Ljubljana, sobota 4 maja 1929 Cena 2 Din Buab mesečno 28 Dfa. M Inozemstvo 40 Din. Uredništvo: LJubljana, KmJUeva atct S. TeMoa ker. 3122. 3123. 3124, 3125 la 3126. Maribor: Aleksandrov« oesta U. Teklo« U. 440. Celle: Koceoora 0L 2. Telefon Itev. 190, BofeopM M M vračajo. . Oglasi po tarifa Upravatttvm UuMJaoa, Pieieroor« « Si Tetoioa It 3122, 3123, 1124. 312S, 3124. Imeratal oddelek: Uuhljana Preicrocv afica C Telefon ft 2492. Podražnica Maribor: Aleksandrova cest it 13. TeJetoc it 456 Podražnica Celje: Kocenova olica tt 2. Telefon tt. 190 Računi pri pošt. iefc tavotffc: UublJana tt 11.842; Praha Cisto 78J80i Wiea Nr. 105.241 Ljubljana, 3. maja. Šestnajsti kongres ruske komunistične stranke je bil pred par dnevi zaključen. Kakor je bilo pričakovati, kongres res ni prinesel nikakih senzacij, posebno pa se na njem ni opazilo, da vladajo med strankinimi voditelji tako hude razprtije. Bilo pa bi seveda napačno, ako bi po tem presojali pomen zaključnega kongresa. Uiicijelno se utemeljeno naglasa, da je storil kongres zelo važno delo s tem, da je potrdil veliki načrt industrializacije Rusije, ki je projektiran na pet let in ki predstavlja ogromno zasnovo gospodarske obnove sovjetske države. Hkrati se povdarja, da pomenijo zaključki kongresa zmago Stalinovih smernic ter odklonitev programa in ideologije desničarske opozicije. Predvsem se vidi to pri odobritvi načrta za petletno industrijalizacijsko in investicijsko akcijo na kmetih. Ta pomeni namreč poostritev notranje borbe, ojačenje nasprotstva med večjimi kmeti ali kulaki in majhnimi posestniki odnosno komunističnimi težnjami. Zakaj po novem načrtu se bo pospeševala socijalizacija na kmetih, kar pomeni pritisk na premožnejše agrarne producente in njih gospodarsko individualnost. Mnogi poznavalci Rusije trdijo, da je odnošaj vasi do komunizma poglavitni problem sodobne Rusije. Doslej se bolj-ševiškemu vodstvu ni posrečilo pridobiti zase večino kmečkega prebivalstva; na ukrepe komunističnega upravnega aparata je odgovarjala vas s pasivno resistenco. Areal posejane odnosno obdelane površine se ni povečal v zadostni meri, gotovo pa ne toliko, da bi se mogla prehrana mest vršiti v brezhibni obliki. Uvedba krušnih kart in racijoniranje nekaterih drugih živil je dovolj dobro merilo za produktivnost sodobnega ruskega agrarnega gospodarstva. Produktivnost bi se gotovo povečala kljub delnim idejnim in življenskim nasprotjem, ako bi kmet dobival po isti ceni ekvivalent industrijskih izdelkov bodisi iz domačih, bodisi iz inozemskih tvornic. Po novem načrtu se hoče ravno to nesoglasje odpraviti, industrijska proizvodnja z novimi investicijami dvigniti in cene industrijskim izdelkom z raznimi sredstvi kolikor mogoče znižati. Pričakuje se, da bo potem tudi vas stopila v boljše odnošaje z mestom. Desnica boljševiške stranke, ki sestoji v prvi vrsti iz gospodarskih strokovnjakov, želi. da bi komunizem ne nastopal ofenzivno zoper kulake, marveč da bi se tu zadovoljil samo z delno izvedbo svojega gospodarskega programa. Ta zahteva se je stavila že poprej in je zadela na srdito nasprotstvo levičarske opozicije, ki pa je, dasi pod vodstvom energičnega Trockega. popolnoma strta. Stalin sam izvaja sedaj do neke mere levičarske težnje, zato pa je prišel v nasprotje z mnogimi in tudi z Buharinom, ki je bil še nedavno njegov poglavitni mentor. Sedaj, ko se bo začel izvajati in preizkušati petletni program, se bo moralo tudi nasprotje med desnico in Stalinom v praksi kazati vedno očitneje. Tudi na kongresu je to nasprotje obstojalo. Toda že takoj v začetku ie uvidela opozicija, da ie vi?da absoluten gospodar situacije in da bi ji diskusije na kongresu prav nič ne koristile, marveč jo samo še oslabile Zakaj Stalin je poskrbel, da so prišli na količkaj odločujoča mesta sami njegovi pristaši m zaupniki; vsi areumenti desnice bi bili bob ob steno. Zato se skoro niso oglašali k besedi in kongres je potekel brez razgretih debat. Preizkušnja pa se bo morala izvršiti tudi na drugih področjih. Sovjetska vlada se je silno trudila, da dobi inozemsko finančno posojilo. Toda ni se ji posrečilo niti v Evropi niti v Ameriki in svojo gospodarsko obnovo bo morala izvesti brez vnanje pomoči, kar orav gotovo ni lahka naloga. Če ji bo Stalinov centrum kljub temu kos, od tega je odvisno marsikaj važnega za rusko notranjo politiko. Odgoditev čsl. zbornice Praga, 3. maja. h. Včeraj in danes je za* sedala poslanska zbornica Današnja seja je bila zelo kratka. Razpravljalo se je pred« vsem o zakonu glede pomožnih šol za manj nadarjene, ki je bil sprejet. Nato se je zbornica odgodila na 23. maja. Pripomniti je treba, da je odmor v zasedanju zborni« ce povzročen zaradi tehničnih okoliščin, zlasti zaradi kongresa republikanske stran« ke in ne zaradi političnih vzrokov. Pogajanja reparacijskih strokovnjakov Pariz, 3. maija s. Predsednik državne banke d t. Schacht je imel danes dopoldne ponoven razgovor s predsednikom repa radijske konference Owen Yonn®ofli. Popoldne ie nadaljeval svoje razgovore z delegati glavnih, držav upnic. Addisov pododbor (bivši Rewetetokov pododbor) danes ni imel seje in najbrže tudi jutri ne bo zasedal. Krvavi izgredi v Berlinu se nadaljujejo Ponovni boji v delavskih mestnih delih - Komunisti so izvrstno organizirani in pripravljeni za spopade - Ukrepi vlade proti komunistom Berlin. 3. maja a. Komunistični Izgredi so se nadaljevali v posameznih delavskih okrajih budi danes. Policija je morala ponovno intervenirati in uporabiti v več primerih orožje. Posebno ostri so bili spopadi v Neukolnu, kjer so trajali boji celo noč in se zavlekli tudi danes pozno v popoldan. Komunističnim demonstrantom, ki se rekru-tirajo večinoma iz vrst komunistične bojne organizacije »Rdeča fronta«, se je posrečilo še opoldan v mnogih ulicah prekiniti promet in ponovno zgraditi barikade. Policija je proti njim uporabljala orožje ter ranila in ubila zopet večje število komunistov. Ker pa so komunistični razbijači nadvse dobro organizirani, ni mogoče točno ugotoviti števila mrtvih in ranjenih komunistov, ki j:h komunistične sani-tetske kolone takoj odpeljejo z bojišča in jih na to skrijejo pri svojih zaupnikih. Policijski predsednik ie odredil cer-niranje posameznih ulic v Neukolnu in Weddingu, kjer So streljali komunisti tudi iz hiš. Pri tem se je posrečilo aretirati že 38 komunistov, ki so streljali, skriti na strehah, na policijsko moštvo. Berlin, 3. maja a. Zaradi komunističnih nemirov, ki so se odigrali v Berlinu, je sklenila prepovedati pruska deželna vlada za nedoločen čas kongres nemške komunistične stranke, ki bi se imel vršiti od 5. do 10. maja v Draždanih. Ta prepoved je komuniste silno razburila in groze, da bodo vpri-_zorili 5. maja še vse drugačne protestne demonstracije, kakor so bile na 1. maja. Policijski predsednik v Berlinu je prepovedal za tri tedne izhajanje komunističnega glavnega organa »Rote Fahne«. Pregled včerajšnjih dogodkov Berlin, 3. maja. d. O včerajšnjih nočnih bojih med policijo in kom™isti si ie mogoče ustvariti točnejšo sliko šele danes, ko so zasedle varnostne čete ognjišča komunističnega odpora. Prvi nemiri so se pričeli že popoldne, ko so se zbirale velike množice na krajih spopadov prejšnjega dne. Policija je pričela razganjati to množico in bila prisiljena ponovno uporabiti gumijevke in orožje. Opa-sen pa je postal položaj proti večeru, ko so pričele napadati skupine komunističnih demonstrantov policijske patrulje in posamezne bolje oblečene pasante. Vnelo se je obojestransko puška r j en je, ki ie nato trajalo z malimi presledki vse do belega dne. V središču komunističnih mas, delavskem okraju. VVedding se ie položaj z nastopom mraka tako poostril, da se je bilo bati krvavih pokoljev. Zbrane komunistične mase so napadle na Rummelsplatzu mimo voze-či policijski kamijon in ga obmetavale tako iz ceste izruvanimi granitnimi kockami, da je bilo takoj osem policijskih uradnikov ob-'itih s krvjo in trije od njih težko ranjeni. Policisti so pričeli streljati s karabinkami in revolverji v maso, ki je ustavila avtomobil In hotela pobiti posadko. Pri tem so bili trije demonstranti težko ranjeni. Enako opasen je bil položaj v drugem delavskem okraju Neukollnu, kjer je okoli 8 ure zvečer množica komunistov potisnila policijo s Hermannplatza, zasedla centralni vhod v podzemeljsko železnico, od kjer je mislila prodreti, kakor 1. maja. na Aleksandrov in Potsdams-ki trg. Ojačenemu oddelku policije se je na to posrečilo zopet zavzeti trg in vhode v podzemsko železnico Prj čiščenju ulic pa so jo sprejeli demonstranti s streh iz karabink in revolverjev. Da so si olajšali napadanje na policijo so sistematično razbili vse cestne svetilke in na nekaterih krajih poskušali prerezati celo električni kabel in prevrniti vozove cestne železnice ter v bližini se nahajajoče avtotakse. V bojih na Hermannolatzu so oddali policijski oddelki preko 7000 strelov, tako da jim je končno zmanjkalo streljiva, katerega so dovažali z oklopnimi avtomobili. Pri jairišaniu po komunistih zasedenih hiš so uporabljale policijske udarne četo tudi ročne granate. Drznost komunističnih upornikov Je bila tolika, da so napadli celo avtomobil poveljnika celokupne berlinske varnostne straže polkovnika Hetmannsberga, ko se je peljal v policijskem avtomobilu na policijsko ravnateljstvo na Aleksandrovem trgu. Polkovnik Hetmannsberg je enega izmed napadalcev, ki ga je udaril z gorjačo po glavi sam aretiral in prepeljal v avtomobilu v zapore policijskega ravnateljstva. Burna noč od 2. do 3. maja Berlin, 3. maja g. Danes je prišlo v Neukolnu do novih pocestnih bojev, ker so komunisti skušali zopet prirediti demonstracije. Policija je nastopila proti njim ter oddala več strelov. Ko Pa se 3e s streh in iz oken Pričelo streljati na policijo, je tnorala ta oddati več salv ostrih strelov. V teh bojih so bile ubite štiri osebe, in sicer 1 delavec in 3 ženske, ki so kljub svarilu gledale z balkona pocestne boje. Borba policije s prebivalstvom ie trajala skoraj do 7. ure. Celo policijsko letalo je dalj časa krožilo nad bojiščem. Vso noč je divjala pravcata franktirerska borba z vsemi sredstvi moderne vojne tehnike. Policija je v teku boja ujela 17 mladeni-čev, jih razorožila ter obdržala kot talce. Z revolverji v rokah jih je prisilila, da so morali odstranjevati napravljene barikade, ki so bile zgrajene iz cevi, tovornih avtomobilov, železnih drogov, sodov itd. Ta borba se je vršila ponoči v popolni temi. Ko so mladeniči odstranjevali barikade, so komunisti iz sosednjih hiš otvorili ogenj, ker so mladeniče smatrali za policiste. Šele, ko so ujeti začeli klicati, naj prenehajo, ker so oni kot talci prisiljeni k temu delu, so komunisti preneha1! s streljanjem. Ko so bile odstranjene barikade, se je borba pričela na novo. Komunisti so začeli z oken sosednjih hiš zopet streljati. Med njimi so bile tudi ženske, ki so imele v rokah kuhinjske nože. Policija je streljala v hiše. Predsednik policije je danes proglasil nad okraji Neukoln in VVedding nekako obsedno stanje. Zborovanje komunistične stranke, ki bi se moralo vršiti od 5. do 10. maja v Draždanih, je bilo po nalogu komunistične centrale zaradi dogodkov v Berlinu odgodeno. Pri aretaciji komunistov in pri hišnih preiskavah je policija našla revolverje in drugo strelno orožje in municijo z odsekanimi konicami. Med aretirane! je bil tudi neki Rus brez dokumentov. Podrobnosti današnjih dogodkov Berlin, 3. maja s. Nemiri v Neukollnu so tudi danes dopoldne trajali dalje. V Blocko-vi, Steinmetzovi in Handjeryjevi cesti se je kljub strogim policijskim odredbam in pri-pravljenosti policijskih oddelkov zbirala ve« lika množica Mudi. Ob .»1, dopoldne so od-poklicali policijske oddelke, ki so bili do-sedaj v službi, ker so bili zelo utrujeni. Takoj se je zopet pričela zbirati množica in prišlo je do nemirov. Zopet je morala nastopiti policija, da je izipraznila ceste. Pri tem je morala oddati tudi več strelov, ker se je množica uprla njenim odredbam. Za zvečer se pričakujejo novi nemiri. Tudi popoldne se je množica zbrala na cestah v taki množini, da .ie morala policija nastopiti z oklopnimi avtomobili, ki so pa-truljirali po ogroženih ulicah. Policijski uradniki so bili oboroženi s karabinkami. Poklicati so se morali vedno večji oddelki policije, da se že v kali zadušijo nemiri. V resnici je prišlo popoldne do novih incidentov, ki so zavzeli nevaren obseg. Policijski oddelki, ki so prišli na mesto dosedanjih so bili oboroženi tudi z ročnimi granatami. Pri spopadih je bilo baje tudi več mrtvih in ranjenih. Kakor poroča »Vossische Zeitung« je prišlo popoldne do pravcatih pocestnih bojev, pri katerih je policija v veliki meri rabila orožje. Kmalu po drugi uri sta bili ubiti dve ženski, 1 moški pa težko ranjen Na balkonu neke hiše so našli 61 letno žensko ustreljeno. Še ni pojasnjeno odkod ic bil oddan ta strel. Da prepreči nadaljne nemire v Neukfillnu in Weddingu, je policijski predsednik prepovedal na cestah, kjer so se vršili nemiri, vsak promet od 21. do 4. ure zjutraj. Izvzeti so samo zdravniki, babice in sanitetni personal. Okna na ceste morajo biti zaprta in ne sme goreti nobena luč. Lastniki stanovanj, ki bi razsvetlili svoia okna na cesto bodo v nevarnosti, da bo policija pričela streljati v stanovanja. Po dnevi se na cestah in v hišnih vežah ne smejo zbirati osebe. Skupine, ki znašajo več kot tri osebe se bodo takoj razpršile. Vsak promet s kolesi ie prepovedan. Gostilne in kavarne morajo biti zaprte ob 9. zvečer. Stavkovna parola, ki so lo izdali komunisti je imela le delen uspeh. V tvornicah cigaret je bilo delo večinoma ustavljeno. V kovinski industriji pa je 1800 delavcev sklenilo upreti se stavkovni paroli. Tudi v tekstilni industriji je udeležba pri generalni stavki zelo pičla. V Porurju je mnogo delavcev danes zopet pričelo delati. Komunisti skušajo tudi z grožnjami prisiliti delavce k stavki. Na več krajih so komunisti pri grad-bah preprečili delo s silo. Mnogo delavce? je izjavilo, da bodo ko ne bo več nobene nevarnosti takoj zopet pričeli z delom. Lepaki proti nemški vladi po moskovskih ulicah Moskva, 3. maja a. NemSka vlada je vpra šala nemškega poslanika v Moskvi, da-li so bili v resnici na dan prvomajskih prostav nalepljeni po Moskvi in ostalih ruskih mestih lepaki 7 žaljivkami proti nemški državi Sočasno je naprosil nenrški poslanik izvirno besedilo govora vojnega komisarja Vorošilova, ki je baie v svoiem nagovoru na čete pri prvomajski paradi na Rdečem trgu napade! Nemčijo in se o naej izrazil nadvse neprijazno. Avstrijska vladna kriza rešena Zvezni kancelar bo dr. Streeruwitz, podkancelar pa bo Vinko Šumi - Socijalisti ostanejo v opoziciji Dunaj, 3. maja, s Avstrijska vladna kriza je končana. Meščanske stranke so se našle na skupni platformi ter kjnčnoveljavno nominirale svoje ministrske kandidate. Ob 18. uri se ie sestal glavni odbor, da sprejme volilne predloge. Po teh predlogih bo nova avstrijska vlada sestavljena nastopno: Zvezni kancelar dr. Streeruwitz. podkancelar Vincenc Schumy. (nekdaj Vinko Šumi, slovenski potovalni učitelj), minister za pravosodie dr. Slama, prosvetni minister dr. Czermak minister za socijalno skrbstvo dr. Resch. minister za finance dr. Mittelberger, minister za poljedelstvo in šume poslanec Fodermayer, minister za trgovino in promet dr. Schfiif in vojni minister Vaugoin. Kandidatura vojnega ministra Vaugoina je tudi v krščansko-socijalni stranki povzročila živahne debate, ker so v tej kandidaturi videli hudo zapreko za sporazum s socijalnimi demokrati. Končno pa je zmagalo stališče prestiža stranke, tako da je bil tudi Vaugoin soglasno nominiran. Socijalni demokrati se postavljajo na stališče, da z vlado niso sklenili nobenih obveznih sporazumov in da bo njihova pripravljenost. sniti se z ostalimi strankami na delovni podlagi odvisna od tega, ali bo parlament dela zmožen. Ako bo novi kabinet nadaljeval kurz bivšega zveznega kancelarja dr. Seipla, proti kateremu so se socijalni demokratje tako ostro borili, potem bo morala vlada kmalu uvideti, da so nove volitve neizogibne. Pred uveljavljenjem trgovinske pogodbe z Madžarsko Dopolnilne in spreminjevaln e konvencije so predložene madžarskemu parlamentu v ratifikacijo Budimpešta, 3. maja, č. »Az Est« poroča, da je zunanji minister Walko predložil parlamentu predlog za ratifikacijo nekaterih konvencij, sklenjenih z Jugoslavijo. Te konvencije so sicer same na sebi manjšega pomena, vendar pa pripisuje list njihovi predložitvi veliko politično važnost, ker bodo tvorile uvod za uveljavljenje madžarsko-jugoslovenske trgovinske pogodbe. Do-sedaj so bile trgovinske zveze med Jugoslavijo in Madžarsko urejene samo z začasnimi konvencijami. Pred tremi leti je bila sicer sklenjena trgovinska pogodba, katere ratifikacija pa se je neprestano zavlačevala. Jugosla- vija je sedaj ratificirala to trgovinsko pogodbo, pokazala pa se je potreba, da se nekatere njene določbe izpremene, kar se je zgodilo s posebnimi konvencijami, ki so sedaj predložene madžarskemu parlamentu. Ni izključeno, da bo madžarski parlament zato ratificiral ob tej priliki tudi trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Ta ratifikacija bo pomembna zlasti za ureditev vprašanja železniške tarife na jugoslovenskih železnicah za prevoz blaga iz Madžarske v svobodno reško luko. »Az Est« pravi, da bo postala po ratifikaciji trgovinske pogodbe ugodnejša atmosfera za rešitev tega vprašanja. Likvidiran gospodarski konflikt z Avstrijo Sporazum o poravnavi spora, nastalega zaradi uvoza zaklane živine iz Jugoslavije v Avstrijo ske oblasti so se pri tem sklicevale na mednarodne veterinarske konvencije ter zlasti osporavale uvoz zaklane ži- Beograd, 3. maja, p. Spor, ki je nedavno izbruhnil med Avstrijo in našo državo zaradi uvoza jugoslovenske zaklane živine v Avstrijo, ie likvidiran. Kakor znano, je naša država sklenila z Avstrijo januarja meseca novelo k trgovinski pogodbi, ki ie pomenila v industrijskih predmetih znatne ugodnosti za Avstrijo, glede izvoza živine in ostalih poljedelskih proizvodov pa pridobitve za Jugoslavijo. Kmalu po podpisu te trgovinske novele pa so v Avstriji poljedelski krogi uprizorili proti naši državi kampanjo ter dosegli, da je avstrijska vlada omejila uvoz jugoslovenske zaklane živine, čeprav je to nasprotovalo jasnemu besedilu trgovinske pogodbe in naknadne novele. Avstrij- vine brez drobovja. Naša vlada je ostro nastopila proti tej akciji ter odposlala na Dunaj inšpektorja ministrstva trgovine in industrije dr. Lazareviča. ki je z ostalimi zastopniki jugoslovenske vlade posredoval pri dunajski vladi, da reši nastali spor mirnim potom. Intervencija naših delegatov je uspela. Med avstrijsko in našo vlado je bil te dni dosežen sporazum, po katerem bo avstrijska vlada omilila svoje uvozne odredbe in izvajala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo po uzancah, ki sc bile doslej med obema državama v veljavi. Ureditev svoBodnih carinskih skladišč Važen pravilnik finančnega ministrstva — Nove možnosti za razvoj našega pomorskega blagovnega prometa Beoerad. 3. maja p. Finančni minister je danes podpisal pravilnik o svobodnih carinskih skladiščih, ki se ustanove v vseh naših lukah. O pravilniku je generalni direktor carin dr. Šmid dal vašemu dopisniku naslednja pojasnila: »Našim pomorskim pristaniščem nedosta-Jajo potrebna skladišča, ki bi lahko prevzemala inozemsko blago, predvsem pa tranzitne pošiljke brez ocarinjenja. Zato se tudi domače parobrodarske družbe ne morejo z zadovoljujočim uspehom posvečati tovornemu prometu, zlasti na Jadranskem morju in v Levanti. Ker ne razpolagamo z večjimi skladišči, naša pristanišča niso v položaju, da prevzemajo večje količine tujega blaga, ki prihaja po morskem potu. Zato se pomorski blagovni promet ne more koncentrirati v naših lukah. Upoštevajoč te činjenice je carinski oddelek finančnega ministrstva sestavil poseben pravilnik za svobodna carinska skladišča. Novi pravilnik se naslanja na pooblastilo čl. 13. carinsko-pomorskega pravilnika, ki je postal že I. 1925 zakon. V svobodnih carinskih skladiščih se bo razkla- Pred obnovitvijo pogajanj z Vatikanom Zagreb, 3. maja. t Iz cerkvenih krogov se doznava, da se bodo takoj po pravoslavnih velikonočnih praznikih obnovila preliminarna pogajanja za zaključi te v konkorJa-ta z Vatikanom. V zunanjem ministrstvu je že zbrano vse potrebno gradivo in ee pričakuje, da bodo pogajanja naglo in brez težkoč potekala. Naše zadeve v Društvu narodov Beograd, 3. maja. p. Naš stalni delegat pri Društvu narodov je danes izročil tajni« §tvu Društva narodov ratifikacijske listine o konvencijah za oprostitev carinskih po« stopkov, o trgovini z belim blagom in o preprečevanju nemoralnih ubikacij. Nocoj je odpotoval v Ženevo profeaoe dalo blago, ki bo dohajalo iz inozemstva, bodisi po železnici, bodisi z ladjami, ne glede na to, ali je to blago bilo že izročeno carinskemu pregledu ali ne. Zatem se bo v teh svobodnih skladiščih razmeščalo domače in tuje blago, namenjeno za izvoz. Svobodna carinska skladišča bodo smeli urediti: samoupravne korporacije, trgovske družbe, brodarska podjetja in tudi posamezniki, toda Ie v tistih pomorskih pristaniščih, v katerih se nahajajo glavne carinarnice. Pravilnik obsega vse podrobne formalnosti glede natovarjanja, iztovarjanja in iz-skladiščenja, kakor tudi glede odpravljanja blaga. Predvidene so razne olajšave, ki se nanašajo tako na formalni postopek kakor tudi na državne dajatve za manipulirano blago. Svobodna carinska skladišča bodo smela izdajati tudi skladiščne liste, tako zvane barante, za kar pa bodo morale imeti posebno odobrenje ministrstva trgovine in industrije. Pravilnik bo stopil v veljavo takoj po pravoslavnih velikonočnih praznikih.« beograjske univerze dr. Milan Todorovič, da prisostvuje seji gospodarskega komiteja Društva narodov. Na seji se bo razpravlja' lo o vprašanju dviga poljedelske proizvod* nje, ki je tudi v naši državi na dnevnem redu in spada med naše prve gospodarske probleme. Mrtev novorojenček na železniški progi Sarajevo, 3. maja 6. Ko je včeraj tovorni vlak vozil i z Sarajeva proti Bosanskemu Brodu Je pri 21. km opazil strojevodja na prog; nekak omot. Vlak je voh! počasi, ker je bil preobremenjen. Strojevodja le izročil vodstvo strcia kurjaču, sam pa s/kočil z lokomotive, stekel preti viafc, pobral zavol in skočil zopet nazai na 1 komotivo. Na prvi postaji je s kurjačem <-i' zavoj ki naSel v njem mrtvo truplo nov • jenčka ženskega spola. Domnevajo, dr- U -orno* vržen na progo iz osebnega vlaka, ki ;e vozil prej is Sarajeva. \ ohranjeno načelo osemumega delovni-ka z iz,/, mami, kj jih zahtevajo značaj dela, kakor tudi krajevne razmere. V uredbi se upoštevajo razlike med mesti in vasmi, med posameznimi obrati, kakor tudi prometne in lokalne razmere v posameznih krajih. Uredba o odpiranju izročena VZS Referent dr. Peric bo o načrtu poročal ministrskemu predsedniku, nato pa ga dal na razpravo VZS Beograd, 3. aprila, č. Načrt uredbe o odpiranju in zapiranju obratov je bil izročen referentu Vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Ninku Periču, ki bo o njej poročal predsedniku vlade, ge- • neralu Živkoviču, nakar bo uredba predložena Vrhovnemu zakonodajnemu i svetu v razpravo. V načrtu uredbe je I - Sodba v zagrebškem atentatorskem procesu Josip Šunic je bil obsojen na 15 let težke ječe Zagreb, 3. aprila, č. Danes je bila objavljena razsodba v procesu proti atentatorju Josipu Suniču, ki je lani meseca avgusta ubil v Zagrebu Vlado Risto-viča, urednika beograjskega «Jedin-stva«. Šunic je bil obsojen na 15 let težke ječe. Sodišče ga je spoznalo krivim zavratnega umora Vlade Ristoviča in težke telesne poškodbe detektiva Plantozarja. Pri določevanju kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalne okoliščine dosedanjo neoporečnost obtoženca, dejstvo, da svojega zločina ni izvršil iz egoističnih motivov, in dolgi preiskovalni zapor. Obtoženčev zagovornik dr. Budak je vložil priziv proti previsoki odmeri kazni, dočim se je državni pravdnik zadovoljil z obsodbo. Velikopotezna izsušitev pančevskega močvirja Važna pogodba med našo državo in francosko družbo Batignol Francosko posojilo za financiranje izsuševanja Beograd, 3. maja č.. Včeraj je bila podpisana pogodba med francosko tvrdko Batignol in našo državo o izsušitvi dunavsko-tamniškega močvirja, tako zvanega »Pančevskega rita«. Pogodbo sta podpisala v imenu naše države minister za javna dela Savkovič in finančni minister dr Švrlju-ga, za družbo Batignol pa njen direktor Georges Beraux. Po sklenjeni pogodbi se morajo vsa izsuševalna dela vršiti pod nadzorstvom ministrstva za javna dela in pričeti že tekom tega meseca. Dela so projektirana na tri leta, stroški pa proračunani na 261 milijonov dinarjev. Vsa dela bo vršila tvrdka Batignol, ki bo od časa do časa obračunavala z ministrstvom za javna dela. Izplačila družbi bo vršila v imenu vlade Državna hipotekama banka, o čemer je bila sklenjena posebna pogodba med finančnim ministrom in direktorjem Državne hipotekar-ne banke. V to svrho bo Državna hipotekama banka v primernem terminu emitirala posojilo, čigar obveznice bo spravila družba Batignol prvenstveno na pariški denarni trg po 6.75 % in emisijskem tečaju 87. Skupno posojilo bo znašalo nominalno 300 milijonov dinarjev ter bo odplačljivo v 30. polletnih anuitetah, katerih vsaka bo znašala z obrestmi vred okrog 13 milijonov dinarjev. Z izsušitvijo pančevskega močvirja bo država prihranila 86 milijonov dinarjev samo pri gradbi pančevskega mosta in železnice Beograd-Pančevo. Razen tega se bo pridobilo 30.000 katastralnili oralov zemlje v vrednosti približno 250 milijonov dinarjev. Občine in privatne osebe bodo na ta način dobile plodno zemljo, katere cena bo po izvršeni melijoraciji znatno poskočila. Občine in privatne osebe bodo zato prispevale k povračilu dolga v sorazmerju s svojo zemljo Vsa plačila se bodo vršila po Državni hipotekami banki. Računa se, da bo država po odbitku vseh stroškov imela 100 milijonov čistega^ dobička. Ministri na velikonočnem oddihu Beograd, 3. maja p. Preko pravoslavnih velikonočnih praznikov bodo ali so deloma že danes zapustili Beograd skoro vsi ministri. Predsednik vlade general Živkovič bo prebil praznike v Vrnjački banji, finančni minister dr. Švrljuga in trgovinski minister dr. Mažuranič v Zagrebu, dr. Korošec v Sloveniji, ostali ministri pa pri svojih rodbinah. V Beogradu se že danes opaža praznično razpoloženje. Prebivalstvo Beograda Beograd, 3. maia p. Beograjska občina ie definitivno završila popis svojega prebivalstva. Ljudsko štetje je ugotovilo, da je bivalo v Beogradu 15. aprila tega leta 126.315 moških in 99.755 žensk. Število vsega prebivalstva v Beogradu ie znašalo torej 226.070. Da je število moškega prebivalstva toliko večje, gre največ na račun garnizrie in na račun uradništva in delavstva, ki se je naselilo v Beogradu brez rodbin. Prvi jugoslovenski govoreči film Zagreb, 3. aprila, č. V Zagrebu je bil te dni dogotovljen prvi jugoslovenski govoreči film. Izdelala ga je zagrebška filmska tvrdka »Stella« skupno s podjetjem Ben Penkala. Film je dolg samo 120 m ter predstavlja sketch, ki ga igrajo zagrebški gledališki igralci. Film se bo prvič predvajal koncem tega meseca v Zagrebu. Zahteve gostilničarjev in kavarnarjev Beograd, 3. maja p. Delegacija gostilničarjev in kavarnarjev iz vse države je davi posetila načelnika za tujski promet v ministrstvu za trgovino in industrijo dr. Žižka, zatem pa inšpektorja v ministrstvu notranjih del Milana Jankoviča. Pri načelniku dr. Žižku je delegacija zahtevala, naj bi se gostilničarji in kavarnarji ne smatrali za trgovce, temveč naj vlada uredi njihov položaj s posebnimi zakonskimi predpisi. Dalje je delegacija zahtevala, naj vlada upelje v vsej državi obvezno članstvo gostilničarjev in kavarnarjev pri stanovskih organizacijah, kakor je to že uvedeno v Sloveniji. Inšpektorja ministrstva notranjih del Danila Jankoviča je opozorila na trgovce z alkoholnimi pijačami, da izigravajo zakon s tem, da razmejujejo svoje obrate in posvečajo del svojih trgovskih lokalov alkoholni trgovini. Načelnik dr. Žižek je delegaciji odvrnil, da smatra za najbolje, ako imajo gostilničarji in kavarnarji v trgovskih zbornicah svoje posebne referente in odseke. Kar se tiče trgovskega značaja kavarniške in go-stilničarske obrti pa je naziranja, da te obrti vendarle pripadajo ministrstvu za trgovino in industrijo kjer se nahaja tudi za gostil-ničarstvo in kavarnarstvo tolikanj važen odsek za turistiko. Glede obveznega članstva gostilničarjev in kavarnarjev v stanovskih organizacijah je dr. Žižek osvojil predloge delegacije ter obljubil, da bo o vseh njenih željah poročal ministru za trgovino in industrijo. Insoektor Jankovič je delegaciji takisto obliubil. da bo ministrstvo proučilo vse podrobne ukrepe in da bo preprečilo v bodoče vsako izigravanje zakonskih predpisov od strani trgovcev z alkoholnimi pijačami. Minister Marinkovič se ie ne vrne Beograd, 3. maja p. Minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič je prvotno nameraval vrniti se v Beograd iz Švice, kjer se sedaj mudi, sredi maja. Ker pa njegovo okrevanje še ni napredovalo tako, kakor so zdravniki upali, ostane dr. Marinkovič v Švici še do konca mala. Konferenci Male antante, ki se vrši v drugi polovici tega meseca v Beogradu, torej v imenu naše vlade ne bo prisostvoval dr. Voia Marinkovič, temveč njegov namestnik dr. Kosta Kumanudi. Pospeševanje gradnje modernih hotelov Beograd, 3. maja. p. Kakor se izve iz ge* neralne direkcije carin, namerava vlada osvoboditi uvozne carine mnoge predmete, ki so potrebni pri gradnji novih hotelov in v hotelski industriji vobče, kakor tudi ob* novi starih hotelov, v kolikor jih ni mogo< če dobaviti in izgotoviti v naši državi sami. Hkratu bodo izdani tudi taki kontrolni ukrepi, ki naj onemogočijo vsako zlorabo teh ugodnosti. Uvoznih olajšav bodo zlasti deležni predmeti električnih instalacij, na* prave centralne kurjave, moderne kuhinj« ske oprave, kopalne naprave, klozeti pral* niče itd. Proslava poljskega praznika v Beogradu Beograd, 3. maja p. Danes je bil v Beogradu svečano proslavljen praznik poliske republike, takozvani »praznik ustave«. Dopoldne se je vršila v katoliški cerkvi svečana služba božja, opoldne pa, je sprejemal poljski poslanik čestitke diplomatskega zbora, predstavnikov naših oblasti in zastopnikov javnega življenja v Beogradu. Nove industrije v Dalmaciji Split, 3. maja &. V gospodarskih krogih kroži vest, da namerava skupina belgijskih kapitalistov zgraditi v Su6urcu veliko tvornico cementa. Nadalje namerava neka francoska kapitalist i ona skupina zgraditi tvornico akt mini j a na gričih med Splitom in Solinom. Tvornica bi dobivala sirovine iz znanih b a vk sitnih rudnikov v okolici Derniša. Pravilnik o finančni amnestiji Beograd, 3. maja. V ministrstvu financ le bil sestavljen pravilnik, s katerim se tolmačijo odredbe kraljevega amnestijskega zakona glede carinskih in davčnih prestopkov. Pravilnik bo stopil v veljavo prihodnji teden. Velikodušna zagrebška Slovenka Zagreb, 3. maja. č. Nekemu gostilničar* ju v Vlaški ulici je niegova služkinja Te* režija G., doma iz Slovenije, v zadnjem času pokradla polagoma 50.000 Din. Za ukradeni denar je kupila svojemu ljubim* cu avtomobil, ter se z njim odpeljala v ne* deljo na izlet v Slovenijo. Po povratku v Zagreb je bila aretirana ter pri zaslišanju na policiji izpovedala, da se je s svojim liubimcem slučajno seznanila v Maksimira. Okradeni gostilničar je izjavil, da ima v svoji blagajni večkrat velike vsote, radi če* sar je bilo mogoče, da ni takoj opazil tat* vin. Stalin čisti tudi med desničarji Berlin, 3. maja s »Vcrwarts« javlja iz Mo-skve, da je bil predsednik sovjetsko-ruskih strokovnih organizac.il Tomski odstavljen s svojega mesta ter da je dob:! dopust Baje je po uradnem nalogu odpotoval v Sibirijo, da pregleda t a mošnje strokovne organizacije. Vendar se smatra ta nalog za izgon. Češkoslovaška in Vatikan r V Rimu, ob Jurjevem. Odnošaji med Češkoslovaško republiko in Vatikanom so bili še nedavno zelo napeti. Jana Husa, v očeh rimskokatoliške cerkve največjega nejever-skega rovarja, so najvišji službeni krogi češkoslovaške republike ob ogromni, navdušenja prekipevajoči udeležbi naroda proslavljali kot narodnega pro-svetitelja-mučenika. Velikansko ogorčenje in zamera v cerkvenih krogih: papežev nuncij, ki kljub ponovni od-nosni zahtevi ni dobil zadoščenja, kakor ga je hotel imeti Vatikan, je zapustil Prago. Tekom lanskega leta pa je ta napetost očividno zelo popustila, in kakor kažejo dogodki teh dni, so med Vatikanom in Prago nastali odnošaji. ki bi se mogli prav dobro imenovati ne samo korektni, temveč prijateljski. Včeraj, 23. t. m., na dan sv. Vojteha. se je namreč na najslovesnejši način otvoril v Rmiu novi češki duhovniški seminar, »Collegium Nepomucunum«. Čehi so imeli kakih petdeset let v Rimu svoj posebni svečeniški seminar, kateremu je stal na čelu po papežu imenovan rektor. Večina odličnejših čeških katoliških duhovnikov se je vzgajala v tem seminarju, ki pa je po mnenju merodajnih čeških in rimskih cerkvenih krogov postal sčasoma v vsakem oziru preozek, da bi v polni meri mogel zadoščati svojemu smotru. Tako se je porodila misel — ali v Rimu ali med visoko češko duhovščino, se pač ne da dognati — da naj bi se seminar razširil. Pomagala je z znatnim prispevkom češkoslovaška vlada, darovali so znatne zneske razni dobrotniki, cer-kvenjaki in posvetnjaki in znaten dar je prispel tudi od češkoslovaških izseljencev v Ameriki: tako se je zgradila v Rimu v ulici Magna Grecia v novem appijskem mestnem predelu palača za seminar, kateremu se je nadelo ime »Nepomucenskega kolegija« in se je včeraj vršila slovesna otvoritev tega novega vzgojevališča češkoslovaške duhovščine v znamenju na.iiskrenejšega sporazumljenja med Vatikanom in Češkoslovaško. Ze nekaj dni pred to slavnostjo je prisoelo v Rim okoli petsto romarjev iz Češkoslovaške in ž njimi deset nadškofov in škofov, na čelu jim praški nadškof mons. František Kordač. V ponedeljek. 22. t. m., je papež sprejel najprej gojence »Nepomucenskega kolegija«, ki mu jih je predstavil rektor kolegij?. mons. Roveda, ki je seveda Italijan. obenem pa tudi generalni tajnik italijanske katoliške akcije. Nato so bili sprejeti češkoslovaški romarji. Papeža je nagovoril praški nadškof, ki se je v latinskem govoru zahvaljeval papežu za njegovo apostolsko pismo ob tisoč-Ietnici sv. Vaclava in povdarjal, da so prišli češkoslovaški romarji v Rim. da dobe odpustke sv. leta, da čestitajo papežu za njegov svečeniški jubilej, da se udeleže otvoritve kolegija in da se porazvesele miru. sklenjenega med sv. Stolico in Italijo vsled »očetovske veli-kosrčnosti papeževe in genijalnosti moža (Mussolinija), ki ga je poslala božja previdnost«. Papež je odgovoril tudi samo latinski — «z!asti ker je šlo za mešanojezično poslušalstvo«, kakor pravi vatikansko glasilo — in je v svojem govoru posebno omenjal slovanska svetnika sv. Cirila in Metoda. Včeraj dopoldne se je vršila slovesna blagoslovitev kolegija. Na poslopju so plapolale papeževa, češkoslovaška in italijanska zastava. Cerkveno opravilo je opravil praški nadškof. Slavnostnemu obedu v kolegiju sta poleg vseh čeških nadškofov in škofov prisostvovala češkoslovaški poslanik pri Vatikanu in bivši praški nadškof grof Huyn, ki je sedaj aleksandrijski patrijarh. Popoldne se je vršila v slavnostni dvorani kolegija svečana akademija, kateri je poleg češkoslovaškega episko-pata prisostvovalo enajst kardinalov, oba češkoslovaška poslanika, vatikanski in kvirinalski, ter cela vrsta najraz-novrstnejših cerkvenih dostojanstvenikov. Po prečitanju papeževe pozdravne brzojavke je izpregovoril češkoslovaški poslanik pri Vatikanu, g. Radim-sky, ki je. govoreč francoski, po nalogu ministra zunanjih stvari in prosvetnega ministra sporočil pozdrave in čestitke češkoslovaške vlade. Akademija se je zaključila s himnama »Kde domov mui« in »Nad Tatrou se bliska«. Odnošaji med rimskokatoliškim Vatikanom in husitsko Prago so se. kakor vse to kaže. znatno zbolišali in mnogi se nadejaio. da bo s konkoTdatom kmalu upostavljen mir med renubliko Husa, Žižke. Komenskecra. Havlička, Masary-ka in stolico sv. Petra. Nesreče v italijanskem vomem letalstvu Turin, 3. maia. d. Italijansko vojno letalstvo je zabeležilo zopet dve težki nesreči. Na vojaškem letališču pri Mirafiori se je v veliki višini nenadoma preobrnilo vojašVo letalo, tako da sla pilot in opazovalec padla iz letala. K sreči sta imela padala ter sta srečno padla brez večje poškodbe na zemljo. dočim se je letalo popolnoma razbilo. Slična nezgoda se je pripetila nekemu hi-droavijonu. ki je pri spuščanju iz zraka na morje tako nesrečno manevriral, da se je potonil. Pri tem je utonil letalski kapetan Bindi. dočim je opazovalec odnesel le lažje poškodbe. Smrt dalmatinske soortnice Dubrovnik. 3 maja 6. Tu se ie vršil ob ve-,;ki udeležb! stvorinih krogov pogreb te^oslovenske prvakinje v plavanju na 100 m Anke Marič. Svoj rekord je dosegla že leta 1925 in ga je od takrat trajno držala. .Trpljenje staroupokojencev Pod gornjim naslovom objavlja predsednik Društva državnih upokojencev za Slovenijo dr. Josip Kromvogel v »Državnem upokojencu« pretresljiv članek, v katerem iznaša tako pravne strani staroupo-kojeniškega vprašanja, kakor tudi zahteve državnih staroupokojencev, o katerih se mora priznati, da so sila skromne. Iz tega članka posnemamo naslednje odstavke : Imeli smo odnosno imamo tele vrste upokojencev: A. Od Avstro-Ogrske prevzete (kronske staro-) upokojence. B. Kronske staroupokojence naše države. To so tisti nameščenci, katere je naša država ob prevratu prevzela v svojo službo in jih potem upokojila pred zakonom z dne 14. III. 1922.; s katerim so se prevedli prečanskim državnim nameščencem kronski prejemki na dinarske (obenem pa izločile stanarine in aktivitetne doklade). C. Dinarske staroupokojence. Le ti so tudi uslužbenci naše države, kakor oni pod B. upokojeni v dobi od 14. III. 1922. (glej B) do uveljavljenja uradniškega zakona z dne 31. VII. 1923. D. Novoupokojence. ki dobivajo (povišane) prejemke po uradniškem zakonu z dne 31. VII. 1923. E. Nainovejše upokojence, ki bodo dobivali pokojnine po deloma že revidiranem uradniškem zakonu, k čemer je pripomniti, da se je ta revizija že izvršila glede uradništva nekaterih resorov. Kar se tiče označbe staroupokojencev kot kronskih pod A in B, kažem na uredbo ministrskega sveta z dne 1. VII. 1927. D. R. Br. 88808. s katero so se prevedle kronske pokojnine na dinarske, tako da kronskih staroupokojencev de iure ni več, ampak so le dinarski. Da s to prevedbo kronski staroupokojenci niso mnogo pridobili, je znano. Neki tak upokojenec mi je tožil, da ima po prevedbi 18 Din mesečno manj. Pravni položaj zgoraj navedenih vrst upokojencev ni enak. A. Glede od Avstro-Ogrske prevzetih staroupokojencev je podal naš finančni minister izjavo z dne 22. XI. 1926 št. 159379/26 v kateri pravi: Naša država je u tom pogledu učinila sve. našta je bila obavezana, a specijalno Rimskim paktom. Ovim ugovorom ustanovljeno je samo to, da penzije ranijih avstro-ogrskih penzijonera ne sme-ju bit man je od onih, koje su zainteresova-na lica uživala u bivšoj austro-ogrskoj monarhiji. U našoj državi priznate su ovim li-cima one iste penzije, koje su im bile dodeljene u bivšoj carevini. Pošto ove sume usled promenjenih životnih prilika ne do-staju, to primaju ovi penzijoneri i odgovar-jajuče dodatke na skupoču kao i svi ostali penzijoneri. S to izjavo je naša državna uprava priznala poseben pravni položaj prevzetih avstro-ogrskih upokojencev, ki da sloni na načelih izraženih v rimskem paktu. Sicer pa prizadeti upokojenci ne iščejo svojih pravic iz tega pakta, ampak se zadovoljuje, da se z njimi postopa kakor s tudržavnimi upokojenci. Faktično naša država ne razlikuje teh staroupokojencev od drugih. B. C. Staroupokojencev teh vrst — zdaj skupno dinarskih staroupokojencev — praviloma ne bi smelo biti, jih po (Reisnerje-vem. op. ur.) načrtu uradniškega zakona tudi ni bilo. Ta načrt je v členu 239. obširno določal, kako je postopati s temi upokojenci. Bistvena vsebina tega člena je bila: Starejši upokojenci, upokojeni pred 1. avgustom 1914. — torej tudi upokojenci pod A — prevedejo se po uradniškem zakonu. Mlajši upokojenci imajo se podvreči reviziji. Ako se izkaže njih sposobnost, za-more se jih pozvati v aktivno službo. Ako pa se jih ne pozove v službo ali ako so za to nesposobni, prevedejo se tudi po uradniškem zakonu. Le upokojenci, ki se pozivu v aktivno službo ne bi odzvali, ne bi bili prevedeni po novem zakonu, ti edini bi ostali staroupokojenci brez povišane pokojnine. Ta načrtova določila bila so naravna in pravična: zakonodajni odbor jih je sprejel ter predložil plenumu Narodne skupščine v odobrenje in izglasovanje. Toda nepričakovano se je izglasovalo drugačno besedilo tega člena. Izpremembo