali so nove Čete pri Yseghemu, nekaj ki'cmetrov vzhod-no od Roulersa. odkoder bodo te čete poslali v fronto med Pixmuid-TTom in Ypresom. ali pa v fronto med Ypresom in Armentieresom. Druge čete zbirajo v Pilkemu, južno od Langrhemarka. Tuđi itm'o Nemci na kanalu pri Ostendu in Bru 12. opoldne ni dospelo sem Mbe- 1 no Reutcrkvo poročila Na Anale-škem so popolnoma prekiniH tiinanii ferscttvni promet • • _T Lotrodm % februarja. (Kor. vr.) V Canicero ao se dogodili veliki iz-fredi stavkojočib rudarjev. kl so s kamenjem obsipali ont, ki *o hoteli delati. Intervenirala Ic fandarmerija. Trije žandarmi u> bili obiti Orožni-štvo je bilo brez moči. Med izgredi je bilo 20 delavcev tefko« mnogo pa lahko ranjenih. Orožniki so mnogo oseb aretirali. Odposlano Je bilo vo* JaStvo, da uduSi nemire. Vojni stroftlct AvstralH«. »Times« poročajo \% Sidneva: Stroški za avstralsko ekspedicijo do konca 1914 so inašali 537.828 funtov. Državni dohodki leta 1914. so znašati 15,005.623, stroški 15,748.0ys funtov proti 10,697.434 funtom leta 1913. PROPAGANDA TRO.fNEOA SPORAZUMA NA JAPONSKEM. Kakor poročajo ruski listi, se vr-šijo v zadnjem Času na Japonskem številni shodi, ki se zavzemajo za to, da naj Japonska pošl e svojo arma-do na evropejska bojišča. Propagira se tuđi ustanovitev dveh divizij pro-stovoljcev. ki naj priđete tripleen-tenti na pomoč. — Ore terej očividno za obširno zasnovano akcijo trojne-ga sporazuma. OBOROŽEVANJE ITALIJE. Iz Rima poročajo: Italija se ved-no bolj oborožuje. Sedaj je bilo zo-pet vpeklicanih 24.000 mož, 12.000 topničarjev ietnika 1888., 7000 alpin-cev 1. 1881. mobilne milice in 5000 mož letnikov 1891.—94., ki bodo pri-deljeni alpincem. Prvi so poklicani na 60, drugi na 45, zadnji na 40 dni. Letnik 1892. še ni odšel domov, in druga kategorija Ietnika 1894. Še ni končala svoje vežbanje. Od teh letnikov se nahaja 140.000 mož pod orožjem. Letnik 1895. je bil klican 8 mesecev prej pod zastave, kakor to določa zakon in sicer kar 1. in 2. kategorija naenkrat. kar znas'a 150.000 mož. Razentega se naha'a še 24.000 mož iz raznih letnikov pri orožnih vajah. Armada ima dancs 310.000 mož. mornarica 20.000 mož več pod orožjem, kakor v normalnih časih. Posebno pozornost vzbuja mobilizacija alpincev, ki tvorijo po italijanski »orđer de bataille« avantgardo itali-janske armade. — Kakor javlja nadalje oficijelna »Gazzetta Ufficiale«. je seda: končara tuđi recrganizadja italijanske artiHerite. Vsak armadni zbor. katerih ima Italija v mirovnem času 12 (-*- tri posebne alpinske brigade), bo imel v bo-doče mesto do-sedanjih 16 baterij, 24 haterij artiljerije, ne računajoč težko artiljerijo in gorsko topničarstvo. Dnevni red prve (Kor. urad.) Danes se Je sesuta ngM du-ma. Navrcfl so skoro vii ^land. Galerije so gosto lasedene. V loži di-plomatov prlsostvujejo seji velepo- I slamki in roslamki držav trojnega sporazuma in ludi lastopn&i ncvtral-Bib držav* ^ _------ ^^.—- Fb prečitaniu carjeve^a poziv-nega ukasa« i% diuna cakiicala vla-darju »Urd!« in stoje zapela rusko himna Predatd. Rodzianko otvar-ia stjo f govorom« v katerem pravi najprvo: Rusija, ki se je na kile svojega carja oborofifa z mil joni bajo* netov. stoji po šestih vojnih mesecih še vedno trdna, rnočna in necmajana, prožeta ene in iste nedeljene volje. Rusija razbija namere in napore mo-gočnepra, trdovratnega ki zvitega so« vražnika. Kakor skala v rjovečem morju se drži ruska armada, hrabra mornarica pa nenapadno sodeluie pri velikem delu obrambe, Bog je hotel, da bode naš rod priča največ-Jega svetovnega boja med dvema nnsprotn:ma si principoma: med principom miru narodov in pravice na eni strani in principe ni pohlerne-ga militarizma ter surove sile na drugi strani. Rusija te vojne ni hotela in ni je iskala; toda sedaj, ko je ta boj rzbruhnil, naj sovrazniki vedo, da se ne stratimo nobenih žrtev. V tem velikem boju nismo sami: Srbija in Crna gora sta z nanv (Odobravanje), hrabri belgijski narod je šel kot prvi v boj, v knterem se ni zrne-nil za pogin in v katerem je neza-slišno trpel; Belgija nadaljuie boj še tuđi danes. Duma pozdravlja z oduševljenjem poslanika Belgije in našega v zvestobi preizkušanega prijatelja: veliko Francijo, ki se znova bori proti svojemu dednemu sovraž-niku ter kaže občudovarja vredno hrabrost. Slava junakom! Slava našim zvestrm prijateljem! (Odobravanje.) V tej borbi smo potrebovalt močnih in krepkih zaveznikov, in res: plemenita, mogočna Anglija se bojuje za pravično sfvar. (Puma pri-reja angleškemu veleposlaniku o\^a-cije.) Prcdsednik je nato roudarjal, da je bil ves trud sovražnikov, zaseiati med zaveznike nesoglas;a, raman. Obzorje troirega sporazuma ie čicto in brez obbkov. Dt'ma pordravlja velenoslanika Francije in Angl:je. Tuđi japonski narod, nrijatelj pravice in pravičnosti, se boiuje zaeno z Rusijo. (Pos1?nci ploskajo iaponske-mu veleposlarTku.) Predsednik izjav-lia. da preživim ruski narod v seda-nji vojni preobrat, kakršnecr^ sve-tov^a zgodovna še ne pozna. Modra carieva naredba je osvobodila narod rla. ki je spo^kopavato nieeovo silo in £ra je nrT^e^ala na pot prcsvMjene zmernosti. Predsedn;k Te koičal svoj cover z be«edarr»;* ^Ta voin^ mora biti 7ma5rovita. (živahno odobravanje.) Mi se borno bojevali. doVler ne sprejmeio sovra^n:ki rrrrovrnh po-gojev. ki jim jih bemo diktirali.* Ćela duma je priredila predsedniku oduševljeno ovacijo. Nato ?e dvig* e ministrskj predsednik Gorem y k i n. ki izjavlja: »Olcboka vera ruskega naroda v končni triumf. se s^dai pre-tvarja v sieurTiost. (Klici: Zivela naša armada!) Čini naših čet in dr?go-cene službe naših zaveznikov, ki se silno trudiio. poraziti sovra^nika. n?s Hi?ajo za^eljenemi! cilju. Vzpodbud-no je bratsko zbližanje ru«kega in poliske^a naroda, ki nn'ožerte mu preizkusnje pofr^ezljivo prerastu — Odkar sem zadrjič k Vam govoril, se je izvrši! velik dogedek: Turčina «=e le pn'Jn'7 la na?im sovra*n;kom. Šijama bodočno^t Rusiie ob Črnem morju, pred samimi zidovi Cangra-da, se nam kaže z vedno večjo ias-nostjo.c Za ministrski mnredsednfkom ie opozarjal zunanji minister Sasonov na svojo razlago pred šestimi meseci v dumi. zakaj da se je morala Rusija vočigled avstrij-skega in nemškega napada na Srbijo odločitt, da brani zatirano pravica Rušila se je zeđinila na občudovnnja vreden način v navalu na sovražni-ka, ki jo je bil izzval. Ni ostala satna: Francija in Anglija sta ji prihi-teli na pomoč in pridružila se ji je skoro tudf Japonska. Vztrajne ruske čete so podale zaveznikem roke, hi so vpletle v krono svoje slave nove lavorike. Ruske armade koraVaio trdno na svoj cilj, ter pričikujejo srečni trenutek končnega tnumfa nad sovražnikom, ki se laže, da bo lahko zmagal. ki se obupno trudi in se poslužuje vseh sredstev, potvar-Jajoč ćelo resnico. Ker se hočeio nemški in avstro - ogrski povzroči-telii tako lahkomiselno razpaljenega požara opravičiti^ se trudijo nala-gati svoje države ht inozemstvo, po-udarjajoč. da so bili k vojni prisiljeni. Prazno je, ponavljati staro pesem, da je po5kuSal angleški krali Edvard obkoliti Nemce; saf ve ćeli «ve*, da |e ta modri vladar Ijubil mir. Tuđi ! so imele entente. kamere |e z^kfju-čil, ozirrma pripravil kralj Cdvard. 1 2grH defenziven značaj. Medtem ko je Rusija ostajala zvesta stoletntm tradleflam, fer Je bila Nemči« polena hi dobni soseda, se Ie Nemčtte vediio postavljala proti nje!, skiiša'a )€ na?čuvati proti njej sosede. trko iu pr. skandinavske deiele, O^licilo, 1 kler ic oc«5ki deuar ustvaril ukrajin- sko gibanje, Roirmnflo, hi končno Turčijo. Nemci «o prelomili pote^ damsko pogodbo in obljube, ki so jih bili dali Rusiji ter so poskušali kompromitirati anglelko - ruske interese. Cnake intrige so zasnovali na Ki-tajskem in Japonskem, toda k sreči brer uspeha. Vse to zadostuje, da presodimo, koliko Je vredna ncmška trditev, da je bila Nemčija od trojnega sporazuma obkoljena. Ravno toliko so vredna tuđi zatrjevanja, da vojne ni pričela Nemčija, kajti ne-ovržni dokumenti dokazujejo na-sprotno. Med nevo§čljive nem^ke izmišljotine je prištevati tuđi vesti o židovskih p^ ornih. Ako je židovsko prebivalstvo na bojišču trpelo, se to zlo ne da preprečiti, kajti prebivalstvo sovražnega ozemlja m^ra vedno trpeti. Sicer pa izjavljajo oči-vidci soglasno, da so največja opu-stošenja na Poljskem delo Avstrii-cev in Nemcev. Dobri ameriško - ruski odnošaj! navzlic intrigam nemškega velepo-slaništva v Washingtonu nišo trpelf. Minister opozarja nato na nemške poskuse, zasejati med zave^n;ke pre-pir in razširjati vesti, kakor da bi bit eden izmed zaveznikov pripravljen, zaključiti separatni mir. K srečt so se ti poskusi klaverno ponesrečili. Svet ve, da je solidarnost zaveznikov neomajna in da postaja od dne do dne trdnejsa. Zavezniki so obču-dovali napore Rusije, ki je odposlala neštete bataljone na ogromno fronto v boj proti trem sovražnim silam. Mi pa cenimo ogromno brezprimerno hrabrost svojih zaveznikov, in smo si popolnoma na iasnem glede njihove podpore na kopnem in na morju. Naše ozko zavezništvo se je znova poglobilo: dospela je vest o sklenjeni finančni in gospodarski ententi. Iz te entente Rusije z ostalimi zavezniki, izhaja, da so trdno odločeni na-daljevati boi z Nemčijo ter ga privesti do dobrega konca. Nedavno priobčena oranžna kniiga.je pokazala, da so bili dogodki v Bosporu, ki so izzvali vojno s Turčilo, delo nem-ske zahrbtnosti napram osmanski državi. Odkar se je prikazala »Ooe-ben« v Dardanelah. je Turčija ravna* la v vsem pod nemškim pritiskem. Toda dogodki ob rusko - turski meji\ kler so si izvojevale naše čete nnvc slave, bodo približali Rušilo re^iM političnih in gospodarskih proble-mov, ki so zvezani z njenim stremljenjem po izhodn na svobodno morje. Naš nastop za Srbro se je izvrši! pod mogočnim učinkom naših čuvstev za bratski narod, katerega duše\Tia veličina je povzročila v se-danji vojni ozko zvezo med obrtna državama, Minister omenji z zado-ščenjem, da se bori tuđi Crna Rora za skupno stvar. OdnoŠaji napram Grški so popolnoma prisrčnl. Rucko* romunski odnošaii imajo značaj trai-ne stalnosti. — Minister opozarja na rusofilske manifestacije v Bukarešti in v ćeli Romuniji. ki dokazujeio, ka-kega mišljenja je romunski narod ter nadaljuie: »Gotovo pričakujete, da vam poročam posebno o stališču onih, rta vojni neudeleženih držav, katerim pravi lastni interes, da se naj pridružio Rusiii tn njenim za-veznikom. Razumeli bodete. da ?. — Dr. Jan!*o Serncc t. \z Celja nam pišejo: Sedaj Je žal^stna vest o srnrti tukajšnje^ra zdravnika dr. .Tanka Scrccca v srb^kem vjetn^tvu potrjena. Dolgo je nismo verjeli — seda! verno. da našega dr. Janka ni več. Ni v floven^kt celjski dnifbi človeka. ki bi bil ta^o splo^no pri-fjublfen in spo^tovan kaknr fe bil pokojnik. Tn to ne samo radi tega, ker ie kot izvršen zdravnik pornagal mnofrm roxJb;nam in posame^niknm. temveč vse je Pubifo pokojnika kot zve^te^a prijptetja. Pokoini dr. Jan-ko Scr^ec je b:l najprei kra^ek Čas zdravnfk v Veleniu. potem pa se je stalno naselil v Celju, kjer si je s svojo zdravn'^ko snrettTOstio in vest-nostfo priđnbil v slovenskih in nrm-ških kro^ih zelo veliko klijentelo. Ko se je ustanovila leta 1906. Narodna stranka in se je politično življenje Slovencev na Spodnjem Stajerskem podalo na nove potu fe stooll dr. Jan-ko Sernec takoj v strankin izvršc-valni odbor in je tttn ves čas delo-val Ril je res trd v svojih političnih načelih in se !e lahko marsikdo nefl od njega doslednostL Za stranko Je žrtvoval silno mnogo časa, truda fn den^rja; če mu Je le orkmSčai čas, !Je ob volitvrh tuđi rad nastopal kot govornik. Dr. Janko Sernec pa }c • krepko defal tuđi v raznih ffl»|K>dar-skih podjetiih; bU Je v^ let odbor- I mk Jmi***i~+* jmmUmkm, 4aUe i thm nMtooniva »Ujke PatoHhriei. odbornik Untforikt kmet podnHM-ce in odbornik iUvihiih ceUskih narodnih dmštev. Za vttho vaiao sa* devo v naši iavnotti §* ft iivo iani« inat in ie svoje nmenj* tuđi v iivah-nih člankih in notJcah, ki so tih pri* občevali celjski Ktti. t*zov*ri*l Več o vsem tem bo porneje čas govoriti. Eno Je treba tu ie povedati; veliko Uubezen dr. Janka Serneca do gimnazijske in akademične mladine, Oimnazijcem v Celiv Je dajal zastonj zdravniško pomoč, oblačil jih je in imel več iantov vedno na hrani. Povrh tega pa njegovi darovi za DUa* sko kuhinjo in gimnazijsko pođporno društvo nišo nikoti iiostali. Kot akademik le btl »Triglavan« in ni menda člana tega društva, ki bi bil nanj boli ponosen in ki bi ga bolj IJubil ko pokojnik. Dasi je bil ne navadno re-sen mož, se je znal vedno prilagoditi mladini, ćelo razposajeni akademični mladini. Ob začetku vojne *e bil po-klican kot zdra\rnik k celjskernu čr-novojni^.kemu bataljonu; r njim je šel v Srbijo in bil tam vfet, ker je v izpolnjevaniu svoje tefke službe ostal do zadnjega na bojišču. Đil je cei mož tuđi kot vojak in darova! je domovini svoje še toliko obetaJoče življenje. — Pogrešamo od IX novembra $?. Rada Lenarda od 2. maršbata-ljona, 2. stotnija, 27. domobranske-ga pešpolka, ki je 30. septembra od-šel iz Tolmina v Galicije. Ako kdo kaj ve, naj to blagovoli sporočiti na tvrdko Pinter in Lenard, železnina v Gorici. — Kdo kaj ve? Cetovodja 47, pešpolka, 5. marškompanija, vojna pošta št, 73. Ivan D o n k o se pogrc-ša od meseca novembra. Kdor kaj vc o njem, naj bo tako prijazen in na] to sporoči njegovi soorogi gospe An-toniji Donko. via Ponte Isonzo št. 3. v Gorici na Primorskem. — Iz Moskve se je javil rezervni praporščak 27. domobranskega polka Vladimir P i r k o v i č , doma iz Žiške. Kakor piše, se nahaja na poru v Sibirijo. Vjet je bil v Karpatih. — Iz ruskega vietnlštva je pisal Alozij Kos, skladiščnik pri tvrdki Lilleg v Ljubllani, sin gospe Ivane Pirnatove v Kolodvorski ulici št 22. Služil je pri 4. stotniji 17. pehotnega polka. Od njega ni bilo glasu od 20. avgusta 1914. Pisal je iz Nistopolja na Ruskem. Pismo je bilo dano na posto 28. decembra, v Ljubljano pa je dospeTo danes. — Ctiva ranfenim vojakom! Na notico v »Slovenskem Narodu« z dne 30. prosinca t. I. pod zgorajšnjim naslovom so se še v nadalje odzvali rile: ga. Milena Prijevičeva, ka-vamarica v Sežant (23 knjig m 7 zvezkov ^Domači Prijateii« s pri-pombo: Knjige so darovali: gospod Aloizij S t r e k e 15, davčni uradnik, g. Anton L o g a r. privatni uradnik, in gdčna. Dragotina B r c a r. Se par gosnodičen so mi cbliubile, da Vam posijelo kniige. ako bi knjige še po-trebovali. le sporočite mi. SrČno rada to stonm); g. Miltutin Garlat-t i iz KanaJa na Gorifkem (dva omotka vsakovrs^nih čas^ikov); neimenovan iz LiuhJiane (ravoj čas-nikov>. Vsem. posebno r»a r?tp'eTifm vojakom naklonjeni ge. Vileni Pri^e-vičevi iz Se?an pri^rčna hval?? 5e dan?«; odpc?iem na bolrtco v Kotor. U^m. da "h bodo t^mkai prav veseli. — Zlatni Planine. t6. tren. divizMa. Mostar. H^rcegovira. — Vse s« draž?. Z6a\ hočejo tirdi lzdefovalci papina pođraz^ti svote \z~ de^ke. kakor so to že storifi vsi mo-goči dntrri nroducetifte. — Malo sfedafl^e. Oe'a matera odra na^reduie^o in da^es se fe prf-Če!o s stfVani^m: v neka} dneh prisno sku^nfe. Rr^ertotr fe za m°*ec t*ni prirt-avfien. Sodelovala hn noleg drugih dam W>t g">st. gnsr»a Gromova v ipri -"^e^^ poflcovnifcova*. — »Adriatica di Sfcrrta^ ie vol^Čala vpč'o vsoto. Da si je smel o^le^ati oder in dvorano Malega gledalaca, le neimenovani pfačal vstopnino 12 kron. Vendar pri vo dol-crf in budi bofezni vdova sodnei?a kanceti«=ta gospa Pma M a goli č, roie«a Tron*cll. Rahrc* ?e bifa pred 5vofo fcofernijo ^elo prfdna m zanesliiva delavka pri veselicah xa dobrodelen ali raroden namen, Ha* sti v korist dm*be sv. Crrih in Metoda. Zato so jo nočastile litijske ro-đolfabke s tem. đa \t zastofMila eno nokroviteltnino tamošnje Cirl-Me-todove podružnice. Zapustila ie v*t otrok, rafmlafšf Se ne olmknje iole. — Dne 5. t m. je umrla v Oradca na Staferslrnn ra. LJadmila BuberU rojena Kobler, rodom Liti jauka. [ 7a njo faliiie soprr«, nfroci. tnatf, ki I le međ kradem po^t»h vdova, ttt obilo sorfvtnfkov. Obema rodbtemui srčno sofalie! -^__^ I tro na Kras« dom 14. k^rvaria v dvorani hranilnice in posoiilnice. Uprizori se Oanglova drama »Sin« in živa dika. Iz prijaznosti sodelnieta: gdč. Skrabar '& Corfce in gosp. Koleša iz ijubllana. Radi občlnskfh voiltev v Laškem I trga« Proti vpisu učiteljice Prance RtyerschOts v občinski volilnt imenik v LaSkem trgu je vložil tamkaj-šnji odvetnik dr. Kolšek reklamacijo, češ, da biva v Ljubljani in v Gradcu in da prihaja samo poleti v Laški trg v kopališče. Celjsko okrajno glavar-st\*o je reklamaciji ugodilo ter izbrisalo iz volilnega imenika Frančiško Reyerschutz, ki je med tem fttonila v pokoj, ker ima od meseca oktobra 1913. svoje stalno bivalfšče v Ljubljani. Proti te) odločbi se je Franci-ska Reverschutz pritožila na upravno sodišče. Upravno sodišče je od-ločbo celjskega okrajnega glavarstva razvel javilo in sicer radi po-manjkljivega postopanja, ker ni okrajno glavarstvo dognalo, ako nima ReverschOtz volilne pravice v LaSkem trgu na temelju njene občin-ske pripadnosti in ker tuđi ni dokazano, ako je opustila svoie bivališČe v Laškem trgu. Jubilej hrvatske mnetnice. Znana hrvatska igralka Milica M i -h i č i ć je v nedeljo praznovala pet-indvajsetletnico, odkar se je posvetila gledaiiški umetnosti. Ruski vjetnfki na Hrvat^kem. Zagrebski »Obzor« poroča: Preteklo soboto popoldne ob 5. se je peljalo skozi Osijek okrog tisoč vjetih ruskih vojakov. Peljali so se v Dalj, kjer so jim na posestvu dr. Milan-kovića zgradi!i taborišče. Vjetnike bodo vpotrebljevali za zgradbe čest in za druga dela. Dospeli so iz Jose-fova na Ceškem. Oblcčeni so bili §e v ruske vojaške uniforme. Polet na zahodno mejo. Huzar-ski čin nemškega letalskega časnika, drama v 3 delih predvaia se v pe-tek na specijalnem večeru v kino ^Idealu«. Drama ima posebnost, da se priklada popolnoma sedaniemu vojnemu položaju in nam kaže po!no pretresljivih senzacij. Danes zadnji dan senzacijonelne drame: '-Doživljaji časnikarja«. mTšMrL * Krst na cesarskem dvoru. V prisotnosti Njegovega Veličanstva cesarja in vseh, na Dunaju bivajočih članov cesarske hiše. je bil včeraj v Schonbrunnu krščen najmlajši sin nadvojvode prestolonaslednika Karla Frana Josipa, Za botra je bil nadvojvoda M a k s. ki ga je zastopa! nadvojvoda Fran Salvator. botra pa nadvojvodinja iMarija Terezija. — Princa je krstil dvorni župnik Seidl. Dobil je ime Robert. Karei, L u d v i k. * Dunajske gospodinje so izdale poziv, naj 14 dni nfhče ne kupuje prašičjega mesa. ker so cene tega mesa silno in povsem neopravičeno poskočile. Na Dunaju so bili včeraj nabiti lepaki s takim pozivom. * Polovica bavarskih učiteljlšč-n!kov se je priglasilo za prostovolj-ce. V bavarskih učiteljiščih se nahaja namreč 1061 dijakov. od katerih Jih je 744 odšlo prostovoljno v vojake. * Brlsafke so na Štajerskeni pre-povedane. Štajersko namestništvo je zaukazalo. da se smejo od 17. febru-aria v vseh gostilnah rabiti samo bri-salke iz papirja in so dosedanie bri-salke strogo prerovedane. Ta naredba vetfa za ćelo Štajersko. Povod te} naredbi je, da so ranjeni in bolni vojaki ter vojni vfetniki zanesli na Štajersko zelo nalezljivc boleznu * RarmiSčena nem^ka društva v Variavi. Na ruskem Poliskem živi. kakor znano, nad 500.000 Nemcev. Lodz je na pr. po večini nemški. a tuđi v Varšavi sami se je naselilo mnogo Nemcev. Imeli sd tam več društev, nevskih, podpom;h in kul- I tumih. Kakor poroča »Nowa Reforma«, Je ruski guverner sedaj raz-ruistil vsa nem^ka društva v Var-šavi. * Iz ftafffe izjrnanl tti'ct. Zadnje dni je italijanska vlada iztirala neka) avstrtiskih in nem^kih državljanov, ki so v Italiii delali propagando za nevtrafnost. Med n^mi je tuđi znani nemsici publicist Schwe!iarhardt. — Nemški listi onozarlajo, da oostopa italifanska vlada )ako enostransko, ker sama ne dopušča, da bi inozem-ci v Italiji delali propagando za ne* vtrafnost. medtem ko drugim ino-zemcem dopnSča, da agitiralo proti nevtralnosti. * Raztedt^ flte hi aohtT NemčO. Razlastilno postopanje za zjto in moko Je t NentčiH v polnein teku. Skrivanje zalog se* kaznuje z ostrimi zapori do 6 mesecev, oziroma z denamfmi jrlobami do 1900 mark. V MonakAvem ptačufejo oblasti taseženo moko po naslednjih cenah: čisto pšenično po 4B pf (58 w\ n^cnično krušno nrko Cnmhun a .10% rtene moke) 41 tf (49 vi to rfe- m moko m M pf Ml v) m Umu Obenem se uradno razgUla, da ve-ljak> te cene le za prvih 14 dni in da se bodo po preteku te dobe ie pri-merno znižale. Brzojavna porazila. IZJAVA SKUPNEOA ITNANCMt* GA MINISTRA DR. KORBERJA-, DunaJ, 10. februaria. (Ko?. «f.) Danes dopoldne ob U. 5e spr^jel novoimenovani skupni finančitj rnipister dr. Ernest pL K 6 r b e r poklon^tv^o u radništva v skupneni finančnem mi-nistrstvu. V imenu uradništva ga ie pozdravil sekcijski načelni^ ph Ta-I o c z y. Zahvaljujoč se za poklonstvo, te rekel dr. Korber v fvojem govoru med drugim: »Glede skupnih financ so seveda merodajni predpist nagodbenih zakonov. Posebne važnosti je stališče našega ministrstva napram zahtevam Bosne in Hercegovine. Te so težavne dovolj, težav-neiše, kakor kdai preje. ker ie sila dogodkov znova razburkate strastu o katerih smo morda ie tnjslili, da se polegajo. Težka sedanjost zapo-veduje pri vsaki sodbi povišano previdnost; daje pa nam že sedaf dale-kosežen pouk za bodočnost. Vscka-kor pa borno morali v teh dveh de-želah vzpostaviti na daleč viđen red na temelju resnice in pravičnosti, a tuđi pod neprestano zašč'to nedotak-ljive državne avtoritete! V tej uri smatram za potrebno, da izrečem nujno željo, da izrujemo z vsestran-skim vztrajnim trudom, v nobenem oziru utemeljene dvome, v moč naše monarhije in v njeTi lasten organi-zem. Večja raznoličnost incidentov v njeni notraniosti, ie posledica n'etie posebne sestave. ne pa znak njene slabosti. Monarhija, katere naredi v par dneh ponudijo 3 in pol milijarde kot vojno posojiio, je zdravo telo in dobro oborožen borite!), ki lahko vztraja v vseh svojih nadah. Tm^mo najzvestejšega in najboljŠega zavez-nika, ki si ga borno znali pridržati. V mirnem zaupanju lahko čak amo, kako ho naše združeno orožje sesta-vilo skupne račune. Monarhiji se obeta še posebna pridobitev, iz tega dobička ie že dobila izplačane znatne predujme. Njeni narodi so se z na-vdušenjem odzvali pozivu svGjega vladarja pod zastave in se bore z občudovanja vrednim Junaštvom. Po vojni bodo prišli do prepricanja, da se mora vsaka država, in naj je njena notrania organizacija takšna ali drugačna. vladati z energično voljo in z jasnimi cilji. Vojna s svojtmi po-sledicami bo morda nomrožila naloge tega ministrstva. Po vzvisenem zgledu prejasnega našega vladaria homo izpolnjevali svote dolžnosti iii požrtvovalno služili blagru monarhije in avstro - ogrskih narodov.« Po tem govoru so bili ministru predstavljeni posamni uradniki. Angleška zbornica. London, 9. februarja. (Kor. ur.) Vojni minister lord Kitcheuer ?^ otvoril debato o vojnem računu ter pri tem naglašal boljšo kakovost an-gleških letaU ki vzdrže dvakrat tako dolga kakor druga. Naglašal ie dobro zdravstveno stanje in bojno vrednost angleških čet ter povoljno uspevanje nabora. O trajanju vojne noče govoriti, pač pa lahko ;zjavi. da med Angleži ni malodušnih in nikft-gar, ki bi ne bil prepričan, da bodo zavezniki končno narekovali pogoje miru. — VValter Long je nanovo !Zja-vil. da bo opozicija podpiraJa vlado. London, 10. februarja. (Kor. ur.) V seji poslanske zbornice dne S. t. m. je odgovori! mornariškj minister Mac Namara na \T3rašanje, da vlada ne daje interniranih ladij v iiajejn, marveč pripušča vožnje na las Lj. Kosep, Jviinei pri Ptoju, SUjerske. NA IZBIRO pošilja tuđi na đeželo: Krasne 3523 I II I ■ kHla, fcostum«, I /1 "*?-*?** L II li li Kožuhovlna. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Iflskllasa, SUri ir« i. Lastaa aUa. Neprekosljiva v otroškihoblekcah u in krstiti opravi. ■■ ■ma. ^_ •mŠPAIVBB 4001 đnmnestaBi ta večjefa rntrvega diiaka. Poaud^e aa upravniltvo »Slovrntlce^a Naroda« pod »t IS. \%.%*t" do 12. t m j^amrigjiiiaiB^ajrtaia Zahvala. I Z* mnogobrojne dokaze i skrene? =» sočut a, ktkor za sterilno I Čaščeče spremstvo na zadnji poti naie blagopokojne ljubljene maaitce. I stare n amice sestre in tete, gospe Marile Clnba I blagovolijo na) sprejeti vsi našo najsrčnejSo zahvalo. I V LJUBLJANI, dne 10 februarja 1915 I 4oi i*la>čl esUU- um - perle ouh » TtUki izMrl la r* !■*• ■»««* ••■ah prip*r««a trrdka LJUBLJANA, Mestni trq itev. 10. " Preseliiev. Čast mi je slavuemu občinstvu, osobito pa mojim cenjen'm odjemalccrn Tljudno na^naniti, da sem svoo delikatesno in špecerijsko trgovino z Dunajske ceste (Hribarjeva hiia) premestil v Soino ulico št. 7 (hiša 5r. pirea). Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in prosim nadaljnega z .upanja ia zvestobe navzlic srditi konkurenci. Z vsem sroštovanjem 3^JO JANK0 STUPICAf delikatesna in specer'iska trgovina Ljubljana, Sodna ulica št. 7. # Btlila iteU a oražniB sTnjgv prei Rranri & Ij||nlli6f I Brao In Potnn I dobavlja I lokomobile, parne I stroje, kompresorje I in zračne črpalnike, I kotle vseh sistetnov, I cevovode, transmi- I sije. leđne in hla- I : dilne stroje, izpiral- I i ne naprave pat. I 2 Fr^voranor itd I Uredbe sladkornih tvornic. pivovarnic in s'adarnic. itd — Zastopnt»< za KoroSko I Kranjsko in južno Štajersko: lit*«nlr I. «lkwla LJvMiana, d«»to««v« vlioa 1. kot preisknleno Ttratvo proti mrazu pri poroda za izđelke vojaških spod. oblek v vseh množinah m Marija Ti čar, kt>9ovina m paoii»iemf Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 23. Nobena hiša brez koledarja! Vsled vojnih razmer |a zaostala velika množina koledarčkov. Bl2 mala reklamna iirma Posebno nriporočijivo za trgovce. > 3v. $onač, fjubljana, Sdenburgova ulica. I Ovčio volno 3 J kdor jo ioaa na prodai, naj jo ponudi takoj J I J» GKOBELilllClI naspr. Teka^ne^TrnkociT. I ■ Knt);m vsako vrsto, tuđi črm in neočiščeno po brazbonka- H I renžol COnL Posebno pa se plača lepo belo oprana po S I aajviij! Cenly ki se zanjo lahko nudi. 44 H ♦c ^ S' ftileloTanje anesllBsKb onrem ^\ ^ ^ 1 ^^Cjfr Ustanovljeno 1870. ^^£% i L/^MoškOi damsko in otroškoV f Pe r i I o I 5 l^" lastnega izdelka "^BE 1 i I d&Ieč mano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmeraib cen g I |: = C. J. HAMANN = i I a dobavitelj perila ces- in kralj. Visokosti, •• I I J častniških uniformirani, zavodov, sa- 1 I "£ mostanov i. t. d. v » | i LJUBLJANI. i I *o Perilo po meri se izgotavlja najhitreje. g | g Istotam prva kranjska 3 1 1 prolnlco in lihnlnfca \\ g ===== moškega perila. | i * Motorni obrat. | I 5 naifrtie ronfart nerli Hajnaieili đnt 11 ------- " i I Perilo se na način prve dunajske čistil« | I | nihe zlika brezhibno kakor novo in se | l^^l vse do srede poslano perilo zgotovi v ^\ I ^ soboto tistega tedna. ^r \ I X. S% 1 j^j^^W Frlznano najpoštenejša postretba, ^^^^•| % x:----------—?&&* I ■^■■■■■■■■iDMIHlV ^preicma za var ovan ta Clovefkega 2hr- tjenia po najraznvvrstnejSih kombinav cijah pod tako ugodnim! pogoji, ko oobena diuga lavarovalnica. Zlasti |c agodno tinuHaji M do2iv«Uc ia smrt x wanjft>|ttftart se 11 vplačilL .-. - ••• ¥!•!•«■• zavarsvalna banka v Pragl. .-. - •-• Imnil nm« B M,TM-fM-it - Isplatom »tttetfaM ni kapUsUS« « Ut,t*^»t4II ft veUkssti irap najemi avartraliki uie države z Tscsktti »ItfMskt-Birtdio opravo, ■ »•• ••••••II« «■§• | ——i—■■■———-mmmm mw tanto iWn 11Kri ^V^e^i iaVRtt dd itn. ti *«■ Zavaruie ooslODfa in oremičnine proti do Žarnim Skoda m po najnižjih cenah. Škode ceniuje tako? in najkulantnejc Ui«va najboliSJ slovea, kodei posluje, w**mwl Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! T*i«fM tim. i«. T«taia« mm. *. 129 >ta»ihw p«di#>tiiiAtv«| pisarna sa arhitekturo in •tawbno- I mm- i^te m. ••»■-•■ijm« t - -m_ ii r -«■ tebaltka 4#la| tesarstwo ia ininrstvo • strojnim obratom I llafiiiialifi Ji 4 fl II Ili UH ti U llanSLift a liakllllMl «• etavbaa ia ffiaa dolai opokarao • strojnim obratom w I Kranjska stiiliuii drizla i Uiiliui :^x?ru^^£Kb^^