Poštnina plačana v gtt—M, Leto LXTVm št. 67 Ljubljana, torek 24* marca 19jI Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst & Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru- Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3120. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.-- Račun pri podtnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. BESEDILO AVSTRIJSKO' NEMŠKEGA DOGOVORA Pogodba pomenja stvarno carinsko unijo in prenehanje gospodarske samostojnosti Avstrije — Prva tri leta je pogodba neodpovedljiva. pozneje pa samo na podlagi posebnega zakona Dunaj, 24. marca. sr. Sinoči je bik) istočasno v Berlinu in na Dunaju objavljeno besedilo avstrijsko-nemškega gospodarskega dogovora. Dogovor je sestavljen v obliki pisem, ki sta jih izmenjala oba zunanja ministra. Avstrijska in nemška vlada sta v Izmenjanih pismih med obema zunanjima ministroma rzrazfli sporazumnost, da bosta pričeli pogajanja o pogodbi za prilagoditev carinskih in trgov sko-poli ti enih razmer obeh držav na podlagi in v okvirju naslednjih smernic: Pogodba bo ob popolni ohranitvi neodvisnosti obeh držav In popolnem spoštovanju obveznosti, k! sta jih državi prevzeli napram drugim državam služila za to, da otvori nov red v evropskih gospodarskih razmerah s pomočjo regijonalnih dogovorov. Obe stranki bosta v pogodbi obvezno pristali na to, da bosta tudi z vsako drugo državo na njeno željo pričeli pogajanja o enakovrstni ureditvi. V blagovnem prometu med obema državama se za čas trajanja pogodbe ne bodo pobirale uvozne in izvozne carine. Obe državi se bosta v pogodbi sporazumele o tem, ali in za katere določene posamezne vrste blaga in za katero dobo bodo potrebne prehodne carine. Carinske uprave obeh držav bodo popolnoma neodvisne od uprav druge države in podrejene samo vladi lastne države. Tudi bo vsaka država sama nosila stroške svoje carinske uprave. Uvozne, izvozne in prevozne prepovedi med Nemčijo in Avstrijo ne bodo več obstojale. Pogodba bo navajala izjeme, ki morajo biti iz vzrokov javne varnosti, javnega zdravstva ali sKčnih vzrokov navedene z največjo natančnostjo. Vsaka izmed držav pogodbenic bo po uveljavljenju pogodbe načelno imela pravico sklepati trgovinske pogodbe z drugimi državami. Pri takih pogajanjih s tretjo državo se bosta nemška in avstrijska vlada ozirati* na to, da interesi drugega dela ne bodo v nasprot-stvu z vsebino in namenom pogodbe, ki bo sklenjena. Če bo v interesu enostavne, hitre in enakomerne ureditve trgovinskih odnošajev s tretjo državo umestno in izvedljivo, bosta nemška in avstrijska vlada vodih* pogajanja o sklenitvi trgovinske pogodbe s tretjo državo skupno. Toda tudi v tem primeru bosta Nemčija in Avstrija vsaka zase podpisali posebno trgovinsko pogodbo, jo ratificirali ter se medsebojno sporazumeli samo o istočasni izmeni ratifika-cajskih listin s tretjo državo. Obe vladi bosta pravočasno ukrenili vse potrebno, da bosta spravili med seboj v sklad z vsebino in namenom pogodbe, ki bo sklenjena, vse z drugimi državami zaključene trgovinske pogodbe, če vsebujejo obveznosti carinskih postavk in če bi ogražale izvedbo trenutno še veljavne uvozne in izvozne prepovedi ter druge predpise o blagovnem prometu. Zaradi brezhibne izvršitve pogodba bo imenovan popolnoma paritetno iz obeh delov sestavljeni razsodiščni odbor Pogodba bo najprej ratificirana ter uveljavljena v pogodbeno določeni dobi, ki bo tekla od izmenjave ratifika-cijskih listin. Pogodba bo vsak čas od-povedljiva v enem letu, prvič pa s pridržkom nekaterih določb v pogodbi šele po tretjem letu u velja vi jenja. Odpoved se bo lahko izvršila samo na podlagi zakona one države, ki jo bo hotela odpovedati. Najbolj zanimiv odstavek v smernicah na podlagi katerih bo sklenjena nemško-avstrijska carinska pogodba, je oni, Id določa, da se bo mogla ta carinska unija raztrgati samo z zakonom one države, ki jo bo hotela odpovedati. Za Avstrijo pomeni ta obveznost z drugimi besedami, da bi jo avstrijski parlament ne mogel nikdar razrešiti. Avstrijski socialni demokrati za carinsko unijo Dunaj, 24. marca. Načelstvo socialno« demokratske stranke je imelo včeraj pod predsedstvom župana dr Seitza sejo. na kateri se je razpravljalo tudi o trgovsko* političnih pogajanjih med Nemčijo in Av* strijo. Komunike, ki je bil izdan po seji, naglasa med drugim, da avstrijska socialna demokracija pozdravlja poizkus osnovanja carinske enotnosti Avstrije in Nemčije, ki ga bo brez pridržkov podpirala. Pri tem za* hteva, naj avstrijska vlada vse nadaljnje akcije za uresničenje carinske unije vodi sporazumno z Narodnim svetom. Avstrrj* ski socinlni demokrati bodo nemudoma sto* pili v stike z nemškimi socialnimi demo« krati, da bi obe socialno*demokratski stran* ki glede na to akcijo postopali sporazumno. Istočasno bo avstrijska socialna demokraci* ja obvestila socialistično internacijonalo ter v njej združene socialistične stranke Fran* cije, Anglije in Češkoslovaške o svojem sta* liscu glede na načrt nemško*avstrijske ca* rinske unije. Rezerviranost J talile Rim, 24. marca. Listi objavljajo o nem« ško*avstrijskem carinskem dogovoru samo glasove dunajskih in berlinskih listov, pri čemer pa posvečajo odmevu v Parizu in ne* katerih vzhodnih prestolnicah posebno po* zornost. Istočasno prinašajo vest o posetu francoskega, češkoslovaškega in italijan* skega poslanika v dunajskem zunanjem uradu na vodilnem mestu. V splošnem ča* kajo še na oficijelna pojasnila o tem dogo* voru. Anglija ie čaka London, 24. marca. Anglija doslej še ni zavzela nikakega stališča k avstrijsko« nemškemu paktu. Očividno hoče počakati na to, da se Henderson, ki je snoči prispel v Pariz v svrho udeležbe na konferenci pripravljalnega odbora evropske unije, pouči o stališču Francije. Verjetno je, da bosta Anglija in Francija tudi v tej za de* vi nastopili popolnoma solidarno. Posvetovanje diplomatov v Londonu London, 24. marca. AA. Angleško čas o* pisje in politični krogi priznavajo, da po* meni carinska zveza med Avstrijo in Nem* čijo dokajšnjo senzacijo. O vprašanju so načeli prav živahne diplomatske diskusije, ki se jih udeležujejo zastopniki evropskih držav v Londonu. Posebno pogosti so raz* govori med francoskim poslanikom v L on donu in angleškim ministrstvom za zuna* nje zadeve. Ugoden odmev v Ameriki Newyoek, 24. marca. Ameriški tisk presoja a vstri j sko*t» emšica sporazom s pre* cejšnjo naklonjenostjo. »New York Ti mesa ga označuje kot prvi korak k podira* nju carinskih barijer in ga smatra za do* ber vzgled, ki naj služi ostalim državam za čim prejšnji gospodarski sporazum Izraža tuda mnenje, da se da ta sporazum docela spraviti v sklad z Briandovim pan* evropskim načrtom. Dogodek, ki se da primerjati samo z aneksijo Bosne Senzacionalen članek oficijoznega pariškega lista — Gospodarski okupaciji bo sledila politična aneksija male Avstrije po mogočni Nemčiji Pariz, 24. marca. Pariški tisk razpravlja v političnih člankih skoraj izključno o avstrijsko-nemškem paktu In ga osvetljuje z vseh strani. Soglasno po vda rja usodno važnost tega dogodka za nadaljni razvoj evropskih razmer in kljub hladnemu presojanju položaja ne prikriva bojazni, da lahko izzove korak Avstrije in Nemčije dalekosežne komplikacije. Najbolj značilna je sodba oficijoznega »Petit Parisiena«, ki naglasa v svojem uvodniku, da se more ta dogodek spričo ogromne razlike med Avstrijo in Nemčijo tako glede površine kakor glede razvoja in moči industrije primerjati samo z aneksijo Bosne. Stvarno gre za popolno gospodarsko okupacijo Avstrije po veliki in močni Nemčiji. Nihče ne more dvomiti, da bo tej gospodarski aneksiji sle- dila v kratkem tudi politična aneksija. To pa znači kršenje mednarodnih pogodb, proti čemur se mora Evropa z vso odločnostjo zavarovati. Članek »Petit Parisiena« je vzbudil v političnih in diplomatskih krogih ogromno pozornost in ga v splošnem identificirajo s stališčem francoske vlade. Pariz, 24. marca. AA. Časopisje se živahno peča s carinsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo. »Echo de Pariš« pravi, da se Francija, Italija in Češkoslovaška dobro zavedajo, da je bil s to pogodbo kršen red v Evropi. Obenem ni dvoma, da ji bodo sledile nove kršitve, ako ta pokret takoj ne bo ustavljen. List sodi, da bi bilo najbolje, ako bi Francija ustavila kredite, ki Jih rabita Avstrija in Nemčija. Madžari koketirajo z avstrijsko - nemškim gospodarskim sporazumom Zaradi političnega ozadja pogodbe so zaenkrat še rezervirani in čakajo nadaljnega razvoja, sicer pa niso nenaklonjeni stičnemu sporazumu Budimpešta, 24. marca. V poslanski zbornici je bil danes soglasno sprejet zakonski osnutek o inartikulaciji med Avstrijo in Madžarsko sklenjene pogodbe o ureditvi železniškega prometa. O tem osnutku je govoril samo socialno-demokrateki poslanec Payer in pri tej priliki omenil tudi avstrijsko - nemško gospodarsko pogodbo. Vprašal je med drugim vlado, kako misli preurediti trgovinsko politični položaj Madžarske z ozirom na spremenjene prilike Želeti bi bilo, da bi tudi Madžarska sklenila slično carinsko pogodbo in da bi si tudi Madžarska ustvarila 8 sosedi slično prijateljsko razmerje. Govornik je nato z veseljem pozdravil dogovor med Avstrijo in Nemčijo, ki pomeni prvi korak na poti do sporazuma med narodu Budimpešta, 24. marca. V političnih krogih o nameravani nemško-avstrijski carin- ski uniji očividno še niso dovolj poučeni in zavzemajo načeloma precej rezervirano stališče. Največ zanimanja zbuja vprašanje, kakšno stališče bo zavzela k temu madžarska vlada. Pričakujejo, da bo grof Bet h lem ie v kratkem obvestil zbornico o tem. Zunanje ministrstvo je prepričano, da bo morebitna izvršitev določb nove carinske unije zavzela mnogo časa, ker gre za prilagoditev okroglo 900 raznih carinskih postavk vsake države, za kar je potreben ogromen tehnični aparat Razen tega ni dvoma, da bo imela nameravana carinska unija tudi močan odmev v političnem svetu. V vsakem primeru se bodo pogajanja za trgovsko pogodbo med Madžarsko in Avstrijo na Dunaju nemoteno vršila dalje in pričakovati je, da bo nova pogodba uveljavljena že 8 t junijem. Trgovinska pogajanja z Nemčijo se bodo pričela po veliki noči. N Panevropa in avstrijsko-nemški pakt Danes se je sestal v Parizu organizacijski odbor evropske komisije, ki se bo bavil tudi z avstrijsko - nemško carinsko unijo Pariz, 24. marca. Danes ob 11. dopoldne se je sestal v prostorih zunanjega ministrstva organizacijski odbor evropske unije, ki ima nalogo pripraviti zasedanje evropske komisije. Do-čim se je po neuspehu ženevske gospodarske konference zanimanje za zasedanje tega odbora v Parizu zelo poleglo, je sedaj, ko je prišel na dan avstrijsko-nemški pakt. postalo pariško posvetovanje na mah silno aktualno. Nobenega dvoma ni, da bo glavni predmet razprav in posvetovanj ter razgovorov med delegati avstrijsko-nemška carinska unija, ker prevladuje splošno naziranje, da je ta korak Avstrije in Nemčije naperjen direktno proti Briandovi akciji. Z največjim zanimanjem se zato pričakuje, kako stališče bo zavzel k temu problemu Briand, ker je jasno da bo moral vsekakor pojasniti svoj* mnenje. Splošno pričakujejo, da se bc Briand že v svojem otvoritvenem govoru dotaknil tega problema. Čeprav pariška konferenca o av-strijsko-nemškem paktu ne more sklepati in odločati, je vendar važna v toliko, ker bo pri tej priliki prišlo do podrobne izmenjave misli med navzočimi zunanjimi ministri, zlasti pa med Bri-andom in Hendersonom. V pariških diplomatskih krogih sodijo, da bo že ta sestanek odločilen za nadaljno akcijo, ki bi jo eventuelno podvzele velesile v zvezi z avstrijsko nemškim paktom. Kako sodijo o tem v Ženevi Dogovor je v mednarodnem smisluneveljaven, če nI v skladu z obstoječimi mednarodnimi pogodbami — Pričakujejo inicijative za intervencijo Ženeva, 24. marca. g. Vest o skorajš* nji zaključitvi a vstri jsko*n emšk e carinske unije je v krogih Društva narodov izred* no presenetila. V krogih glavnega tajni* štva in stalnih delegatov pri Društvu na* rodov še niso zavzeli stališča in čakajo na pariška posvetovanja komisije za evrop* sko unijo, ki se ga bo udeležil tudi glavni tajnik sir Erick Drummond. V splošnem prevladuje mnenje, da bi morale v prvi vrsti one države dati pobudo za imterven* cijo, ki so podpisale ženevski protokol z dne 4. oktobra 1922. V nemških krogih v Ženevi so pozdravili dogodek z velikim veseljem. Izjavlja se, da je nameravana carinska unija logična posledica onih ten* dene, ki jih je bilo že nekaj mesecev opa* žati v Evropi in ki so stremele za zaklju* čitvijo regionalnih gospodarskih pogodb. Francija m njeni zavezniki so dali za skle* nitev takih pogodb pobudo, Nemčija pa je z ustanovitvijo prvega gospodarskega spo* razuma odgovorila s paktom, ki je popolnoma združljiv s statuti Društva narodov. Tem argumentom ugovarjajo v krogih Društva narodov, da bo pobuda Nemčije, ki močno spominja na dogodke v Rapallu, zelo otežkočila naloge evropske studijske komisije. Naglasa se, da nemško*avstrijska pogodba ne bo mogla imeti mednarodne veljavnosti, dokler ne bo oficieLno registri« rana pri Društvu narodov. Ker je po ber« linskih in dunajskih virih pričakovati uve* Ijavljenje šele pričetkom prihodnjega leta, menijo, da- je dovolj časa, da bo mogoče zadevo v danem primeru spraviti pred Svet društva narodov. Krvava volilna borba v Španiji Velike protimonarhistične demonstracije v Madridu — Policija prisiljena k odstranitvi monarhističnih lepakov Madrid, 24. marca. Včeraj se je po vsej Španiji pričela volilna borba. Ka-kor kažejo dogodki v španski prestol-niči, bo borba zelo strastna in krvava. Snoči je prišlo v Madridu do velikih protimonarhističnih demonstracij, ki jih je vprizorilo dijaštvo, priključilo pa se jim je vse delavstvo. Policija je bila napram demonstrantom brez mos či in se je morala pokoriti njihovi za* htevi in odstraniti monarhistične lepa* ke po mestu. Demonstracije so trajale pozno v noč. Na več krajih je prišlo do spopadov. Za prihodnjo nedeljo pričakujejo velikih nemirov, ker se bodo vršili veliki volilni shodi. Naša delegacija na agrarni konferenci v Rimu Beograd, 24. marca. Na predlog ministra trgovine in industrije ter na podlagi sklepa ministrskega sveta so bili v soglasju z ministrstvom za kmetijstvo in z ministrstvom za zunanje zadeve imenovani za delegate naše države na mednarodni agrarni konferenci v Rimu: univ. prof. dr. Milan Todorovič, načelnik ministrstva za kmetijstvo dr. Velimir Stojković, načelnik ministrstva trgovine m industrije Milivoj Pilja, Sef oddelka ministrstva trgovine in industrije dr. Miljutin Bošković, direktor PAB Avgust Minček, generalni direktor Priv. izvozne družbe Leon Gotlib ter upravnik glavnega saveza srbskih zemljoradm-ških zadrug Voja Gjorgjevič. Za predsednika nase delegacije je določen minister na razpoloženju dr. Oton Frangeš. Nemški državni zbor Berlin, 24. marca. AA. Parlament je spre« jel zakonski načrt o povišanju tantijemske* ga davka od 10 na 20%. Obenem je bil sprejet socialnosdemokratski predlog o po* višanju dohodnine pri dohodkih nad 2000 mark. Finančni minister dr. Dietrich je bil proti temu predlogu. Proračunski odbor je sprejel zakonski načrt vlade o pomoči za vzhodne pokraji* ne. Vladi je prepuščeno, d.i odloči, ali naj pomoč velia samo za vzhodno Prusko ali tudi za druge pokrajine. Uradniški zakon Beograd, 24. marca. M. Ministrski 6vet je na svoji snočni seji razpravljal o uradni* škem zakonu. Tečaj za pobijanje raka Beograd, 24. marca. AA. Jugoslovensko društvo za pobijanje raka priredi od 20. do 30. aprila t. L tečaj za pobijanje raka. Predavali bodo z demonstracijami in z dru* gimi pripomočki univerzitetni profesorji in šefi oddelkov splošne državne bolnice v Beogradu. O tečaju je sestavljen podro* ben program. Predavatelji bodo obdelovali vse aktualne strani tega vprašanja. Preda« vanja so prijavili univ. profesorji: Jova* novic, Antič, Bogdanovič, Stankovič, Ko* stič, Joanovič, Vulovič, Gjorgjevič, Savo* vič, nadalje šefi oddelkov: Kon, Ristič, Jan* kovic, Poljo, Tajič, Piade. Mijo Dragovič. Predavanja bodo v zavodih medicinske fa* kultete, na klinikah in v posameznih od* delkih splošne državne bolnice v Beogradu. Tečaj bo brezplačen. Zdravniki, ki se ga žele udeležiti, naj se prijavijo tajniku dru« štva univ. prof. Šahoviču, patološki insti* rut, Beograd. §umadfj6ka ulica 18. Prijave se sprejemajo do 19. aprila. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.3325, London 25.2476, New York 519.50, Bruselj 72.34, Milan 27.2176, Madrid 55.50, Amsterdam 208.3280, Berlin 123.84, Dunaj 73.06, Varšava 58.20, Budimpešta 90-60, Bukarešta 3.09. Stran 2 >SLOVENSKT NAROD, dne 24. marca 1931 Stev. 67 Samopomoč ljubljanskih mestnih nameščencev Uspešno delovanje Bolniške blagajne mestnih nameščencev, U šteje 1523 članov in članic LJubljana, 24. marca. Snoči se je vršil v magistratni dvorani redni občni zbor Bolniške blagajne mestnib nameščencev. Zborovanje je otvori! pred« sodnik dr. Riko F u x, ki je po uvodnem pozdravu navzočih omenil glavna vpraša* nja, tičoča se interesov v tej za mestne nameščence prevažni instituciji. Takoj za tem se je spomnil med letom umrlih čla« nov, navzoči so vstali in počastili njihov spomin. Tajniško poročilo je podal g. Drago M oh ori C. Iz njegovega poročila posne* mamo: Načelstvo bolniške blagajne si je tudi v minuli poslovni dobi prizadevalo z vso vnemo voditi poverjene mu posle v dobrobit vseh članov in članic ter je pri tem strogo pa-zilo, da se je ugodilo vsaJri upravičeni in nopretiraTii zahtevi v okviru pravil in dovoljenih sredstev. Ako se ozremo nazaj na desetletno plo* donosno delovanje Bolniške blagajne, vi* dimo, kako se od leta do leta lepše razvija. Prispevki so razmeroma prav malenkoftni, ugodnosti in koristi pa zelo velike. Ne ka* že prezreti dejstva, da sta k temu veliko pripomogli delodajilki. mestna občina in mestna hranilnica, ki jima moramo biti za njuno pomoč vsekakor zelo hvaležni. V lanskem letu je umrlp 13 družinskih glavarjev in 6 rodbinskih čl i nov. pri sto* pilo pa 15 družinskih glavarjev in °0 rod* binskih članov. Stalež članstva je izkazoval koncem leta 589 družinskih glavarjev in 034 rodbinskih čh-nov. i« česar sledi, da je znašal porast napram letu 1929 80 članov in članic. Zadnje stanje izkazuje skupno 1523 članov in članic. Za pogrebe odraslih je prispevala Bolniška blagajna na podlagi dogovpra z mestnim pogrebnim zavodom, po 2145 Din za vsakega umrlega člana in šc po 60 Din za druge pristojbine. V lan* skem letu je bilo izdanih 543 nakaznic s po 2 kuponoma in 1362 nakaznic za po eno ordinacijo za praktične zdravnike, 223 na* kaznic s po 3 kuponi in 208 nakaznic za poedino ordinacijo za zdravnike speciali* ste, 414 nakaznic za zobozdravnike 98 na* kaznic za bolnico. 62 nakaznic za rentgeni* ziranje ter 41 nakaznic za fizikalne kopeli pri OUZD, skupaj 2951 nakaznic. V smislu pravil je dopustno klic iti zdravnika le v primeru nujnih obolenj. Po dogovorjeni tarifi zdravi članstvo sedaj 9 praktičnih zdravnikov, 9 specialistov, 4 zo* bozdravrriki ter 3 dentisti. V letu 1927. ustanovljeni ločeni pogrebni sklad izkazuje koncem lanskega leta 382 družinskih glavarjev in 205 rodbinskih čla* nov, skupaj 587 članov in članic. Med les tom je na novo pristopilo 11 družinskih glavarjev in 7 rodbinskih članov, umrli 90 pa 4 družinski glavarji in 4 rodbinski člani ter izstopili 3 družinski glavarji. Tudi stalno okrevališče pension »Jelov* ca« v Kamni gorici, ki je bilo urejeno v pro* slavf> desetletnega obstoja Bolniške blagajne mestnih nameščencev, lepo napreduje. V penzionu se je zdravilo in oskrbovalo že mnogo članov, pa tudi nečlanov. Članom in članicam se zaračunava oskrbnina s preno* čiščem in dobro prehrano po 30 Din dnev* no, tujim osebam pa po 45 Din. Članstvo bi vsekakor moralo v večjem številu pose* čati ta dom ter priporočati obisk svojim znancem. Blagajniško poročilo g. Lovra Šuštar* j a rzkazuje 44.376 Din prebitka. Po spre* jetju proračuna za leto 1931 in poročilu o pogrebnem skladu je bil podan odboru ab* sohitorij nakar je občni zbor prešel na vo* litev odbora Soglasno je bil izvoljen na* slednji odbor: načelnik dr. Riko Fux, pod* ničelnik Milan Sterlekar, tajnik Drago Mo* horč, blagajnik Lovro Šuštar, v odbor pa: Pavla Konjar. Ivan Zupan, Alojz Mijič, Karol Oblak, Janko Slapničar in Jože Ogrin. Za namestnike: inž. Nace Perko, Nace Mi* hevc, Janko Furman V nadzorni odbor: Josip Mežek. Valentin Fortič ter Albin Ma* gister. dočim tvorijo razsodišče: dr. Ar* nošt Brilej, Tomo Iglic in Rudolf Juvan. ri slučajnostih se je razvila živahna de* bata. kako bi se še zboljšal položaj zava* rovancev, nakur je načelnik zaključil občni zbor z apelom k čim intenzivnejšemu delu za interese vseh zavarovancev. Sleparski ženin pred sodiščem Obravnava proti Jožetu Križnariii.ki je speljal na led 5 naivnih deklet Pustolovec obsojen na 20 mesecev Ljubljana, 24. marca. Pred malim senatom, ki mu predseduje s. o. s. Anton Mladič, pnsednika sta pa s. o. s. Ivan Kralj in Janko M u 11 e r, so se vršile danes običajne razprave proti tatovom, vlomilcem in goljufom. Državno tožilstvo je zastopal namestnik drž. tožilca g. Branko G o s 1 a r. Razprave so šle selo hitro od rok. Dve vsakdanji zadevi Zaradi dveh vlomov v stanovanje šolskega upravitelja na Jesenicah Josipa Vidra je bil 26-letni tovarniški delavec Albert L. obsojen na 2 meseca in 15 dni strogega, zapora in v izgubo častnih pravic za 1 leto. šolski upravitelj je imel okoli 3500 Din škode, ki je bila večinoma poravnana. Po sodbi je Albert pripomnil: »Ne sprejmem sodbe! Zaradi tiste stare oficirske uniforme toliko!« Slabotni 27-letni bosanski delavec Hu-sein Rosic iz Pečigrada je 22. februarja ponoči vlomil v delavnico Ivana Pavlina na Dunajski cesti št. 69 in odnesel obleko, suknjo in čevlje v skupni vrednosti 1395 dinarjev. Rosic je bil obsojen na 1 mesec in 15 dni strogega zapora in v izgubo častnih pravic za eno leto. S sodbo je bil zadovoljen. Pustolovski ženin Po teh dveh kratkih razpravah se je pričela razprava proti sleparskemu ženinu Jožetu Križnarju. Fant je srednjevelike, krepke postave. Na sebi nosi močno povaljano, svetlosivo karirasto obleko. Je gladko obrit, brčiće ima kratko moderno pristrižene. Je pa v jetniSki srajci in jetni-ških čevljih. Skesano zre predse. Ob 10. dopoldne je stopil pred sodnike malega senata 6. februarja 1901 rojeni samski sodar Jože Križnar, pristojen v občina D. M. v Polju. Križnar je zelo pretkan slepar, znan posebno kot ženitovanj-ski kandidat. Državni tožilec ga je obtožil tatvine in prevare obrtoma. Obtožnica navaja, da je Jože Križnar ponoči 20. aprila 1928 ukradel svojemu gospodarju Antonu Jersinu na Primskovem pri Kranju zlato uro z verižico, temno-rjavo obleko, suknjič in denarnico. Jeršin je utrpel 1670 Din škode. Križnar je bil dober mesec za hlapca pri Jeršinu. Ker je bil zelo malomaren in neposlušen, mu je gospodar odpovedal službo, toda Križnar-ja je vzela noč in ž njim je izginila Jersi-nova ura z obleko. Križnarja so zaradi te tatvine zasledovali orožniki. Za njim je bila izdana tudi tiralica, toda fant se je znal dobro skrivati- Sploh ni bilo o njem nad dve leti duha ne sluha. Lani je pa začel premeteni Jože nastopati kot ženin in ženil se je povsod, kjer je količkaj kazalo, da mu bo dekle nasedlo. Obtožnica pravi, da je na spreten način izrabljal lahkomiselnost kmečkih deklet in jim izvabljal lepe de-narce in razne predmete — vse to pod pretvezo, da se z njimi poroči. Žrtev v Velikih Laščah Prva njegova žrtev je bila lahkoverna Tončka v Velikih Laščah. Začetkom avgusta 1. 1929 se je seznanil ž njo. Imel je uspeh. Med njima se je razvilo intimno razmerje in končno je podjetni Joško naivni Tončki obljubil, da jo vzame. Poroka je bila določena na 6. avgusta 1929. Vse je bilo že pripravljeno. Nekaj dni pred poroko je pa prosil Tončko, naj mu da 600 Din, češ da si mora kupiti nove čevlje in da bo plačal stanovanje, kamor se bosta takoj po poroki preselila. Tončka mu je dala denar. Kupila pa je ženinu tudi novo srajco s kravato, za kar je dala 150 Din. Prišel je dan poroke. Svatje so bili povabljeni in pripravljeni za odhod v župno cerkev. Joško je stopil k nevesti in ji šepnil na uho, naj mu da 100 Din za brzojav, ker mora brzojaviti še na župni urad v Šiški. Ker Tončka ni imela pri rokah 100 Din, mu je dala kar 1000 Din. In Joško je jadrno odkuril na poštni urad, toda od tam se ni več vrnil k nevesti, temveč je za vedno izginil iz Velikih Lašč. Svatje so pa zastonj čakali na ženina. Nevesta se je vsa objokana zaprla v svojo sobico. V preiskavi je obdolženi Križnar mirno priznal, da je res prejel od Tončke denar in stvari, a da sploh nikdar ni mislil oženiti se z njo. Druga žrtev Avgusta 1929 se je Jože pojavil v Novem, kjer se je seznanil z lepo Pepco. Začel jo je takoj snubiti in ji sveto zatrjeval, da se vzameta, tako da se mu je udala. Nazadnje jo je tako premotil, da je privolila v poroko. In prišlo je do oklicev. Bilo je v začetku oktobra. Dekle mu je dalo 1000 Din, ker ji je obdolženec zatrjeval, da rabi denar za dokumente in razna pota, ki so potrebna za oklice. Ker je Pepca trdno verovala v Križnarjevo poštenost in ker je že dolgo hrepenela po lepem ženinu, mu je dala čez nekaj dni še 1250 Din. To so bili vsi njeni težko zasluženi prihranki. Poleg tega mu je kupila še srebrno uro za 400 Din in zlat prstan. Fant je pa bil ves čas pri nji tudi na hrani in stanovanju. Bilo je zopet vse pripravljeno za poroko, a Joško je iz Novega izginil kakor kafra. Tudi to pustolosčino je v preiskavi odkrito priznal. Ženin v Kožarjih Po drugi pustolovščini je Joško nekaj časa počival. Aprila pa se je pojavil v Kožarjih pri Dobravi. Približal se je brhki Micki. Dolgo ji je sladko pihal na srce in jo nagovarjal, naj ga vzame za moža. Micka je končno privolila in zaročila sta se. Cim sta pa bila zaročena, ji je pustolovec izvabil počasi 5000 Din, ves težko prisluženi denar. Da jo premami in prepriča o svojih poštenih namenih, se je napotil k župniku Hauptmanu na Dobravi, da naroči oklic. Toda Micka ženina še zdaj zaman čaka. Na Rudniku Večni ženin je zopet dalj časa miroval in se skrival. Proti koncu lanskega leta se je pa pojavil na Rudniku, kjer se Je seznami z natakarico Pepco. Tudi tu je bilo kmalu vse pripravljeno sa poroko. Jože Je od Pepce izvabil 1156 Din, za 2144 Din obleke in nove čevlje sa 210 Din. Obleko in čevlje mu je nevesta kupila. Na dan poroke pa Jožeta ni bilo od nikoder. Popihal jo je z denarjem in obleko. Zadnja žrtev Letos zadnje dni januarja, torej v najbolj živahni predpustni dobi, se Je prišel podjetni pustolovec ženit v Zgornje Jelenje k lepi Francki. Dala mu je 2000 Din in mu kupila za nameček še lepo srajco, ovratnik in kravato. Tik pred poroko je pa Jože po svoji stari navadi izginil. Morda bi Jože še varal lahkoverna dekleta in nastopal kot ženin, da ni prišel po nerodnosti v roke pravice. Sredi februarja je gnal po Poljanah v mestno klavnico vola. Zapazil ga je višji stražnik Bor-don, ki je takoj spoznal nevarnega ženi-tovanjskega sleparja in ga aretiral. Štiri „neveste" * K sodniji so prišle samo štiri »neveste« obtoženega Križnarja. Le ena nosi klobuk in kakor se jasno vidi, je tudi že srečno omožena. Seveda z drugim. Vse štiri so resnične žrtve prekanjenega, vendar pa globoko premišljenega človeka, ki snuje po natančno določenih načrtih in nikdar ne računa z naključji. Obtoženec je gotovo na ta dekleta in sploh na vso okolico napravil najboljši vtis ambicijoznega mladega moža, ki se hoče osamosvojiti, da bi imel sigurno in mirno bodočnost. Tudi ženil se je pri samih delavnih, solidnih dekletih, saj so vse zapeljane revne služkinje, ki so prišle z dežele v mesto ali pa v njega bližino za kruhom. Večina njih je v takih službah, kjer je treba opravljati tudi poljska dela, ki človeka naglo postarajo. Čeprav so še mlade in je najstarejši le nekaj nad 30, vendar se jim pozna na ostrih črtah obraza večno garanje, pa tudi ženitev s Križnarjem je pustila v teh izmučenih obrazih globoko začrtane sledove. Kakor je gledal obtoženec na poštenost, na drugi strani na varčnost in pridnost svojih bodočih žena, tako si jih je izbiral tudi po postavi in lepoti. Ona, ki je gosposka med njimi, je majhna, nežna črnka, gotovo živahnega temperamenta, ki se je seveda oprijela prve prilike, da bi se poročila. Zjutraj sta se prvikrat videla, mešetar ga ji je priporočil in že sta določila tudi poroko. Lepo črno obleko mu je kupila in iz podjetnega ženina napravila pravega gospoda. Nazadnje ga pa ni bilo k poroki in nekdanja nevesta se puli le še za njegovo košaro s črno obleko. Druga je izrazita blondinka plavih oči. Zgarana in koščena kmečka hči, ki si je s trpljenjem prihranila lepo vsoto za doto, ki Jo je potem porabil Križnar. Ostal ji je le 15 mesecev star otrok. Tretja je temno kostanjevih las in globokih plavih oči. Pravil ji je, da mu je mati zapustila 17.000 Din in obetala si je najlepšo bodočnost. Tudi ona mu je dajala denar in še pred sodniki ga sramežljivo zagovarja. Nenavadno simpatično je pa visoko, lepo raščeno dekle črnih las, pravi tip naše poštene služkinje, ki dela le za hišo, pri tem pa štedi in sanjari, kako bo tudi ona nekdaj gospodinjila. Pravil ji je, da ima oče gostilno, sam pa knjižico za 10.000 Din, lagal, da je naročil v št. Vidu pohištvo in zabil njen denar, češ, saj je tako vse, kar imava, skupno, čeprav je bila poroka že blizu, vendar se mu pošteno dekle ni vdalo, ker je vedno nekaj sumila. Pri sodniji revica v zadregi le molči. Povsod je nastopal skromno in le redko pripovedoval o svojih načrtih. Samo tako mimogrede se je izdal, češ, da bo pričel na svoje ali da dobi dobro službo, večkrat tudi, da prevzame gostilno svojega očeta, koliko ima denarja v hranilnici, koliko bo še podedoval, kako je v Kranju že vzel v najem obrt, sploh bil je na vsak način in vsestransko priporočljiv ženin. Moža in lastnega gospodinjstva željna dekleta so mu rada verjela in hrepenenje po lastnem domu jih je kaj naglo zapeljalo, da so mu izročile svoje prihranke, saj jih je bila večina vendar že na oklicih in so se smatrale za srečne neveste. Za dekleti na slabem glasu ni gledal, saj so te prebrisane in se ne dado oslepariti tako naglo, kakor neizkušena poštena dekleta. Koliko 30 te neveste pretrpele, nikdo ne ve. Svet se je norčeval iz njih in jih obrekoval, Čeprav so ostale poštene. Pri vsem tem, da so izgubile svoj dober glas in da so bile osme-šene pred bližnjo in daljno okolico, so izgubile tudi vse prihranke, da z žalostjo gledajo za izgubljeno mladostjo. Usmiljenja so vredne, ker je zanje odprta le še pot hlapca Jerneja. Tako bi človek mislil, če bi sodil sanip površno. Vendar je pa drugače in tudi mora biti, saj v narodu, ki ima se tako dobra dekleta, ni mogoče, da bi ne bilo tudi še dobrih mladeničev in mladih mož. ki bi prav po tej lahkovernosti cenili dekleta. S to zaupljivostjo, z neoporečnim živrje* njem in s svojimi prihranki so dokazale, da bodo prav dobre gospodinje, saj jih je ta izkušnja le izučila, da bodo vsak dogo« dek v življenju tudi natanko pretehtale. Obtožencev zagovor — Manjša kazen bo, če poveste vse po pravici, je nagovoril predsednik obtoženca in nadaljeval: — Kako se vam pravi po domače? — Stričkov! Moram skrbeti za nezakonskega otroka. Po prečitani obtožnici Je predsednik začel: — Torej kar po vrsti. Tatvino ste res izvršili. — Res! Samo za 20 Din ne veni, se je začel Jože tiho in zamolklo zagovarjati. — In potem, je res, da ste nagovarjali dekleta k poroki in ste Jim izvabljali denar? — To vse priznam. Vse je bilo tako, kot sem povedal. — Kaj Je vam prišlo na misel, da ste varah dekleta, je dejal predsednik. Vsa škoda znaša nad 10.000 Din in bi prišli po starem zakonu pred poroto, kjer bi gotovo dobili 3 leta. Kaj ste mislih? — Mislil nisem dosti. Dobil sem punce in sem bil vesel, da bi si našel toplo gnezdo. — Kaj bo z vami, če boste tako delali ? — Rad bi vse poravnal! — V prisilno delavnico I njim, gospod sadnik! Se bo tam delati navadil, se je vmešala oškodovanka Ančka iz Vel. Lašč. — Potem pa ne bo za otroka skrbel! je odvrnil predsednik. — Tako tudi ne skrbi. (Veselost.) Predsednik je najprej prečital vse zapisnike, sestavljene v preiskavi z obtožencem, ki je navedel vse podrobnosti, kako je nastopal in varal dekleta. Obsodba Po zaslišanju obtoženca «*> bile zasht šane 3 priče in nato prečitani razni spisi, ki so pokazali, kakšnih trikov se je ohto« ženec posluževal pri svojih ženitovanjskih pustolovščinah. Ob 11. je bilo dokazno po# stopanje končano in je senat odšel na po« svetovanje. V dvorani je postalo ta čas izredno ži* vahno. Vse varane neveste, ki so prisostvo* vale razpravi, so se sprijaznile in se začele med seboj živahno razgovarjati. Marsika« tera pikra pripomba je padla na račun obto« ženca, ki je ves sključen sedel na zatožni klopi in topo zrl proti velikim vratom po* svetovalnice, nestrpno pričakujoč sodbe. Preje rezervirane neveste so vse povedale, kako je Jože znal lepo govoriti kpt da bi »rožce sadil«, kako so pripravljali za po» roko. Ena j« povedala, da so svatje čakali in da je njena gospa pripravila dobro ko« silo. Pa je telefoniral, da ne more priti, ker še ni bratranec prišel v Ljubljana in da se naj poroka preloži na popoldne. Ni ga bilo več. Druga je pripomnila, da je ve* dela, da je velika baraba, pa je mislila, da ga bo poboljšala. Vse so pa splošno pomi* lov al e obtoženca. Ob 12.30 je predsednik senata razglasil sodbo. Obtoženi Jože Križnar je bil zaradi tat« vine in goljufije obsojen na 20 mesecev ro* bije in v izgubo častnih pravic za tri leta, kakor tudi v plačilo odškodnine prevaranim nevestam. Po sodbi j ©predsednik vprašal obsojenca: — 20 mesecev robije! AH ste slišali? Ali sprejmete sodbo? — V treh dneh bom povedal. Za enkrat sprejmem samo nastop kazni in se pritožim zaradi previsoke kazni, je odgovoril Jože. Nabavila sem si te krasne zavese v specijalnem oddelku tvrdke A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Druga plat zvona V petek smo priobčili spomenico, ki so jo izročili peki iz dravske in savske bano* vine ministru dr. Srskiču. Spomenica ob» ravnava naši javnosti več ali manj že zna« no zadevo s prodajanjem kvasa. Prizadeti činitelji so postali seveda takoj por. Mercadet se ponovi v sredo na praznik dne 25. L. m. pni globoko znižanih cenah. Posamezni sedeži so od 20 Din navzdol. Na to predstatvo opozarjamo vse ljufbitelje oače drame, ikri se žel« "poslužiti izredno znižanih cen. Nova premijera v drami. V nedeljo dne 29. t. m. se po presledku veČJih let vpriaori zopet na našem odru velezabavna veseloigra >Pr Prodan a nevesta« z go. Gjungjenac-Gavella v naslovni pantijii. KecaJa, zabavnega mesetarja poje kot gost g. Betetto, Janka g. GosUč, Vaška g. Kovač, daJje sodelujejo ga. Ko-gejeva, goe. španova, Ramšakova, gg. Grba, Janko, SimonČič. Sekula, baletni zbor z smo. Moharjevo In g. Gotovinom im drugi. Dinigent g. Neffat. Predstava se vrsl za abonma reda B. Jutri v sredo popoldne se ponovi \ opereta Mascotta (Dekle sreče) z go. Po-j ličevo v naslovni partiji. Predstava ee vr-I ši izven abonmaja po znižanih cenah. Stev. 67 >SLOVENSKI NAROD, đne 24. marca 1931 Stran 3 •Ve odlašajte velišconocnega nafcupa na azadnje dneve Sedat so nase prodajalne notno xo/oa Sedat morete nonteriti vse, Še K9tt e in litem Posetite nas! Velika noč na pragu Prve znanilke pomladi — Izložbena okna so polna nogavic, Id tudi nekaj pomenijo Ljubljana, 24- marca. Čez noc smo dobili pomlad. Sneg je vzelo, da ne vemo kdaj in ptiči so zapeli, kakor jim velevata pratika in srce. Po vrtovih bo se posvetili zvončki in vijoličastega lefrana je polno povsod, trobentice so pa tele pred Majerjem ob Frančiškanskem mostu, tam, kjer se od semenjaric na Cankarjevem nabrežju pa doli do konca k resi je vleče dolg pisan venec butar. Trobantice, zvončke in norice, lepo povezane v šopke, bo pred Majerjem druga leta prodajale mlade dekbce. Čudna je njih usoda, da se evetličarke tako naglo postarajo: lani še nežna devičica,. letos pa že močna, robustna Sena — no, saj ne trdim, da bi bila ista kot lani, ali cvetličarka je vendarle. Na Krekovem trgu okrog tiste hišice s tolikimi vhodi je naslonjenih polno drevesc 1% Dorfarjev in Žabnice so jih pripeljali dre-vesničarji in ljudje prav pridno segajo po jablanieah, hrastah in marelicah z najimenitnejšimi imeni najplemenitejših sort. Kako je z imeni, bomo videli šele čez nekaj let. sedaj se pa človek pač zanese na kredit zabniških drevesni carjev. Res je, da se je že primerila kaka zamenjava, vendar je pa zamenjav vsako leto manj in gotovo so gorenjski drevesni carji, ki svoja krasna drevesca pošiljajo po vsej državi, bolj zaupanja vredni kakor druge inozemske drevesnice, ki so po večini že delniške družbe v židovskih rokah, nosijo pa seveda še imena svojih •lavnih ustanoviteljev. Misijon gre h koncu, vse duše se svetijo kakor ogledalo in tudi nebo se je obrisalo, da je posvetilo solnce. Čez oltarje so se obesile vijoličaste zavese tihe nedelje ta pokore. Ampak za tišino in pokoro se pomladni vetrovi ne brigajo. Noč in zima bežita pred njimi, velika noč hodi za njima. Viita jen je 1 Velika noč mora biti v novi obleki, tako je bilo pravilo v starih, boljših časih, sedaj pa nova obleka ni več zapovedana, čeprav jo diktira sama »Mickv-miška« pri »Eliti«. Sploh vsa Ljubljana se je izpremenila v razstavo pomladnih novosti. Podobno je, kakor bd za novo obleko zadostovale same nogavice, saj jih vse trgovine razstavljajo na stotine in polna izložbena okna. Toliko nam torej še zaupajo trgovci, da zmoremo par nogavic Saj nas poznajo in tudi naše kavalire tvo. Sicer so pa nogavičke prav čedni piruhi in kar pomladi se Človek, če jih ogleduje. Ah, ali pa celo pomerja... Pomlad, pomlad! Vsa Aleksandrova cesta je v znamenju nogavic, a Magdič in Kette sta pokazala, da prodajata lepe piruhe tudi za gospode. Najbolj »pomladanska in zadnji čas sploh pomlajena je pa firma Ant. Krisper. Vsa njena okna v Stritarjevi ulici so polna nogavic, ki jih priporočajo štirje veliki gospodje v I. nadstropju. Ali pa tista dva zajca nad glavnim vhodom! Niti tista vesela učiteljica iz dolenjske dežele ni znala tako lepo migati z ušesi kakor ta dva simbola darovalcev piruhov. Pomislite, pa je učiteljica nalašč študirala za profesorja miganja z ušesi. Po vsem pročelju pa zelen latnik s piščanci, rumenimi kakor koruzni žganjcl. Vsepovsod nežno pomladno zelenilo, specijalna razstava zajčkov in janjčkov, zlasti zanimivo je pa tisto čudno drevo, kamor o praznikih zleze tudi razsoden in moder Človek. Nekako drevo spoznanja, ampak na njem se >guncajo afne«. Tudi drevo, ki na njem cveto pravi velikonočni zvonovi, ni napačna ideja. Da, marsikateri lepi torbici in elegantni oblekci bodo zvonili, ostane pa le pomladno hrepenenje in — raztrgane nogavičke. Tudi Samec ima same nogavice, ki jih razkazujejo same gospodične — brez spodnjega telesa. >Dame ohne unterleihc in nogavice in pomlad pa vendar ne spadajo skupaj. Za gospode so namenjene le kravate. Kakor vidimo, pozna g. Samec tudi naše dame. Bolj optimističen je Korel Soss. Sicer ima tudi ogromne kolekcije nogavic, vendar pa gospodom zaupa, da bodo izbrali tudi kaj okrog tistega famoznega jajca z ogledalom na sredi- Za gospode tudi predvsem kravate, srajce, a v veži jim cveto beli robčki. O, jerum ... Edino A. & E. Skaberne ne namiguje. Ta firma je namreč aranžirala okrog vaze z mačicami najlepša blaga za pomladanske oblekce. Tudi ta trgovina ne more biti brez jajca: rdeče je in prepasano ima rumen trak. H kateremu društvu neki ta piruh spada, ne spominjam se rumenih trakov niti z univerze. Tudi L. Mikuš se je prenovil in pomladil. Zelene žabe lezejo na mušnice in gotovo prerokujejo dež. Saj firma prodaja marele. Od Herzmanskega diši cvetje prav na ulico in iz Trnovega vejejo dišave raztresenega gnoja po vsem mestu — tak je pač prihod pomladi. prireditve vedno deficitne. Vsekakor se godi tovrstnim kulturnim društvom v tem pogledu krivica, saj so na primer razne javne športne prireditve proste taks, koncerti so pa tako obdavčeni. Poleg tega dela JPS tudi na to, da dobe pevci tudi pravico do voznih olajšav, zlasti ob prilikah pevskih gostovanj. Društvo je tudi založnik muzikalij ter izdaja že 7. leto svojo glasbeno revijo >Zbo-ri<, ki jih urejuje g. Z. Prelovec. Društvo zalaga z muzikalijami mnoga pevska društva, prodaja skoraj brez vsakega dobička, če pa računamo delo založbe, pa celo — brezplačno. V preteklem letu je oddalo 591 partitur, 274 pa rti turnih glasov in 169 posameznih glasov. V arhivu je ob zaključku poslovnega leta 5850 partitur, 304 moških zborov in 140 mešanih in 21 ženskih dvospevov. Blagajniško poročilo izkazuje 24.095.74 Din dohodkov in 27.547.84 Din izdatkov. Vzrok nazadovanja imovinskega stanja se navajajo premali dohodki, premalo podpornih članov in volil, na drugi strani je pa imelo društvo zaradi nastopov mnogo stroškov. JPS je odlikoval ob priliki nastopa Hu-badove župe tudi 7 članov >Lj. Zvona< za njih pevske zasluge za 20 in večletno vztrajno pevsko udejstvovanje v društvu. Odliko-vanci so prejeli na občnem zboru lepe diplome in sicer: ga. Pipp Marija in gg.: častni predsednik društva dr. Švigelj Anton, predsednik >Zvona<, Drenovec Lujo, pevo- vodja Prelovec Zorko, upravnik društva Lom bar Lojze in Pipp Lojze. Sprejete so bile tudi spremembe društv. pravil in sicer, da se reducira odbor od 16 na 9 članov, dalje, da se podaljša poskusna doba za člane od 3 mesecev na leto dni in da se popravijo nekatere napake v stilizaciji, ki kvarijo zmisei. V novi odbor so bili z malimi izpremem-bami izvoljeni člani prejšnjega odbora in sicer: predsednik Drenovec Lujo, podpredsednik Matul. pevovodja Prelovec Zorko, tajnik Drašlar K., (nam. Milač), blagajnik Lombar (nam. Danica Pelanova), gospodar in zastavonoša Pipp Lojze (nam. Wohinz Ludvik), revizorja Grilc J. in Hjaš, pevka Danica Pelanova (nam. Marica Ramšakova). Pri slučajnostih je bil na predlog g. Pre-lovca z velikim odobravanjem soglasno Izvoljen za častnega člana p. Hugo lin Sattner. Pred zaključkom občnega zbora je spregovoril častni predsednik dr. Švigelj, Čestital je društvu k njegovim lepim uspehom ter povdarjal, da je pevski zbor >Lj. Zvon* na takšni višini, da ga po pravici zavidajo vsa naša pevska društva in so zvonaši res lahko ponosni na svoje društvo. Apeliral Je na zbor, naj goji Še tudi vnaprej predvsem slovensko narodno pesem, manj pa hiper-moderne. Želel je društvu, da še vnaprej nosi pastavo slovenske in jugoslovenske pesmi in si ohrani svoj zasluženi 6loves. Občni zbor je potekel v pravi pevski harmoniji ter medsebojni bratski iskrenosti in solidarnosti. Ljubljanski občinski proračun Poročilo načelnika finančnega odseka Ivana Tavčarja o proračunu ljubljanske mestne občine za 1. 1931 Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" je tuđ lani uspešno tn plodonosno delovalo, kakor je pokazal snočnji občni zbor I se je udeležilo sprejema ministrskega predsednika. Poleg tega je >Zvon< nastopil tudi I na nedavnem koncertu Hubadove župe in še mnogokrat med letom so se posamezni Člani udeležili pogrebov in tudi sicer so se pevci mnogokrat udejstvovali pri raznih prilikah ter bili javnosti vedno na razpolago. Njih požrtvovalnost se seveda vse premalo ceni, pa zato javnost mnogo dolguje plemenitim, skromnim kulturnim delavcem, ki sicer ne iščejo bvale in priznanja, s tem pa ni rečeno, da ju ne zaslužijo. Dopisov je prejelo tajništvo, odnosno odposlalo — skupno — 208, pod temi pa niso vštete okrožnice, vabila itd. Tudi korespondenca društvene založbe se vodi posebej. Odborovih in sej eksekutive je bilo 17. Udeležilo se jih je povprečno po 11 odbornikov. Med ustanovne člane je pristopilo 5 članov, med njimi tudi Gremij trgovcev. >Lj. Zvone je včlanjen v >Jugoslovenskem pevačkem savezu<, v Hubadovi župt, ki je pododsek JPS, ki je bila ustanovljena lani 25. maja- Po tajniškem poročilu je govoril pevovodja g. Z. Prelovec, ki, je tudi pevovodja Hubadove župe. Med drugim je dejal, da je z zborom še kolikor toliko zadovoljen, ter da je isti dosegel na župnem koncertu dokaj časten uspeh, vendar bi lahko Se čast-nejšega — še je potrebno mnogo dela, vztrajnosti, vaj... Zlasti je potrebno, da člani nikdar ne zanemarjajo vaj ter da se vedno z ljubeznijo oklepajo dela. — >L§. Zvon< bo gojil tudi vnaprej predvsem slovensko narodno pesem. Društvo priredi jeseni koncert slovanske vokalne glasbe. _ Pevovodja je mnenja, da je za vsak zbor najboljše, da se posveča predvsem svojim domačim pesmim, v katere se najlažje vsak posameznik vžavi ter jih globoko občuti. Kakor ne morejo Srbi razumeti dovolj dobro naše pesmi, prav tako tudi mi ne moremo povsem pravilno oživeti in občutiti srbske pesmi. Zato bi bilo pogrešno, Če bi hotel postati >Lj. Zvon< nekak jugoslovanski pevski zbor. Zaradi tega pa >Zvonc seveda ne bo zanemarjal tujih pesmi, le slovenskim bo vedno dajal prednost Med drugim je g. pevovodja tudi omenil oktet društva, ki ga vodi podpredsednik g. Matul; oktet je dosegel lepe uspehe. Dalje je omenil, da se JPS bori za oprostitev ali da se vsaj znižajo davčne, odnosno oblastne pristojbine za pevske nastope, koncerte, ki so zelo visoke ter so radi tega te Ljubljana, 24. marca. Pevsko društvo >Ljubljanski Zvon< je imelo snoči svoj 26. redni občni zbor. Naša javnost zna gotovo dovolj ceniti to naše najmočnejše, najagilnejše in najpožr-tvovalnejše društvo, čigar sloves sega tudi daleč preko meja naše domovine. Zato ni potrebno, da bi ob tej priliki še posebej povdarjali zasluge in pomen >Lj. Zvona: za naše kulturno življenje. >Lj. Zvon« je bil ustanovljen že 1. 1896 kot >Katoli£ko pevsko društvo«. L 1905 pa je bil reorganiziran, zato so letos obhajali 25-letnico njegovega obstoja. Občnega zbora se je udeležilo Številno članstvo. Po nagovoru predsednika L. Dre-novca so funkcionarji podali svoja poročila. Iz tajniškega poročila posnemamo, da Je zbor pridno vadil vse leto pod vodstvom agilnega in požrtvovalnega pevovodje Zorka Prelovea, saj je imel skupno 94 pevskih vaj in sicer 17 ženskega, 25 moškega m 52 mešanega zbora, to se pravi, da je bilo skpno 1226 ženskih in 1448 moških glasov. Razmerje glasov je 14 : 11.5 : 8.5 : 19 pri mešanem zboru, to je 728 sopranov, 598 altov, 442 tenorjev in 1006 basov. Pevski zbor šteje 68 aktivnih članov. Kot izredno marljivi in vztrajni pevci, ki niso zamudili nobene pevske vaje, so bili imenovani: Hrastnik Anica, Lokaš Oton, Tomalin Metod in Vahen Miha. Imenovani so tudi prejeli posebne nagrade. Pevski zbor je med letom mnogokrat nastopiL 6. maja je društvo sodelovalo na koncertu za revno mladino, 28. maja je pa priredilo škofu Jegliču podoknico k njegovi 80-letnici. Naslednji dan je sodelovalo na koncertu v proslavo Jegličeve 80-letnice v Unionn. 21. maja se je >Zvon< udeležil proslave 100-letnice rojstva skladatelja B. Ipavca v Celju. 20. junija se je društvo udeležilo pogreba A. Maleja. 1. avgusta je nastopilo skupno z drugimi zbori ob priliki gasilskega kongresa pri slavnostnih podokni-cah dvorni dami Franjd Tavčarjevi in starosti gasilcev Josipu Turku. 26. in 26- avgusta je društvo sprejelo naše rojake izseljence iz Westfalske in Francije. 30. avgusta se je udeležil oktet odkritja spominske plošče ponesrečenemu turistu Hermanu Brandtu v Triglavskem pogorju. 8. oktobra je društvo priredilo koncert v Radio-Ljubljani, prav tako je priredilo radio-koncert tudi 28. novembra. Društvo je tudi sodelovalo 1. decembra na novinarskem koncertu in pri žalnih svečanostih na pokopališču. 7. novembra Ljubljanski občinski proračun lahko delimo na pet delov: na proračun redne občinske uprave, na proračun izrednih gradbenih del, na proračuna posebnih kreditov iz obligacijskega in gradbenega posojila, na proračun meščanske imovine in na proračune občinskih podjetij. Proračun redne občinske uprave (mestni zaklad) izkazuje potrebščine 50,590.868 dinarjev, pokritja 49.494.199 dinarjev in primanjkljaja 1,096.669 dinarjev. Primanjkljaj bo pokrit z višjimi dohodki iz občinskih davščin, kot je bil pokrit lanskoletni proračunski primanjkljaj v znesku Din 1,438.317. Redni občinski proračun je za 2 milijona dinarjev višji od lanskega. Povi-šek proračuna je nastal vsled višjega izdatka za državno policijo in vsled anuitet za nova posojila, ki so se najela, ali se šele bodo najela v gradbene in regulacijske svrhe. Proračun izrednih gradbenih del (izredni promet) izkazuje potrebščine Din 46,454.702, v kateri svoti je zapopaden tudi kalderminski fond v znesku 23,820.374 dinarjev. Vsa posojila, ki jih izkazuje izredni promet, imajo v rednem proračunu kritje v anuitetah. Proračuna 6% obligacijskega in 6% gradbenega posojila izkazujeta potrebščine 6,408.368 dinarjev. Z obligacijskim posojilom je bil finansiran del stanovanjske akcije, gradbeno posojilo pa služi za fi-nansiranje tramvajske proge. Proračun meščanske imovine, del občinskega socialnega skrbstva, izkazuje potrebščine v znesku 492.498'dinarjev. Proračuni vseh mestnih podjetij (klavnice, vodovoda elektrarne, plinarne, pogrebnega zavoda, zastavljalnice in pripre-ge) izkazujejo potrebščine 31,050.294 Din. Celokupna potrebščina vseh občinskih proračunov za leto 1931 znaša torej Din 134,504.232. 2e navedene številke kažejo, da je občinsko gospodarstvo veliko, saj izkazuje višji proračun kot pa banovina. Osnutek proračuna za 1. 1931 je bil iz-gotovljen koncem oktobra 1930 in bi bil pri normalnem poteku razmer lahko pravočasno obdelan v finančnem odseku ter odobren od občinskega sveta in nadzorstvenega oblastva, t. j. ministrstva za finance. Zakasnitev obravnave je povzročila nejasnost, ki jo je ustvarila novela k zakonu o državnih neposrednih davkih, s katero je bilo ukinjeno z 31. decembrom leta 1930 pobiranje gostaščine in pa na intervencijo zveze mest od merodajnih organov dana zagotovitev, da se bo ta zakonska odredba začela izjavati šele po 31. decembru 1931. Zagotovilo je bilo uzakonjeno šele sredi decembra 1930 in šele tedaj je mogla občinska uprava postaviti proračun na trdno podlago. V nasprotnem primeru pa bi bila primorana, da poišče za izpadlo gostaščino nadomestek v drugi obliki, kar bi bilo imelo za posledico, da se dobršen del proračuna popolnoma prekon-struira. Uprava in personaliie Poslovanje občinskega sveta in magistra tne uprave temelji na več desetletij starih predpisih. Ni se torej čuditi, da vsled zastarelosti zakonskih predpisov ne odgovarja uprava duhu novega časa. Občinski statut bo spremenjen z novim zakonom o mestnih občinah, ki se pri centralni vladi pravkar izdeluje in ki bo pred uzakonjenjem poslan mestom v izjavo, želimo, da bo novi zakon omogočal sodelovati v občinski upravi najširšemu krogu občanov, da bo zakon varoval avtonomijo občinske uprave in da ne bo zakon podrejal Ljubljane položaju Zagreba In Beograda. Zelo aktualno postaja tudi vprašanje inkorporacije okoliških občin k Ljubljani. Mestna občina se ne bo branila inkorporacije občin, ki tvorijo z mestom že sedaj gospodarsko in socialno enoto in ki so zvezane z mestom v strnjenem stavbnem sistemu. Nesprejemljiva pa je popolna in-korporacija onih občin ali delov občin, ki imajo pretežno agrarni značaj. Možna je korekutura občinskih mej, ki bi pritegnila k Ljubljani strnjeno zazidani del Viča, Rožne doline, cel rožniški in šišenski hrib, vas Zgornjo Šiško in vas Moste in mestni del Rudnika. Izključena je pa velika Ljubljana z eno občinsko upravo, ki bi obsegala ves teritorij imenovanih občin, vklju-čivši kraje, ki imajo čisto poljedelski značaj. Interesi teh krajev so v gledanju na upravo občin od mestnih interesov tako različni, da bi bilo harmonično sožitje nemogoče. Vprašanje inkorporacije je pravkar v študiju in bo občinski svet imel kmalu priliko v tem pogledu zavzeti svoje stališče. Kar se tiče interne magistralne uprave je županstvo s 1. januarjem 1931 izvedlo hvalevredno reformacijo, ki se je že tekom prvih mesecev dobro obnesla. Notranja administracija je poenostavljena, reševanje aktov ekspeditivnejše in odgovornost za uradovanje točnejša in ožje označena. Mestno knjigovodstvo je uvedlo nov, preglednejši sistem modernizirane kamarali-stike po češkem vzorcu. Prav tako se je izvedla modernizacija trgovske administracije pri plinarni in elektrarni. Na preureditvi mestne uprave se dela še naprej in bo med drugim ena prvih nalog, da se statuti upravnih odborov mestnih podjetij preurede tako, da bo gospodarsko vodstvo prožnejše m v večjem soglasju s celotno mestno upravo, kot je pa sedaj. Stalež mestnih uslužbencev se ni od lanskega leta bistveno spremenil, ako izvzamemo nove provizorne nastavitve pri dohodarstvenem uradu, ki je potreboval vsled novih tarif več personala. Personalni odsek je izdelal novo službeno pragmatiko za mestne uslužbence, ki je sedaj v Študiju glede finančnega efekta. Kakor je personalni odsek izdelal službeno pragmatiko, bi stala nova prevedba uradništva najmanj 1,200.000 dinarjev in še bližnja leta nadalj-nih pol milijona dinarjev. Občinske finance pa takega ogromnega izdatka ne zmorejo. V proračunu je predvideno za novo službeno pragmatiko pol milijona dinarjev. Gotovo bi ta znesek zadostoval za pravično prevedbo in nameščenci bodo lahko zadovoljni z novimi položaji. Predvidoma pride nova službena pragmatika v razpravo v občinskem svetu že na eni prihodnjih /sej in rešeno bo vprašanje, s katerim so se brez uspeha bavile vse občinske uprave v povojni dobi. S sprejetjem nove službene pragmatike bo ugotovljen tudi status občinskih nameščencev, kar bo za bodočnost preprečevalo, da bi se kdaj nastavljale nove moči na mesta, ki sploh niso izpraznjena in ki niso potrebna v interesu občinske službe. Novo je, da se v občinskem proračunu m vpošteval oziroma ukinil ob priliki lanskega proračuna sprejeti čl. 85 naredbe o občinski trošarini, ko se je imelo doho-darstvenim uslužbencem izplačati posebne nagrade za pobiranje trošarine in to v znesku 329.223 dinarjev. Finančni odsek si je osvojil stališče, da je veliko bolj pravično za uslužbence in koristno za izvrševanje službe, ako se uvede nedeljski počitek, katerega doslej niso bili deležni doho-darstveni uslužbenci. Stvarne potrebščine splošne* mestne uprave so se povišale za okroglo 300.000 dinarjev, kateri znesek bo porabljen za obnovitev obrabljenega inventarja, za nakup modernega razmnoževalnega stroja, ostalo pa za zvišane izdatke za pošto, telefon, kolke in poštno hranilnico. Mestna poslopja V povojni dobi je zgradila mestna občina iz svojih sredstev 76 stanovanjskih hiš za 62 milijonov dinarjev. S tem je mestna občina za omiljenje stanovanjske bede storila največ izmed vseh mest v državi in se lahko v tem pogledu postavi v eno vrsto z velikimi mesti zapada. Vseh mestnih poslopij in objektov je 177, v katerih stanuje 1062 strank s 5216 družinskimi Člani. Vsaki enajsti prebivalec ljubljanskega mesta stanuje v mestni hiši. Pritisk prebivalstva, da dobi stanova- nje v mestni hiši, ni ponehal. Pomanjkanje stanovanj je v Ljubljani še vedno precej veliko. Stanovanjskih reflektantov je pa za mestne hiše tudi zato dovolj, ker so najemnine znatno nižje, kot pa v večini privatnih hiš. Posebno malih stanovanj za zmerno najemnino silno primanjkuje. Z zgradbo zasilnih stanovanjskih hišic in barak je mestna občina dala streho velikemu številu občanov, ki drugače sploh ne bi mogli priti do stanovanja. To svojo akcijo bo morala občina tudi v bodoče po možnosti nadaljevati, četudi ni zamolčati dejstva, da je z investicijami za stanovanjsko akcijo že sedaj preobremenjena. Na splošno je bila tudi privatna zidava stanovanjskih hiš v Ljubljani zadnja leta zelo živahna. V povojni dobi se je do konca leta 1930 zgradilo 835 hiš z 2195 stanovanji. V letu 1930 je bilo izdanih uporabnih dovoljenj za 126 novozgrajenih stanovanjskih hiš in za 25 adaptacij v stanovanjske namene. Mestna občina je privatno inicijativo za zgradbo stanovanjskih hiš podprla z garancijami za stavbne kredite m z odstopom mestnega sveta. V celem je izdala mestna občina do konca 1. 1929 za 17 milijonov 510.000 Din garancij za stavbne kredite in to stavbnim zadrugam ter posameznikom Tekom leta 1930 so bile izdane še naslednje garancije za stanovanjske kredite: Zadrugi ^Domačija« za 2 milijona dinarjev, za zgradbo stanovanjske hiše Hranilnega in posojilnega konzorcija 3 milijone dinarjev in za gradnjo zasilnih hiš 400.000 dinarjev. Skupno je občina garantirala za stanovanjske namene doslej 22,910.000 dinarjev, svota, ki sama po sebi brez besedi dokazuje, da občina ni zanemarjala problema stanovanjske bede. Pri tej priliki bodi še omenjeno, da je občina prevzela tekom leta 1930 še stavbno garancijo za zgradbo novega poslopja Trgovske akademije v znesku 4 milijonov dinarjev in za Trgovsko bolniško podporno društvo v znesku 1,500.000 dinarjev. S tema garancijama je bilo izvršeno kulturno in socialno delo: omogočena je zidava poslopja za izobrazbo našega trgovskega naraščaja in dana možnost, da privatni nameščenci zgrade svoj sanatorij. Veliko breme za občino so bile sedaj mestne vojašnice. Upamo pa, da bo to vprašanje tudi tekom letošnjega leta ugodno rešeno. Vojaška uprava je že pristala na to, da prevzame vojašnice v svojo last in kar je za mestno občino važno, tudi v svojo upravo, občina pa dobi v zamenjavo v last šentpetersko vojašnico in bivšo vojaško jahalnico v Trnovem. Vzdrževalne stroške za mestne hiše smo zreducirali v letošnjem proračunu na minimum in izvedli princip štednje do skrajnosti. Poleg tega je dobila mestna uprava nalog, da strogo pazi, da se najemnine v mestnih hišah v redu plačujejo m da se vsled stanovanjskih dolžnikov še ne poveča deficit, katerega ima že tako mestna občina pri stanovanjskih hišah. Kar se tiče nabavk v področju mestnega gospodarskega urada bodi omenjeno, da se nabavke vrše smiselno po določbah o državnem računovodstvu, da se večje dobave razpišejo in oddajo najcenejšemu ponudniku ter da se pri tem varuje prednost ljubljanskih obrtnikov in trgovcev. Kanalizacijska in draga dela Zadnji čas po izboljšanju vremena se očituje na naših cestah živahna delavnost, razširjano se kanalizacijska, vodovodna in elektrovodna omrežja Na Rimski cesti od Ulice rimske legije do Bleiweasove ceste in na Dunajski nasproti Trdinove ulice iz* menjujejo električne kable za istosmerni tok z novim za izmenični. Na Bleiweisovi cesti izpeljujejo požiralnike za cestno vodo že delj časa. Delo je izvršeno od Dunajske ceste do muzeja. Na tej cesti polagajo tudi vodovodne cevi od Gosposvetske do Du* najske ceste. Pri železniškem prelazu na Gosposvetski cesti so včeraj priključili električni kabel na tramvajski elektrovod. Na Dunaiski cesti od železniškega pre* laza do Pokopališke ceste kopljejo globok jarek za kanalizacijo, katero si ljudje že ta« ko dolgo žele. Znano je, da Dunajska cesta onkraj železniškega prelaza še ni bila ka« nalizirana, zato je bila ob vsakem deževju preplavljena, letos pozimi pa naravnost v strahovitem stanju, zdaj bo pa vendar konč* no konec teh strahot. Kanalizacijo bodo priključili h glavnemu zbiralnemu kanalu, ki bo izpeljan skozi Pokopališko ulico in Bežigrad v Šiško. Zbiralni kanal grade že od jeseni, delali so rudi vso zimo. Kmalu bo zgrajen do Dunajske ceste; delo počasi napreduje, ker leži cev 8 m globoko. Kana; lrzJcijska cev na Dunajski cesti meri v premeru 60 cm. Od Sv. Krištofa proti Po* sav ju pa popravljajo cestišče Dunajske ce« ste, za kar je bil že zdavnaj zadnji čas. Grušč za posipanje j« iz lomi j enega apnen* ca. Cestišče gladi parni valjar. • Če pojde vse leto tako naprej bo Ljub* ljana končno temeljito ozdravljena, kar bp resničen napredek. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Joaefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. usti? Pr zdravnika. Pa vendar ne spite z odprtimi — Tega pa res ne vem, gospod doktor. Toda nocoj, ko zaspim, bom že pazil, da bodo usta zaprta. Stran 4 >S LO V E N S K I NAROD, dne 24. marca 1931 Stev fi? Dnevne vesti — 60-Ietnlca prof. dr. Erneata Lan**. V četrtek 26. t. m. izpolni 60. leto redni profesor tehniške visoke šole v Curihu, tajnik švicarskega kmečkega tajništva in direktor Švicarske kmečke aveze v Bruggu dr. Ernest Laur. Jubilant je znan v strokovnih kmetijskih krogih vsega sveta. Za naše poljedelstvo si je pridobil mnogo zaslug s tem, da je izposioval. da sprejemajo švicarske poljedelske ustanove nase kmetijske praktikante. Tako je bilo lani v Švici 86 praktikantov iz vseh krajev nase države. Jubilant je pristal na predlog, da se proslavi njegova 60-letnica tudi v naši državi. V četrtek ob 11.15 se bo vršila v prostorih ljudskega vseučilišča v Zagrebu svečana matineja, na kateri bodo strokovnjaki pojasnili zasluge dr. Laura za razvoj kmetijstva sploh in pa za kmetijstvo v naši državi še posebej. — Iz odvetniške službe. V imenik advo* katske komore v Ljubljani je bil vpisan dr. Ferdinand Majaron s sedežem v Ljubljani. — Otvoritev telefonskega prometa med Sevnico in vsemi centralami v Švici. Uradno se razglasa, da je od 10. t. m. naprej otvorjen telefonski promet med centralo Sevnico in vsemi centralami v Švici. Pristojbina za navadno govorilno enoto v vseh relacijah znaša 75.35 Din. — Isti dan je bil otvorjen telefonski promet tudi med Ormožem in Trstom. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 14.75 Din. — Nizozemski novinarji na našem Primorju. 20. aprila prispe na Sušak 20 nizozemskih novinarjev, ki se bodo s parnikom ^Ljubljana« vozili ob naši obali do Kotora in se ustavili v vseh večjih krajih Primorja. Med velikonočnimi prazniki pa prispe na Sušak 20 akademikov iz Poznanja. Tudi ti posetijo večje kraje našega Primorja. — Razmah telefonskega prometa v dravski banovini. Telefon je zelo priljubljeno prometno sredstvo. Kraji, ki nimajo na svojem postnem uradu ne brzojava, ne telefona, prosijo poštno upravo, naj jim napravi predvsem javno telefonsko govorilnico. Kakor se čuje, je zdaj v delu v poštnih delavnicah v Robbovi ulici 20 telefonskih celic, ki jih dobe poštni in novi telefonski uradi v dravski banovini. — Uradni dan Zbornice za T01 v Maribor« se ne bo vršil v sredo 25. t. m., -temveč v četrtek, 26. t. m. v prostorih Gremija trgovcev v Mariboru, Jurčičeva ml. 8. — Nova suita slov. narodnih pesmi. Kapelnik dr. Jos. Čerin je zložil novo suito slov. narodnih pesmi >Solnrni dnevi, pesmi i.i dobro voljo«. Zbral je v tej suiti 16 veselih pesmi in jih priredil z veliko umetniško fineso za godbo na lok in na pihala. Klavirski glas je v tisku. — Shakespeare t Komedija zmešnjav. Prevel Oton Zupančič. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broširani knjigi Din 28.—, vezani Din 38.—. Poštnina Din 2.—. Tiskovna zadruga je pravkar izdala sedmo knjigo svojega Sha-kespeareja, ki ga mojstrsko preliva v slovenski jezik Oton Župančič. »Komedija acmešnjav« ne spada med največja in najpomembnejša dela nesmrtnega angleškega dramatika, če ni mogočno drevo, ki kipi v višave človeškega duha, pa je kakor pisana greda sredi med takimi drevesi, vsa posajena s pristnim Shakespearjevim humorjem. Njegov vonj je nekoliko starinski, a prav zato očarljiv. Iz podobnosti dveh parov dvojčkov in zakonske dvojice, ki jih je ločila nevihta na morju in ki gredo vsak na svojo stran ter se najdejo šele mnogo pozneje v Efezu, ne da bi se spoznali, je Shakespeare ustvaril resnično »Komedijo zmešnjav«. Vozel, ki nastane zaradi te podobnosti in nenadnega srečanja, je Čudovito zapleten in samo Shakespeare ga je mogel razvozlati toli vešče in z dramatsko spretnostjo, ki na vsaki strani razodeva mojstra. Komedija je pretežno verzificira-na in ima sredi med košatim humorjem nekatera lirično-nežna mesta in duhovite misli o zakonu in ljubezni. — Prepoved zadajanja v krčme. Okraj* no sodišče v Litiji je prevpvedalo kovaške* mu mojstru v šmartnem pri Litiji Martinu Mahu zahajanje v krčme za dobo 2 let. — Elektrifikacija Kaštela. KašteUKam? belovac je d,ohil končno s priključitvijo električne struje na vod SuČurac * Trogir . električno razsvetljavo. Prvič so zažarele električne žarnice v nedeljo zvečer. Prebi* valstvo je seveda električne razsvetljave zek> veselo. — Smrtna kosa. Davi je umrl v Ljub* ljani po kratki mučni bolezni državni upo* kojenec g. Franc Gaberšck v 70. letu starosti. Pogreb bo jutri ob 17. iz hiše ža» losti Pmle*Sredina št. 8. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, nestanovitno in hladnejše vreme. Tudi včeraj jc bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj ob« lačno, v mnogih je deževalo. Najvišja tem* peratura je znašala v Splitu 16, v Zagrebu 14, v Mariboru 13.6, v Ljubljani in Skop* lju 13, v Beogradu in Sarajevu 10 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.8 mm. temperatura je znašala 1.7. — Trdovratna samomorilka. 181etna služkinja Barbara Ujvari v Osijeku je hotela že pred dnevi skočiti v samomorilnem namenu v Dravp. Slučajno je pa prišel mi* mo neki meščan, ki jo je zadržal m od ve* del na policijo. V nedeljo zvečer se je pa Barbara zastrupila. Odpeljali so jo v bol* nico, kjer se bori s smrtjo. — Dekletce zgorelo. Iz Bjeline poročajo o tragični smrti 5-lethe Rame Bekrilo-vič. Njena mati je odšla po opravkih k sosedi, dekletce se je pa med igranjem približalo peči tako, da se ji je vnela oblek-ca. Sirota je obupno klicala na pomoč, toda ko je prihitela mati. je bilo že prepozno. Dekletce je zadobilo tako strašne opekline, da je kmalu umrlo. — Samomor sarajevskega trgovca. V nedeljo popoldne se je obesil sarajevski trgovec Moric Papo. Po obedu je odšel na hodnik in ker se dolgo ni vrnil, je potrkal njegov brat na stranišče, pa se ni nihče odzval. Ko so pa odprli stranišče, so našli trgovca obešenega. V smrt je šel zato, ker je podpisal nekemu dalmatinskemu trgovcu menico na 200.000 Din, ki bi jih bil moral plačati. S tem bi bila njegova eksistenca uničena. Iz Lfublfane —lj Potovanje podžupana prof. Jarca v Beograd. Včeraj smo poročali, da je odpotoval podžupan prof. Evgen Jarc v Beo-' grad intervenirat v komunalnih zadevah, kar pa ni res. Njegovo potovanje v Beograd je, kakor smo izvedeli na merodaj-nem mestu, čisto zasebnega značaja. —lj Kupca tramvajske garaže na Zaloški cesti sta, kakor se čuje, D. H., ki ima v bližini garaže svoje industrijsko podjetje, in bližnji trgovec A. S. Ko bo nova tramvajska garaža na Celovški cesti onkraj Šiške dograjena, premesti Malože-lezniška družba svoje uradno poslovanje v novo garažo, staro pa prepusti novemu gospodarju. , —lj Najlepšo garažo v Jugoslaviji bo imelo naše mesto. Sredi stavbne parcele med Dunajsko cesto in Cigaletovo ulico so pričeli s kopanjem sveta pretekli teden. Do 1. maja morajo stati tam avtomobilske delavnice in pa najmodernejša garaža. Z delom se speši na vso moč, zato je na stavbišču vse mahoma tako oživelo. Stavbna prostora tik ob Dunajski cesti in pa Cigaletovi ulici bosta ostala prihranjena, da zrasejo tu lepe hiše. —lj Adaptacije. V trinadstropni Prelo-govi hiši (štev. 3) v Gosposki ulici se preurejajo in modernizirajo pritlični lokali, v katerih se je še nedavno izvrševal Oostil-ničarski obrt. V trinadstropni niši (št. 1) v Cigaletovi ulici se adaptirajo pritlični trgovski lokali. Zidarska dela je prevzel stavbnik Zupan. To so bili prostori bivše manufakturne trgovine na debelo J. Medveda, ki jih je zdaj prevzel trgovec s Šivalnimi stroji, kolesi itd g. Ignac Vok —lj Predavanje o modnih novostih za krojaške mojstre. Krojašk' mojstri se vljud* np vabijo k predavanju o modnih novo* stih v krojaški obrti, ki ga bo imel strokov^ ni učitelj g. Alojzij K n a f e 1 j v nedelio dne 29. t. m. ob pol 9. dopoldne na tehnik Ški srednji šoli, soba št. 10. prvo nadstropje —lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V petek zvečer moški zbor, drugi teden va* je po običajnem redu: v ponedeljek ženski, v sredo mešan, v petek moški //bpr. — Odbor. —I j Jutri na praznik ob 11. uri dop. se vrši v prostorih Elitnega kina Matice otroška zvočna matineja šaloiger / »Mi* cky«c miiškatni. Spored je velezabaven z"a staro in mlado. Nihče naj ne zamud tegu sporeda, zlasti pa vabimo starše ter jim toplp priporočamo, da pripeljejo k pred* stavi svojo deco. Jutri na praznik ob 11. uri dopoldne v ELITNEM KINU MATICI Matineja zvočnih šaloiger z „Micky"-miško SMEH! ZABAVA —lj Pianist Ivan Noč priredi v sredo, dne 1. aprila v Filharmonični dvorani klavirski koncert. Tekom lanske sezije je koncertiral v Nemčiji in Švici, kjer je dosegel sijajen uspeh. Vse kritike brez izjeme priznavajo Nofcu bleščečo tehniko, veliko muzikalnost in izbran okus. V Berlinu Je jugoslovanski poslanik, minister liaiuižif priredil Noču Čajanko, na kateri je bil zbran diplomatski zbor, elita berlinske publike ln najznamenitejši kritiki. Na tej čajanki je Izvajal Noč med drugim tudi svojo priredbo Bachovega koncerta na orgle v a-molu, ki je dosegla sijajen uspeh in Tajčevičove »Balkanske plese t, ki so navdušili Berlin čane. Balkanski plesi so tudi na sporedu njegovega ljubljanskega koncerta v sredo, dne 1. aprila. Vstopnice v Matični knjigarni. —lj Splošna maloielezniška družba d. d v Ljubljani sporoča, da bo radi gradbenih del za električno cestno železnico proti Viču Tržaška cesta zaprta za tovorni promet od torka 24. t. m. dalje in sicer od odcepa Glinške ulice do cerkve na Viču. Tovorni promet se bo vršil do nadaljnega preko Rožne doline Mestni avtobusi od Glavne pošte proti Viču bodo začasno vozili po Erjav če^i cesti preko Rožne doline na Vič, zato odpadejo vsa postajališča na Rimski cesti. —lj Predavanje Alme Karlinove. ki bi imelo biti v petek 27. t. m. je odloženo. ~lj Poiiv avtoniobilistn. Dotični gospod, ki se je vozil z avtomobilom 1930 po Mirju, ter se tam ustavil radi nekega karambola, se prosi, da pošlje v svrho važnega pojasnila svoj naslov zve«i šoferjev dravske banovine. —lj Srajce, športne in modne, kravate i-n nogavice, v krasni izbiri in najceneje j>ri Šterk nasl. Karničnik. Stari trg 18. —lj Praktično obresovanje vinske trte. Ker je zadnjo soboto nagajal dež pri poučnem obrezovanju vinske trte, se b» vršilo ponovno obrezovanje danes popoldne ob 3. v podružničnem vrtu pri Mundini hiši v Gradišču. Tudi nečlani SVD, ki imajo trto v svojem vrtu, so vabljeni. —lj Novoimenovani docent na juridirni fakulteti v Ljnbljani g. dr. Tomšič Ivan prične predavati v torek, dne 26. marca 1931 ob 12. url v zbornici univerze z uvodno besedo: Najnovejša stremljenja v meddr-iavnem pravu. —lj Trgovine na praznik. Kakor nam sporoča gremij trgovcev v Ljubljani smejo biti trgovine v sredo, dne 25. t. ni. na dan Marijinega oznanenja v zmislu naredbe o odpiranju in zapiranju odprte. Elitni kino Matica Danes premiera ob 4t 7* in q. ari Jutri, na praznik, predstave ob; 3., 5., 7. in 9. ari! Lilian Harvev Willy Fritsch v sijajni Uf ini zakonski komediji V Ni Zirf Za smeh in zabavo skrbe v naj-obilnejši meri K U RT GERRON, HEINZ Rt) H M AN N in RALPII ARTHUR ROBERTS Kot dopolnilo najnovejši Para-monntov zvočni tednik Predprodaja vstopnic na praznik od 10. do i/2 13. ure. Pred otvoritvijo tenis sezone Številne pristaše tega lepega sporta bo gotovo razveselila vest, da se bo okrog velike noči za ček) z igranjem pod Cekin o* vim gradom, kjer je Hi rij a razširila svoj prejšnji prostor in povečala število igrišč od 4 na 9. Razen tega je postavljena nova velika klubska garderoba, ki nudi ves kom f o rt. Vsa preureditev je tako popol* na, da bo Ljubljani služila v čast, ker bo* do novi prostori i ki leže pod vznožjem ti* volskega gozda in je oddaljenost zelo skrajšana, ker se bo tik pred vhodom na tenis prostore i ustavljala električna cestna železnica, med prvimi v naši državi. Razširjenje prostorov je bila vsekakor nujna potreba glede na veliko zanimanje, kar je povsem razumljivo, če upoštevamo, koliko koristi ta sport zdravju in to brez nevarnosti za nesreče, ki se pri drugih športih često dogajajo kakor tudi če upo» števamo, da lahko goji ta sport vsak že od mladih nog do visoke starosti. Ilirija je pri tem polagala največ paž* nje na higijeno in komfort. Garderoba, ki je ločena za dame in goepode, je prostor* na in je povečano tudi število omar za shrambo rekvizit. Poleg tega so napravljene nove prhe za osveženje po igri ter poskrbljeno za dober buffet. V kratkem bo montirana tudi stena za treniranje, to je za vežbanje udarcev in obvladanje žog. kar bo marsikomu pripomoglo do na* predka. Največja novost za Ljubljano in v do* brobit igračem je pa vsekakor povsem na novo uvedeni sistem igranja, to je, da bo vsak imel na razpolago prostor za igranje in to lahko vsak dan in ob vsakem času. Radi tega novega sistema ne bo treba igralcu, da je vezan na svoje ure, temveč bo ob vsakem prostem času lahko igral; zato mu je nedvomno zasiguran: hitrejši napredek v tem sportu. Kljub velikim investicijam — poleg te* ga pa mnogim udobnostim ki jih nudi klub igralcem, pristojbine za igranje niso povišane, temveč - celo znižane, tako da bo tenis nedvomno sorazmerno najcenejši spori Pristojbine za celo sezono so sle* deče: Za člane kluba Din 300.—. Za nečlane kluba Din 350.—. Za dijake člane Din 120.—. Za dijake nečlane Din 160.— plačljivo v dveh zaporednih mesečnih obrokih Istotako je uvedeno nov način plačevanja pristojbin za pobiranje žog in sicer preko kluba. Poedine prijave v skupinah je čimprej e pismeno nasloviti na »Tenis sekcija S. K. Ilirija, Ljubljana kavarna Evropa.« E ključ Vajenec in delavnica Zlati nauki predsednica Zveze obrtnih zadrug g. Josipa Rebeka obrtniškim vajencem in vajenkam Ljubljana, 24. marca. Snoči je predsednik Zveze obrtnih za* drug g. Josip R e b e k nadaljeval svoje pres davanje obrtniškim vajencem in vajenkam, ki ga je minuli ponedeljek pričel. Dejal je med drugim: Prijatelji, iz duše v d-ufro m iz srca v srce se pogovorimo, kakšen naj bo vajenec in kako naj dela, če hoče doseči uspehe kot pomočnik ki si zagotoviti eksistenco kot mojster. Že zadnjič sem omenil, da je podlaga vse strokovne izobrazbe šolska izobrazba, kjer se deček nauči računstva, pisanja in čitanja, posebno pa tudi risanja, ki ga za* hteva vs ka obrtna stroka za napredek. če je deček šolsko izobržen, se lahko posveti vsaki stroki in vsak« spretnosti. Krojaški vajenec ima v pnčetku samjp malenkostna dela, vendar pa že tedaj vidi, da vse delo pomočnikom pripravi mojster. Vajenec vi* di, da mojster riše in potem šele reže. Pri mizarju vida vajenec, kako dobi pomočnik od mojstra razne n-črte in detajlne risbe. Vajenec vse to vidi, vendar pa navadno ne sledi delu. Ako mu proti kraju vajeni* ske dobe mojster da priprost načrt v iz« delavo, tak vajenec le debelo gleda. Glavni pogoj vsega dela in vsega zna* nja obrtnika je delo po risbah in načrtih. Danes imamo že lepo število kvalificiranega delavstva, ki mu lahko izročimo najkom* pliciranejše načrte in vendar bodo dela toča no i zgotovi j ena. Zavedajte se pri svojem učenju vedno važnpsri dela po načrtih, saj je delo po njih tako lahko kakor muzika po notah. Ne samo stavbnik, arhitekt, mizar, ključavničar in drugi, temveč tudi šivilja, brivec in dimnikar delajo danes po načrtih. Čemu brivec? Modne liste mora imeti m po njih oblikovati frizure, dimnikar zopet mora iz načrtov spoznati izpeljavo dimni« kov po stavbah, sploh le delavec, ki mu načrti ne delajo nikakršnih tež-iv. je kvali« ficiran in sposoben za napredek. V naši državi živi mnogo kvalificiranih delavcev* tujcev, ki so v resnici šc nenadomestljivi, a naš.i želja je, da se izpopolni naš člo« vek in da naš denar preživlja našega obrt« nika. Moderni stroji so ppmočniki, ki o nuih navadno mislimo, da odjedajo delavcu kruh. Stroji so pa živa bitja, ki brez njih ni napredka Niso za* dekoracijo v delav* nicah, temveč za izgotovitev čim popolnej* ših izdelkov. Zato naj se vajenec uči izko* riSčati stroj za kvalitativno in kvantitativ« no najpopolnejše delo, da bo premagal kon« kurenco. Izkoristiti ga pa mora tudi na vseh straneh. Saj vrtalni stroj, ki stoji že skoraj v vsaki ključavničarski delavnici, ni samo za vrtanje, temveč tudi za skobs ljanje in struženje šivalni stroj ne samo za preprosto šivanje, temveč tudi za umets no veaenje itd. Moderna tehnika človeku nudi popolno jakost in silo, a vse te la« stnosti strojev niso nič brez duševne sile človeka. Druga naloga vajenca je spoznavanje racijon ilizacije dela Racionalizacija po* meni, da s pravilno razdeljenim delom in s pravilno uporabo materijala djpsežemo naj« večji učinek. Pravilno torej nd, če klepar« ski pomočnik sedi na strehi in kadi ciga« reto. vajenec se pa vozi spodaj na kolesu, češ, saj mojstra ni zraven in rudi nima škode, ker stranka plača. To pa ni res, ker s takim postopanjem bo vaš mojster iz* gubil delo, propadel in tudi vi bpste imeli škodo. Nikdo vaših ©il ne zlorablja, vendar pa vsakdo zahteva od delavca, da za delo odmerjeni čas izpolni s pravim delom. Tudi pri nas se počasi uvaja racionalizacija m stremi za tem, da se vsako delo naglo, lepo in dobro izgjptovi. Večkrat čujete pritožbe, češ, čemu naj delam, Če sem tako slabo plačan, da niti pošteno živeti ne morem. Pri taki pritpžbi si oglejte moža in pomislite, če naj mojster plačuje lenobo in slabo delo. Zakaj dobre« ga delavca vsak mojster tudi rad in lahko dpbro plača. Konkurenca je sicer huda, vendar pa vsaka konkurenca pomeni zdrav napredek in razvoj ter izpopolnitev kvali* fikacije delavstva. Pri racijonalizaciji naj vajenec pazi tudi na blago, namreč na les, sukno, železo in sploh na tvarino, ki jo predelujemo Raci« jonalizacija zahteva ekonomično uporabo tvarin, to je mal*> odpadkov, ki so še ved« no kolikor toliko uporabljivi. Pri nas je les največji vir dohodkov. Vendar so pa naše žage tako primitivne m staroverske, da vrednost žaganja, trska in drugih od« padkov gre v ogromne milijone, ki bi si jih lahko prihranili, če bi na%> lesno mdustri« jo najmodernejše izpopolnili. Na odpadke mora paziti vsak m že učenka pri šivilji mor, znati ceniti njih vrednost. Vajenčeva naloga je tudi snaženje stro* jcv. Poglejte lokomotivo ali stroje v elekt* rarni in velikih tovarnah. Vsi se svetijo. Snaga je prvi pogpj obratovanja, saj stroj zahteva prav tako postrežbo, kakor žival. Vajenec pri snaženju 6troja vidi njegovo sestavo, obrabo in je prav za prav njegov oskrbnik, zato stroj negujte z ljubeznijo, kakor dobrega konjiča. Stari mojstri sp dejali: Dobrega pomoč« nika spoznaš po tem, da najprej pogleda orodje, potem se šele loti dela. Torej pa* zite vedno na orodje. In če ni kaj prav, takoj opozorite mojstra. Tako bo mojster spoznal vašo sposobnost in voljo do dela. Saj s slabim orodjem lepo delo ni mo« goče. Vajenec vzdržuje v delavnici tudi red. Ni hlapec, niti pometač, vendar naj se pa zaveda važne naloge, da je vsako orodje na svojem mestu in 6e pri iskanju ne izgublja čas. Pomembno vprašanje je tudi vajencev odnps napram pomočniku« ki je na žalost navadno od ji, kakor raomerje med vajen« cem in mojstrom Ne odrekam pravice ln še celo poudarjam, di je prav. če ste pri* jatelji s pomočniki A v prv vrsti bodite prijatelji mojstra. Nikdar ne delajte 7a njegovim hrbtom proti niemu in nikdar ne bodite hinavski ah neodkritosrčm, saj vaš poklic m^>ra biti neom »deževan. da lahko vsakemu z mirno vestjo pogledate v oči. Bodite prijatelji med seboj, a ne verujte vsakemu, ki vam obeta, da si z nepokorščin no dosežete nebesa. Ne zaupajte zapeljiv* cem in izkoriščevalcem ml dih duš in za« upajte mojstru, saj vendar tudi vi želite po* stati mojstri Prva je zvestoba gospodarju. Če ta trpi škocV>, trpi še večjo delavec. Zato naj vlada med nami spoštovanje, zve« stoba in ljubezen, bodimo dobri prijatelji, vedno pošteni in odkritosrčni in vsem se bo dobro godilo. Marsikak vajenec ima že malo plačo ln dobi kak*) nagrado. Zapomnite si. da ta denar ni vaš zaslužek in vedno mislite, da ga dobite le zato, da se učite Štediti. Ne zapravljajte, temveč glejte, da si nab vite kaj koristnega. Vsak mojster bi bil STcčen, če bi videl, da so si vajenci ustanovili če* belico. No in če že te ne, se zavedajte vedno, da je prva vaša dolžnost pomagati svojim staršem. Tudi vi postanete očetje in mojstri, a temelj bodočnosti je vedno zavest, da jc kamen do kamna palača Ne maramo pohlevnih ovčic, temveč cele mo« že, — može besede.« dela in ljubezni, kar je isto kakor lope bodočnosti. Vajencem so segle te besede globoko v srce. Iz Celfa —c Dve izgubi. Vrtnar Alojz Zelenko je izgubil 18. t. m. med potjo od Ljubi j an* ske do Mariborske ceste »vojo srebrno uro, vredno 600 Din. — V neki hiši v Pre» sernovi ulici je izgubila Marija Leskovs* kova proteklo soboto 12 bankovcev po 10 Din. —c Iztepa\'anje prasnili krp na ulico. V Celju imajo ženske, ki oistijo stanova* nja, navado, da krpe, s katerimi brišejo prah, iztepavajo najraje kar skoza na uiU co. Pasant, ki ga privede pot slučajno pod tako okno, jc naenkrat zavit v oblak prahu. Vsi javni pozivi in prošnje so ostali doslej brezuspešni. Policija bo pač morala sitrožje nastopiti proti onim. kt menijo, da so ulice smetišča. Včeraj je bila zaradi takega pregreška ovadena neka stranka na Ljubljanski cesti. —c Prava bitka se je razvila predvče* rajšnjim v neki hiši na Dečkovi cesti v Gaber ju. štiri sestre A. so napadle, baje brez povoda sosedo in jo pošteno obdela* le. Opraskale so jo po obrazu un ji raztr* gale tudi obleko. V zadevo je končno nx>» rala poseč; policija. —c Mestni odbor »Jadranske strale« v Celju ima redni občni zbor dne 26. t. m. ob 8. zvečer v Narodnem domu (reatavra» cija »Rdeča soba«). Člani in prijatelji dru* štva naj se občnega zbona polnostevUno udeleže. Nova kriminalistična metoda Sreča za policijo, da nosijo zločinci obleko in čevlje ter da imajo nohte in večinoma tudi lase. Prstov niti omeniti ni treba, kajti odtisi prstov kmalu ne bodo več važen kriminalistični pripomoček v zasledovanju zločincev; zločinci se namreč" že tako dobro razumejo na daktiloskopijo, da si pomagajo s posebnimi rokavicami tako, da njihovi prsti ne zapuste nobenih sledov. Policija pa ne drži rok križem in Če izgubi eno važno sredstvo za zasledovanje zločincev, si preskrbi kmalu več novih. Še učinkovitejših. Med te spada kemična in mikroskopična preiskava prahu in nesnage na obleki, čevljih, v laseh in za nohti. O tej novi kriminalistični metodi piše zanimivo ravnatelj kriminalističnega laboratorija lvonskega policijskega ravnateljstva dr. Edmund Locard. Mnoge zločine se mi je posrečilo odkriti s pomočjo mikroskopične preiskave smeri, ki so jih krneli osumljenci v žepih, pravi dr. Locard. Pri tem pa ne zadostuje obrniti žepe, temveč jih je treba izrezati iz obleke in spraviti iz njih prav ves prah m smeti, to pa temeljito preiskati pod drobnogledom. V pretežni ve-ami primerov zadostuje to za izsleditev zločinca. Preiskava smeti in prahu je eden najuspešnejših kriminalističnih pripomočkov. Ce ujamemo v Lyonu sumljivega potepuha, ga najprej slećemo in temeljito preiščemo njegovo obleko. Pod mikroskop pridejo vse smeti in prah, ki ga spravimo iz obleke. Maščobne m krvne madeže odstranimo z obleke, še predno jo stepemo. ter jih kemično in mikroskomčTio preiščemo. Vsak madež je pa treba preiskati posebej. Na ta način pride kriminalna poKcrja često do nepričakovanih rezultatov. Pripeti se, da obleko razrežemo in osnažimo vsak košček posebej. Pravo skladišče dokazov so pa pri zločincih čevlji, na katerih se najde pogosto pet plasti blata. V eni plasti blata so recimo pleve ali žitni prah, druge so pa drugačnega izvora, kar priča, da je bil osumljenec v mlinu. Preiskava drugih plasti blata pokaže, po kateri poti in kam je osum-| Ijenec krenil iz mlina. Važno zbirališče prahu in nesnage so tudi lasje. S pomoč-; jo magneta odstranimo iz njih kovinaste I delce, vse drugo pa preiščemo pod mikroskopom. Pri zločincih, ki navadno ne ; negujejo svojih rok. ie za nohti dovolj 1 riesna«^ iz kateTe lahko čita policija cel kriminalni roman. Stev 67 >S L O V E N S K I NAROD«, dne 24. marca 1931 Stran 5 100.000 dolarjev za smeh Dva priljubljena ameriška komika, ki zabavata vsak večer milijone Američanov Ena najmočnejših ameriških oddajnih postaj, iN a t iona 1 Broadeasting Company skrbi s svojim programom tudi za to, da se lahko radionaročniki od srca nasmejejo. V ta namen ji služita dva popularna humorista. Ta postaja obsega vsa večja ameriška mesta od Kanade do Floride in od New Yorka do Chica-ga. Komika, ki večer za večerom zabavata milijone radioabonentov, sta znana pod psevdonimoma Mos in Andi (Amos in Andrej). Po svoji popularnosti ne zaostajata mnogo za polkovnikom Lindbergom in admiralom Byrdom. Staro in mlado govori o njunih dovtipili in humorju. Program priljubljenih komikov se začne ob 7. zvečer m traja samo 15 minut. Ko se približa čas njunega nastopa, zavlada med radioabonenti živahno vrvenje. Vsak hoče biti ob tem času doma ali v klubu, da ne zamudi izrednega užitka. Teh 15 minut, ko govorita komika, utihne drugače tako burno ameriško življenje. Telefonski promet se omeji na najnujnejše primere, tramvaji vozijo skoraj prazni in tudi kinematografi nimajo mnogo posetni-kov. Vsak hoče slišati, kaj sta pripravila Mos in Andi armadi svojih hvaležnih poslušalcev. Nastop priljubljenih komikov je res nekaj izrednega. Gre za redek fenomen v življenju Američanov in človek se nehote vpraša, od kod tolika popularnost obeh komikov. Kaj sili 10 do 15 milijonov Američanov, da vsak večer nestrpno pričakujejo njunega nastopa? Odgovor ni težak. Mos in Andi sta rojena komika in če sliši človek le nekaj besed iz njunih ust, se mora od srca nasmejati. V tem je tajna njunega uspeha in popularnosti. Cim začuješ po radiu njun glas, ti postane nekam prijetno pri srcu, mahoma so pozabljeni vsi križi in težave vsakdanjega življenja. Sedež na stol, iztegneš noge. zatisneš oči in se blaženo nasmehneš. Najbolj zakrknjena in trda srca se ob tem humorju omehčajo. V starih časih je imel vsak vladarski dvor svojega komika ali dvornega norca. To so bili tako imenitni gospodje, da so smeli razžaliti celo vladarja samega, ne da bi jih doletela najmanjša kazen. Glavno je bilo, da so vladarje in dvorno gospodo dobro zabavali. Kdo nima rad veselja? Kdo se ne druži rad s človekom, ki zna delati dobre dovti-pe? Saj je humor najmočnejše sredstvo v boju zoper dolgočasje in čmeri-kavost. Mnogi ljudje za glasbo in sport niso tako dostopni, kakor za dober dovtip. In često lahko spravi človeka v dobro voljo samo šaljivec. Kulturni človek opravlja delo, pri katerem se živčni sistem čez mero izčrpa. Moderni človek je postal suženj svojih dolžnosti, suženj družbe, suženj mode, suženj tako zvanih življenskih norm. Zdi se mu, da ima nad seboj nekoga, ki ga neprestano muči, mnogim se pa celo zdi, da imajo nad seboj po več tiranov. Temu se zdi, da ga tiranizirajo predstojniki, oni vidi tirana v sosedu, tretji zopet v državi, ki mu nalaga neznosne davke. Vsi smo pa nekam izmučeni in potrti. Eni trpe pomanjkanje, drugi ne morejo mirno spati, ker se boje za svoje bogastvo. Tisoči nesrečnežev prenašajo muke in bolezni, eni resnične, drugi dozdevne. Vsakega nekaj tare, vsi smo postali nervozni, nezadovoljni in razburljivi. In proti vsem tem boleznim ie najboljši lek smeh. Humor je sol življenja. Nekateri mislijo, da Američan ni dostopen humorju. Kdor pozna Američane površno, kdor jih je videl samo na ulici ali pri delu. res lahko misli, da so pretirano resni, da so osredotočene vse njihove misli na zaslužku in da se veseliti sploh ne znajo. To naziranje je pa napačno. Američan je partizan humorja. Po intenzivnem delu čez dan se rad zabava in zato ni čuda, da sta Mos in Andi tako priljubljena. Njun humor je pristno ameriški. Z njim božata utrujene in strte človeške duše, z njim balzami rata rane, ki jih seka življenje. Svojih poslušalcev pa ne zabavata z zasmehovanjem političnega in verske- ga prepričanja. V Ameriki se sploh redko sliši javno zasmehovanje veljakov. Redko boš slišal zasmehovati duhovnike, pa naj pripadajo katerikoli cerkvi I ali sekti. Vsak človek ima svoje slaoo-■ sti in vsi smo pod kožo rdeči, toda 1 šaljivec, ki bi hotel kovati kapital iz grehov posvetnih ali cerkvenih velja-kov, bi naletel slabo. S takim humorjem ameriška javnost ni zadovoljna. Humor Mosa in Andrja je spontan, naiven m dobrodušen. Človeka spravita v dobro voljo zlasti s tem, da govorita kakor dete, da rabita izraze in način izgovorjave, kakršnega vidimo pri otročičih. ko komaj začenjajo izražati svoje občutke in dojemanje. Človek se nehote zasanja nazaj v zgodnjo mladost, ko se je igral s svojimi tovariši in ko Še ni poznal nobenih skrbi. A kaj more razveseliti in razvedriti človeka po trudapolnem delu bolj kakor otroške igre in otroško čebljanje? Teme njunega dialoga so različne, včasih vesele, večkrat pa žalostne. MiHjonom poslušalcev pripovedujeta, kakšne sitnosti sta imela s pomanjkanjem denarja ali z nesrečno ljubeznijo. Mos tarna in toži prijatelju, kako pritiskajo nanj upniki, Andi mu pa odkriva svoje nesrečno zaljubljeno srce. Do ušes je bil zaljubljen v lepo dekle, pa je sklenil končati si življenje, ker jo je videl z drugim. Vse to si pripovedujeta z globokim patosom, obenem pa z nepresiljenim, dobrodušnim smehom. Človek sam ne ve, kdaj se naleze njune dobre volje in od kod se pojavi smeh. Nehote pomisli, če sta ta dva zadolženca in nesrečna "zaljubljenca tako zadovoljna z življenjem, da se lahko od srca smeje-ta, zakaj bi se ne mogel še jaz? Mos in Andi sta pa tudi dobra igralca. Prvi je samozavesten in robat, svojega tovariša maltretira za vsako malenkost. Andi je pa miren in popustljiv, z vsem se strinja, samo da ga pusti tovariš pri miru. Mos je len, zabit in domišljav, Andi skromen in marljiv. Vsa ta trenutna razpoloženja se prenašajo po radiu z intonacijo in realizmom, kakor da vidi abonent igralca živa pred seboj. Seveda pa tudi razvedrilo ni zastonj, posebno če je združeno s tolikim smehom, kakor ga preskrbita vsak večer Mos in Andi milijonom Američanov. Komika zaslužita na leto 100.000 dolarjev. Angažiralo ju je veliko kino-pod-jetje in v kratkem bosta nastopala v novem zvočnem filmu. Film bodo delali 3 do 4 mesece in komika bosta zaslužila 250.000 dolarjev. Toliko niso zaslužili niti največji geniji. Tudi to je dokaz, da živimo v čudnih Časih. Profesorji na praških visokih šolah Češkoslovaški državni statistični urad je objavil zanimive podatke o profesorjih na praških visokih šolah. Na Karlovi univerzi deluje 117 rednih profesorjev, 40 izrednih, 5 pogodbenih, 131 privatnih docentov, 4 suplenti, 38 lektorjev, 351 pomoćnih učnih moči ter 140 uradnikov in uslužbencev. Na praški češki tehniki je 89 rednih profesorjev, 15 izrednih, 5 pogodbenih, 57 privatnih docentov, 30 honorarnih docentov, 164 suplentov, 18 lektorjev, 250 pomožnih učnih moči ter 153 uradnikov in uslužbencev. Na Husovi evan-geljski fakulteti je 5 rednih profesorjev, 4 izredni, 3 lektorji in 2 uradnika; na Akademiji upodabljajočih umetnosti pa 12 rednih, 7 honorarnih docentov, 6 pomožnih učnih moči ter 13 uradnikov in uslužbencev. Na nemški univerzi v Pragi deluje 66 rednih profesorjev. 36 izrednih. 8 pogodbenih, 88 privatnih docentov, 3 honorarni docenti, 1 suplent, 16 lektorjev, 150 pomožnih učnrh moči ter 95 uradnikov in uslužbencev. Na nemški tehniki v Pragi je 44 rednih profesorjev. 6 izrednih, 12 privatnih docentov, 21 suplentov, 10 lektorjev, 100 pomožnih učnih moči ter 78 uradnikov in uslužbencev. Na ukrajinski univerzi v Pragi je 22 rednih profesorjev, 2 iz- redna. 5 privatnih docentov. 1 honorarni docent, 1 suplent. 4 lektorji, 9 asistentov in 2 uradnika. Morilec Schreiber prijet Včeraj dopoldne je bil aretiran ▼ Budimpešti morilec plesalke Marije Nagv Tomaž Schreiber. O njegovem zločinu smo že poročali. Aretiran je bil v trenutku, ko je stopil v neko trgovino, hoteč prodati starinarju svojo zimsko suknjo Na ulici ga je spoznal neki deček, ki je brž obvestil policijo. Takoj so se pripeljali pred trgovino redarji, ki so morilca aretirali. Schreiber je bil oči vidno iznenađen, ker je takoj priznal, da je res mož, ki ga policija išče. Med potjo na policijo je hotel pobegniti, pa so ga redarji zadržali. Na policiji je priznal, da je morilec Marije Nagy. Plesalko je baje umoril iz ljubosumnosti. Odšel je k nji na dom in ko je stopil tiho v njeno sobo, je opazil, da poljublja fotografijo neznanega moškega. To je tako porazno vplivalo nanj, da je planil na njo in jo davil, dokler ni izdihnila. Videč, kaj je storil, je položil truplo na posteljo, zaklenil za seboj sobo in odšel v mesto po kovčeg, v katerega je stlačil truplo. Kovčeg s truplom je odnesel na eesio in ga pustil tam. Na policiji je pravil, kako se je skrival pod tujimi imeni. Osi al je ves čas v Budimpešti in vsak dan se je izprehajal po promenadi. Zadnje tri dni si pa ni upal niti jesti, ker se je bal, da bi ga kdo ne spoznal in ovadil policiji, da dobi 70.000 Din nagrade, ki jo je bilo razpisalo na njegovo glavo notranje ministrstvo. Zopet afera v Ameriki Prohibicijske oblasti v Newyorku so imele te dni dober lov. Izsledile so namreč spretno organiziran »sindikat«, ki je na debelo kupoval ki prodajal tako zvano receptno žganje. Samo v Newyorku ie pomagalo sindikatu nad 1000 zdravnikov in 400 lekarnarjev. Z mastnimi kupčijami se je pečal sindikat že nad 8 let. Od zdravnikov so dobivali agenti tajne tihotapske organizacije proti visokemu honorarju recepte, po katerih so jim izdajale lekarne alkohol odnosno žganje, ki se izdeluje v državni žgan jami. Na vsak recept so dobili približno pol litra žganja. V Ameriki, je namreč dovoljen alkohol samo kot lek. Za vsak recept odnosno za vsakega pol litra žganja je zahteval sindikat 1 dolar 35 centov. Sindikat je .prodajal samo recepte ali pa cele zaboje po 24 steklenic žganja. Zaboj je stal 135 dolarjev, prekupčevalci so pa žganje razredčili z vodo in prodajali zaboje tudi po 135 dolarjev, tako da so zaslužili 100%. Nasilna lepotica Francoski listi poročajo dan za dnem o Ksantipah, ki ravnajo s svojimi zakonskimi možmi tako grdo, da morajo često nastopiti proti njim oblasti. V mnogih primerih gre za težke telesne poškodbe in nasilne žene segajo te'o po britvah in revolverjih. Človek bi mislil, da so Ksantipe omejene samo na gotove družabne sloje in da jih je največ tam, kjer je najbolj razširjeno pijančevanje, pa ni tako. Prava Ksan-tipa je namreč tudi lepotica Ivonna Japoonier. ki je bila izvoljena lani za francosko kraljico lepote. Francoska lepotica ima avtomobil, za katerega potrebuje garažo in morn plačevati od nje najemnino. Ker pa ni imela denarja, da bi plačevala najem-n:no za garažo, si ga je izposodila od svojega ljubčka. šoferja Rigota. Šofer i je denar posodil, ni ga ji pa hotel podariti. Ona je seveda mislila, da je ne bo nikoli terjal, Šofer jo je pa kmalu terjal. Toda lepotica mu denarja ni hotela vrniti, temveč mu ie celo zagrozile da ga zapusti in da se mu bo kruto maščevala. In res mu je nekega dne vrgla pest popra v oči in ga z dletom ranila na rami. Prišla je pred sodišče, obsojena je pa bila samo na 11 M) fiankov globe. Ali si že član Vodnikove družbe? C Q. Norria. 85 Vtoča (hA K o man. Tisti večer je šla nekoliko pomirjena in potolažena v gledališče. Popoldne je počivala in dobro spala. Miran-da je morala paziti, da je ni nihče motil, nitfi Tom Harnev bi ne smel k nji. Zelda je hotela, da bi Tom prej preči-tal njeno pismo, predno bi se iznova sestala. Če bi se prišel ponujat, da pride zvečer po njo v gledališče, naj mu .Miranda pove, da se ne počuti dobro in da pojde po predstavi takoj spat. Po zadnjem dejanju se je Zelda baš umivala in veselila na posteljo, ko je nenadoma zaslišala zunaj ropot in moški glas. Zdelo se ji je, da govori Tom, toda čudno je bilo. da se je slišalo nekakšno prerekanje. — Pač. pač, gospodična Marsh me bo gotovo sprejela, — je slišala dobro znan glas. Zelda se je vsa presenečena obrnila in namršila obrvi. Ko je naročila Mi-randi. naj pogleda, kdo je. je nekdo močno potrkal na vrata in še predno je mogla Miranda odpreti, so se vrata na stežaj odprla. Zelda se je prestrašeno ozrla. Na pragu je stal George Selbv, smejal se je in razprostiral roke. — No, dušica draga, to ti pa že moram priznata! Igrala si res divno — da, izborno, imenitno. Zelo sem ponosen nate, srček moj. Nisem se mogel premagati, da bi ne povedal sosedom v gledalcu, da si moja žena... No, kaj nisi prav nič vesela, da me vkKš? XXIV. Dobro zavita v svoj jutranji plašč, roko v razpuščenih laseh in močno utripajočega srca je Zelda dovolila, da jo je objel in strastno poljubil. Piotem ga je pahniia od sebe in srdito pogledala. — No, kaj res nisi nič vesela, da me vidiš? — je ponovil George. — Bože moj, prepotoval sem osem tisoč milj, da bi te videl. Sedel je na divan, si potisnil klobuk nazaj in se udaril z roko po kolenu. — Da, dušica moja. imenitno igraš. Ko sem te videl na odru, sem takoj pormsKI, da si vredna, da prepotuje človek osem tisoč milj... No, kako ie torej s to stvarjo? Kaj res nisi prav nič vesela, da zopet vidiš svojega starega Georga Porgv? Zelda še vedno ni izpregovorila. Stala je kakor vkopana in ga debelo gledala. Njegov obraz je bil zdaj na-brekeJ, drobno razpredene žilice so se vile čez njegova senca, modrina njegovih oči je bila postala bela in motna, oči same zatekle in steklene. Pijančevanje, ženske — grehi vseh vrst so mu bili vtisnili svoj pečat. Zgrozila se je pri misli, da je živeJa nekoč tako intimno s tem človekom. — Kje si pa bil ves ta čas? — je vprašala hladno. — V orijentu — večinoma na Filipinih. Z Emersonom Sohuylerjem sva jo bila matinila tja. Emerson je bil zbral igralsko družino, v kateri sem igral ljubimca. Bili smo v Indiji, Sin-gaporu, na Kitajskem in Japonskem, ko smo se pa vrnili na Filipine, sva doživela s Schuylerjem polom. Schuy-lerja sem pustil na cedilu. Nekaj ameriških mornariških častnikov sem ob ral pri pokerju ki bridgeu, potem sem pa izginil. Pozneje mi je nekdo pravil, da igraš na Broadwayu, pa nisem verjel, dokler nisem videl tvoje slike v neki ilustraciji. Bil sem neizrečeno vesel. Zel, kajti slutil sem že davno, da nekaj tiči v tem'. Torej, sem si mislil zdaj pa kar urno nazaj v Ameriko pozdravit dekleta. Na hitro roko sem Šc Novice iz Trebnjega Skoraj tedensko bi vam moral poro* čati, pa c-- vam samo nekaj vesti. V nt 15. t. m. je posvetil tuk. So« kol v zve/, i društv. prednj. tečajem prvo uro pop. pouka spominu pok. prvega sta* roste br. dr. Oražna. o katerem nam je po* dal par besed društ. br. prosvetar. Poset te ure je bil prav lep, saj kaže članstvo tudi za te vns*e prireditve vedno dovolj zanimanja. Istega dne se je raznesla vest po Treh* njem m okolici o ponarejanju bankovcev, ki jih je izvršil 91efcni osnovnošolček Raj ar* jev Tonček, o katerem je podrobno poro* čalo že nedeljsko »Jutro«. Tonček je postal predmet občudovanja in zanimanja — saj pa je v resnici pravi umetnik — fenomen, za katrega bi se bilo dfibro zanimati in zainteresirati merodajme kroge Kako se bo stvar razvijala — bomo še poročali. V sredo pred sv. Jožefom je bila slo* vesna zaključitev letos ustanovljene tuk. kmetske nadaljevalne šole, katere se je udeležil poleg 28 rednih učencev tudi gosp. »res. kmet. ref. Fran Malasek iz Novega mesta, ves učiteljski zbgir in kmet. nad. odbor s predsednikom in žup mom g. J. Zupančičem na čelu. Vodja šole g. Tratar je podal podrobno poročilo o uspehih, ob* isku šole, s katerimi je bil, kot predavatelj, zbor, zadovoljen. Učenci so prejeli še »Po* trdil"« iz I. letnika, kar jih usposablja za v,pis v II. letnik, ki bo otvorjen jeseni. Po lepih besedah o potrebi te šole. katere je govoril šolski upravitelj g. J. Novak, je po* npvno poudarjal pomen teh šol za našega kmeta, posebno Dolenjca g. sres. kmet. ref. Malasek, ki sc je spomnil ob zaključku Nj. Vel. kralja, kateremu so vsi prisotni za= klicali »Živel«. G. preds. Zupančič je z zahvalo učit. zboru in pozivom učencem, da nadaljujejo s poukom, zaključil I. letnik Kmet. nadalj. šole v Trebnjem. Doznali smo, da prirede v nedeljo 29. t. m. dop. prvi ppuč. vzlet na Grm. za poletje pa ie v načrtu še več izletov. Znak. da je šola v pravem razmahu. Želimo ji še več uspe; hov! Molitve za nade brate na Primorskem smo opravili rudi pri nas nadvse lepo. — Prav k nacionalno prežetim govorom nam je pri jutranji službi božji tukajšnji dekan g. Tomažič orisal vse gorje naših bratov. Gpvor je napravil na vse prisotne najglob* 1 jI vtis. Po popoldanskih molitvah pa se je igrala v Prosvetnem domu znana Me* škova »Mati«, ki smo jo videli že nediav* no na sokolskem odru. To pot je bil pri* reditelj tuk. Gasilno društvo. Obisk 6icer ni bil tak, kot se jc pričakoval^, vendar je pa občinstvo še dokaj sledilo težko raz* umljivi Meškovi drami, ki je bila podana zopet v enakem stihi kot pri premieri. Re* žrja br. Dolfa Pavlina jc ugajala. Vse vlo* ge so bile zasedene kot si jih je želel sam Meško, zato jc igra i pri reprizi dosegla moralni uspeh. Najboljši je bil tokrat že rutiniranj igralec br. Bogo Kovarik, ki nam je podal župnika — Meška. Posebno gla* sovno je ugajal. Krasno igro nam je izkle* sal naš neumorni znanec desk br. Milan Sila z izgubljenim študentom Milanom. Po* sebno v III. dejanju je bil neprekosljiv. Mater je igrala tokrat nekam nesigurno — sicer talentirana igralka s. Marija Arrig* lerjeva, ki je p.osebno v zadnjem dejanju prišla do viška. Vesela Tinka je bila sestra Anica Kozjek*>va, ki nam je ugajala zlasti v II. dejanju. Bila pa je vseskozi dobro izigrana. Vsa čast tudi s. Labernikovi kot Silvi, katero je odigrala prav dobro. Tr* zanko je podala veselo, skoro malo preveč — s. Cilka Zupančičeva — govorila pa je preveč v dialektu, kar je motilo — sicer dobro podano. V ciganu šandorju je poka* zal le del svojih zmožnosti režiser br. Pav* lin, ki je bil dober zlasti v maski. Tudi Križnik br Srpana Nandeta je ugajal, po* sebno v drugem dejanju in enako nam je dal dobro igro tudi Ivan. Vsa igra jc bila v celoti pipdana dobro, malo treme in ma* lenkostnih zastankov, ki bodo pri prihod* njih igrah gotovo izpadJi — pa še jasnej* š; vokalizacija — in boljše maske in vse bo dobro tudi za večje odre! Igralski dru* zini vse priznanje. Sokolska telovadnica se prav pridno pripravlja na prvo spomladansko akade* mijo, ki bo v nedeljo, 29. t. m. pop. na Marofu. Nastopijo vsi telovadni oddelki s svojimi sestavami. Člani in članice nam bodo pokazali že nove praške proste vaje. Ženska deca vadi srčkane vaje z loki, mo* ška deca pa nam bo dala eno uro v telo* vadnici — sliko iz telov. življeja sokolske dece. Posebnost te akademije bo rudi prvi nastop mladinskega sukotekega pevskega zbora, ki ga vodi s. M. Arriglerjeva. Torej program pester in zanimiv. Zato tem po* tom vabimo vse. ki žele preživeti ppf>oU dne med agilno sokolsko trebanjsko dru* žino. Zdravo! —ar. Kino Dvor Danes ob 4., 8. in 9. uri Na praznik predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri! GRANDMOZNI ZVOČNI KIl.M VELIKEGA MOJSTRA RR&1JE Kinga Vidorja J; :] $«1 Film. v katerem igrajo zgolj , j črnci. Film, iz katerega odseva vsa njihova bol, njihovo veselje, l njihova sreča! VELIČASTNO! NEPOZABNO! I Telefon 2730. Slovenci v Ameriki Brez razlike vsi dopisniki ameriških li« stov tožijo, da ni dela in da je v nekaterih krajih celo lakota, da mora pomagati Rde« či križ. Najbolj pa občutijo slabe čase sta* ri in onemogli, ker s#j premalo preskrbljeni za starost. Iz kraja Cranbery Lake N. Y. poročajo, da je zelo težko dobiti delo na tamošnjih parnih žagah, čeprav so že te« bruarja znižali plače za 30%. Za skladanje desk dobi delavec le 30 ilo 35 centov na uro. V VValsenburgu, Colo imajo prav huilo zim*>. kakršne se ne spominjajo najstarejši očaki. Mnogo ljudi je brez dela in hodijo prosit jestvin po pr*xlajalnah. Ljudje, ki so že čez 30 let v Ameriki, se ne sporni* njajo tako slabih časov. Enake vesti pri* hajajo iz krajev Loraine Ohio Keevvutin Min. Okland, Cal. od koder pišejo, d;: dela ne dobiš nikjer, četudi bi ga plačal. Vsak se tolaži, da bo bolje spomladi, vendar pa ni upanja, čeprav je že kr ;sno vreme in na tej strani velike države tudi že vse drevje v cvetju. Dela torej ni, vendar je pa dosti zabav in koncertov, ki jih predvsem prirejata Ba# novec in Šubelj, velike uspehe pa dosega, tudi skupina, ki so v njej Josefina Lattsche, Marv Ldovich, dr. V. Lausche in pa Ho* her*Trio. Vsi naši Narodni domovi in dru* štva pa prirejajo razne igre, katere pa ▼ domovini vse že davno poznam*). V Tower Min. je bil dne 7. marca po* greb J. Skale, stare 57 let, doma ilišala. Pogledala se je v ogledalo, če je vse v redu. potem ie pa predlagala Georgu. naj jo spremi v hotel. — Imenitna ideja, dušica. — je pritrdil ves navdušen. — Morda bi pa lahko skupaj večerjala... Se dobi tu pri vas tudi pijača? — Njegova prisotnost v tesni garderobi ii je bila mučna. Ko se je hotela preobleči, ga ie prosila, naj stopi na hodnik. George je pa počil v smeh. — Svojega moža pošiljaš rz sobe, če se oblačiš! Menda se ti meša. Osem tisoč milj daleč sem potoval, da bi videl svojo ženo, ona me pa pošilja iz sobe, če se hoče preobleči! Cuj, dekle, bodi tako dobra in nikar ne pozabi, da sva še vedno poročena, mar ne — mož in žena? Na ves glas se je zasmejal, ji po-mežiknil, vstal z divana in zaprl za seboj vrata. Kmalu sta vstopila v avtomobil in Miranda se ie odpeljala z njima. —Bravo, bravo! — je vzkHknil George. — Limuzina, šofer, vse ie pri rokah. — Izposodila sem si ga. to me ne stane mnogo. — je pripomnila Zelda. Doma v njeni sobi jo je hotel George objeti. Da ga je pahnila od sebe. Prijel se je za brado in presenečeno pogledal svojo ženo. — Povej mi, če se dobi tu kai piia-če — in povej mi, — je pripomnil tiho, — ali ne misliš poslati sobarice proč? Ali ste Ze naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije „Življenje in svet*4 T 33 Stran 6 SLOVENSKI N ARO Dc, dne 24. marca 1931 stev fi7 Pozor! Prihraidmo 60 — 80°|o pri popravilu Pozor! Radio=akumulatorja 1 namestitev novih plošč, in sicer: za 18 amp. ur 2 pozit. in 4 neg. Din 120.— > 18 > > 2 > — > 55.— » 36 » > 4 > in 6 neg. > 190.— > 36 > > 4 » — > 105.— in to vse strokovno kompletno za uporabo edino Prva specijalna akumulatorska delavnica vhod Miklošičeva cesta, poleg palače Delavske zbornice in Kolodvorsko, ul. 29, kavarna % Leone Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Ajdov med pitanec, zajamčen, po 15 Din kg razpošilja od 5 do 50 kg po povzetju Kovačič Simon, Kukava, poŠta Jursinci pri Ptuju, 1070 MODROCE vrhne la afrik, močno blago a Din 240.— zložljive postelje, posteljne ode-. je, zimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg it. 2 Deske. trame, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje in pode — dobavi po najnižji ceni Ilirija". d.zo.L, LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva cesta 6, tel. 25—95 OTVORITVENO NAZNANILO! naznanja, da fe otvorila novo sprejemališie na TRŽAŠKI CESTI ŠTEV. 8 ter se vljudno priporoča za hemtčno snošenje, barvanje in plisiranje oblek. SvetloliUanje ovratnikov in pranje domačega perila. ZAHVALA Za premnoge dokaze ponovnega iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube našega dragega brata, strica in svaka, gospoda Janka Drola črkostavca v pokoju se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom, čč. sestram usmiljenkam, stanovskim tovarišem, bratom Sokolom, pevskemu odseku > Grafike < in Glasbeni Matici za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem Številu spremili na njegovi sadnji poti V LJubljani, dne 34. marca 19S1. >*4faft o£lasi< Vsako <"Uh t* Plača ss lahko tudi » snamkaK t - Na vprašanja bm znamka mm lama, - Najmanj* a*ta» Ol« VOLNO za modroce in pletiljatvo — ugodno proda: sega, Cankarjevo nabrežje 5/L 1118 NOVO SPALNICO iz trdega lesa, rdeče-rjave barve, poli ti rano, obstoječo iz 10 komadov (ovalna psiha) — za 4500 Din proda Cvetko K!ad-nik, mizar v Mokronogu. J109 MLAD NATAKAR inteligenten, sin gostilničarja, s finim nastopom in spričevali, le od najboljših obratov, iSče službo v restavraciji ali kavarni. Ponudbe na naslov: Stanko, Tezno - Maribor, Ptujska cesta St 79. 1110 PRAVA BIVOLOVA KVASA (BUffel-Beize) za pod, v rumeni, rjavi in rdeči barvi 1 kg 54 Din, % kg pa 30 Din — se dobi tudi po posti v specijalni trgovini barv F. Weiler, Maribor, Gosposka ulica St. 29. 1111 NEKADILEC postaneS v petih dneh. Znamka 4.— Din. — Berne, Straža prt Novem mesto. 1113 Vrtnarski pomočnik se sprejme takoj. Naslov po« ve uprava lista. 1089 »EFAKSc tovarniško skladišče barv, lakov, kreme in ostalih kemičnih preparatov za konzerviranje usnja. — Kemično barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, suknjičev, torbic, klubskih garnitur itd. — LJubljana, Napoleonov trg 7. 10S8 DRVA, PREMOG, mizarski, stavbni les in ladijska tla prodaja Ivan Bohinc, Ljubljana, Linhartova ulica 3. Naročila se sprejemajo tudi v Židovski ulici l/L 32/L Modroce predeluje tn očisti tirno prahu na specijalnem stroju samo Rudolf Sever, LJUBLJANA, Marijin trg 2 25/L HARMONIKE Izdelujem nove In sprejemam v nopravilo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9. PRIMA SUHE DESKE Brfspgsfcl stroji mizarjem na razpolago! Oblane deske za pode — nudi FRAN 6TJSTAR, parna žaga v Ljubljani 33/L Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-aendorfer, Stelnway, Forster, Holzl, Sttagt original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec In bivSi učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg S Najcenejša posojevalnlca. (posestniQi t de hočete imeti VaSe vrtove in dvorišča suha in gladka, jih posipajte z dolomitnlm peskom, ki Vam ga dostavi na dom — KATARINA VODNIK, Podutik St. 25, Ljubljana VII, ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg 11. Znižali smo i cene malim oglasom, da stane beseda le 50 p. Zunanji inserenti lahko plačajo male oglase z znamkami« BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 QXStXaXi)(SXiXiXi)(^6^ PRI IANITE denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo VaSe strehe, temeljne zidove, železne kostrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in napeljave iz cevi s svetovno priznanimi „C0NC0" amerikanskim 1 azbestno nitka -stimi Izolacijskimi produkti. The Continental Products Euclld, Oblo U. S. A Co. Razpečevanje za Jugoslavijo: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva ulica 26. Vsa dela s >Concokes, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Odrasli in otroci opravljajo z velikim uspehom zdravilni način za čišče* nje in osvežitev krvi s FIGOLOM. FIGOL se dobiva po vseh lekarnah po pošti pa razpo* šilja izdelovalec: Apoteka Dr. Semelič, Dubrovnik 2/60. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. „Geco" patrone z nemškim >Rothweilskim« 3modnikom in nove vrste lovske patrone znamke »K«, napolnjei z nemškim Hasloch brezdomnim smodnikom, imt vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. najboljši češki blasouf Zajamčeno čist ©volnene moške in damske blagove zadnjih novosti sa pomladilo In letno serijo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegjel - Imhof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. - Najnižje tvorniške cene. - Najsolidnejsa izvršitev vseh naročil. * Na zahtevo vzorci zastonj m poštnine prosto. V največji bridkosti javljamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da nas je zapustil za vedno naš pre* dobri, iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod Franc Gaberšek državni vpokojenec ki je danes po kratki, mučni bolezni v 70. letu starosti izdihnil svojo pleme« nito dušo. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 25. marca ob 2. uri popol* dne iz hiše žalosti Prule*Sredina št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 24. marca 1931. Marija, soproga, Mira, hči, Miha, sin, Milica Gaberšek, sinaha in ostalo so* rodstvo. Občina LJubljana Mestni pogrebni t*vod roleto. It 2495 JUGOGRAFIKA LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP ŠT. 23 «85 §$2 Sgfi m fm m S? to 988 «3 m Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jesersek. — Za opravo In ineeratni del Usta; Oton cnnatot. — Vsi v LguDijani.