Amerikanski Slovenec
	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.	
ŠTEVILKA 13.	JOLIET, ILLINOIS. 9. JANUARJA 191? -----	LETNIK XXY1
Ljubi boji ob reki Seret na Rumunskem,
Ruske čete se trdovratno ustavljajo in podjemajo protinapade, ali brez uspeha.
KRVAVI SPOPADI BLIZU RIGE.
Nemški napadi pred Verdunom odbiti. Lahi ne morejo naprej.
Rim, 4. jan. — Na trentihski fronti je sovražno topništvo obstreljevalo Velo in Arsiero v Astiški dolini ter Asiago in Gallio, a je bilo prepodeno po naših baterijah.
Topništvo je bilo delavno nar obeh 'k straneh ob ostali fronti, zlasti na Kraški planoti.
Tu je bilo nekaj sovražnikovih bra-nišč razdejanih v soseščini Lukatice, jugozapadno od Kostanjevice.
Lahi se znajo ustiti.
Rim, 5. jan. — Sovražen oddelek je j oodjel silen napad med Adižo in Gard-i^tim jezerom. Bil je odbit po hudem ' streljanju s puškami in strojnimi puškami iz naših postojank. Sovražnik je bil prisiljen k umiku v neredu, ko ko je utrpel težkih izgub.
Sovražnikov poskus razgledovanja v odseku pri Plaveh se je izjalovil.
Na Kraški planoti so naše čete napredovale kakih 200 jardov po nenadnem in uspešnem napadu ter se ustanovile t novih postojankah. Protinapadi so bili odbiti.
Nobenih važnih dogodkov.
Rim, 7. jan. — Zdajpazdaj so bili topniški boji. Z nenadnim napadom smo napredovali kakih 600 jardov blizu Griča 208. Uravnali smo neko to* čko -naše fronte na Krasu.
Makedonska fronta.
Berlin, 4. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Uradno poročilo velikega glavnega stana:
"Makedonska fronta: Nobenih važ nih dogodkov."
Nobenih važnih dogodkov.
Sofija, 6. jan. — V krivini reke Čer-ne (makedonska fronta) je poročnik Brandek zbil svoj drugi privezan balon, ki je padel v plamenih.
Berlin, 6. jan. — Topniški boj se je vršil v krivini reke Černe. Na fronti ob Strumi so bile praske med patro-lami.
Rumunska fronta.
Berlin, 4. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Uradno poročilo velikega glavnega stana, rumunsko bojno torišče:
jK "Armadna skupina nadvojvode Jožefa: V gozdnatih Karpatih se je posrečilo ruskim oddelkom, ustanoviti se v enem najprednjih jarkov severno od Mešte Kanešti. Nemške in avstrijske čete so osvojile severno Ojtuško cesto in obe strani Soveje v Sučiški dolini, vzele več višin z bajonetom in jih obdržale proti močnim sovražnim pi otinapadom.
"Armadna skupina feldmaršala von Mackensena: Nad Odobesti, severo-/apaduo od Fokšanov, so bile naše čete zmagovite v odseku reke Milcova.
Močen oddelek ruskega konjištva je poskušal prodreti zapadno od ustja reke Buzeu, a je bil odbit.
"Nemški in bolgarski polki so naskočili ramo ob rami v spopadu trdovratno branjeni mesti Mačin in /ižila. Nad 1,000 ujetnikov je bilo dovedenih in 10 strojnih pušek uplenjenih.. Iz-vzemši ozki zemski jezik, držeč v Ga-lac, na katerem se še obdržuje ruska zadnja straža, je Dobrudža popolnoma očiščena sovražnika."
Osvojili Brailo.
Berlin, 5. jan. (Brezžično v Say-ille.) — Nemške in bolgarske čete" so osvojile Brailo, kakor je naznanil nocoj veliki glavni stan. Uradno poročilo se glasi:
"Po pravkar dospeli vesti so nemške in bolgarske čete v Veliki Vala-hiji osvojile Brailo, glavno trgovinsko mesto rumunsko.
"V Dobrudži smo zasedli tudi v Ga-lac držeči ozki zemski jezik, na katerem se je še obdržavala ruska zadnja straža. Dobrudža je torej popolnoma očiščena sovražnika."
Bolgarsko vojno naznanilo.
Berlin, 6. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Bolgarsko dnevno poročilo z dne 5. t. m. se glasi:
"V Dobrudži pri Mačinu in Žižili so bili Rusi hudo poraženi; umeknili so se v Brailo, zasledovani po bolgarskih in nemških četah do desnega donavskega brega.
"Levo sovražno krilo se je poskušalo zbrati pri Vacareni, a se ni utegnilo in je bilo zasledovano dalje do Galaca. Kakih 1,300 Rusov je bilo ujetih."
Rusi se upirajo zaman.
Berlin, 7. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Uradno poročilo velikega glavnega stana:
"Armadna skupina nadvojvode Jožefa: V zasneženih gozdnatih Karpatih je bil silno hud mraz. Bojevanje se je omejevalo na patrolna podjetja in posamne topniške boje.
"Med Ojtuško in Putensko dolino smo osvojili več opirališč ter potisnili Ruse in Rumune dalje nazaj v smeri ravnine.
"Armadna skupina feldmaršala von Mackensena: Monakovski pešpolk telesne straže je naskočil včeraj vrh Adobesti.
"Med krajema Fokšani in Fundeni -o podjeli Rusi na fronti 25 kilometrov z velikimi mnoštvi protinapad. Samo v smeri na Obolešti se jim je posrečilo, nekoliko pridobiti na ozemlju. Na vseh drugih točkah se je napad izjalovil pod težkimi izgubami za sovražnika vsled trdovratnega odpora nem-, škili čet, ki je v njih rokah ostalo več sto ujetnikov."
jonetovanih in drugi so bili ujeti. Na svojem povratu so bili naši skaliti napadeni odzadaj po močnem sovražnem oddelku, ali naši vojaki so pognali Avstrijce v beg in se vrnili varno v svoje zakope.
Nemci zavzeli otok.
Berlin, 5. jan. — Vzhodna fronta: Fronta princa Leopolda: Med brežino in Friedrichstadtom je bil začasno močan topniški dvoboj. Davi so ruski bataljoni napadli dele naših postojank. Boj se še vrši. Rusi so napadli' brez uspeha štirikrat neki otok, odvzet jim severozapadno od Dvinska.
Francoska fronta.
Pariz, 4. jan. — Med rekama Oise in Aisne smo razkropili sovražno razgledno skupino severno od Frontenoy in ujfli nekaj mož. Običajna kanona-da se je vršila ob celi fronti.
Berlin, 5. jan. — Bojevanje je bilo omejeno vsled dežja in megle.
Dež ovira bojevanje.
Berlin ,5. jan. — Zapadna fronta: Neugodno vreme je povzročilo, da je bila topniška delavnost omejena. V več odsekih fronte so bila mala patrolna podjetja uspešna.
Pariz, 5. jan. — V Champagni so bili spopadi med patrolami. Na levem bregu reke Meuse smo odbili napad proti eni naših malih postojank vzhodno od Griča 304.
Kavkaška fronta.
Petrograd, 4. jan. — Hudi snežni viharji še trajajo ob celi fronti. Sneg je sedaj dosegel človeško višino in je globlji ponekod ter zakriva ceste in koče, ker ga ne moremo odkidati.
Mezopotamska fronta.
Carigrad, 4. jan. — Na fronti ob Tigridi so Britanci napadli del naših postojank dne 31. dec. Bili so odbiti s težkimi izgubami, ki so precenjene na 500 do 600 mož.
Ruska fronta.
Petrograd, 4. jan. — Oddelek Avstrijcev, kakili 200 mož broječ, je poskušal zasesti zakop v ospredju jugovzhodno od Brzezanov. Napadniki so bili pognani nazaj v svoje okope po našem streljanju.
Oddelek naših skautov je napadel neko sovražno stražišče blizu Stani-slavova. Nekaj Avstrijcev je bilo ba-
Torpedirani parniki.
Pariz, 5. jan. — Norveški parnik "Odda", 1101 tono velik, je bil pogreznjen po nekem podmorskem čolnu, a moštvo je bilo rešeno. Včeraj je bil pogreznjen španski parnik "San Lean-dro".
London, 5. jan. — Lloyds potrjujejo, da sta bila torpedirana grški parnik "Tsiropinas", 3015 ton velik, in norveški parnik "Helgoy".
Pariz, 5. jan. — llavasova brzojavka iz Corunne, Špansko, poroča torpe-diranje grškega parnik "Siripiros" po nekem nemškem podmorskem čolnu.
Upor v Moskvi.
Berlin (brezžično v Sayville), 4. jan — "Po nedavno iz Stockholma dospelem poročilu," piše Agentura za prek morske novice, "je imela prepoved proti prirejanju shodov v Moskvi četrtek resne posledice. Tozadevna poročila so doslej objavljena le v odlomkih, vendar prinašajo dejstvo, da j bilo tekom nekega upora 100 oseb u-smrčenih.
Policija, ki ni bila kos položaju, je poklicala vojakov, ali ti so se postavili na stran ljudske ninožice."
Po neki drugi govorici se nahajata policijski načelnik Čelnakov in princ Lujov med aretiranci.
na Dr-i&ju in v Berlinu vršiti važna posvetovanja, velik pomen.
Iz oWolnosti ,da se generalni štabi ne udeležijo sestankov, sklepajo, da gre za diplomatska vprašanja in ne za vojaška!
Cesar, Viljem, cesar Karel, kralj Ferdinand in sultan se snidejo na Dunaju, po tistih časniških poročilih, do-čim se fberejo ministri zunanjih stvari in predsedniki državnih zborov v Berlinu. Zadnji se snidejo dne 19. januarja. 4
Sestanek na Dunaju se bo vršil prej-icofle ;tfed berlinskim sestankom. V Carigr.ulu je že pripravljen vlak, da popelješ sultana v avstrijsko glavno mesto! "
Prvi jninister Tisza in grof Andras-sy se n&jdita na Dunaju.
V Berlinu.
Rim, |4. jan. — "Corriere d' Italia" naznanja, da so se ministri nemškega avstro-Ggrskega, bolgarskega in turškega 'prada zunanjih stvari sešli v Berlinutk važnemu posvetovanju.
V glavnem stanu cesarja Viljema.
Duna-j, 5. jan. (Čez Amsterdam in Londoii) — Važna konferenca se je vršila cine 4. jan. v vojnem glavnem stanu ljemškega cesarja, pri katerem sta bila nadvojvoda Friderik, vrhovni poveljnik avstro-ogrskih armad, in feldmai'sal baron Hoetzendorf, njihov general?,tabni načelnik, na "posebnem in naglem posetu, da sta z nemškim cesarjem zajtrkovala". Posvetovanj so se udeležili nadalje bolgarski prestolonaslednik Boris, general-feldmaršal von Htndenburg in general-stanored-nik von Ludendorff. Nemški cesar je podelil nadvojvodi Frideriku hrastov list k redu Pour le Merite.
Črna gora in Srbija pod Mirkom?
Amsterdam, črez London, 5. jan. — Brzojavka na "Rheinische Westphae lisehe Zeitung" v Essenu iz Berlina pravi, da se vrše pogajanja v Lucernu Švica, med zastopniki Avstro-Ogrske in Črne gore, kakor tudi Nemčije, za ustano>"K£v nove jugoslovanske drža ve p w avstro-ogrskim pokrovitelj stvom in s črnogorskim princem Mir kom, drugim sinom kralja Nikolaja, kot njenim vladarjem. Princ Mirko je ostal na Črnogorskem, ko so zasedle isto avstro-ogrske čete.
Hrvatska, Dalmacija in Bosna.
Washington, D. C., 4. jan. — Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno misli Av-stro-Ogrska združiti v samoupravno državo, po neki vesti, dospeli semkaj danes. Nova država bode vladana sli-čno kakor Galicija.
Prebivavstvo omenjenih treh pro-vincij znaša skupaj do 6,000,000 in je skoraj čisto slovansko.
Pravijo, da en namen za ustanovi tev nove države je, če bodo centralne vlasti narekovale povojne pogoje, da bosta Srbija in Črna gora dodani slovanski državi, ustanovljeni po zgornj sestavi.
Senat za izmeno
mirovnih pogojev.
Nadaljevanje vojne pomeni vojno Združenimi Državami, pravi senator Lewis.
VILJEM HOČE MIR IZSILITI.
Važna posvetovanja na Dunaju in glavnem stanu nemškega cesarja.
Washington, D. C., 5. jan. — Na skupini vojskujočih se vlasti naslovljeni poziv predsednika Wilsona, naznaniti svoje mirovne pogoje, je bil danes pozno popoldne po tridnevni viharni razpravi odobren. Končana je bila razprava s silno naglico, ko so se voditelji demokratske stranke zedinili glede resolucije, ki se od prvotne senatorja Hitchcocka razlikuje v toliko, da ne pomeni odobritve cele note pred sednikove. Deset progresivnih republikancev se je pridružilo demokratski večini. Razmerje glasovanja je bilo 48 proti 17.
Besedilo resolucije.
Sprejeto nadomestno resolucijo je predlagal senator Jones, Washington, ki se je poprej dogovoril s senatorjem Hitchcockom. Glasi se:
"Senat priporoča in odobruje naj-nujneje v diplomatskih notah predsednikovih z dne 18. dec. obseženi poziv, da vojskujoče se vlasti naznanijo pogoje, pod katerimi se je mogoče pogajati o sklepu miru."
Senzačna izvajanja.
Svoj višek je dosegla razprava s senzačnimi izvajanji senatorja Lewisa, Illinois, govornika vladne stranke, ki je, ne da bi naravnost omenil subma-rinsko vprašanje, izjavil, da se Združene Države ne bi mogle ogniti vojni, če bi se nadaljevala, in da Amerika ne bi več trpela nobene napačne razume-ve, po kateri bi ameriški državljani trpeli škodo na svojem življenju ali svoji lastnini.
Zato za mir.
"Če se take razmere nadaljujejo", je rekel g. Lewis, "potem ne bo Amerika vpoštevala nobene prošnje za od-puščenje, ampak bo kaznovala s svojo polno močjo. Trdim, da pomeni nadaljevanje vojne vojno z Združenimi Državami, in zato kar najmanj ne dvomim o modrosti prizadev v dosego miru, da nam ostane mir v Ameriki o-hranjen."
G. Lewis je izrecno omenil škodo,
ki "bi jo utegnile vojaške ali diplomatske ukrenitbe povzročiti življenju ali lastnini državljanov te dežele in ki se ne sme več trpeti".
Zavezniške zahteve.
Washington, D. C., 5. jan. — Tudi zavezniški mirovni pogoji se baje že nahajajo v rokah predsednikovih in se v svojih točkah bistveno ne razlikujejo od nemških. Pravijo, da ententini zavezniki zahtevajo obnovo Belgije in odškodnino za napravljeno škodo, zapustitev severne Francije, svobodno poljsko kraljestvo, svobodno Srbijo in svobodno Črno goro.
Glede balkanskih držav obsegajo zavezniški pogoji baje celo vrsto fantastičnih (?) zahtev, ki se tičejo zlasti ustanovitve ruskega pokroviteljstva nad Armenijo, na izključitev Turčije kot velesile v Evropi in odstop Carigrada na Rusijo.
Viljem hoče mir izbojevati.
Amsterdam, 6. jan. — Po neki brzojavki, dospeli iz Berlina, je bilo objavljeno sledeče povelje nemškega cesarja na armado in mornarico:
"Skupaj z našimi zavezniki sem naslovil na naše sovražnike predlog, stopiti z nami v mirovna pogajanja. Ponudba je bila zavrnjena. Pohlep naših nasprotnikov po moči jih je napotil, težiti za uničenjem Nemčije. Vojna se bo nadaljevala. Pred Bogom in človeštvom izjavljam, da nosijo samo vlade ententinih vlasti odgovornost za strašne žrtve, ki jih bo. zahtevalo nadaljevanje krvave borbe.
S pravično razgorčenostjo nad zločinsko prevzetnostjo naših sovražnikov in trdno odločni, naše najsvetejše imetje braniti, postanete kakor jeklo in železo. Naši nasprotniki so roko, ponudeno jim k miru, zaničljivo sunili od sebe. Z božjo pomočjo in s svojim orožjem bodemo mir izsilili.
(Podp.)	Wilhelm I. R."
"Edini predmet".
Amsterdam, 7. jan. (Črez London.) — Po nemških časniških poročilih se je zadnji petek mudil grof Czernin, avstro-ogrski minister zunanjih stvari, v nemškem glavnem stanu, da se je posvetoval s cesarjem Viljemom o položaju. Državni tajnik dr. Zimmer-mann je bil tudi navzoč. Ena stvari, ki so prišle v razgovor, "se je tikala miru".
sonia", 8,513 ton; "Voltaire", 8.618 ton; "Bellorephon", 8,954 ton; "Bel-gtavian" in "Bayrealaux".
Važna posvetovanja.
London, 5. jan. — Londonski časopisi pripisujejo poročilu, da se imajo
Vopička pod nemško obtožbo.
Washington, D. C., 6. jan. — Tajnik Lansing je danes brzojavil poslancu Vopički v Bukureštu, ki zastopa ameriške koristi v Rumuniji, Srbiji in Bolgariji, naj pošlje izjavo glede nemške obtožbe, da je kriv nenevtralnega ali pristranskega vedenja v prid Rumuniji. Med preiskavo ostane poslanec na svojem službenem mestu. Če so obtožbe upravičene, bo odpuščen iz diplomatske službe; če ne, bo prejkone premeščen iz vljudnosti do Nemčije.
D.
NOVOIZVOLJEN KONGRESNIK LETI V WASHINGTON.
O. D. Blcakley, nedavno izvoljen kongresnikom iz Franklina, Pa., se je podal iz Philadelphije v Washington, C., v vojaškem zrakoplovu inip preletel razdaljo v dveh urah.
Villa poražen.
Chihuahua City, Mehika, 5. jan. — Villa je bila poražen pri Jimenezu včeraj po generalu Francisco Murguia z izgubo 1,500 upornikov na mrtvih, ranjencih in ujetnikih. Med usmrčenci sta glasoviti uporniški voditelj Martin Lopez in neki drugi Villov general, kakor pravi uradno poročilo, prejeto tukaj nocoj od Carranzovega poveljnika.
Villa in njegov podnačelnik Salazar sta baje na begu proti KI Vallu v avtomobilu, vroče zasledovana po vladnih četah.
Billik pomiloščen.
Springfield, 111., 3. jan. — Guverner Dunne je danes pomilostil Hermana Billika, ki je bil v juniju 1907 v okraju Cook zaradi namišljenega umora Marije Vrzal obsojen k smrti na vislicah. Billikovo življenje je v zadnjem tre-notku rešil prejšnji guverner Deneen, ki je izpremenil smrtno kazen v dosmrtni zapor. O nedolžnosti obsojenca je bil prepričan predvsem Father O'Callahan, ki deluje sedaj v Wasli-ingtonu. Neutrudnim prizadevam o-menjenega duhovnika se ima Billik zahvaliti za svoje končno pomilošče-n je.
Pogrešani municijski parniki.
New York, 5. jan. — Sedem velikih prekmorskih parnikov, do krova napolnjenih s strelivom in tihotapskim blagom ter namenjenih za ententine zaveznike, je zaznamljanih danes kot "izgubljeni", kajti že davno bi imeli dospeti v določene kraje. Ali so bili torpedirani, ali odvedeni v nemške lu-ke, o tem ni nič znanega. Njihova u-soda ostane prejkone tajnost do končanja vojne:
Pogrešane ladje so: "Georgic", 10, 077 ton; "Andania", 13,405 ton; "An-
Ameriški odgovor Carranzi.
Washington, D. C., 4. jan. — Ameriški odgovor na Carranzovo odklonitev, podpisati protokol, je bil izročen danes Luisu Cabreri, predsedniku mehiške komisije v New Yorku.
Ali bo imela komisija še nadaljnjih sej, je odvisno od sklepa mehiških delegatov.
Novi guverner.
Springfield, 111., 5. jan. — Prihodnji ponedeljek bode povodom uradne vrne-stitve guvernerja Frank Lowdena 250 častnikov illinoiške milice tvorilo častno stražo.
Pet pešpolkov, konjištvo, topništvo in bolnični voj bo zastopan pri svečanosti. Poulična parada skozi mesto se bo vršila pred vmestitvijo.
Atlas — zastonj!
Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, oblegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja.
Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter vse države in vs"e dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev.
Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas.	Uprava "Amer. Slov."
DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta.
Pošljemo tudi brzojavnim potom kolikorkoli kdo želi poslati, od najmanjše (5 kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v 5. do 10. dneh. Vse tozadevne izvirne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošta zopet poslovala.
Vsaka beseda pri naslovu za brzo-jav stane 65c, polegtega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, — kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55.
Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo: 10 K za. 25 K za. 50 K za.
.$1.50 .$3.75 .$7.25
100 K za.. .$ 14.00 1000 K za...$139.00 5000 K za...$690.00 Vsako pošiljatev garantiramo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
*
bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. lastnem domu, 1006 N. Chicago St
Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, HI., 8. jan. — Včeraj smo gledali na odru v Sternovi dvorani Ksaver Meškovo žaloigro v treh dejanjih "Mati". Predstavo je priredilo Slov. izobr. in podp. društvo Triglav, ki prav pridno goji slovensko drama-tiško umetnost. O igri in predstavi nekoliko več prihodnjič. Danes omenjamo le, da nas je oboje prav zadovoljilo. Udeležba je bila zvečer prav povoljna, ne tako popoldne, kakor ču-jemo, ker so imela razna moška in ženska podporna društva svoje seje.
—	Pogreb rojaka Gregorja Petrov-i-ič, 58 let starega, ki je umrl v svojem domu, 541 Marble street, dne 3. t. m. dopoldne ob 11. uri 30 minut, se je vršil v soboto dopoldne. Pogrebni izprevod se je pomikal od hiše žalosti do naše cerkve, v kateri je bila darovana črna sv. maša in blagoslovljena krsta s truplom, in potem na slovensko pokopališče sv. Jožefa. Izprevod je bil jako lep in velik. Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., kateremu je pripadal pokojnik dolgo vrsto let, je izkazalo svojemu umrlemu članu zadnjo čast, da je njegovo truplo spremilo do groba ob mnogobrojni u-deležbi in s črno privezo na razviti zastavi. Razen društvenih sobrratov, ki so korakali na čelu izprevoda, je bilo v istem mnogo dvovprežnikov, v katerih so se vozili prijatelji in znanci pokojnikovi. — Boloval je rajnik že mnogo let za revmatizmom, ki ga je še v krepki moški dobi spravil v prezgodnji grob. Rojen je bil pokojni Gregor Petrovčič v Dolenjem Logatcu na Notranjskem. Tukaj zapušča žalujočo vdovo, štiri sinove in eno hčer; njegov najstarejši sin John, ki je bil prvi komik med slovenskimi diletanti v Jolietu, je umrl meseca novembra 1915. Rajni Gregor Petrovčič je bil mirnega značaja, delaven in skrben soprog in oče, priljubljen med rojaki in tujerodci, ki so ga poznali. Sorodnikom naše iskreno sožalje, a pokojniku večen mir in pokoj!
—	Požar v kaznilnici. $50,000 škode je napravil požar v illinoiški državni kaznilnici v Jolietu v petek zvečer in življenja 1,700 kaznjencev so bila v nevarnosti skoro dve uri. Ogenj je nastal v eni kaznilniških stolarnic in «e je tako naglo razširjal, ker je pihal oster severozapadnik, da so bila z uničenjem ogrožena vsa poslopja kaznilnice. Kaznjenci so bili v svojih zaprtih celicah in so prosili, da bi smeli
pomagati pri gašenju. Pa tega ni bilo treba. Kajti gasilni oddelek, ki šteje 33 kaznjencev, je v dveh urah ogenj omejil in rešil kaznilnico. To je bil eden največjih požarov v zgodovini kaznilnice. Kako je nastal, še ni do-gnano. Kaznilniški ravnatelj Zimmer je takoj odredil preiskavo.
—	Zmrznil bi bil skoro 20 lei stari delavec Walter Lewandowski, 408 Lime street, ki je v soboto zjutraj padel v neko globoko jamo pri tovarni American Steel & Wire Co. Oblečen je bil slabo. Njegovih klicev na pomoč ni slišal nihče. Slučajno ga je čez tri ure našel neki sodelavec in ga rešil že napol zmrzlega. Prepeljali so ga v bolnišnico sv. Jožefa.
—	Povišba v plačah. Livarji (mol-derji) v jolietski pečarnici (stove foundry) so pred kratkim dobili 25-odstotno povišbo v plačah. Med livarji je tudi kakih deset Slovencev.
—	$30,000 bo stalo dodatno poslopje k pivovarnici E. Porter Co., 142 South Bluff street. Z gradnjo so že začeli.
—	Oropala salunarja. Dva črnca sta v četrtek zvečer oropala salun G. A. Schroeder, 516 South Chicago st. Dočim je eden črncev brzdal salunarja z revolverjem, je drugi uropal iz blagajne $70. Rop je bil izvršen malo pred časom zapiranja. Salunar je štel denar v blagajni, ko sta dva črnca, oba velika, stopila v salun. Naročila sta pijače. Salunar je položil denar, ki ga je štel, v blagajno in se obrnil, da postreže gostoma. Proti njemu je bil namerjen revolver v rokah enega poznih gostov. Nič ni govoril nobeden izmed njiju, samo z revolverjem je bilo salunarju namignjeno v kot, kjer je stal, dokler nista črnca pobrala denarja in ritenski izginila.
—	Pisma na jolietski pošti imajo: Kančnik John, Magare John, Petra-novič Matt., Pire Bart.
Gilbert, Minn., 1. jan. 1917. — G. u-tednik Am. Slovenca, Vas prosim za malo prostora za to-le pesem in voščilo:
Narod slovenski, k tebi hočem stopiti in Novo leto ti voščiti iz celega srca, da Bog ti srečo da!
Bleda luna se je skrila, ko napoči Novega leta dan; zlata zarja je naznanila, da je bil Jezus danes k obrezo-anju dan.
Dete obrezujejo, Jezus ga imenujejo, po stari šegi judovski.
Ura ravno odbije polnoči, s stolpa lin se zvon oglasi. Ko slišijo zvona glas, hitro se piščalka oglasi, naj bo iz tovarn ali rtidokopa, vsaka se o-glasi.
Kaj neki mora to pomeniti? Pomeni le to: Staro leto je šlo v morje neskončne večnosti, ne boste ga videli več, trpljenje je že preč.
Narod slovenski, za Novo leto ti nimam kaj podati. Ce te ima veselje do sveta, naj ti ga večni Bog obilo da.
Če pa ne, naj naše mile oči črna zemlja krije, naj ljubezen iz grobov pije: Prijatelj prijatelja ne pozabi!
F. U.
Shamokin, Pa., 3. jan. — Dragi mi Amerikanski Slovenec! Prosim, ne zamerite, ker sem tako zaostala za naročnino, ker sem zmerom čakala, da smo se preselili v svojo hišo. Tukaj Vam pošiljam 2 dolarja, da mi ga še zanaprej pošiljate. Tukaj imamo prav lepo vreme, kakor spomladi. Novega ni nič tukaj. H koncu mojega pisanja pozdravljam vse čitatelje in čitate-Ijice tega lista in voščim vsem skupaj srečno novo leto.
Frances Veselica.
VJETEMU PTIČKU.
(M. Šuklje, Anaconda, Mont.)
Cemu li prepevaš, oj ptiček preljubi, čemu zveseljuješ hudobne ljudi? Čemu jim ne tožiš o svoji pogubi, k' so v kletko zaprli vse žive te dni'
Tvoj rod tam po gozdu veselo popeva ter 'plete si gnezda, brezskrbno živeč, veselo življenje ljudem razodeva in z maternim srcem mladiče goječ.
Ti pa, oj ptiček, si v ječi za vedno tukaj ne moreš si gnezdica plest; tukaj ne moreš mladičev gojiti, ker te vlovila človeška je pest.
S taboj, oj ptiček, edino jaz čutim, edini jaz tebi svobodo želim. Kaj pač je ječa, jaz britko občutim, po svobodi mili tud' jaz hrepenim.
Saj meni je tudi le kletka tujina, meni so tudi ti kraji le prod: zmeraj v očeh mi je le domovina, vedno ter vedno želim si odtod.
RAZNO IZ VOJNE.
(Iz "Slovenca".)
Katoliška duhovščina in vojna.
Dunajska "Information" piše: De lovanje katoliške duhovščine na bojnem polju je dobilo z Najvišjim lastnoročnim pismom apostolskemu voj nemu vikarju dr. Bjeliku najdostojnej-še priznanje. Ti junaki v sutani so za vse čase ovrgli plehko kritiko nasprot
nikov, da duhovno delovanje ni nič konkretnega, marveč le prazen odmev. Za zmage naših armad, za junaški duh, ki preveva njihove vojake, je delovanje, je neumorna delavnost naših katoliških vojnih kuratov važen, da odločilen faktor. Naši vojaki zmagujejo v znamenju križa, ki ga dvigajo zveste roke in ki prinaša živim moč, ranjencem dušno krepost, umirajočim tolažbo in zbranost. Ako bi bili sledili osrečevalcem sveta, bi bili vero že davno zavrgli kot nepotrebno- šaro. A kaj bi bila sedaj naša armada brez vznosa, brez pomoči, brez tolažbe cerkve? Z dvomljivci in skeptiki se ne izvojuje nobenih zmag, samo neomajno zaupanje v Boga daje duši vojakov moč, da premagajo vse ovire. Prepozno spoznavajo na Francoskem, da so prelahkomiselno postopali z onimi visokimi zakladi, ki jih ne more nadomestiti nobena filozofija, nobena znanost in nobene materielne dobrine. "Roma locuta est" dobiva zopet po celem svetu pomen. Vse posluša, ako izpregovori Rim, in vse je srečno, če zasliši besedo z onega visokega stra-žišča, ki se v veličanstvu vero, upanja in ljubezni visoko dviga nad vse po-zemeljsko. Naši katoliški vojni ku-rati so znatno in veliko doprinesli za prenovitev cerkvene vere; ime vsakega posameznega bo zapisano na častnem listu zgodovine naše armade in naših narodov. Oni so ravnotako junaški vojaki kakor vsi drugi v Kristusu: zvesti, vznešeni in močni.
Sv. večer pri Rusinih.
C. kr. vojni kurat Leopold Turšič piše: Stanujemo že skoro teden dni v rusinski vasi na gališki meji in počivamo; saj je uprav naša brigada, ki je imela poprej cel mesec neprestane vroče boje s sovražnikom, potrebna oddiha. Mi praznujemo — če smemo tako reči — sv. tri Kralje, Rusi in Ru-sini obhajajo sv. sv. večer. Tudi to praznovanje je žalostno. Mlada bo-lehna žena z nežno družinico- sedi za hladno pečjo. Jedo obredno — narodno jed — piroge, vrsta cmokov s češpljami v sredi. Krog mize, na kateri brli sveča, sede častniki, prebirajoč došlo pošto. Žena za pečjo nenadoma začne jokati in za njo ubogi o-troci. "Kaj jokate?" — "Včeraj sem tudi jaz dobila karto od svojega moža." — "Kje je?" — "V Sibiriji v ujetništvu." — Pokazala nam je dopisnico in zaplakala še z večjo silo. Nismo je mogli utolažiti. "Sv. večer je. Ne zvone nam zvonovi, ne brle nam lučke, nimamo duhovnika, da bi nam bral sv. mašo in nam govoril tolažilne besede... Zadnjo moko sem otresla, da sem spekla te "pirožke", ki so letos tako grenki. Vse nam je poHfMa vojska. — In mož?... On morda še tega nima..." Jaz sem se spomnil slovenskih domov in njihovih gospodinj. Koliko jih je, ki jim je bil sv. večer enako grenak, a sladili so jim ga zvonovi ubrani, tolažila jih je tolažilna be-eda duhovnikova, in imajo še vsaj svoje imetje. A tu ima popolno o-blast — vojska.
Vojni doživljaji 191etnega dragonca.
Ivan Jagodic, dragonec pri 5. dra-gonskem polku, doma z Visokega pri Kranju, piše svojim domačim:
Dragi domači! Prejel sem vse, kar ste mi poslali in se Vam lepo zahvaljujem; vse mi pride prav. Kar ste mi poslali za Božič, sem sprejel šele po Božiču, sicer je pa vseeno. Na božični večer sem bil celo noč zunaj in sem sc zelo prehladil; misli so mi pa vedno uhajale domov, češ, kako prijetno je bila druga leta, ko sem praznoval praznike v krogu svojih dragih bratov in sester in svojih ljubljenih starišev. Dobro vem, da ste se me tudi Vi spd-minjali. Ko sem prejel zadnje Vaše pismo, t. j. 29. januarja, sem bil čez dan trikrat v ognju, in sicer dvakrat v infanterijskem in enkrat v artilerijskem. Srce mi je pokalo ob strašnih prizorih; vrhutega mi je pa šrapnela ranila konja. Trije konji so mi bili— kakor veste — že preje ubiti, četrti mi je ranjen in sedaj imam petega, ki je črn in zelo lep in mlad. Jaz sam sem pa z božjo pomočjo še vedno čil in zdrav, 1« uši me, kakor vse drjige,. silno nadlegujejo. V prvem bojn so šli Rusi po velikem snegu proti našim utrdbam, kjer so se nahajali naši hrabri junaki. Vsak Rus jc bi! zadet, kdor se nam jc približal, in sovražniki so padali kakor snopi za ženjicami. V drugem boju so nas Rusi napadli in naši so jih takoj 1500 ujeli. Sicer jih pa vsak dan ujamejo. Bil scin pride-Ijen z devetimi dragonci in enim kor-poralom k pehotni brigadi. Dne 21. januarja ob 11. uri ponoči me pride budit moj tovariš in mi naznani, da naj pridemo trije dragonci k polkov niku. Jaz sem prišel prvi in dobil povelje, da moram jahati k 27. domobranskemu regimentu in izročiti neko povelje. Kmalu je bilo slišati udarce kopit po mrzli cesti, da sc je razlegalo daleč v temno noč; sicer je bilo vse mirno, le iz daljave ao se čuli posa mezni zamolkli streli, čez dalj časa pridem do 4. regimenta in povprašam za poveljnika. Major pride in jaz ga ponižno vprašam, kje da je 27. domo branski regiment, kjer je moj cilj. Dal mi je enega infanterista, da mi je kazal pot, in počasi sva korakala po ce sti, kajti jahati ni bilo mogoče, ker je bilo temno, kakor v rogu. Nenadoma
naju preseneti strašno streljanje in bojni klic: hura! Rusi so napadli v temni noči naše in kroglje so mi neprestano žvižgale mimo ušes, a zadela me ni nobena. Naenkrat mi pade konj krvav na tla, bil je do smrti zadet. Skoro sem že pozabil, kaj mi je bilo ukazano, tako mi je bilo žal zvestega konja, a bela kuverta s poveljem me je spominjala na strogo dolžnost. Zamišljena sva odkorakala z infanteristom, on naprej, jaz za njim. Hkrati se zvrne vodnik na tla zadet od sovražnikove krogle, sicer ne mrtev, ampak le hudo ranjen. Ravno je pogledala luna izza črnih oblakov in obsvetila s svojo svetlobo bledi obraz. Z žalostnim srcem sem ga moral zapustiti in po mnogih zaprekah sem vendar konečno dosegel srečno svoj cilj. Hitro izročim povelje in naznanim, kje da leži ranjeni infanterist, katerega so šli takoj iskat. Ko sem dobil potrdilo, da sem oddal ukaz, sem se napotil nazaj in ob 5. uri zjutraj sem prišel zopet k pehotni brigadi zdrav, a brez konja nazaj in povedal, kaj se mi je bilo zgodilo. Polkovnik me je vprašal po mojih razmerah, koliko časa sem pri vojakih, koliko sem star itd. Odgovoril sem mu, da sem šel že predlanskim prostovoljno k vojakom in da sem šele 19 let star. On me pa potrka po rami in reče: "Prav dobro, sinko moj! Če bodo vsi tvoji sobojevalci tako vestni in točni kot si ti, bo gotovo zmaga naša!" — Drugače mi gre še kar dobro. Zdrav sem, in upam, da bo moje pismo tudi Vas dobilo pri najboljšem zdravju. Mraz je, toda za domovino človek z lahkoto in potrpljenjem vse pretrpi. Srčno Vas pozdravlja Vaš udani sin in brat Ivan.
Kako umirajo topničarji.
Jože Korpar iz Oslušovc pri Veliki Nedelji piše svojemu prijatelju Jožefu Lah dne 5. februarja: Pišeš mi, da ste imeli hudo zimo, tudi pri nas je bil hud mraz. Kakor sem ti že pisal, opravljam službo malega poštarja, zato se ne morem dostojno Bogu zahvaliti, ker sem radi te službe večjidel v topli hiši. Seveda moje mesto tudi ne preveč utrjeno, ker vsak čas me lahko pokliče g. stotnik k bateriji. Topničarji ne trpimo tako hude zime,'kakor pri pešpolkih. Radi svinčenk in pušk smo tudi precej zavarovani. Ali dragi, vedi, da so priprave za človeško smrt tukaj različne. Včeraj popoldne nas je začel Rus, ki ga zovemo "Mo-skal", prav urno pozdravljati s šrap-neli in granatami. Ker pa je naša baterija tako dobro skrita, da je ni mogoče lahko videti, nas je sovražnik iskal s svojimi streli na široko okoli. Tako se jim je žalibog posrečilo, da nas je zadel s polnim strelom. Mrtvi so bili trije vojaki in trije konji. Pri tem žalostnem dogodku sem se znebil prijatelja-Slovenca, doma iz Primorja, drugi pa je bil Nemec, pa drugače blaga duša. Kakor je povedal g. ognji-čar, ki je prinesel pusice z imeni v pisarno, ju je strel raztrgal tako močno, da ni bilo od nobenega in niti konj prav nič najti. Roko od Nemca so našli čez 30 m v stran od prostora, kjer je bil dotični zadet. Oprava od vseh treh konj je bila na drobne kosce raztrgana. Take smrti umirajo topničarji. Za Erhartič Blaža in Megla Janka upam, da še bodete že zvedeli. Te dni jc bilo ujetih čez dva tisoč "Moskalov". Ujeli so jih fantje od naše 22. in 28. divizije. Ako bo šlo tako naprej, bodo menda vendar enkrat zmanjkali. Iskrene pozdrave na vse poznane!
PRI HORODENKI.
ne naprej ne nazaj. Vse pada nav-skriž in kliče na pomoč. Mi pa: Le po njem, le po njem!
Nato je bila nekaj dni huda vročina; ruski mrliči so začeli smrdeti, muhe.. . V naših postojankah ni bilo več obstati, pojavila se je kolera in tifus. Torej naprej ali pa nekoliko nazaj. Toda rajši naprej — poskusimo, če bo šlo, ne bo greh. In šlo je, zopet smo zapodili Ruse za 8 gm nazaj. Tako nam gre tukaj vedno prav in po sreči in ravnotako tudi na drugih bojiščih. Mislim, da ni več daleč čas, ko nas bodo sovražniki prosili za odpuščanje. Zakaj Bog je z nami in mi smo z Bogom.
Proti potratnosti.
Na Brunšvidskem so leta 1228 dobili postavo, ki je določala, da na nobeni svatbi ni smelo biti več kot 12 skled jedi in 3 godci. Tudi na Danskem so leta 1269 izdali ostro postavo, proti potrati. Na Pruskem so leta 1352 dobili postavo, ki je natanko določala, kako naj se ljudje oblačijo, da ne bo predrago. Francoski kralj Henrik IV. se je nalašč oblačil revno, da bi ljudem dajal dober vzgled.
Podmorski predor med Dansko in Švedsko.
Švedski kapitan Quistgaard in danski inžener Ohrt sta prosila pri švedski vladi dovoljenje za zgradbo podmorskega predora med Dansko in Švedsko. Predor bi se pričenjal pri Vigerlevu, predkraju Kodanja, končal pa pri Malmoe na Švedskem. Pri o-toku Saltholm, ki je sredi pota, bi bila postaja. Stroški so proračunjeni na 1000 milijonov danskih kron.
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, ds
sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo

na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«l imam največjo zalogo svežega in hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gtocerije in drugih predmetov, ki »«•■ dajo v mesarsko in grocerijsko ročje.
Priporočam svoje podjetje vsem ro" jakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejk in tudi po zmerni ceni.
Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St, Joliet, 111.
STENSKI PAP1
Velika zaloga vsakovrstnih barr, olji4 in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg* papirja po nizkih cenah.
Alexander Haras,*?
Chi. Phone 376 gj N. W. 927.
120 Jefferson St
N. W. 927. JOLIET, ILL.
JoucT.ua.,
PIVO v STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS
Jožef Uhernik iz Št. Petra pri Novem mestu na Dolenjskem je pisal svojim staršem:
Mrači sc in krvava luna vstaja. Gledam jo izpred podrte hiše pri požga-neni mestu Horodenki. Vstaja z one strani, kjer je moja domovina; krvava je. ker tudi tam se sedaj vrše boji in teče kri v brambo ljube domovine. Luna vstaja vedno višje in zvezdice veselo migljajo. Tudi moje srce je veselo, ker mi pravijo nebesne prikazni, da bomo zmagali vse svoje sovražnike. Kakor se dviga luna na nebu, tako se dvigamo ini nad naše sovražnike in vedno več naših zmag nam miglja nasproti. Naj le počaka Italijan — ravno tako bo padel v jamo, ki jo jc nam izkopal, kakor Belgija in Francija in Rusija. Pa tudi Srbija pride na vrsto. Bog je z nami in vodi naše orožje in zmagali borno tako, da se nas ne bo tipal nikdar več nihče lotiti.
Nastala je noč. Oglasi se grmenje. Kaj je to? Saj je nebo jasno. Ali se zopet giblje sovražnik? Da, prodreti poizkuša. Toda zastonj. Naši ga zgrabijo tako, da ves zmešan beži. Naša postojanka je ostala v naših rokah. Patrole gredo poizvedovat; povsod kupi mrtvih Rusov. Pa jim še ni za dosti. Ob polnoči še enkrat poskusijo Začne se streljanje, da se lastne besede ne razume. Granate, šrapneli, ročne granate, puške in pištole pokajo in sc mešajo med seboj, kakor bi bil sod-nji dan. Počasi se začne Rus pomi kati proti nam; mi ga čakamo kakor mačka na miš. Ko pride sovražnik do žice in že misli, da nas ni nobeden več živ, tedaj s krikom naskoči. Sedaj pa mi po njem! S strojnimi in navadni mi puškami začnemo tako streljati, da je sovražnik kar okamencl in ne more
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.St
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.M
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.51 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.K
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$f.M
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.M
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M
Califomijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.M
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Sc
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Union Coal & Transfer Co.
615 CAMS STRIET, JOLIET, ILL. Piano and I^iirniture Moving.
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefon 41A
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Kotijušnilca na 205-207 Ohio St., Jeliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ▼ mestu; ima lastno casebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na potiva te posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naii stroki le oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naii kočijaii in vsi delavci so Slovenci
Družba
sv. Družine
T ZJEDINJEJfIH DRŽAVAH SEVERXB AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL.
Vstanovljena 89. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
ORUZBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA JEDEN ZA VSE.'
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1513 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, III.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe 5e naj pošljejo na 1. porotnika.
Pegam in Lambergar.
POVEST
Spisal Dr. Franc Detela.
UVOD.
Z bistro glavo in s hrabro pestjo so si bili ustanovili celjski grofje v teku let nekakšno jugoslovansko kneževino, ki je obsegala v petnajstem stoletju južno Štajersko, del Koroške in Kranjske, Hrvaško in Medmurje, tesno zvezana s srbsko kneževino in z Bosno.
Poslednji grof celjski, Ureh II., sin Friderika II. in Elizabete grofinje Frankopanke, je bil kot nečak cesarice Barbare, soproge cesarja Sigismunda, v svaštvu z Luksemburžani in kot se-stranec cesarice Elizabete, soproge cesarja Albrehta II., s Habsburžani. Bil je pa tudi pravnuk kraljične Katarine, hčere bosanskega kralja Tvrtka, in je imel za ženo Katarino, hčer srbskega kneza Jurija Brankoviča, ki je bila sestra sultanice Mare, soproge tutrškega sultana Murada II.
Ko pa so bili Ogri 9. novembra 1456 v Belem gradu zavratno umorili poslednjega celjskega grofa, se je vnel za bogato dedino trd boj. Jan Vitovec, vojskovodja zadnjih dveh Celjanov, Friderika II. in Urlia II., je posegel samolastno v zapuščinske zadeve, naredil veliko zmešnjavo in zanetil o-genj, ki je plamtel po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem.
Ta Jan Vitovec je bil doma iz Češkega, kjer so bile husitske vojne vzgojile cel zarod drznih vojnikov in iz-bornih poveljnikov, ki so se odlikovali po vseh bojiščih tistega časa. Po naših krajih je zaslovel Jan Vitovec. Ta je napadel cesarja Friderika IV., glavnega dediča poknežene grofije celjske, in prelomastil Kranjsko deželo, ki je siala večinoma na cesarjevi strani, s svojo vojsko po dolgem in širokem.
Narodna pesem in pravljica se še živo spominja tega hudega Čeha. Njej je Vitovec samo Čeh, pravi Čeh, Čeh par excellence, ali kakor se je govorilo takrat, Pegam. Pegamovo bojevanje >-*e je zarezalo kmetu tako globoko v spomin kakor boj za staro pravdo, ka-Jcor vojne s Turki, po besedah Prešernovih: "Odtod samo krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije."
Ozreti se je treba samo na nekatere dogodke iz življenja cesarja Friderika IV. in primerjati narodno pesem
C i
Pegam in Lambergar.
Pegam pravi, govori: "Kje se men' enak dobi? Kaj ti pravim, cesarost, Ti ga nimaš pod sabo, Da bi skusil se z mano!"
Tako cesar govori: "Kaj ti pravim, Pegam ti? Jaz imam ga pod sabo, Da se skusit zna s tabo. Velik nI, pa je širok; Al' nam tukaj je od rok. V beli je Ljubljani doma: Lambergar junak je ta." " 'Bo naj, kjer če, pošlji ponj, Al' pa piši mu na dom, Da se z njim poskusit bom'."
Hitro cesar pisma tri Lpmbergarju dat' veli. Lambergar jel pisma brat', Jele mu -solze kapljat'.
Mati za pečjo sedi In tako mu govori: "Kaj t' je, Lambergar ti mlad! Ko začel si pisma brat', Jele ti solze kapljat': Debele kapljajo solze kakor vinske jagode?" " 'Kaj bi ne, kako bi ne! S Pegamom vojskvat' se je!
V	čelo tri pedi širok,
V	čelo tri pedi je dolg: Vojskovat' se moram ž njim, Trd'ga boja se bojim!' " Mati dalje govori: "Lambergar, le molči ti! Jaz doma bom za pečjo,
Pa pri tebi z vso močjo: Bom molila rožnikranc, Srečen bode boja konc. Sed' na brz'ga konjiča, Na prelep'ga pramiča, Ki sedem let že rumeno
V	štalci je pšeničico, Ki je sedem let samo Pil sladko vipavčico. Ko na Dunaj pridrčiš, Tak po Dunaju letiš, Da se iskre kujejo, Okna pa razsujejo. Stoj pred hišo Pegama, Ravno kosil bo doma, In tako zavpij srčen:
Pegam, Pegam, pridi vun! Pridi, skusi se z mano. K temu se prestrašil bo, Padla bo mu žlica 'z rok, 'Z ust založaj ravno tak'. On bo djal: Počakaj ti, Da kosilo pred mini! Ti pa reci le tako: Piti, jesti mi ne bo, Da poskusim se s tabo. Bosta v prvo zjezdila, Prelepo se kušnila; Spet se v drugo zjezdila, Si mazince odgriznila; Bosta v tretje zjezdila, Glave bosta sekala. On imel bo glave tri, Sekaj pa po srednji ti; Kadar jo pa vržeš preč, Jo nasadi na svoj meč!"
Lambergar tako stori, Kakor njega mati uči. Tja na Dunaj pridrči, Tak po Dunaju leti, Da se iskre kujejo, Okna pa razsujejo. Pegam kosi še doma, On pred hišo Pegama Pa zavpije ves srčen: "Pegam, Pegam, pojdi vun! Pridi, skusi se z mano!"
Pegam vstraši se hudo: Padla žlica mu je 'z rok, 'Z ust založaj ravno tak'. Pega in reče: "Čakaj ti, Da kosilo pred mini!" Pravi Lambergar na to: "Jesti, piti mi ne bo, Da poskusim 'sc s tabo."
Pegam zdaj odgovori; "Meni nič za tebe ni, Ki imaS roso glavo. Mi za tvojo je ženo: Mlada vdova bo doma Kruha potlej stradala."
Šla sta vunkaj na polje,
Kakor takmu boju gre.
V	prvo sta se zjezdila, Prelepo se kušnila;
V	drugič sta se zjezdila, Si mazince odgriznila;
V	tretje sta se zjezdila, Glave sta si jemala. Pegam ima tri glave, Lambergar ga ob srednjo de. Ko jo je odsekal preč, Je nabodel jo na meč, In po Dunaju drči 'Z oken glažovna leti.
V	lini cesarost stoji Ino pravi, govori: "Hvaljen bodi večni Bog, Preč je vojska, vir nadlog!"
Dalje cesar še to prav': "Lambergar, kje boš ti stal? Al' češ bit' na Dunaju, Al' na Kranjsko greš domu?" Lambergar si Kranjsko zvolj', Kjer je srečen zadovolj.
I.
Srce trepeče Od hrepenenja, V šumni vrtinec Sili življenja.
S. Jenko.
Po ostri zimi je nastopila leta 1457. zgodnja pomlad. Južni vetrovi so topili sneg po gorah, da so nastale po-vodnji. Narastla je kamniška Bistrica, takrat še ne tako razdeljena in razpeljana kakor dandanes, in preplavila mengiško polje; in po Viru in Dobu so ljudje komaj jezili vodo, ki jim je vlia-jala v hiše.
Dobre četrt ure od Doba na poti proti Kamniku se skriva za drevjem grad Črnelo, ki se sme prištevati najstarejšim na Kranjskem. V tem času, ko se vrši naša povest, je bil močno utrjen; obdajalo ga je debelo zidovje in na oglih so se dvigali visoko mogočni stolpi. Lastnik mu je bil Krištof iz rodovine Lambergarjev, ki je bila tedaj razširjena in imovita po vsem Kranjskem: zakaj radodarno so ji vračali obile usluge izprva grofje celjski, pozneje nemški cesarji. Mladi Krištof je bil preživel dve leti na celjskem dvoru; po-smrti grofa Urha, poslednjega njega Celjana, ki je umrl 9. novembra 1456, pa se je bil spri z glavnim poveljnikom, Janom Vitovcem, in se vrnil na svoj rojstni grad k materi in sestri. Prva skrb mu je bila, grad še bolj utrditi; zakaj bal se je, da ga bode še drago stal spor s silnim vojskovodjem. Ker pa je menil, da mu bode sedaj življenje teklo v demači dolini, se je prijaznil s sosedi, ki mu bodo preganjali dolgčas in pomagali v potrebi. Vrstnik mu je bil mladi baron Ravbar s Krumperka in nekoliko starejši Apfaltern, tedaj lastnik Brd-skega gradu. Ti so bili kmalu dobri znanci, in kadar je odjezdil Krištof na Brdo ali na Krumperk, je postajala gospa mamka pri visokem oknu in gledala, če že ne prihaja; in kadar sta bila onadva v gostih, so sedevali skupaj do trde noči. "Pa da bi se vsaj kaj pametnega menili ali pa brali kaj lepega!" je vzdihovala gospa, uverje-na, da v njeni dobi mladina še ni bila tako lahkomiselna.
Bilo je lepega popoldne meseca suš-ca, ko je razkazoval Krištof prijateljema nove utrdbe.
"Torej res misliš, da ti bo treba vsega tega!" je vprašal mladi Ravbar.
"Da," je dejal Krištof zamišljen, "in bojim se, da kaj kmalu."
"A za Boga!" povzame Apfaltern; 'kako je sploh možen najmanjši dvom o postavnem nasledniku po celjskem grofu! Dedna pogodba iz leta 1443. med cesarjem in grofom Urliom govori natanko: ako izmrje habsburški rod, podedujejo celjski grofje Istro in na Kranjskem Novo mesto, Metliko, Vipavo, Postojno itd.; ako pa izmro Ce-ljanje, pripade grofija glavarju habsburške rodovine. Poslednji Celjan je mrtev; glavar Habsburžanov je cesar Friderik: stvar je jasna ko beli dan."
"In vendar se plete že štiri mesece," je opomnil Krištof in zmignil z rame-ni."V vojnem zboru sem jaz razložil vse to in zahteval, da sc takoj pokorimo cesarju in ga priznamo za grofa celjskega. A kako je porasel Vitovec! Take važne stvari, da se ne rešujejo v enem hipu, niti ne v vojaškem šatoru. Treba da je počakati, da se oglase dediči, in onemu izročiti dedino, ki ima največ pravice. Njegova veljava in zgovornost sta zmagali. Nekaj malega se nas je ločilo, ko smo se dodobra skregali; večina pa je ostala pri Vitov-cu in z njo poglavitni vodje: Jošt So-teški in — za katerega mi je najbolj žal — Ostrovrhar z Galenberga. Naj bi bil ta pristopil k nam, dober del vojske bi stal na naši strani. A on je ves zaljubljen v Vitovca; ta mu je vzor vojnika, državnika, prijatelja in kaj vem česa še. Vrhu tega se še nečesa boji Ostrovrhar. Pred štirinajstimi leti — jaz sem bil še deček, a se dobro še spominjam hruma in vrišča — ko se je boril cesar z nepokojnim svojim bratom, je bil poskusil prvič kopje in meč Ostrovrhar; a obrnil takoj oboje proti cesarju."
"To je resnica," pritrdi Apfaltern. "Tudi zame je bila to prva vojna. O-proda sem bil svojemu stricu, ki je branil Ljubljano proti Vitovcu. Strahovitega Ostrovrharja sc nihče ni upal lotiti, in malo da nam ni prodrl v mesto."
"Treba ga je videti v boju," je nada-
ljeval Krištof, "da se ve, kolika opora je bil Albrehtu in kolika je zdaj Vitovcu. Vojaštvo ga vse obožava, ker meni, da je nezmagljiv; in res ima tako čarobno moč njegova neprestrašenost, da mora ujunačiti največjega strahopetca. A kakor je strašen v boju, tako mil in prijeten je v družbi. Kjer je on, tam je veselje in kratek čas, in jaz ne pozabim nikdar lepih dni, ki sem jih preživel z njim. Večna škoda zanj! A nagiblje ga, kakor mislim, na Vitov-čevo stran le strah, da mu cesar ne odpusti prejšnjega vedenja; zakaj zagrozil se je bil Ostrovrhar proti vojvodu Albrehtu, da mu izroči brata cesarja živega ali mrtvega; in res bi ga bil nekoč kmalu ujel."
"A naposled se bo vendaj moral vdati cesarju," je omenil Ravbar; "saj ni drugega naslednika celjskemu grofu."
"Tako smo mislili od začetka," je odgovoril Krištof. "A včeraj sem zvedel nekaj novega. Oglasil se je drug dedič, ne manj mogočen od cesarja. To je Ladislav, kralj ogrski in češki. Ta terja zase grofijo kot nečak rajnega grofa."
Spogledali so se mladi znanci, zakaj novica je bila važna in neprijetna.
"Namesto s Turki," je dejal Ravbar po dolgem molku, "se bodemo tedaj sekali z Ogri in Čehi. Turek si bode pa mel roke. Oj ti božja milost, zakaj so vendar umorili grofa Urha!"
Ižprehajali so se ob okopu in se spominjali poslednjega Celjana in tragične njegove smrti. Hvalili so njegov ponos, njegovo radodarnost in neomahljivo zvestobo kralju Ladislavu; kakor sploh na umrlem bližnjiku rajši gledamo vrline, na živem rajši slabosti.
"Vsa kneževina žaluje po rajnem grofu," je dejal Apfaltern, "in kaj je ladarju lepša nagrobnica od ljudske žalosti! A kakor zdaj stoje reči, — važna oseba je Vitovec."
"Gotovo," potrdi Krištof. "On ima vojsko zbrano, vsa imenitna mesta v rokah in denar za pasom, in v svesti si je. da bo zmaga tam, kamor se nagne.on."
"A Vitovec je vendar za cesarja," omeni Ravbar. "Izročil mu je Novo mesto, Kostanjevico, Metliko, Višnjo goro."
"Da, a ta mesta niso bila prava celjska last, bila so le zastavljena. Celjske posadke leže pa še vedno v Radovljici, Ribnici, Kočevju, Ložu; nijednega celjskega mesta še nima cesar. Jaz se bojim Vitovca. On ima obširna zemljišča po Ogrskem in Hrvaškem: ako potegne s cesarjem proti Ladislavu, mu zapade vse, kar mu leži pod ogrsko kroitb."
"To bi mu privoščil," se nasmeje Ravbar. "Torej je vendar prišel v škripce ta lisjak, kakor se vidi. Če se postavi za cesarja, mu vzame Ladislav, kar si je bil nagrabil pri Celjanu; če pa pomaga Ladislavu, mu vzame cesar, kar ima po naših krajih; in to je tudi nekaj. Radoveden sem, kako se bode izvil.
"Vitovec?" povzame Krištof in pogleda po strani Ravbarja. "Za tega se ni bati. To je volk in lisjak v eni koži. Da bi le kdo drug ne zagazil v mrežo! A zapomnita si, prijatelja, da bodemo letos še marsikaj doživeli, in da bode nemara še ta moj zid prenizek in preslab."
"Oh, oh," se je smejal Apfaltern, "tako mlad, pa že tako preudaren Kdo ve, kaj se zgodi! In če bi tudi vedel človek, žalost bi bila nespametna."
"Istma," vsklikne Krištof in potrka prajietjja po rami, "ti imaš vedno dobre misli.—Lenčika, tu sem pred grad nam prinesi vina. — Danes ni nikogar doma; družina ima opravka ob Bistrici, in mati in sestra sta šli na pristavo.'
Govor se jim je zasukal na prijetnejše predmete, in vino je poplaknilo kmalu vse skrbi. Matere in sestre pa dolgo ni bilo domov, in Krištof je sto-
pil malo proti polju pogledat, če že prihajata.
"Od te strani se vračata," je dejal Ravbar. Zagledal ji je bil v daljavi in klical Krištofa.
"Kako častitljiva je gospa," je o-pomnil poluglasno Apfaltern, "in kako lepo se prilegajo sivi lasje svežemu njenemu obrazu."
"In Ana, kako je krasna!" je dodal oni. "A zarad črnih las so ji lica videti še bledejša. Da bi le ne bila vedno tako otožna!"
"Žaluje po ženinu," je razlagal tovariš. "Z Ostrovrharjem je bila zaročena; a spor z Vitovcem je razdrl tudi to zvezo."
(Dalje prih.)
SLOVENSKI JUNAKI.
(Iz "Slovenca".)
Slovenski topničarji izborno streljajo.
Prijatelj našega lista je imel priliko govoriti s topničarjem, ki se je udeležil neke bitke v Galiciji. Fant se je vrnil ranjen z bojišča. Iz njegovega pripovedovanja posnamemo sledeče: 'Naša baterija je nekega jutra dobila povelje, da se naj postavi na hrib, ki je bil kakih 1000 metrov oddaljen od mesta G.
V dolini je ležala lahka megla. Naš poveljnik je takoj izdal potrebna povelja, mi pa smo se pripravili na boj. Ni trajalo dolgo in že smo začeli sipati smrtonosne krogle in šrapnele v ruske vrste. Sovražne čete so grozno trpele pod našim ognjem. Rusi so padali kakor muhe. A vedno nove sveže čete so pritiskale od vseh strani na naše po/stojanke. Naša infanterija se je morala umikati. Vedeli smo, da se tudi mi ne bomo mogli več dolgo držati. Od naše baterije je bila le še polovica mož sposobnih za boj. Stal sem pri svojem topu in opazoval, kako je na hrib, oddaljen precej daleč od nas, prihajala četa jezdecev. Naš poročnik mi naznani, da je skozi svoj dalnogled opazil, da je ta četa skupina ruskih oficirjev. Poročnik mi pokaže svojo zlato uro ter mi veli: "France, dobro namefi, če zadeneš tisto sovražno gručo, ti podarim svojo uro."
Dobro sem nameril svoj top in sem poslal pozdrav v obliki šrapnela ruskim častnikom na onem hribu.
Naš poročnik je skrbno opazoval, kak bo učinek mojega strela. Veselega obraza vzklikne, ko se je dim nekoliko razpršil: "Bravo, moj dečko! Dobro si zadel! Cela tropa sovražnih častnikov je uničena. Tukaj imaš mojo uro!"
Vesel sem bil dela, ki sem ga izvršil. Videlo se je takoj, kako velik učinek je napravil šrapnel na ruski strani. Za trenutek se je na celi črti rusko prodiranje ustavilo. A to je trajalo samo kratek čas. Zopet je ruska sila buknila z vso močjo ob naše postojanke. Morali smo nazaj. Predno pa smo zapustili našo postojanko, smo še poslali Rusom precej pozdravov s šrapneli.
Zlata ura, katero sem dobil od našega poročnika, pa mi je še danes dokaz, da sem storil v polni meri svojo dolžnost. Ko smo se ustavili na drugem hribu, me je zadel kos sovražnega šrap nela v ramo in sem tako moral za nekaj časa opustiti pošiljanje železnih pozdravov sovražnim Rusom."
Slovenski vojak rešil svojemu stotniku življenje.
Ranjen vojak, doma iz ptujske okolice, pripoveduje:
"V bitki pri Grodeku sem bil priča sledečemu junaškemu činu slovenskega vojaka. Velik kozaški oddelek je obkolil pri nekem gozdičku polovico stotnije domobranskega pešpolka. Stotnik je bil na mah ujet od Rusov. Mi smo sicer hiteli stiskani stotniji na pomoč, a ruska sila je bila prevelika,
Morali smo se umakniti in pustiti oni del stotnije svoji usodi. Četovodja zajete stotnije je, doma iz Savinjske doline, predno so Rusi odvzeli našim orožje, ojunačil svoje tovariše, da so se zakadili z vso silo v ruske vrste, kjer se je nahajal ujeti stotnik. Z neverjetno predrznostjo se je posrečilr našim, da so rešili stotnika ter so sc po bliskovito umaknili skozi gozd ti nam. Padlo je v srditem boju več kot polovico moštva, a Rusi so bili vsled nenadnega napada od naše strani tako izven sebe, da naš sunek niso mogli Odbiti, četudi jil bilo več kot osemkrat toliko kot naših. Stotnik in njegov junaški rešitelj sta bila hudo ranjena Ko 'sta došla k nan sta se objela kot brata. Vsi smo bili ganjeni. Junaški rešitelj, ki je vri slovenski korenjak, bo dobil posebno odlikovanje."
Slovenec rešil vozno kuhi' 'o.
Občinski tajnik z Jesenic '"=>n Potrato, podčastnik 97. pešpolka je v bojih v Galiciji z izredno hrabrostjo rešil vozno kuhinjo 97. pešpolka, katero je naskoči! sot-ražnik. Vse se je čudilo, ko jo je pripeljal nazaj. Vsak slovenski vojak je na svojem mestu!
Nadloge obisti.
Vnetje obisti in mehurja, zaustav-ljenje in gošča vode, boleče puščanje vode, otekle noge in hrotovol radi neredov v obistih, rigai.je in kislost v želodcu se uspešno lečijo s Severovim Zdravilom za Obisti in Jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy). Cena 50c in $1.00, v vseh lekarnah. Močenje pri otrokih se prepreči s te: i lekom. Ako želite, lahko pišete po cirkular — navodilo kako in kdaj rabiti Severov« Zdravilo za Obisti in Jetra. Dobite je brezplačno. Ako še nimate slovenskega Severovega Zdravstvenega Koledarja za 1917 (Severa's Medical Almanac for 1917) vprašajte zanj vašega lekarnarja. Če ga on nima pišite naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Jan.
Češka denarna moč.
V "Slav. Monatschefte" priobčuje dr. J. Horak pregled češkega kapitala, osredotočenega v čeških denarnih zavodih. Akcijski kapitali, rezervni fondi in vloge teh zavodov znašajo skupaj 4 milijarde in 730 milijonov (4,730,-000,000) kron ter pride na vsako češko dušo (Čehov je 6,400,000) 739 K. Od tega kapitala je v poljedelskih zadrugah 140 milijonov, kreditnih zadrugah 900 milijonov, okrajnih kreditnih zadrugah 180 milijonov, hranilnicah 1 milijarda, hipotekarnih bankah 508 milijonov, moravski deželni banki 172 milijonov in v 12 trgovskih bankah 1087 milijonov kron. ,
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljie also po najnižji ceni? Gotovo) V mesni«)
Anton Pasdertz
se dobijo najboljie sveže in prek** jene klobase in najokusnejie m**«. Vse po najnižji ceni. Pridite torej is poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba fB naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati na« « našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Stre«!
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111«.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
ter je najboljša pijača
E Porter Brewing Company
Mi Meha MS	S. Blifl St.. Jilkt. 111.
Iz bojev 3. armadnega zbora.
Pod naslovom: "Pri železnih Štajercih" opisuje neki vojni poročevalec boje našega III. domačega armadnega zbora:
Z avtomobilom se pripeljemo v neko vas, kjer biva generalni major Schmidt, ki s svojimi sivimi, velikimi brkami in s svojo mogočno osebnostjo takorekoč najboljše pripada štajerskim polkom, ki jim poveljuje.
Prve dni potem, ko je izbruhnila vojska, v bitki pri Przemyslanyju, ie nepopisna hrabrost zaman poizkušala, da premaga surovo postavo številke. Nasproti III. armadnemu zboru je stalo 6 ruskih divizij; 120,000 mož proti našim 40,000. 120 tisoč mož se je skrivalo v svojih zemeljskih utrdbah, ko je dirjalo naših 40,000 mož po obširni, prazni ravani, kakor divji bik s pobe-
mrtvecev, a mogočnost nečuveno silovitega napada je končno podrla vse jezove, ki jih je zgradil sovražnik in ie zadavila sovražnikov trikrat premočni ogenj. Z naskokom se je vzel prze-myslanski železniški nasip; bajonet štajerskih domobrancev si je napravil nato še pot v mesto. Zdelo se je, da je vse dobljeno, a ukazalo se je, naj se naši umaknejo. Povelje je učinkovalo tako, kakor učinkuje udarec s kopitom puške na glavo: zmešano je bilo vse; niso razumeli, kar se je ukazalo; marsikateri višji častnik se je bal natihoma, da to zlomi duševno silo njegovih ljudi. Minulo je le nekaj dni in železni zbor napade zopet Grodek. Gradčani so z napadom vzeli višine Cuniov, slovenski Štajerci vzamejo z bajonetom Powilenski; 47. slovenski pešpolk osvoji močne ruske postojanke pred Msano. Medtem ko naši zma-
gujejo, pride povelje: Umaknite se. Z nezlomljeno silo hiti III. armadni zbor, da oprosti Przemysl.
Sam sem videl pri Przemyslu trdo preizkušeni železni zbor. Videl sem tisti strašni ponočni pohod iz Radym-na v Nišankovice, 40 km hoda po cesti brez trdnega dna. Ko pridejo vojaki železnega zbora na določeni jim kraj, spe eno uro v blatnem obcestnem jarku in na mokrih travnikih; takoj nato odrinejo v bojno črto, v vroči, strašni boj proti ruskim utrdbam na vrhu Ma-giere. Videl sem, kako so se vojskovali; videl seni tudi v Przemyslu, kako so vozili ranjence na vozovih, ki jih ni hotelo biti konca. Železni zbor vzame z naskokom, izgube so bile težke, glavne utrdbe na Magieri; sledila je vojska v strelskih jarkih, ki je takrat, ko so še Rusi tratili strelivo, izgledala drugače, kakor zdaj. V rojni črti so
morali ostati začetkoma vojaki štiri dni, ne da bi bili jedli kaj toplega. Izkopati so morali namreč še dolge jarke, predno so mogli dobiti varne zveze z vojnimi kuhinjami. Ni bilo drugače mogoče, ker so brenčale kroglje ponoči in podnevi nad strelskimi jarki. Izbruhnila je še kolera. V vsakem jarku je zahtevala žrtve; v nekaterih postojankah so oboleli na koleri kar celi roji in voji. Pred jarki so ležali kupi mrličev, ki jih niso mogli pokopati. Hujše so trpeli ljudje vsled tega smradu, kakor po sovražnih granatah. Najstrašnejše je bilo, kadar je ponoči zadonel od spredaj v tišini klic: Saniteta! Saniteta! Med mrtveci je ležal kak ranjenec, a pomagati mu ni bilo mogoče. Ruske strojne puške so namreč strašno kosile, če se je pred njih žičnimi ograjami kaj zganilo. Klici ranjencev po pomoči so vedno bo'j
pojemali so končno utihnili, a na njih tovariše v strelskih jarkih je stokanje ranjencev v celi vojski najstrašnejše vplivalo. V Przemyslu sem takrat govoril z nekim štajerskim stotnikom, signum laudis je krasilo njegova hrabra prsa, a priznal mi je s solzami v očeh, da njegovi živci trajno ne morejo takega strašnega trpljenja prenašati. Vse, vse se prenese v vojski, samo bolestni klici ranjencev ne, če jim ne morejo pomagati in če jih morajo prepustiti njih usodi. Sreča je le, ker se to zgodi le malokdaj.
Odkar so minuli dnevi pri Przemyslu, je železni III. armadni zbor izpil še marsikateri krepki požirek iz kupe trpljenja. Od konca novembra stoji v Karpatih; ni minul skoraj dan, ki ne bi bil prinesel bojev in naporov, a njegova sila je nezlomljiva. Može preveva volja, da vzdrže, dokler ne
zmagajo in so bolj jekleni kakor kdaj-koli.
Židje in posestvo zemljišča v Galiciji.
Leta 1868. se je dovolilo Zidom nakupovati zemljišča v Galiciji. Danes imajo Židje v Galiciji nad 35 odstotkov zemljišča, a isto toliko jemljejo v zakup. Od 2000 velikih posestev v Galiciji jih je 1100 v židovskih rokah, a po mestih in vaseh so že zaposedli 50 odstotkov od vseh parcel in realij. — Še grozneje upijejo številke, ki se nanašajo na posestvo malih posestnikov. Tekom samih treh let od 1894 do 1897 so Židje-oderuhi prodali 2856 gospodarstev po vaseh. V tem razdobju je zahteval prodajo v 310 slučajih davčni urad, v 137 slučajih — deželna banka — a v 6547 slučajih židovske banke. Zares, grozne številke!
Tretje nadstropje—3rd Floor
Otroško blago te prodaje
prodamo vdaj ceneje, kakor tovarniška cena.
Svilnate kape—Otroška svilnata pokrivala, enolična ali obšita s kožo,
vredne 50c, sedaj ..................................................27c
Otroške obleke—Kratke bele obleke za otroke, okrašene s špicami, za
deco od 1. do 2. let, kos vsak........................................89c
Otroške kratke kimonas—iz enoličnega platna, obšite s raznobarvnim
blagom, zda po ....................................................23c
Otroški sweaterji—Otroški volneni svveaterji v plavi, rudeči in sivi barvi, sedaj po posebni ceni ..............................................49c
STERN'*
BP BIG STORE W
North Chicago Street	Joliet, Illinois
Tretje nadstropje—3rd Floor
Spodnje obleke in nogovice.
Otroške nogavice—Deške in dekliške posebno velike fleeced nogavice
vseh velikosti, vredne 25c, zdaj par..................................14c
Otroške spodnje obleke—Rumene volnene spodnje obleke, telovniki in
hlače, večjih vrst, vredne do $1.00, zdaj kos po.......................39c
Union obleke za dame—Fleeced union obleke, sidraste, 5 in 6, zdaj 43c Ženske nogavice—Ženske težke ali fine fleeced nogavice, plain ali zarobljen rob, posebna prilika, par po ..................................12^c
Ženske spodnje obleke—Ženske spodnje obleke, ribbed or flat, sive ali bele barve, zdaj naprodaj kos po....................................89c
RAZPRODAJA VSEGA ZIMSKEGA BLAGA sredo, četrtek, petek in soboto, 10., 11., 12. in 13. januarja 1917
Tretje nadstropje—3rd Floor
Januarska velika razprodaja finih sukenj.
Pri ocenitvi blaga za to razprodajo nismo mislili na prejšno ceno. Kadar zagledate sedanje cene, se boste začudili in ne boste mogli opustiti, da bi ne kupili. Imamo jih okoli 200 VZORCEV SUKENJ in vsakdo ve, da so vzorci vedno boljši kot izdelek.
POSEBNOST!—Posebna zaloga otroških sukenj, nekatere male, nekatere večje ,iz težkega volnenega blaga, dokler jih ne zmanjka jih bomo prodajali po ......................................................$3.79
OTROŠKE SUKNJE,—Otroške short lined suknje iz težkega korduroj, belega metelamb, ali iz medvedje kože, dokler zaloga ne poide jih bomo razprodajali po samo .............................................$2.98
Ženske suknje $3.95, navadna cena $12.50. Iz težke volne, zelene, rujave, plave, s črnim žametastim ovratnikom.
Ženske suknje $12.95, navadna cena $20.00. Iz težke Wool Velour in s lepim, velikim kožnatim ovratnikom. Metelamb suknje in fine Plush suknje.
Dekliške Sample Suknje $5.75—za od 12 do 14 let. Vredne od $8.50 do $10.00, delane iz težkega volnenega blaga.
Dekliške Sample Suknje $8.75—za od 12 do 14 let, vredne navadno do $15.00. Delane iz težkega striped plush, wool plush in Metelamb, ter obšite s kožo.
*i
I
Tretje nadstropje—3rd Floor
Znižane cene na ženskih jopičih.
RAZPRODAJA KRIL.
Ta krila so narejena v izdelovalnici najmodernejših kril. Cene so zaznamovane za to prodajo.
SERGE KRILA.
Posebna zaloga ženskih volnenih Serge kril, črnili, plavili, full flare, vredna $3.75, zdaj samo...........................................$2.98
FINA VOLNENA KRILA.
Velika izber naših finih All Wool Poplin, Chuddah in Serge kril, ki so se prej prodajala po $5.75 in $5.75 in $5.95, zdaj pa samo...............$4.69
BELI ORGANDY JOPIČI.
Beli ženski Organdy jopiči, krasno obšiti s belimi špicami in z velikim Sailor ovratnikom, zdaj samo 89c
RAZPRODAJA OBLEK.
Resnična izprodaja vseh ženskih svilnatih in volnenih oblek. Vse te sezonske mode. Ako jih ne vidite ne morete biti prepričani o nizki ceni.
SVILNATE OBLEKE.
Zaloga Sample oblek za dame iz čiste svile vseh barv Dokler zaloga 27tih ne poide jih dobite po.....$5.90
VOLNENE OBLEKE.
Ženske fine volnene obleke, rujave, črne in plave, lepo obšite, sedaj prodajemo po.................$4.98
Drugo nadstropje—2nd Floor
Moške in mladeniške obleke in vrhne suknje.
Vse so nove mode bodisi široke ali ozke iz gladkega ali negladkega blaga. Obleke so iz čistega volnenega blaga in veliko raznovrstnih barv.
$10, $12, $15, $18, $20, 25.
Moške Canvas suknje—Rujave in črne Canvas suknje, corduroy ovratnik, obšite s blanket platnom, velikosti 36, 38 in 40, navadna cena $1.75, zdaj samo...........$1.15
Moške Corduroy suknje—z velikim ovratnikom .težko obšite z blanket blagom, velike
36, 38. Navadno po $3.50, zdaj........$2.25
Moške Golf kape—Vse volnene, črne, kosmate znotraj in za doli potegniti, zdaj..55c Moške usnjate kape—znotraj kožnate in za na ušesa potegniti, velikost od 7'/i, 7J4, 7Y\,
zdaj po ...............................29c
Moški Overalls in Jaketi—American plavi Apron Overalls, front z žepi, žep odzad in ob hlačnici, tudi žep za uro in pisalo, velikosti 32, 34, 36, 38, 40, cena...............48c
Jackets—Istotako blago, navadni žepi, veliki od 36 do 44, zdaj samo 48c, (le dva enemu odjemalcu).
Moški težki Overall Jackets—Posebno veliki in težki, American dye, vsi dvojno in trojno šiti, velikost 46, 48 in 50. Navadna
cena $1.25, zdaj znižana na.............90c
Deške obleke—Volneno mešani Cassimere obleke, rujave in temnobarvne. Delane v Norfolk in pinch back style. Velikosti 7 do 16, cena .............................$3.35
Deške dolge vrhne suknje—Temne in sive barve, vse volnene in polvolnene, obrnjen ovratnik. Velikosti od 13 do 16 let. $390 vredne po $2.75. $10 vredne po $6.95 $4.50 vredne po $3.25. $12 vredne po $7.95
Deške vrhne suknje (Boy's Chincilla Overcoats—Višnjeve in sive barve, button to neck style, z pasom naokoli, serge lined; 3 do 8, zdaj samo.....................$3.65
Boy's Flannel Rompers — Sivi, črni stripe stripe Flannel Rompers, ovratnik, žepi, in pa'* obšito rudeče, veliki od 2, 4 in 6, zdaj samo po ..............................39c
Mackinaws za dečke—črnih plaid patterns, patch žepi, pinch back style, velike za 7 do 15 let stare, po.......................$4.50
Deške Canvas suknje—črne in rujave canvas suknje, obšite z blanket platnom, corduroj ovratnik, posebno fina stvarca za viharno zimsko dobo, za dečke stare od 12 do 20 let, navadna cena $1.25, zdaj samo..........75c
Moške Blue Serge hlače—Temnoplave >erge standard barve, tunnel belt looks, plain, cuff effect, velikost 28 do 42 v pas, po......$2.75
Moške Jean hlače—Temnosive in mešane barve, gladke, dvojno šite obrobje, riveted buttons. Nikjer jih ne dobite tako ceno, po ...................................$1.25
Deške kratke hlače—Temni Mixed Cotton Worsted, velike za 6 do 16 let, par po... ,48c
Stern's Trading Stamps nf/.t";!,n,ii
Edna taka Sternova Znamka je vredna toliko kot dve ali štiri katere druge vrste trgovske znamke na trgu, ker za naše znamke dobite dva do štirikrat več blaga, kakor s katerimi drugimi znamkami. Za te naše znamke dobite tako blago, kakoršno rabite, pa tudi po oni ceni, kakor ste je možni istočasno kupiti pri nas s pravim denarjem Zjedinjenih držav.
Glavni prostor—1st Floor
Januarska razprodaja čevljev.
Čevlje smo razdelili v dva velika oddelka in obljubimo odjemalcem največjo vrednost kar se je še kdaj ponujala kjerkoli. Moda in usnje je pravo, dovolj navadnih in
izrednih velikosti na izber, suknene ali usnate golenice, na gumbe ali trakove. Navadna cena je $3.00, $3.50 in $4.00 v obeh velikih oddelkih.
Izber v zalogi št. 1
$1.35
Izber v zalogi št.2
$1.95
HIŠNI SLIPERJI.
Dekliški in otroški sliperji iz felta s težkimi felt podplati, veliki do 2, zdaj na izber za to prodajo po ............................39c
OTROŠKI ČEVLJI.
Otroški Kid čevlji, ročno šiti podplati, istotako pete, obšite s bombažem ali flannel, na gumbe, od 2 do 8 let, po................75c
MOŠKE ŠKORNJE.
Moške 15 do 18 eol visoke škornje, iz težkega blaga, dvojni podplati, imamo jih le 15 parov, le 11 velikosti, navadna cena $5.90, pri tej razprodaji po .................$3.90
MOŠKI VRHNJI ČEVLJI
Moški težki vrlini čevlji z zaponkami od 7 do 12 velikosti. Posebna vrednost. Zdaj jih prodamo po .......................98c
RAZPRODAJA PLATNA IN ROČNIKOV.
STORM SERGE
36 in. široko volneno, črno, maroon, plavo in rujavb platno, posebna cena yardu...50c
SILK POPLIN
36 in. široko vseh barv, posebna cena yd. 87c FANCY VOILE
svilnato, lepo voile blago, za obleke, nova moda, posebna cena yd.................35c
KIMONA FLANNEL
27 col široko, temnili in bledih barv, vredno 15c, zdaj yd po.......................9Y2c
GERMAN CALICO
31 col široko, čisto indigo višnjevo barvo, navadna cena 15c, pri tej prodaji yd po lO'/ic
MERCERIZED POPLIN,
najboljše blago te vrste, večinoma temnih barv. Posebnost, yard po..............25c
u e
o
'S
v
=M
O -
ca a
U
BELO BLAGO
za damske jopiče, fino blago, striped in figured fabrics, navadna cena 35c, zdaj yard po ....................................I9c
OUTING FLANNEL,
posebno fino blago, temno in bledo progasto, tudi plain twilled, ter prav bledovišnjc-vo flannel, yard po....................
Curtain Goods.
Zaloga blaga za zavese, posebno fino nircž-je ^ priprostimi ali okrašenimi obrobci, vredno 40c yard, zdaj po..................29c
FEATHER TICKING
rudeče in belo šarano, posebno lino blago, vredno 35c, zdaj yard po.............. 25c
TURŠKI ROČNIKI
22x44 col. bleached, posebno težki, navadna cena 25c, a pri tej prodaji yard po......19c