Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno IZO Din celolerno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedel|stea izdajo celoletno vJugo-slavili SO Din, za Inozemstvo 100 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petll-vrsla tnali oglasi p= i SO In 2 D.veCII oglasi nad 43 min vtSIne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniikem delu vrstica po 10 Din o Pri većiem □ nnroMlu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo ln dneva po Dr-znlKu VrmtoMivo /e v Kop Harf (t vi ulId il. 6 111 Kohoplal se ne vračalo. netranlcl rana pisma »e ne sprejemalo Uredništva Melon št. 2030. upravnlštva St. 232S Političen list sza slovenski narod Uprava le vKopllarlevl ul.it.6 * Čekovni račun: Clubllana Stev. (0.650 In 10.34P xa tnserate. Sarajevo it. 7363. Zagreb St. 39.01t, Vraga In Vunal it. 24.797 0 krščanskem edinstvu Belgrajska »P o 1 i t i k a« od 26. februarja tega leta je smatrala za važno in potrebno, da pod šifro XYZ priobči uvodnik o zadnji poslanici papeža Pija XI o cerkvenem edinstvu. Kakor je pozdravljati, da tako ugleden list kot je »Politika«, posveča svojo pozornost tako važnemu problemu kakor je edinstvo cerkva, tako je obžalovati, da jih obravnava s stališča, ki je, kakor kaže ves članek, posebno s svojim če ne naravnost bogokletnim, pa gotovo skrajno ciničnim zaključkom, vse kaj drugega nego religiozno in krščansko. To je tem meuj umestno, ker bi si tak list kot je »Pplitika« pač moral vsaj z ozirom na katoliške državljane SHS nalagati nekoliko rezerve, ako.piše o poglavarju katoliške cerkve, in je sreč« vsaj to, da članka ni napisal pravoslavec, ki kaj da na krščansko vero in cerkev, ampak svobodomlslec v ordinarnem pomenu te besede. Prvo pravilo resnicoljubnega in dostojnega poročanja je, da se enunciacije onega, s katerim polemiziramo, podajo po besedi in duhu tako, kakor jih je on podal in mislil, posebno če gre za talce vrste izjave kakor so vesoljnemu svetu namenjene papeške okrožnice. Gospod XYZ pa si ta trud prihranja, misleč, da si je z navedbo treh iz sobesedila iztrganih stavkov iz okrožnice pridobil pravico, da vse ostalo po svoji mili volji in tendenci v lastni »reprodukciji« grobo p o -t v a r j a. Tako trdi neresnico, da papež katolike, ki se spuščajo z drugoverci v razgovore v cilju zedinjen.ia, obsoja, češ da so s lem pregreše zoper svoje verske dolžnosti. Res pa je, da papež na mišljenem mestu samo pravi, da je iz njegovih prejšnjih izvajanj o pravem edinstvu kristjanov jasno razumljivo, zakaj sveta stolica svojim vernikom ni dovolila, da se udeležujejo konferenc nekatoliskih cerkva, na katerih se propagira zmotno edinstvo, kakor je to bilo v Ženevi, Stockholmu in Ložam. Če bi se to dalo še razlagati kot ue-točnost in nehoteno nerazumevanje, pa je direktno nameravana zlobnost, če uvodničar »Politike« poglavarju katoliške cerkve podtika besede ali pa navidez smiselno iz drugih izvaja, kakor da papežu ni do ljubezni, češ da »za katoličanslvo ljubezen ni glavna osnova človeka, ker da edinole vera, nepomirljiva vera izveličuje«, da je »cela okrožnica manifest papeža v korist vere, a proti vsaki ljubezni do drugovercev«, da papež oznanja, da »ne sme in ne more biti ljubezni med onimi, ki ne izpovedujejo iste vere«. V okrožnici pa ne najdemo niti takih ali količkaj podobnih besed in stavkov niti se da kaj takega iz nje izvajati, in mora biti že a priori jasno za vsakega, ki ima le nekaj pojma o katoličan-stvu, veri in papežu, da noben poglavar katoliške cerkve takih abolnij nikdar ni trdil niti jih more trditi- Sveti oče Pij XI samo razlaga, kako da ni mogočo resnično edinstvo med cerkvami in njihovimi verniki samo na podlagi neke ljubezni brez skupne vere, ker bi se taka »skupnost« morala čimprej zopet raz-družili. Če ni skupnosti vere v bistvena načela verskega in moralnega soživljenja, v osnove vsake skupnosti potem tudi ljubezen nima korenin in ne more iz take »skupnosti« roditi nobenih učinkov. Ljubezen do bližnjega more edinstvu ugladiti pot, ustvarjati razpoloženje, premagovati gotovo ovire bolj časovnega značaja, ne more pa ustvariti pravega in trajnega edinstva, če se ne vzpostavijo skupne načelne podlage v veri. Baš Pij XI. jo praktično pokazal, kako globoka je njegova ljubezen do onih, ki so neprostovoljno v zmoti in je to ljubezen vsem katoličanom zabičeval in zabičuje; baš iz ie ljubezni pa je izvrela tudi njegova okrožnica, ki zabičuje neobhodne pogoje ljubezenskega edinstva vseh kristjanov. Zakaj niti politični razlogi, da bi se popolnoma uklonili sveti stolici Angličani, niti strah pred naraščajočim gibanjem za edin-stvom vseh krisljanov — kakor domneva »Politika« — niso pobudili poglavarja katoliške cerkve do njegove okrožnice, marveč le želja, da se to stremljenje postavi na pravo podlago. O tem XYZ kot pristen svobodnjakar seveda molči, ker le to je pravi smisel enciklike in vsa njena vsebina. Fakt je, ugotavlja papež, da obstoja edina in prava Kristusova cerkev, da ni samo bila ali bo, ampak da je tudi danes in vekomaj ena in ista, da ni morda skupek vseh obstoječih verskih ločin, ampak da je katoliška, vesoljna Cerkev pod svojim vidnim poglavarjem, Petrovim namestnikom, ena in prava Cerkev, ki jo je Kristus ustanovil. Ta Cerkev sloni na bogorazodeti resnici, ta resnica pa je samo ena kakor je Cerkev ena. Zato more k edinstvu samo tisti, ki so v to IHarinkouič - po nooe pogodbe r Belgrad, 28. febr. (Tel. >Slov.«) Potovanje našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča je v kljub temu, da se bo ustavil samo par dni v Ženevi, predno odide na zdravljenje, zbudilo izredno živahno zanimanje. In sicer ne samo zato, ker bo v Ženevi imel priliko sestali se s svojima ministrskima kolegoma iz Češkoslovaške in Romunije, temveč tudi zato, ker pričakujejo nadaljnjih akcij. Tako se trdi, da se bodo o priliki njegovega bivanja v Ženevi nadaljevali razgovori za zaključitev slične pogodbe med Francijo in Italijo, kakor sta jo sklenili Francija in Jugoslavija. V tem smislu se bodo o priliki zasedanja Sveta Društva narodov storili odločilni koraki in politični krogi so mnenja, da bo la akcija našega zunanjega ministra našla povsod tam, kjer jim gre za mir in red v srednji Evropi in na Balkanu, prijazen odziv. Pričakuje se zlasti, da bosta Anglija in Nemčija pozdravile ta korak in ga podpirale. Z ozirom na to bo letošnje zasedanje Sveta Društva narodov za nadaljnji razvoj naše zunanje politike izredno pomembuo. Poslanik Dard odpotoval v Pariz r Belgrad, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Danes je odpotoval v Pariz tukajšnji francoski poslanik g. Dnrd; njegovo potovanje jo v zvezi z zunanjepolitičnimi akcijami naše vlade. v Rim, 28. febr. (Tel. »Slov.«) O dolgem razgovoru dunajskega poslanika Auritija z Mussolinijem se javlja samo, da je Auriti s svojim lastnim poročilom predložil stenograf-sko besedilo parlamentarnih govorov krščan-sko-socijalnega poslanca Kolba in socijalno-demokratskega poslanca Abrama, kakor tudi govora zveznega kanclerja dr. Seip.... Fašistov-ska interpelacija o južnotirolskem vprašanju se je stavila na dnevni red seje v sredo, na kateri se pričakujejo tudi Mussolinijeve izjave. Nekdo, ki je m Stalilo v London, 28. febr. (Tel. »Slov.«) »Daily Telegraph« se v italijansko-avstrijskem konfliktu stavlja na stran Italije in izjavlja, da je italijansko postopanje izključno stvar notranje politike. Če tuji parlamenti kritizirajo to postopanje z nezaslišano prostostjo, kršijo s tem pravila mednarodne dostojnosti in previdnosti. Društvo narodov v tej zadevi niina pravice ugovora. Če v Italiji skušajo stvar spraviti v zvezo z vplivom pangermanističnih intrig ah v Ženeva svet lahko preseneti Chamberlain ne bo podpiral Mussolinlla v London, 28. febr. (»Tel. »Slov.«) »Chi-cago Tribune« poroča, da je Mussolini sporočil Chamberlainu, da bo v zadevi madjarskih zahtev glede posestev, ki jih je zaplenila Romunija, podpiral Madjarsko. To pomeni, da Chamberlain na prihodnjem zasedanju Sveta Društva narodov optantskega vprašanja ne bo mogel rešiti. Tudi italijansko-avstrijsko vprašanje se v Londonu sntatra za zelo resno. Tudi tu se glasem »Chicago Tribune« Chamberlain nagiba za to, da bi krivdo zvrnil na Musso-linija radi njegovega egoističnega postopanja, dasiravno je obenem Avstriji priporočal, da naj bo v interesu miru previdna. Ta spor bo seveda vplival tudi na francosko-jugoslovanska pogajanja, kakor tudi na francosko-španskc razgovore o Tangerju, ki so uspeli tako daleč, da se sedaj lahko vrši konferenca štirih držav Briand gro v ponedeljek v Ženevo. v Pariš, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Briand potuje v nedeljo na zasedanje Društva narodov v ženevo. Spremljal tra bo prvikrat generalni tajnik zunanjega urada Filip Berthelot. Računa se, da bo ostal približno 8 dni v Ženevi. Grof Аооопу - advokat Madžarske v Budimpešta, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Grof Albert Арропу, ki odpotuje prihodnji teden kot zastopnik Madjarske v Ženevo na zasedanje Društva narodov sporoča v neki uo-vinski informaciji, da prevzema zastopstvo Cerkev vrne. »Edinstvo« pa, ki bi hotelo združiti, kar je nezdružljivo, največja nasprotja v veri, najrazličnejše zmote v eno in zmoto pomešati z istino, ni nobeno edinstvo, bi vedlo v še večji verski indiferentizem in končno v ateizem, skepticizem, ngnosticizem, bi svet vrglo v še večji kaos namesto da bi duše odrešilo in umirilo moderno bogoteženje v eni in nepremakljivi, ventil istini. Tako jo papež Pij XI. s poudarkom edino odrešilne istine gotovo storil več za resnično edinstvo kristjanov kot ideal bodočnosti nego nejasna in v vse smeri blodeča hotenja upsalskega škofa Soederbloma »Politikk bi pa gotovo pristojalo, da obravnava tako globokoposegajočo probleme z drugih vidikov nego so površni, malo reli-i giozni in čisto napolinteligenčni vidiki kake-I ga iks-ipsilona. T. i ___ mussolini bo odgooorll danes? z predkratkim izvršenim približanjem Avstrije k mali antanti, to ne sme presenetiti. Švica kliče Stalijo na odsovor v Ženeva, 28. febr. (Tel. »Slov. ) »Journal de Geneve« piše z ozirom na avstrijsko- italijansko napetost, da se prebivalstvo južne Tirolske še bolj šikanira kakor zatira. Radi tega vlada ogorčenje ne samo na Tirolskem, po vsej Avstriji in Nemčiji, temveč tudi v Švici. Italija nima pravice, da bi samo ona na vsem svetu ne bila podvržena nobeni kritiki. Češka sodba o novi aferi. v Praga, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški listi konstruirajo zvezo med italijan-sko-avstrijskim konfliktom in monoštrsko afero. Zunanjemu ministru blizu stoječi legijonarski organ vidi vzrok za rigorozno postopanje Italije proti Avstriji v želji Mussolinija, da z napihovanjem te afere potisne monoštrsko afero v ozadje. Madjarske samo v vprašanju optantov. Mono-štrska afera pa se bo, če bo sploh prišla v razpravo, rešila po strokovnjakih (govore, da po generalu Tanczosu). Če bo inozemsko javno mnenje ugodno razpoloženo za Madjarsko, smatra Арропу za mogoče, da bo tajništvo Društva narodov že vnaprej odklonilo predlog male antante. da se monoštrska afera stavi na dnevni red. — Parlamentarni odbor za zunanje stvari se je na seji, o kateri se ni izdalo natančnejše poročilo, pečal z monoštrsko afero in z madjarsko-romunskim sporom glede optantov. Tanosca pa gre v vojaško komisijo. v Ženeva, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Madjarska vlada je za informiranje vojaške komisije Društva narodov pri razpravi o investigacij-skih tožbah držav male .antante imenovala generala Tanocsa, ki že nekoliko dni biva v Ženevi in ki je že prej nekolikokrat zastopal madjarsko vlado pri Svetu Društva narodov v vojaško-političnih vprašanjih. Ker je Romunija sama članica Sveta in ima torej zastopnika v vojaški komisiji, sta bili v smislu postopanja za investigacijo pozvani še Češkoslovaška in Jugoslavija kot sosedi Madjarske, da imenujeta vsaka enega zastopnika za stalno vojaško komisijo. Za Mad are pogodbe ne ve5?a?o v Budimpešta, 28. febr. (Tel. »Slov.«) V zunanjem odboru poslanske zbornice je bila danes debata o položaju, ustvarjenem po uničenju inonoštrskega materijala. Potem ko so razni govorniki ostro napadali malo antanto, posebno pa dr. Beneša, je madjarski zunanji Auriti, italijanski poslanik na Dunaju, ki je bil odpoklical v Rini. minister Valko navajal, da se more investita-cijsko postopanje, pa tudi vsaka odredba pred tem postopanjem vršiti samo na podlagi sklepa Sveta Društva narodov, tako da je predsednik Sveta Društva narodov s svojim postopanjem prekoračil svoj delokrog. Iz istega vzroka je Madjarska tudi meseca januarja odklonila željo male antante, naj se monoštrski materijal do investigacije spravi. Paragraf II se ne more uveljaviti, ker uničenje vojnega materijala miru ne ogroža. Madjarska bo svojo suverenost znala braniti proti vsakomur. Grof Apponyi je med drugim navajal, da so mirovno pogodbe moralično nevzdržne in da pomenijo samo formalno pravico. Končno je govoril ministrski predsednik Bethlen, ki je odgovarjal na vprašanja o odnošajih Madjarske napram Nemčiji. Razmerje do Nemčije je prijateljsko in kritika nemških listov se nanaša samo na notranje politične razmere Madjarske. Gospodarsko zbližanje s sosednimi državami bi bilo želeti in bi bilo potrebno, ker sosedi bodo morali uvideti, da je gospo, darsko zbližanje najboljše sredstvo za obnovo dobrih splošnih razmer. Za duh, a tudi besedilo v ženeva, 28. febr (Tel. »Slov.«) Na današnji popoldanski seji varnostnega komiteja je argentinski delegat Cantilo govoril o členu 21 pakta Društva narodov, v katerem se kot svoječasna koncesija Združenim državam izjavlja, da regijonalne pogodbe ne smejo biti v protislovju z duhom in črkami pakta Društva narodov, ter se kot primer zato izrecno navaja Monroe doktrina. Cantilo je protestiral proti temu, da se v Monroe doktrini vidi regijonalna antania v smislu Društva narodov, ker ni združljiva niti z duhom niti s črkami pakta Društva narodov. 739 3ygosf©vsn©v sme v Amer-ko v Newyork, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Od 1. julija 1928 bo veljala nova uredba o kvotah priseljencev na podlagi poročila tajnikov trgo vinskega, delovnega in zunanjega ministrstva, katero poročilo je predsednik Coolidge včeraj predložil senatu. — Skupna kvota sc zniža od 164.867 na 153.685. Od nasledstvenih držav se kvota za Jugoslavijo zviša od 671 no 739. Avstrijska kvota se zviša na 1639, češkoslovaška se zniža za 400, zviša pa se madjarska za 400, italijanska pa za 150 ljudi. Poljska kvota se zviša za 100, romunska pa zniža za polovico na 311. Od ostalih kvot se francoska zniža za 600 na 3308, nemška se zniža za več kot polovico na 24.918, angleška in severnoirska sc zviša skoro dvojno na 65.894, grška se potroji na 312, ruska pa zviša za 1200 na 3450 ljudi. Če do 1. aprila ne bo druge ureditve, bo 1. ju-lija stopila v veljavo nova priseljeniška kvota. Dramatika in komika Pangalosovcga procesa, v Atene, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Obravnava proti Pangalosu pred preiskovalnim odborom je bila deloma napeta, deloma dramatičen. Njegovi zagovorniki so zahtevali, da se Pangalos konfrontira z voditelji strank in dn se pripravijo razni spisi iz zunanjega mini-strstv a, posebno o jugoslovansko-urških odnošajih. Prvi predlog bo najbrže zavrnjen. Tretji predlog pa se je tikal zelo tajne zadeve, o kateri se ni izdalo nobeno poročilo ter so se med čitaujem morali celo uradni stenografi odstraniti iz dvorane. MALI OGLASI vsaka drobna vršilca vso uln ali vsaka besedo so pur na|man|il ofjlaa 3 ah s lin. oglasi nad devet vrstic se računalo vlic. za odgovor znamko: na vpratinnlh lircz r.numlfc nc odoovar|smot Pohištveni mizar mlad, išče službe pri kakem mizarskem podjetju. Gre tudi na deželo. Naslov sc poizve v upravi :Slovmca« pod st. 1651. sred. starosti in I Ulll velikosti - želi službe pri kaki dobri, pošteni, kršč. družini v dobrem kraju na deželi, najrajši pa v bliž. Ljublj. Vajen je splošno kmetije in živine in dela pri Irgo-vini ozir. ua žagi. Resne ponudbe na upravo lista pod: .Pošten fant 164H . Novosadslta tovarna klobukov v Novem Sadu potrebuje 2 do 3 šteparke ki znajo dobro šivati na cik-cak šivalni stroj, za lo pomladno sezono. pogoji: stanovanje, hrana in pranje perila pri lastniku tovarne ler 500 Din mesečne plače ter povračilo ootnih troškov za tja in nazaj.__M~0 Knjigovodja mlajša moč, verziran v vseh pisarniških poslih, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, se takoi sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na naslov uprave Slovenca pod št. 1507. Iščem pridnega, poštenega, ako mogoče samskega, in nc pod 24 let star. mlinar, pomočnika ki bi bii zmožen opravljati delo v mlinu z dva para valjčkov in 2 para kamnov. - Prednost ima oni, ki se razume na delo bučnega olja. Plača po dogovoru. Nastop službe 15. aprila 1928. - Cenjene ponudbe jc poslali mi naslov; F. Irgolrč, valjčni mlin, Sodinci, pošla Velika nedelja. iščem za gostilno na deželo. Prednost imajo šivilje. Ponudbe na upra-ro ^Slovenca« pod šifro •šivilje natakarica 1662 <. Na stanov, in hrano se sprejme gospod tli gospodična. — Naslov v upravi lista pod št. 1539. Prazno sobo event. ludi kuhinjo, oddam takoj v bližini Le-onišča. Ponudbe upravi »•Slov.« pod »Dve osebi «. Priprav, prostor Iščem za čevljarsko delavnico na Jesenicah ali na Savi za maj ali tudi prej. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Jese-nicc ali Sava«, GOSPODIČNA r rečici no prakso, ki poučuje KLAVIR, bi so nuHtaniln prihodnje .solfko leto v Trbovljah -^pPj; nko 4 jih priglasi dovolj /: pouk. — Sprejemala l»i tudi učenke (ce) iz Zagorja in drugod. Prosim, dn so priglase -v-i, ki se mislijo učiti, /c seda i. Pouk nu uro JO Din. — Ponudbe na upravo Slovi nm. pod šifro "Klavir 1Л2Г-. Parcele Vsakovrstno zlato Sftiiuiie po najvišjih cenah ernc, juvelir, Ljubljen* Wolfova ulica štev. Ajdova moka pristna, vodno sveža, vsaka količina, naprodaj pri P. KNAFLIC mlinar, Trbovlje II. Kupimo 25 do 30 m11 smrekovega lesa v hlodih. — Ponudbe z navedbo cene pod »Takojšnje plačilo« nu upravo »Slovenca«. Jedilnico kupim. Ponudbe na upravo -Slovenca« pod šifro »Kompletna« št, 1637. flcetcl. karbid aparat dobro ohranjen, s 2 svetilkami. proda po ugodni ceni. Marjeta Vilfan, Jezica 4') pri Ljubljani. Vrtno zemljo ter zemljo za nasip odda^ ceno Stavbna dražba d. d. — Vrtača št. 5, Ljubljana. Stanovanjske barake Prodajo sc dve zidani baraki, kompletni. - Pogoj: odstranitev tekom 14 dni. - Poizve se Stavb, družba d. d. - Vrtača it. 5. Ljubljana. Zatekel se je majhen PES z dolgo dlako (Španijolec). ima črno glavo in črne lise po hrbtu, ter sliši na ime »Tarzan«. - Naj se ga vrni proti odškodnini. - Pavlic, Korenova ulica št. 9 — Pot v Rožno dolino. Proda se: cirkp. 3000 kg češkega semenskega ovsa po 3.50 Din kilo, 2 do 3 tisoč kil semen, krompirja »Alma« I po 1.50 Din kilo, in več tisoč hmeljevih sadik sa-\ injskega »Goldinga« po dogovoru. Naročila sprejema Fran Malasek, No-1/3 vrata, :>Majarončck.-. Prodam: 1 tov. auto, 1 kočijo, več omar in pisalnih miz ter klub garnituro. Vprašanja pod št. 1486 šivalni st^oj znamke Siuger ceno naprodaj. Krakovska ul. 15. Prodam či5lo novo Jos. Gruber: Maria Zeller Messe 2 partiluri, s primernim številom glasov, 5. izdaja. Skladba jako pevna. — Ftanc Pire, Grobljc. pošta Domžale. 1654 ^HiHBiiHS inserirajte v SSovenc^!,, Trgovina železnšne O ZAJEC priporoča svojo zalogo. Florijanska 23. iValboitSi Hehsi Čebin, Wolfova 1/?. Motvoz (st najcenejše direktno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palma, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. M DELAVNICA za popravilo vseh vrst čevljev, hitra in solidna izdelava. - Aleksandrova cesta Stev. 1. II. dvorišče (K in o Idealj._1652 Debel toskinasic o'robe Lupite nnjccnoje pri tvrilkl A. VOLK. B.juDSian« i.sljcevn cesta 2i izredni občni zbor Jogosl. tistais" r. z. z o. z v Ljubljani, ho v četrtek, dne S. marca ! 1. oh 2 pop. л posvetovalnici lugoslov tiskarne. Edina točka dnevnega reda: Sprememba pravil v čl. 11. in 21. zadruginih pravil. Načelstvo, Mili oiiEiii zbor ЈираШште" r. z. z o. z. v Ljubljani, ho v četrtek rlr.c 8 ma-cn t. 1. ob / i pop. v posvetovalnici Jugosl. tiskarne. Edina točka dnevnega reda; Sprememba pravil v čl. 11. in 21. zadruginih pravil. Načelstvo. sc spreintc. Starejša, izvežbana gospodična, lepega vodenja, zanesljiva v računstvu, > njena vljudnega občevanja s strankami, dobi stalno službo. Lastnoročne ponudbe: Munufakturna trgovina. Ljubljana. Poštni predal 09. S {!bSRD pSičoi dobi vsak, ki hoče povečali svoj dohodek. Primerno za uradnike, učitelje, vpokojcnce, občinske tajnike, notarje in vse, ki iščejo stalen zaslužek. Strokovno znanje ni potrebno, ■ Pismene ponudbe na BEOGRAD, POŠTNI PREDAL 339. !8Z ћа lepem prostoru, vogalne, prodam. - Naslov v upr. lista pod št, 1661. Tovarniško poslopje blizu kolodvora, pripravno za vsako podjetje ali obrt, prodani Naslov v upravi lista pod št. 1460. Stavbni odbor za poptavc žr.pne cerkvc na Koroški Beli (napravu nove strehe na cerkvi in na zvoniku) razpisuje t m potom oddajo vseh v la namen potrebnih trsavkih, zidarskih, krovskih, kleparskih in drugih de! Ponudb,: ?a ta dela naj se vlože s 5% varščino najkasneje do vštetega 15. marca 192R pri župnem uradu na Koroški Beli, kjer so na vpogled načrti, stroškovnik in drugi pogoji, STAVBENI ODBOR NA KOROŠKI BELI, p- Javornik na Gorenjskem, dne 26. februarja 1928, mOffiROCE vrlim, iu gpoilnje, otunianc, razun divan«, žimo, Hfrik, cvilili iu ,s<; potrebščini- -kupiti! najcenejo pri tvrdki RUDOLF SEVER, topcinik -Marijin trs 2. 1474 Posredovalnica za službe Pari« Ogrlne, Ljnbljana. Sv. IVtra cesta Preskrbi na IbolJSo privatno, goetilnlfarsko, hotelsko in kavarnUko nlužlnčnd /.u Ljubljani in izven, ter oddaja službe kuliaricuni, natakaricam, sobaricam, bln-irujničurkMin, služkinjam, po-eircžkin.laiu i. t, «1. POZOR! POZOR! žične posteljne vložke nudi najccnejc icr iste sprejema tudi v popravilo prva ljubijanska iz-dclovnlnica posteljnih vložkov Andlovic & Strgulec Ljubljana Koinenskega ulica št. 34. fr&ovBlisfci пгвгпоу drva. Pogačnik, Bohoričeva št. 5. — Tele! 2059. Popravila klobukov za dame in gospode sprejema in najccnejc izvrši Modni salon Stuchly - Maškc Ljubljana, Židovska ul, 3. DunafsKi vcicscicm n.—iT. marca 1928 (Rotunda do 18. marca) Izredne prireditve: Reklamna razstava. Dunajski modni salon za kožuhovino. Tehniško novosli in iiumi. lU:-ta>a avtomobilov in motornih koloe. Električna > oziIu. — Cestne gradbe. „Das \Vochonende". Brez potniškega vizuma 1 Z velesejemako izkaznico in н potnim listom prost prestop avstrijske meje 1 Vizum za potovanje preko Madžarske so dobi nn obmejnih postajah proti sejmski izkaznici. Znatni vozni popusti na jugoslov., madž. in avstrijskih železnicah, po Donavi, Jadranskem morju in zrakopiovbi. Vsa potrebna pojasnila kakor tudi ve-lesejemske izkaznice (po Din 40'—) dajejo Viener llesso Aktien-Grsellschalt, Wien VII. Messeplatz 1 a, za časa lipskega pomladnega velesejma tudi Auskunltetelle in Leipzig, Osterr. Messhaus, llainstrasse 16—18, dalje častna zastopstva v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4 Zveza za tujski promet r Sloveniji Dunajska cesta 1 (palača Lj. kreditne banke) Josip Zidar, Dunajska cesta 31. шт Parni Jakob cblastv. izkušeni tesar, mojster, Domžale, sprejema vsa v to stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih. Vodne stavbe, jezove in kolesa, dalje visoke, industrijske in druge stavbe, stolpna in razna druga ostrešja itd. — Točna postrežba. Zastopniki za Slovenijo špirituozne in čajne stroke, samo s prvovrstnimi referencami in preizkušenim delovanjem naj stavijo ponudbe na Д. A. BAKER & CQ„ Ljubljana VII. Tel. 2273. l/fv'fTTffTffffff?fffffff?f??ffffffff?fffff INDUSTRIJA GV02DJA D. D. ZENICA išče ai svojo valjamo (Walzwerk) in sicer za progo za srednje in surovo valjanje (Mittel- und Blockstreke) za čimprejšnji nastop enega prvega valjalea (Vorvvalzer) tri podajalce (Vorstrecker) enega skrfevalea (Staucber) enega povlačilca (Oberzieher) Prvi valjalec moro biti event. oženjen, ostali pa morajo biti brezpogojno neOŽ€Rten3. Ponudbe naj se pošljejo ravnaielisltu tovarne v Zenici, nosna *********•>****i TRGOVCI! POSESTNIKI! KMETJE! _________________________ Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, konj in pre.šičcv. Ves Vaš trud in napor dolgih mescccv in let propada, Stotisoči in milijoni denarja gredo v nič. Vseh !ch nesreč sc lahko obvarujete, ako zdravite svojo živino z: AlMAFLORUrr M najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in v stotisočerih primerih preizkušenim preparatom, > ALMAFLOR« proti konjski koliki. > ALMAFLOR« proli napenjanju pri goveji živini. LA FLEUR« proti vnetju prebavil pri govedu in proti zadrževanju mleka pri molznih kravah. HALF« proti svinjski vročici in varovalno sredstvo proti rdečici. lURINOT« proti krvavemu močenju (scanju) pri govedu in pri konjih. Noben pameten živinorejec in posestnik živine nc sme biti brez teh zdravil. Kakor ne bo preudaren gospodar čakal, da mu hiša najprej pogori, da se komaj potem zavaruje, lako ludi ne bo čakal, da mu živina oboli, temveč ji bo dajal tudi že poprej naše preparate, zalo, da mu sploh nc bo obolela. ALMAFLOR« dobite v vsaki trgovini. Trgovci, ki naših preparatov fe nimajo, naj jih nemudoma naroče! Cena škatlji z navodilom za uporabo je 40 Din. Pristno samo s plombo »Govcdomedika«. Naše preparate uporabljajo danes že vsi živinorejci v Evropi. Na lisoče je zahval in priporočil. Nekaj jih objavimo jutri. Edina zaloga za Jugoslavijo: „GOVEDOMEOlkA" Jugoslovanska razpo?iljalnica preparatov za govedo, konje in prešiče iz lekarne »Pri sv Antonu«. Maribor, Kopališka ulica 11. tovarna ogleda! in brušenega stekla MARiBOft KorešHa cesta št. 32 Teief. interurb. 132 Izdeluje ogle lala iz Ia knslalnega stekla 5'/a—8 mm deb. v vseh vetlćinaP, i u tli v mer to 3 0)zvi«u e zni steklen en|e izlužb n por triov s srrcen.im steklom 6--8 mm In m špe-celntm slfkont G —7 mm det>.. vlaganje stekla v medenino. Ima v zalogi rolska in navadna ogledala (Slreifen;las) vsoh vrst. Vse p» isko /miru h in '/n žtui h cenah, mči zn prvovrsten, trpežen oblug z; eni, kuterl jc v naši drf.avi pricnan kot na|bol šl. Zahtevajte ponutlbe! I i S SALDA-KONTE ŠTRACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 6 II. NADSTROPJE Hiša naprodaj! na Pohorju ae proda 1. 1914, zgrajena, lepa, vili podobna hiša, zraven velik zelenjadni vrt. Pred vojno se je v hiši nahajala dobro idoča trgovina. Stoji ob zelo prometni okrajni cesti, 20 minut od zel. postaje, 3 minule od velike rom. cerkve, pri-ljubljen a točka za letoviščarje, kjer sc kopljejo in solnčijo, ter sprehajajo po smrečnih gozdih, je pa tudi priljubljena točka mariborskih izletnikov. Okolica je bogata na gozdovih ter je zelo razvita lesna industrija. Podjetnemu in solidnemu gostilničarju ozir. trgovcu bi se nudila dobra eksistenca. Uporaben je prostor tudi za dr. industrijo, ker jc vodna moč na razpolago. — Pojasnila sc dobe pri: U. P poštno ležeče ORMOŽ, i64_j Stavbeni ies na obroke krajše ali daljše, dajem vsem onim, ki si nameravajo postaviti lastno hišico za stanovanje Fran šuštar, lesna industrija Ljubljana, Dolenjska cesta. Razpis Mestno županstvo v Radovljici razpisuje oddajo kanalizacije Drevoredne ceste v Radovljici v dolžini 578.5 m. Načrti kakor tudi pogoji so na vpogled mcc« uradnimi urami v občinskem uradu. Ponudbe jc vložiti najkasneje do 9. marca t. I, do 12, ure pri županstvu. Mestno županstvo v Radovljici, dne 27. februarja 1928, Odbor Slovenskega lovskega društva r Ljubljani javlja, da se je dolgoletni odbornik - gospodar, gospod Ivan Rozman sluga П. državne realne gimnazije dne 26. februarja 1928 zadet od kopi preselil v večna lovišča. Pogreb bo v torek dne 28. februarja t. 1. ob У: 16. uri iz Slrossmayerjeve ulice št.' 1 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. febuarja 1928. Zsliiisla? Za iskreno sočutje vsled izgube naše preljube mamice, stare mame, sestre, tete in tašče, gospe Frančiške Rozman roj. Kep se vsem prisrčno zahvaljujemo. — Po-sebno zahvalo izrekamo vsem, ki so v bridkih urah lajšali našo bol, zlasti pevskemu zboru za globoke žalostinkc, ki so vsaj nekoliko potolažile naša poirta srca z upanjem na zopetno svidenje v rajski domovini in vsem, ki so sc v molitvi spominjali preblagc pokojnice in jo spremili na zadnji poti. Bog povrni tisočero I Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskamo v Ltubljaun Kaiel C tč. tzdaiateli dr ff. Kulovcc. Urednik; Franc Tcrseiilan Po delu In borbi k svobodi In tja v neba visokega oboli Kričijo vzklik svoj delavcev Krdela ^ Kot filmen zmagoslavno, pol Kot stok: Miru nam dajte, kril&a, dela! /t da Hegrl: Pesem lopate (II canlo detla зарра) Oilatre flelloc: -stvu celokupnega delavstva, če ne bodo sodelovali tudi odposlanci krščanskih strokovnih organizacij. V strokovne organizacije! Dokler ima delavstvo opraviti z delodajalci, ki se z vsemi silami protivijo zahtevi po sodelovanju pri vodstvu gospodarskega življenja, dokler ne bodo prišli evropski podjetniki do prepričanja, da pomeni modema in znanstvena organizacija gospodarstva bolj vpra- šanje mišljenja, kakor pa vprašanje strojev, dokler ne uvidijo, da je socialni mir mogoč le na enakopravnosti vseh faktorjev, toliko časa ne preostaja delavstvu nič drugega, kakor da se jim ta nauk oznanuje le potoni edinega sredstva: organizirane samopomoči. Delavstvo se mora zavedati, da se izpostavlja resni nevarnosti, da bo postalo su/.enj modernega gospodarskega razvoja, če se ne ustavi kapitalističnim stremljenjem v polni zavesti svojih pravic in v trdni volji, da bo branilo te pravice z vsemi močmi. —o— Iz gibanja slovenskega delavstva Strokovne organizacije. Po preobratu je imelo naše delavstvo precej smisla za organizacijo. Delavske stroitov. ne organizacije so štele od 30 do 40 tisoč članov. Devalvacija in ž njo združeni potresi v našem gospodarstvu, kateremu so se pridružile še nasilne metode vladajočih režimov, so vzele delavstvu vero v svojo lastno moč m v moč organizacije. Število organiziranega delavstva je padlo na minimum. Toda zadnje leto zaznamuje zopet velik korak navzgor. Med marksisti vlada sicer še precejšnja razdrapa-nost, vendar je pričelo delavstvo izprevidevati, da je možno zboljšanje njegovega položaja edino potom organizacije. Zato gre nazaj v crganizacije, v tem oziru more zlasti zaznamovati vesel pojav Jugoslovanska strokovna zveza. In prav je tako. Mezdno gibanje. Podjetniki skušajo kakor povsod ludi pri nas praktično razveljavljati zakon o zaščiti dela, predvsem pa izrabiti veliko brezposelnost v svoje dobro in gredo za znižanjem delavskih mezd. V letu 1927 je bilo velikih pogajanj 10. V steklarni v Hrastniku, kjer je spor izbruhnil januarja in trajal do marca, je šlo za razširjenje službene pra"matike tudi na delavstvo v podjetju v Sv. Križu pri Rogaški Slatini in zaradi skrčenja obrata v Zagorju. Mezdna sporna vprašanja v papirnici ▼ Vevčah so bila rešena na pogajanjih dne 14. julija 1927. Kljub težkemu položaju se jo delavstvu ugodilo v bistvenih zahtevah. Dne 1. julija 1927 so se uredile potom kolektivne pogodbe plače delavstva v tovarni »Kovina« na Tcznu. V avgustu 1927 jc izbruhnil štrajk pri mariborskih mizarskih podjetjih, ker so se branili lastniki u'roditi upravičenim zahtevam mizarskih pomočnikov. Končno so prišli pomočniki v splošnem na svoj račun. Potoni kolektivnega dogovora z dne 27. oktobra 1927 so se uredili poviški plač v podjetju »Titan«. V novembru 1927 je stopilo v mezdno gibanje delavstvo na parni žagi Ravnik pri Rakeku. V medsebojnem dogovoru so se uredila vprašanja plač kolikortoliko povoljno. Tudi zdravilišču »Rogaška Slatina« ni bilo prizanešeno; tudi tam se je moralo urediti marsikatero vprašanje (plače, prosti čas, odpoved iz službe). V vsem tem se je dosegel sporazum v dogovoru od 5. septembra 1927. Praksa je tole pokazala: kjer so stare in trdno delavske organiraciie, ni mogel iti podjetnik preko delavstva, kjer pa teh ni bilo. so izpadla pogajanja skoraj vsepovsod za delavstvo negativno. i Drug udarec na glavo. On pade vznak in misli, da umira. A nagon življenja ga prevzame. Nekaj trenutkov obleži nepremično, potem pa vstane in piano venkaj. Sedaj jame tako naglo bežati, da je to bilo glede na njegovo starost in na njegovo bedno stanje resnično občudovanja vredno. Na jasnem in leskem nebu je še svetil mesec: starec pa teče, gnan od neizrekljive groze. Glava in rameni so ga pekli, ko da so poparjene s kropom in misli so bežale od njega. Ko pri-beži pred belo vilo, se zgrudi in se ne more vzdigniti. Mesec se mu na mrzlem in leskem nebu zazdi kakor luknja, skozi katero je bilo videti srebrno hišo. » * * Ko se zopet zave, se mu zdi, da je v onf čudoviti hiši: Vzglavni konec postelje, na kateri je ležal, je bil bisernično okrašen ter se je svetil, ko rečni trak. Rjuhe, odeje, blazine, so bile snežnobele. Zdelo se mu je, da je za-j kopan v sneg; toda pekočine prsi in glave ni hotelo bili konca. Dražestna deklica z dolgimi in nežnimi rokami je stala poleg postelje. On spozna mladenko, ki je bila lažnjivemu otroku odprla 1 vrata in poloti se ga silno ginjenje Kako? Torej bogatini imajo usmiljenje s siromaki? Oni so ga pobrali, ne da bi bil potrkal na njihova vrata, ter mu izkazujejo gostoljubje in mu strežejo? On pa je ves čas svojega dolgega bednega življenja mislil, da mora samo siromak imeti usmiljenje s siromakom I Tako so ga bili učili; tako je bil dejal Jezus sam. * » * Nekaj ur kasneje umrje. Šel je naravnost v nebesa. Komaj zagleda ondi Gospoda, mu pove svoj nesrečni slučaj in čaka v vsej ponižnosti pojasnila. — Oh! — pravi Jezus z vzdihom — časi so se izpremenili. Ker dandanes tudi siromak ne veruje več vame. podpir« bogatin siromaka zato. ker se ga boji.,, — Kaj hočeš? — vpraša mladosten glas. — Gospod Franzi, — vztraja deklica pri svojem, moleč umazan kozarec pred se in govoreč z naglasom, ko da ponavlja priučeno nalogo, — moja mati je dejala... dejala je, naj vas prosim dobrote, da nam daste .. da nam daste malo kisa, kajti moj brat si je ranil glavo... in ... in ... treba mu je kisa, da si izmije rano z njim ... Bela in nežna roka vzame prazni kozarec, ki se čez nekaj trenutkov prikaže zopet, vedno še v isti roki, poln rdečega kisa. — Kako se je pa ranil tvoj brat? — Padel je... s konja ... — Beži, — odvrne mladostni glas, poskušajoč posnemati dekličino naglašanje, — dobro vem da ... rabite kisa za salalo ... iu da se ti, še predno odpreš oči, lažeš bolj. ko tečo zajec. — Bog plačaj — pravi deklica, ne da bi se vznemirila ter švigne v cestni polutemi odondot. Starec z zakrpano obleko stopi za njo. Šepal je nekoliko ter se je opiral na bergljo. katero je krčevito držal ž desno roko, v tem ko je v levi nosil povitek cunj. — Tile so revni, — si misli. — Če ne najdem prenočišča pri njih, kje naj ga najdem? Jezus sam je dejal, da le siromak podpira j siromaka. Deklica se ustavi pred neko kočo na bregu reke. Bil je mrzel, a jasen večer: Mesec je vzhajal med golimi topoli, ravnimi ko ogromni v nebo zapičeni prsti, iu votla v reki se je bleščala. Deklica stopi v kočo in starec za njo. Kajti vrata so bila odprta. Suha in bleda žena, sklonjena nad ognjiščem, je iz črnega lonca jemala nekaj kuhane zelenjave. Ozrši se okoli sebe, opazi popotnik, da notranjost koče popolnoma odgovarja nje unajnosti: neskončna beda povsodi. Toda potolaži se z mislijo, da mu ti ubogi ljudje brez dvojbe dajo prenočišče. — Kaj hočete? — vpraša surovo ženska. — Vzemite me za to noč pod streho, — pravi on, -- popotnik sem, siromašen, star; noč je mrzla ... — Zalaj ne iščete prenočišča v hiši bogatinov, gospode ondile gori? — povzame ženska, kažoč na belo vilo. — Pojdite tja, socialisti so. — Dejali so mi, da je gospodar pred nekaj leti umrl in da je vdova skopa; nisem si torej upal... Mislil sem si, da samo siromak more siromaku dati pribežališče. V tem, ko še govori, vstopi dvoje malih dečkov in za njima velik, razdrapan, zamazan možak. — Kaj pa tale hoče? — zakriči možak. — Prenočišča — Idite: nimamo prostora. — Samo prenočišča — prosi ginljivo starec. — Za jesti imam s sabo. Star sem in noč je mrzla. Deset ur sem že na poli. — Ven! ven! — kriči možak in otroci ponavljajo: — Ven! ven! Tedaj ponudi starec, ki je že omagoval cd utrujenosti, da plača pet solđov, ako ga puste spati poleg ognjišča. To je bilo sprejeto. On sede in odpre svoj povezek. Žena, katera je zabeljevala zelenjavo s kisom, ki ga je bila izprosila deklica, se ozira po njem s svojimi malimi grabežljivimi očmi. Med cunjami v povezku zapazi košček črnega kruha, četvero orehov in de-narnik. Ko povečerja. se starec splazi v kotiček, položi glavo na povezek ter se uda otožnemu premišljevanju. Ako siromaki, — misli sam pri sebi, »ravnajo s siromakom tako slabo, kako naj ravnajo z njim bogatini? In vendar je Jezus dejal... Spanec ga prevzame. Naenkrat se zbudi. Zazdi se mu, da neka roka vleče povezek izpod njega. Popolna tema vlada krog njega On zakriči: — Kdo je? Kdo me hoče oropati? Mesto odgovora dobi grozen udarec s palico po prsih. Zazdi sc mu, da mu je počilo srce, — V imenu božjem vas prosim, pustite me! Vzemite si vse; a pustite me živega! Parlament naj hitro dela! Korošcev obisk v Glavnači r Belgrad, '28. febr. (Tel. »Slov.«) Minister notranjih zadev dr. Anton Korošec je danes obiskal belgrajsko mestno ječo, kjer se neliaja tudi soba, takozvana Glnvnjača, v katero zapirajo tiste, ki jih policija prižene v zapor. Minister je pregledal vse sobe in se dalj časa razgovarjal z upravnikom mesta Lazarevičem o tem, na kak način bi se moglo odpomoči ne-dostatkom v mestni ječi. Nato je notranji minister dr. Anton Korošec obiskal tudi belgrajskega župana Kuma-nudija in se z njim razgovarjal o korakib, ki so potrebni za zboljšanje razmer v mestni ječi, ker je mestna občina po zakonu za to piklicana. V mestni hiši je bil zbran ves občinski odbor. Notranji minister se je z občinskimi odborniki dalj časa prijateljsko razgovarjal. Ker pride to vprašanje vsled nujnega predloga se-Ijaško-demokratske koalicije na dnevni red jutrišnje seje narodne skupščine, bo notranji minister imel priliko o stvari dati podrobno poročilo. Hrvatska sodba o dr. Korošcu č Zagreb, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Jutrišnja »Narodna Politika« ima uvodnik pod naslovom: »Izjava dr. Korošca«, v kateri razpravlja o progrumatični izjavi ministra za notranje ftvari dr. Korošca in pravi med drugim: Jugoslovanski klub je v tej krizi odnesel večjo zmago za predane, kakor jo bo uboga seljaško-demokrntska koalicija splob kedaj dosegla. Prihod dr. Korošca v notranje ministrstvo je bil sprejet simpatično, ker \si pričakujejo, da bo dr. Korošec oni previdni človek, ki bo uredil upravo. Dr. Korošec je pokazal, da ima voljo in znanje za izvedbo temeljite reforme v državni upravi. On je bil tisti, ki je prvi uredil promet po prevratu in ki je iztrebil iz pro-svete politične metode Pribičeviča. On bo tisti, ki bo očistil v naši državi tudi razmere v notranjem ministrstvu. Parlamentarno delo naj gre brzo izpod rok! r Belgrad, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Demokratski klub jo imel danes dopoldne sejo, ki jo je otvoril predsednik Ljuba Davidovi?, ki je v svojem govoru najprej zahteval, da morajo biti vsi poslanci vedno navzoči v Belgradu, da bo šlo parlamentarno delo čim hitreje izpod rok. Nato je govoril o zakonskem načrtu za pomoč krajem, ki trpe pomanjkanje; v nadaljnjem govoru pa je zahteval, da morajo ministri pravočasno odgovarjati na vsa vprašanja poslancev. Za njim so govorili posamezni poslanci. Sklenilo se je izvoliti poseben odbor, ki bo nadzoroval vse intervencije v klubu. Zakonu za pomoč revnim krajem bo priznana nujnost. r Belgrad, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji ministrskega sveta je bil v defini-tivni redakciji sprejel zakon za pomoč krajem, ki trpe pomanjkanje in je bil takoj popoldne poslan narodni skupščini z zahtevo, da se proglasi za nujnega. Tako bo skupščina jutri glasovala tudi o nujnosti tega zakona. Revidirali bodo zakone, tičoče so prosvetc, r Belgrad. 28. febr. (Tel. »Slov.«) V prosvetnem ministrstvu so sklenili izvršiti revizijo nekaterih temeljnih prosvetnih zakonskih načrtov. V poštev pridejo načrti o srednjih šolah, o gledališčih, muzejih itd. Cim bodo ti zakonski načrti revidirani, pridejo nred skupščino. Za koincrcijolizacijo železnic. r Belgrad, 28. febr. (Tel. >S1> v ) Ož'' odbor za izdelavo definitivne stilizacije uredbe o komercijalizaciji državnih železnic se bo zopet sestal prihodnje dni, da poua definitivne sklepe. Moralno spričevalo St|. Rađiča r Belgrad, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Danes pe je vršila na belgrajskem sodišču zanimiva razprava pro'i uredniku :>Politike« Božoviču, ki ga je tožil bivši minister Nikif radi izjavo, ki jo jc Božovič prejel od Radiča in se nanaša na Nikiča. Proces je zanimiv zato, ker je pokazal način Radičeve borbe v javnosti. Bo-iovič je prediagal sodišču priče, da je izjava, ki mn je dal Radič, točno reproducirana. V tej izjavi Radič z najgršimi izrazi napada bivšega ministra dr. Nikiča. Ker jc sodišče pozva lo R.d'ča, da sc Ujavi, je podal sledeče pojasnilo: x G. Gojko Božovič, poročevalci- »Politike«, ni dobil od mene niti pismenega niti ustnega pooblastila, da prinese intervju o Ni-kiču. Boževič je razgovor sicer stenografično beležil, vendar ga pa njegovo uredništvo prinaša s takimi spremembami, da sem sklenil, da »Politiki nc dam nikdar več nobene izjave. Jaz nisem niti urednik niti izdajatelj niti raz-žirjcvalcc časopisja. Kako more tožitelj klicati mene na odgovornost, če ni imel za pri-obeitev izjave mojega pooblastila? Prosim, da bc tožitoli zavrne in plača 200«) Din odškodnine « Takoj nato je Božovičev odvetnik predložil sodišču drugo, originalno pismo Stjepana Radiča na Božoviča. Ko je bil namreč Božovič tozen, so je obrnil pismeno na Radiča i" ga prosil za potrdilo, da so njegove navcdhc točne. Radič mu je na to v resnici poslal pismo, v katerem priznava, ila je časnikar Božovič točno zabeležil intervju in izjavo. Sodišče je i ozirom aa to dejstvo takoj oprostilo toženca ln je na zahtevo državnega pravilnika odsto- pilo vse akte v svrho nadaljnjega postopanja proti — Stjepanii Ratlicu. Za upravo fakultet gre r Belgrad. 28. febr. (Tel. %Slov.«) Komisija, ki ima nalogo razpravljati o redukciji fn-kultet, je danes razpravljala o posameznih točkah resolucije, ki govore o tem. kako naj bi se uredila notranja organizacija posameznih. fakultet, da bi se dosegli prihranki in bi bilo omogočeno nadaljnje delo vsem fakultetam, tudi v času, dokler bo trajala sedanja finančna kriza. Komisija je ugotovila splošne smernice, ki jih bo minister prosvete poslal posameznim univerzam, da jih pregledajo in podajo o njih svoje poročilo. Debata, ki se je razvila, je pokazala, da bi se z racionalnejšim gospodarstvom na univerzah dalo mnogo več prištediti. Nato je komisija nadaljevala razpravo o vseučiliškem zakonu. Povsod naj bo isti delovni čas r Belgrad, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Danes se jo v tukajšnji delavski zbornici vršila razprava o ureditvi delovnega časa. Konferenci so prisostvovali delegati vseh delavskih zbornic v državi. V razpravi o delovnem času se je sklenilo zahtevati od ministra za socialno politiko, da se mora delovni čas v celi državi izenačiti z delovnim časom v Zagrebu in v Ljubljani, kjer vladajo v tej zadevi najbolj urejeno razmere. 300.000 Din za poštno hranilnico v Ljubljani. r Belgrad, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Ministrski svet je danes odobril kredite nad 300.000 Din za zgradbo poštne hranilnico v Ljubljani. SDS hoče razpust ljublj. občinskega sveta Tako • brezvestnih metod, kot SDS, se v Baši politični zgodovini pač ni še posluževala nobena politična stranka. Samo zadnjih deset let je po izrecni volji SDS vladal na ljubljanskem magistratu komisar dlje časa, nego pod Avstrijo vse preteklo stoletje. Dvakrat je brez najmanjšo stvarne utemeljitve, razloga in povoda že razgnala zakonito izvoljeni in poslujoči občinski svet in vse kaže, da hoče ubiti avtonomijo ljubljanskega mesta še tretjič. Obširno smo v zadnjih dnevih pojasnili ie, kako je SDS s svojim zahrbtnim postopanjem onemogočila [>ozitivno sodelovanje SLS v občinskem svetu. Kljub temu, da sama nima delazmoŽDe večine, je izigravala našo delegacijo toliko časa, da je sestavila iz svojih ljudi v«5 predsedstvo in nač6lstvo vseh odsekov ter • tem našo delegacijo naravnost prisilila v opozicijo. Mi zaradi tega seveda ne pretakamo solz, potrebno je pa, da to dejstvo ugotovimo, da bo vsak ljubljanski volivec vedel, kje naj išče krivcev za delanezmov.nost občinskega sveta. Pa to še ni vse. Na vseli zadnjih sejnh občinskega sveta so bili ponovno e njeno pomočjo sprejeli ukrepi, ki očitno in hote na- sprotujejo občinskemu redu, s čemer ustvarja na magistratu vladajoča gospoda ex les stanje. Takole računa SDS: napenjajmo lok in izzi-rajmo nadzorno oblast z nezakonitostmi toliko časa, da bo ona prisiljena občinski svet razpustiti, potem bomo lahko s primerno demagogijo zvrnili vso krivdo na vlado, v kateri je SLS zastopana in na ta načiu so nam pri prihodnjih občinskih volitvah morda vendarle posreči priti do absolutne večine. Da, taka je kalkulacija SDS, toda mi odkrito izjavljamo že danes, da bo SLS uporabila svoj položaj v vladi za to, da bo zadrževala razpust, dokler se bo lo dalo in dokler ne bo zadnji ljubljanski volivec izprevidel to prozorno, demagoško in brezvestno početje ljubljanskega »napred-njuštva«. Očitnega zasmehovanja iu teptanja vseh pozitivnih zakonov pa seveda tudi SLS ne bo mogla kriti večno. Najbolj pri vsej tej igri pomilujemo ouo ubogo, žo tisoč in tisočkrat prevarano delavstvo, ki ga zastopata oba socialistična svetnika. Gg- Letnežu, Likarju i. dr. se ne čudimo, a da se bodo ti radikalni razrednobojneži tako očitno bratili in pajdašili z gg. od 'I PD, Kranjske industrijsko družbe Slovenske bnnkef, »Orjune itd., nos je pn vendarle malce presenetilo, i a tudi to je končno prav in v redu, kajti če ~razrednoborbeni?, tretje-intornacionalni buržujmarksisti mislijo, da bodo z demagogijo uo shodih aatrosili delav- stvu peska v oči in mu prikrili svojo igro, se hudo motijo. Delavstvo ui več gluho in slepo, zato smo prepričani, da bo pri volitvah, ki jih demokratska in socialistična gospoda izziva, prav radikalno obračunalo s takimi svojimi zastopniki. Oče, ki proklinia otroke Kakor sc nam poroča, se je vršila sinoči seja SDS in SKS, na kateri so voditelji SDS predlagali, naj sc začne propaganda za revizijo ustave. To naj bi bila skupna taktika v parlamentu in parola pri eventualnih volitvah. Čutimo prijetno dolžnost, da ugotovimo, da je centralistična, unitaristična SDS, ki jc lomila kopje za najstrožji centralizem v naši državi, ki je za to idejo oborožila zasebne organizacije, ki je na tem programu denunci-rala Slovence v Belgradu, jih označila za separatiste, ne-Jugoslovane, ko so zahtevali pod vodstvom SLS decentralizacijo naše države, e tem svojim sklepom priznala svojo polomijo, obenem pa pravilnost programa SLS. Druga naša dolžnost pa obstoja v tem, da podčrtamo, kar smo ravno v tem času včeraj zapisali: SDS je stranka brez programa, bije in tolče sem in tja, blagoslavlja danes, kar je včeraj proklinjala, hoče izigravati jugoslovanske narode, enkrat Srbe proti Hrvatom in Slovencem, nato obratno, vse pa radi nena-sitljivc želje po oblasti. Nujna posledica te politike v državi je bila ta, da je ta stranka nostala stranka-od-več. Ker pa je ravno Slovenija imela od take politike največ škode in so spomini na centralistično divjanje SDS ravno v Sloveniji najbolj živi, bi se izpostavil splošnemu zasmehu tisti slovenski človek, ki bi tej spreobrnitvi dajal kak drug značaj kot — demagogjje. To opozorilo bo zadostovalo, da opozorimo javnost na najnovejši trik lega stvora, ld nosi v južnih krajih ime kameleona. NSS so pokopali Dr. Žerjav je leta 1919. tole pogruntals Meščanstvo lovimo z demokratsko, kmete a samostojno-kmetsko, delavstvo z narodno-so-cialistično stranko. Getrennt marsciiiercn, zusammen schlagen! Tako je šlo nekaj let; navidezno so se celo tolkli med seboj. Ko se jc igra zdela že preneumna, so si sneli krinke: Likvidirala jc SKS in včeraj javlja ganerai-štab NSS, da je stranka likvidirala tudi formalno. Ob svojem pogrebu naznanja, da ja tO storila na ljubo politični razkosanosti v dr-žavi, demokraciji, narodnosti, naprednosti m socialni pravičnosti, in sicer na vse strani, ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev, človeških pravic, politične taktike delovnega ljudstva v enotno socialno solidarno fronto, notranjemu prerojenju človeka v znamenji" humanitete itd. Vemo, da je te fraze spustil le del narodnih socialistov; da se mariborski s to bratovščino ne strinjajo, ker še drže na program. Vemo tudi za zveze s češkimi narodnimi socialisti. Vse to bo nafbržc znano tudi mnogim narodnim socialistom. Tistim pa, ki se strinjajo s fuzijo z SDS, bi nasvetovali, da povedo odkrito: Der langen Rede kurzer Sinn objavljenih fraz je ta: Strankarski fondi tu izčrpani... zleteli smo pa itak iz isteg? gnezda! Bolgarska v večni krizi V Sofija, 28. febr. (Tel. »Slov.«) Izgledi za oolgarsko zuranje posojilo se presojajo zelo pesimistično, ker Društvo narodov vztraja na tem ,da se bolgarska narodna banka v gotovem terminu pretvori v delniško družbo in ker Bolgarska radi gospodarskega razvoja države no more pristati na noben določen Čas. V tej zvezi se ravno tako pesimistično presoja tudi notranjepolitični položaj, ker se je vlada v zadevi posojila zelo močno angažirala in bi morala, če se posojilo ne doseže, tudi po splošno vladajočem mnenju izvajati uajdalekosežnejše posledico. Vsako vojno ie preprečiti r Pariš, 28. febr. (Tel. sSlov.«) Ameriški odgovor na zadnje francoske predloge o obsodbi vojne se tu še ne nahaja v besedilu. Quai d'Orsay je o vsebini zvedel samo potom obširne brzojavke, ki jo je poslal francoski poslanik iz Washingtona. Ameriški drž. departement je odklonil vse Briandove proti-predloee in vztraja pri svojem prejšnjem stališču. Državni tajnik Kellog v svoji novi noti zopet odklanja francosko razlikovanje med napadalno in enapadalno vojno, z utemeljitvijo, da se mora pakt o nenapadanju samo tedaj izkazati kol učinkovit instrument za ohranitev in varnost miru. če brez razlike in brez pridržka vojno sploh obsodi in jo proglasi za nezakonito. Kellog vztraja dalie na tem, da se pogodba že od začetka podpiše od več strani in da mora imeti podpise vseh velesil. Kakor poroča »Intransigeant«, navaja ameriška nota po imenu vse dotične velesile, med njimi Francijo, Nemčijo, Anglijo, Italijo in Japonsko, dočim so Španska in južnoameriške republike izključene. Glasom istega lista je komaj računati s tem. da bo Francija sprejela ameriško noto kot bazo za podajanja, ker stoji Quai d'Orsay prej kot slej na stališču, da si mora z ozirom na obveznosti napram Društvu narodov in predvsem z ozirom na zveze z državami male antante in Poljsko ohraniti odprto pot udeležiti se v danem slučaju defenzivne vojne. Modus vivendi se bo realiziral po Veliki noči. v Praga, 28. febr. (Tel. »Slov.*) Ko se vrne zunanji minister dr. Beneš v Prago in ko bo po Veliki noči nastopi! svoje mesto v Pragi nuncij Ciriaci, se bo praktično začelo izvajanje posameznih določb modusa vivendi. Najprej se bodo določile meje posameznih škofij, predvsem glede slovaškega dela ostrogonske škofije, ki ima okoli 400 župnij in 1 milijon katoličanov ter bi bila lahko samostojna škofija. — Obeneni se bodo uredile meje ostalih slovaških škofij. Ureditev bosta izvedli dve komisiji, cerkvena in posvetna. Novi ostrotronski škof namerava prositi češkoslovaško vlado, da se za slovaški del njegove škofije pripusti njegov namestnik. Gradiščanska ne dobi verskega šol. zakona. v Dunaj, 28. febr. (Tel. »Slov.«) V proračunski debati so danes pri bojnem glasovanju o uvedbi državnega ljudskošolekega zakona v Burgenlandu, kjer je doslej veljal go stari madjarski konfesijonalni šolski zakon, socijalni demokrati v zvezi z velenemci in Landbiindlerji, ki so se za to glasovanje združili z opozicijo, preglasovali krščanske soci-jalce v razmerju glasov 88 :71. To glasovanje, ki .je samo ponovitev enakega glasovanja v odboru lanskega leta, ne bo imelo kot posledico nobene krize, vladi pn je dan povod, da bo vpoštevala zahtevo večine parlamenta z uvedbo državnega ljudskošolskega zakona v Buigeuinmlu Slovenci v M ali f i TUDI SLUŽKINJE JI5 TREBA PREMESTITI V ITALIJO! FaSistovsko uradno glasilo za Primorsko protestira proti temu, da ima Mar. družba za slovenska dekleta sedež v Trstu; in celo na pustni torek ?o je drznila prirediti Marijina družba več ali manj versko zabavo, pri kateri so dekleta nastopila v slovenskem jeziku, kakor da bi bili v kaki kraški vasi. Kako se to strinja, se vprašuje list, s programom fašistovske vlade, ki hoče dati slovenskim krajem zopet Djibovo izviruo latinsko lice? Nadaljo ugotavlja list, da se letno з-skoro umetno« odpravi v Trst na »isoče slu.enskih služkinj, ki si pozneje ustvarijo lastno družino, ki gotovo ne bo italijanska. To ne gre. >Ta dekleta bi bilo tr«*ba odpravili v druga mesta na Apeninskem polotoku — če mogoče daleč od Julijske krajine, —• kjer bi prav lahko našla službo radi svoje znane pridnosti in bi lahko živela daleč od vsake propagande ter postala dobre Italijanke.« V Trst pa naj pridejo Purlanke. — Fašieti so spravili e Primorskega v JtolijjOIl> venske učitelje, uradnike in železničarje. Tudi5$Ak bleni služkinj bodo lahko rešili po fa&islovgkO^tShiralo jih bo ledejstvo, da so v Italijanskih družinah samih slovenske služkinje bolj priljubljene kakor Italijanke, ker veljajo splošno za bolj poštene. Problem slovenskih služkinj je na vsak način vsaj lako aktualen knkor problem tržaške pristaniško krizo. »Ko je slovenska duhovščina divjala pO Istri...« Napadi proti slovenskim duhovnikom Goveda ne izostanejo, ker jih smatrajo fašistovski listi za najboljše propagandno sredstvo. »Slovenska duhovščina je žalibog dolgo časa divjala v Istri, aa Krasu in v Trstu ...; iz Bevilncqua je napravila Vi-voda ali Vodopivec, tz Vecchietti Stare, iz Pento-lazi Lončar, iz Lupi Vouk.e Fašistovski listi uada-Ijc protestirajo proli -^ljubljanskim govoricam,, da fašistovska stranka sili ljudi, da poitalijančijo svoje imo. To ni res, piše uradno glasilo fašistovske stranko. Strauka je le izrazila mnenje, da je dolžnost vsakega Italijana, da nc nogi še nadalje ua sebi dokumenta o neituiijanskcm izvoru, aku jo njegov priimek tuj, ali sledov divjaškega početju slovenskega duhovnika, ako iraa njegovo ime slovensko končnico.« Glasilo iste fašistovske strank1;, ki no sili ljudi, da si poitalijančijo priimek, plšo dalje: »Mislimo, da bodo v bodoče, ko se bo kak državljan potegoval za kako mesto, imela obiastvu pravico vprašati prosilca, ki je obdržal svoje lio-tentotsko imo: »Ste Italijan? Mesto je rezervirana za Italijane. In vi s svojim priimkom ste laliko Nemec, Slovenec, Čeh, Srb, Danec, vse kar bočote, (o-da Italijan niste!« Po fašistovskem pojmovanju so to ne pravi siliti. Kakšnih sredstev se pa fašisti poslužnjejo? Na Goriškem podistat dolgo č-.sa ni mogol uspeti, da bi spravil na uoge faSislovsko društvo; aro namreč za vas. kjer so nekdaj krasno uspevale katoliške prosvetne organizacije. Nazadnje je prišel podestat na pravo misel: občinskemu slugi je izročil seznam vseli gostilničarjev, trgovcev in drugih obrtnikov v vasi ter mu velel, naj jih skliče na važen sestanek. Sluga ni smel nikomur povedati, o čem bodo razpravljali na sestanku, pač pa se jo moral vsak vabljenee podpisati nn omenjeni seznam in s tem potrditi, da je bil o sestanku obveščen. Sestanek jo otvoril podestat s patriot i fini ni nagovorom, ki ga Je učitelj raztolmaSIl: Danes jo tukaj Italijo, jaz in vi vsi smo italijanski državljani, ki smo dolžni spoštovati zftkou. Slovenska društva so bila r (izpuščena, ker niso vzgajala mladine v državnem duhu, ampak proli državi. Po zakonu obstojajo samo društva Dopolavoro, ki učijo mladino spoštovanja do države. Ali boste pustili mladino brez vzgoje, brez knjig? Naš Dopoiavoro bo imel tudi slovenske knjige, prirejali bomo tudi slovenske veselice, učili se bomo tudi slovenskega petja; vse bo kakor prej, le politike ne bo več v društvih. Scd:ij so odloČite, ali se hočete vpisati v društvo. —- Nato je podestat vprašal vsakega posebej, ali so vpiše. Vpisali so se seveda vsi, ker jo bilo treba zbirali med Popolavorom in koncesijo. Drugi dan je bila v vseh italijanskih listih sen za-cijonahia vest o »zavzetju najtrdnejše slovenske po-stojanke«, v središču slovensko propagande. —■ Kdor zna, pa zna. »Zadruina zveza* uničena. Kako daleč Jo žo dovedel Zvezo komisar s prefektumim jamstvom za nadaljni razvoj«. Tekom enega meseca je bilo odpovedanih vlog za 950.000 lir! Komisar je Izplačal od teh Ie 300.000 lir in sicer vsaki stranki maksimalno 2(100 lir tedensko, n nnzndnje je izplačevanje ustavil. Enomesečno komisar jen jo je torej dovedlo Zvezo do togn, da je moral« ustaviti Izplačevanje vlog! S tem se vlagatelji pokazali, koliko zaupajo v prefokturnega komisarja. — Poleg inž. H ustje jo komisar odslovil te dni tudi luž. 1'epana. Tako so seoaj odstranjene vse tri glavno močC IIIIIIIIIKSIIIIIIIII Neverjetna pomot pri britju. Namaiite si obraz s Nine a tremo, eporabljajte milo Se le po preteku doeh minul, nakar pričnite z britjem in prepričali se bedele, da doseiete s souporabo Ntvea-creme mnogo boljši uspeh kot sicer, kajti občutljiva in гагро-kana koža Vas ne bo več nadlegovala. NivcB'Crems 1ШШНШШ1Ш1 МигШог □ Iz seje ožjega odbora mariborskega okrajnega zastopa. V torek, 28. februarja, je zboroval ožji odbor mariborskega okrajnega zastopa. Pri tej priliki je bila oddana služba cestarja za cesto Sv. Jakob—Sv. Jurij Ivanu Korošec iz Jarenine. Cestni mojster Fr. Lajh je pomaknjen v višjo plačilno stopnjo. Na Heinzovem posestvu pri Sv. Duhu se zgradi nova stanovanjska hiša. Posestvo se spremeni v vzoren pašnik za rejo plemenskih bikov. Omenjeni pašnik je krvava potreba za mariborski okraj, ki se peča intenzivno z napredno živinorejo. Z deli za preložitev Rajzmanovega klanca pri Jarenini bo začel zastop takoj, kakor hitro bodo navozile občine kamen, katerega so obljubile. Občini Kamnica sc dovoli 5000 Din podpore za preureditev občinske ceste v okrajno. Marmorski okraj bo začel letos graditi večje število cest in radi tega razpisuje službo pogodbenega inženerja za dobo osmih mesecev. Isto lako je razpisana služba pogodbenega gradbenega delovodje. Za novo cesto od Sv Petra proti Ložanam se je oddala tvrdki Nassinbeni dobava 3300 kub. metrov gramoza iz otoka v Dravi pri Sv. Petru. Delo za zgradbo nove ceste do vrh hriba pri Nebovi se bo razpisalo, kakor hitro bodo odobreni načrti. □ Mariborska krščanska ženska zveza priredi v nedeljo, 4. marca, v veliki kazinski dvorani misijonsko predavanje s skioptičnimi slikami. □ Prosvetna zveza v Mariboru priredi v četrtek, 1. m.arca, v Zadružni banki predavanje o izseljenižkih naselbinah ter o položaju izseljencev v inozemstvu. Predaval bo g. Zor, tajnik prosvetne zveze v Ljubljani. □ Pasji kontumac jc odredil mestni magistrat, ker je prejšnji teden neki pes poginil ca steklini. □ Ponesreči! sc jc 261etni delavec Košar 'Franc. Žagal jc drva na cirkularni žagi, katera mu je po nesrečnem naključju zagrabila levo roko ter mu odrezala tri prste. Prvo pomoč mu je nudila tukajšnla rešilna postaja □ Nekaj o najnovejši mariborski aieri. Po Mariboru se govori in piše zelo na dolgo o sleparijah z ^Balkan-kreditom«. Dva Nemca iz Avstrije sta otvorila v sredini poletia lanskega leta v Mariboru tako zvani »Balkan-Kredit«. Banko sta osnovala s polo praznega papirja in enim svinčnikom. Ker ni bilo denarja, je pripomogla do denarja zgovornost obeh ustanoviteljev te nove banke Obema špekulantoma se je posrečilo izvabili iz lahkovernih ljudi 140.000 Din in od te vsote je na- Varujte se infiuence! v*->"siv<-» i»ri)i: p-fnosii r»nWl'lv|h obolenj POt'Hri че'т» n * - • "r. • »ISUO lotila ena oseba 90.000 Din. Od omenjenih 440.000 Din sta uporabila oba ravnatelja 60 tUoč dinarjev čase. Oba Nemca jc policija aretirala. Eden od teh je pobegnil, drugi je izročen v zapore okrožnega sodiSča. Sodiiče zaslišuje razne stranke, katere se javljajo, ker so nasedle v lahkovernosti zgovornosti dveh neznancev. Z Balkan-Kreditom so oškodovane razne tvrdke po Mariboru in v pretežni večini pa podeželski mali ljudje. Opisani slučaj je kričeč opomin: Imamo toliko naših, znanih in dobrih denarnih zavodov, a ljudje le rajši verjamejo in nasedajo lažnjivim in goljufivim tujcem! □ Sprememba posesti. Znani grad Viltoš med Selnico in Kamnico na levem dravskem bregu, ki je bil last znanih dunajskih Badlov, je kupil lesni trgovec iz Poljčan g. Magerle. Lepo hišo na Aleksandrovi cesti, nasproti glavnemu kolodvoru, jc kupil g. Tombach. □ Iz policije v bolnišnico, V ponedeljek zvečer je bila v Gosposki ulici aretirana Me-jovšek Ana, ker je v družbi dveh spremljevalcev kalila nočni mir. Odpeljana je bila na policijo k zaslišanju. Med zaslišavanjem pa je Mejovšekovi postalo slabo in bila je prepeljana v bolnišnico. Mejovškova je bila 1926. leta — kakor je policija ugotovila — iz Maribora za dobo 10 let izgnana. Radi tega se bo morala, ko okreva, zagovarjati vsled prepovedanega povratka. □ Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru se bodo vršile v sledečem redu. Dne 5. marca: Lovro Trstenjak radi uboja ter Ana Osvald radi detomora. — Dne 6. marca: Helmut Golob in Kari Harncr radi goljufije in Adolf Vogrinec radi noži t? a lastnega gospodarskega noslepia. — Dne 7. marca: Janez Rine in Franc Lesar radi vloma, Ivanka Pirš ra radi detomora. — Dne 8. marca: Janez Pečar radi uboja ler Rupert Čeh tudi radi uboja. Celfe O" Znižana vozna cenae za avtobus v Maribor. Mariborski mestni svet je znižal vozno ceno za pot z mestnim avtobusom za celo progo Maribor—-Celje odnosno Celje—Maribor na 50 Din. Doslej smo morali plačevati od vsakega kilometra en dinar, kar je znašalo za celo progo 61 Din. -0" Za koncert Sancinovegn triu, ki se vrši jutri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma, vlada vseobče zanimanje. Udeležili se ga bodo ludi okoliški kraji, zlasti Laško. Predpro-daja vstopnic je v knjigami Goričar & Le-skovšok. & Celjska porotn. V ponedeljek, dne 5. marca se prične pri celjskem okrožnem sodišču I. porotno zasedanje v tem letu. Pri lem zasedanju pridejo na vrsto slučaji: ponedeljek 5. marca Anton fepiler, hudodelstvo uboja. Torek 6- marca je posvečen tatvinam, radi katerih se bodo zagovarjali Franc in Ivan Gaber ter Kovačič Ludovik. Nekaj razprav bo še razpisanih. Zasedanje bo predvidoma trajalo le tri dni. ■Cr Polzela. Prošlo nedeljo sta obiskala Polzelo narodni poslanec g. dr. Hodžar in tajnik SLS g. I. Pcršuh. V dvorani pri Cizeju sc je po večernicah zbralo lepo število zlasti mlajših naših pristašev, ki so z napeto pozornostjo poslušali poročilo g. narodnega poslanca in predavanje g. tajnika. Ob tej priliki jc tajnik krajevne organizacije g. Turnšek izpre-govoril nekaj poljudnih besed o važnosti in pomenu tiska. Razpoloženje udeležencev jc pokazalo, da bi bilo treba take sestanke imeti pogosteje. Radi pozne ure in ker je bilo več starejših volivcev-somišljenikov zadržanih, jc občni zbor krajevne organizacije odpadel in se bo vršil prihodnji mesec B opisi Trbovlje Mladinski koncert. Naš mladinski pevski zbor obstoji iz dveh zborov, iz dečkov in deklic ter šteje skupno okoli 90 glasov. V nedeljo napravijo m'adinski koncert v Društvenem domu. Za nabornike. Mladeniči, rojeni v 1. 1908, ki niso tukajšnji občani, pa želijo biti rekrutovani v Trfcov'jah, naj ee zglasijo v občinrki pisarni pri vojnem referentu do konca meseca marca. г£л Za upokojcnce. Vpisovanje v društvo »Samopomoč« rudniških vpokojencev je čas samo še do 15. marca, in se kasneje celo leto ne bodo sprejemali novi člani. Na plačilni dan pokojnine sc vsak lahko vpiše v gostilni gojpe Zupan od 9 do 12 dopoldne, starovpokojeni pa ua 5. marca istotam in ob isti uri. Š?. Cene mesu. Uradno so se nastavile sledeče cene mesu: govedina 1. vrste 11) Din, 11. vrste 10 Din, II. vrste 8 Din, teletina 18 Din, svinjina od 18—22 Din, jetra 14 Din, pljuča 7 Din, vampi 9 Din. CfuMfansko gledališče DRAMA. Zadetek ob 8 *»ečer. Sreda, 29. februarja: NEDELJSKI ODDIH. Bed C. Četrtek, 1. marca: Zaprlo. Petek, 2. marca: SESTR1ČNA IZ VARŠAVE. A. Sobota, 8. marca ob 15. uri pop.: PEI'ELKA. Izven Otroška predstava pri izredno znižanih dramskih cenah. OPERA. Začetek ob pol 8 »večer. Sreda, 29. februarja: FIDELIO. Red A. Četrtek, 1. marca: MARTA. Red C. Petek, 2 mnrca: Zaprto. Sobota, 9. marca: PLES V MASKAH. Red B. Mariborsko gledališče Sreda, 29. februarja ob 20. uri: MANON. Ab. A. Kuponi. Četrtek, 1. marca ob 20 uri: DOBRI VOJAK SVEJK. Ab B. Kuponi. Prireditve in društvene vesli Ljubljana. Poselsku iveza v Ljubljani ima v nedeljo, dne 4. marca 1928 ob 5. uri pop. v dvorani Ljudskega doma svoj redni občni zbor. Vse članice vljudno vabljene. — Odbnr. Služkinjo! Naša stavbna zadruga •■Slufckinjski dom-' ima svoj redni občni zbor v nedeljo, Jne 4. marca 1928 ob 17. tiri v Ljudskem domu s sledečim sporedom: 1. Poročilo nnfeletvn in na.tzor-stva. 2 Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Potrj^uje letnih računov. 4. Nadomestna volitev načeletva 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. — Obenem bo tudt občni /.bor Poselske zveze. Po občnem zboru bo predaval g. vseuč. prof. dr. Ehrfirh o epi-ritlzmu (e slikami). Priditel Združenje jugoslovanskih iuženerjev in arhi tektov — sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 2. marcn ob 20. uri v j lastnem družabnem lokalu na Kongresnom trgu št. t (II, nad«!r.). Predaval bo g. ins. Stanko Sonc o »Zg-dovini razvoja ljubljanske elektrarne -. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. Predavanje v »Pravniku«. V sredo, dne 29. februarja t. I. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. univ. prof dr. Aleksander Bilimovič o predmetu: vProučavr.nje konjunktur in gospodarska prognozar. Predavanje se bo vršilo ob pol šcslih ponoldne nn sodišču v Ljubljani, soba štev. 79. K obilni udeležbi vabi odbor Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja interesentom, da se vrši poni'čnISkn preizkušnja v nedeljo dne 11. marca t I. Tozadevne prijave se sprejemalo naiknsnele do 7. marca t. 1. v zadružni pisarni. Hrenova ul. 4. —, NačeUtvo. Strokovna skupina mestni!« delavcev in uslužbencev ima svoj redili mesečni sestanek dne 2. mnrca 102,S ob « zvsčer г konzumnt kleti nn Kongresnem trgu. Govori profesor Jarc. — Odb'r. Drušho delovodij in industrijskih uradnikov t Ljubliani naznanja svojim članom, da imajo redno mesečno zborovanje v liolelu štrukelj dne 4. marca 1928 ob 9 dopoldne. Sprejemajo sr tudi novi člani. Ostali kraji. Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru uprizori v dneli 4., 11.. 18 in 25. mnrca ^Kristusovo trpljenje in smrt v 11. slikali. Nastopi 70 oseb. Lelos e,| oder spopolnjen in razsvetljava prvovrstna. Prosimo za nn,(obilnejši obisk. Začetek ob pol t. uri popoldne. Naše difašlvo Na rednem občnem zboru Cirilske.cn društva ljubljanskih hogosloteet je bil zn poletni semester 1927-28 izvoljen sledeči odbor: predsednik Vitnl VoduSek. podpr. Skvarča Stanko, tajnik Starman France, blagajnik Stare Tine. SK Jadran. Danes in v petek od 15 dalje obvezen trening na igrišču. ŠPORTNI DOGODKI. GraFstrom v Berlinu ni upal nastopiti še enkrat proti Biiekln in si je le-ta i/, veje val svetovno prvenstvo v umetelnem drsnnju. Sonja tudi ni prišla in je zmagala Burgerjcv >. V parili sta dosegla prvo mesto Scholz-Kaiser. — Včeraj je ^Slovenec poročal o lepi zmagi dr. Kmeta v Beklbe.r-gu na Nemškem. Šlo je za prvenstvo Nemčije Na IS km ie nastopilo 113 smučnrjev. V splošni kategoriji je dobil prvo mesto Norvežan Viniaronreu 1 :08 : 10. drugo Finec Jarvinen z 1 :08 : 33. Vi-njarengen je dobi! ludi prvo oceno v skoku V starostnem razredu jo p;:, kakor rečeno, zmagal naš dr. Kmet 7. 1 : 21 : 27. — Stari tekmovalci v hitrostnem drsanju Thunberg, Evensen, Larsen itd. so odšli iz Oslo v Helsinki (Finska) ih so se spet poskusili: omenimo 500 iti TMinberg 43.9, 3000 m Blomguist 8 : 48.2. — Avstrijec Junftblut je zb lisa! že od leta 1914. obstoječi avstrijski rekord Bohrerja v drsanju 1500 m od 2 : 29.G nn 2 : 27.7. — Kaaadei so igrali v B- rlinu proli klnbu >Dnvos 1? : 1 in proti Berlinskemu Športnemu klubu 12 : 2. Od leta 1884. naprej so igrali Irci in Sluiti 40 noeometni'i tekem med seboj in s a zmagali Irci samo trikrat. Zadnjič je bilo to leta 1910. Leta 1903. so zmagali v Glnsgo\vu na Škots! ern 2 ; 0 in te dni spet v Glasgovni 1 :0. Vseh goalov -•■> zabili doslej Skoti 147. Irci 29. — Položaj v Zagrebu* Hašk 10 tčk. Grnd.ianski in Kroatia po f), Vikloria 8. Concordia 7, Derbv 3. Zeliezničar 2. Položaj nn Dunaju: Admira 25 točk. VVacker 22, Rapid in Vlennn po 18 itd.; zndnio dunajske tekme-Admt>a : Hertha 4:0. Simmering—Slovan 3:2, Ranid —BAC (i : 1, Vienna—Hnkonh 1 : 1, Wacker— Ausiria 1 : 1. SporlUlub—WAC 2 . 1. Nekaj italijanskih tekem: Torino—Milano 2:0, Nnpoii—Genova 2:1, Novnra—Bolognn 4:0. M denn—Livor-no 1 : 1, Intenvizionnle—.luventus 1:0. — V Prn-ci. Spnrta—Viktoria iz Žižkova 3:2. — V rug-bvju so premagali v Londonu Angleži Francoze 18 : 8. Francoz Fronval je napravil v 4 urah in 56 mtnutnh 1111 looplncov. Nbvi vovwnl redi 73 ftaie Delavske *h?rnfce v L ub' ani Kedai se vrše volitve? Volitve v Delavsko zbornico re vrše najkasneje v roku 3 merecev po Ireleku 3 letne dol-e odnosno po ra pustu po odre^brh nover/a volivnepa reda. Volivne prin-ave vodi do imenovanja glavnega voiivnega odbora prejšnji upravni odbor, odnosno njegov nadomestni organ. Volivno okrožje. Or^mlje Delavske zbornice v Ljubljani tvori eno vo'ivno ckrož'e. Občine, v katerih je vsai po 150 volivnih nn-rvičenrev. tvorijo krajevna volišča. Ce ie v knketn obrptu nad 100 volivcev, tnora biti volišče v bližini obdata, če na to ni moMoj Bog. mamica, — pridi hitro sem, teta jo padla ateku okoli vratu.« 2/" / / r. društvom, so zaključili 27. t. m. Obiskovalo ga je 24 deklet. Z veliko požrtvovalnostjo so ga vodile tukajšnje učiteljice Mar. Dovjak in Mar. Rozman pod vodstvom gospe učiteljice Ive Jelene. Učiteljici na deželi, ki prebije 6 do 8 ur v šoli v telo in duha zelo utrudljivem delu in to v ne ravno najboljšem zraku, bi se zelo prileglo nekaj ur oddiha. Tukajšnje učiteljice pa so namesto sebi v razvedrilo posvetile ostali čas v vsestransko korist odrasliim dekletom. Nič ni čudno, čo so bila dekleta v nemali zadregi, kako bi se oddolžilo svojim dobrotnioani. Izrekle so jim udauo zahvalo s priporočilom, da bi zopet drugi tečaj vodile. Učiteljice so bile vesele, ko so videle tako prisrčno hvaležnost, izrečeno po preprostem kmetskem dekletu in so to sprejele kot lepo plačilo. Naj jim bo v plačilo pa tudi zavest, da so s svojim delom pri tečaju storile mnogo v blagor slovenskih deklet, kar naj jim Bog plača. k Smrt rudarja. Vsled obilnih nesreč, ki se gode v trboveljski premogovni industriji, so postali ljudje nekako otopeli. Za male in težje slučaje nesreč se skoro že nihče ne zmeni, v srce šele človeka zadene, ako vidi pred seboj smrtno žrtev poklica, ki mu daje zasilni kruh. V torek ob polsedmih zjutraj se jo v Trbovljah smrtno ponesrečil rudar Vinko Po-iak pri izkladauju jamskega lesa na starih rampah. Vagon, naložen visoko ob strani z rezanim, v sredini pa okroglim lesom, je bilo treba izložiti in odpraviti po ozkotirni železnici na skladišče rudnika. Ročice vagona so trdno stale ter so se delavci močno mučili, da so eno ročico izdrli, uprli se vsi nato na mesto, kjer se je prva izdrla, da bi se izdrla še druga ročica. To se je tudi zgodilo. Delavci so odskočili, kot so že bili navajeni. Polak se je pa zadel ob železniški tir, padel, izdrta ročica ga je udarila pri tem po giavi ter ga pritisnila ua železniški tir tako, da je ležala glava na tiru, čez glavo ročica in les, ki se je izvalil z vagona. Delavci so seveda takoj priskočili na pomoč., bil je pa že mrtev, ko so ga potegnili izpod lesa. Ponesrečenec zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. k M. Sobota za okrožno sodišče. Občinsko vodstvo M. Sobote je poslalo na zakonodajni odbor spomenico, v kateri utemeljuje, da je edino primerni sedež okrožnega sodišča, .katero je v načrtu, da se v bližnji bodočnosti ustanovi, M. Sobota, ker je središče Slovenske krajine, razen tega pa je tudi drugim krajem, ki bi pripadali novemu okrožnemu sodišču, lažje dostopna, kakor katerokoli mesto, ki bi prišlo pri tej zadevi v poštev. Razlogi, ki jih navaja spomenica, so tako tehtni, da jih bo zakonodajni odbor gotovo upošteval. •k Smrtna kosa. V Mirni peči je umrl dne 27. t. m. gospod Anton Rupena, gostilničar in lesni trgovec. ★ Na Brezjah jc bilo leta 1927. 259 porok, v letošnjem predpustu pa 47. •k Nesreče. V Mošnjah si je Ivan Valja-vec odsekal palec leve roke, Jože Arh in Avguštin Pangerc sta si zlomila nogo in M. Grohar si je s slamo ranila roko ter jc vsled za-strupljenja umrla. k Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente ua I. oferlno licitacijo za dobavo in montiranje električnega dvigala v poslopju ministrstva za poljedelstvo in vode, in šume in rude, ki sc vrši dne 27. marca 1928 ob 11. uri v računskem oddelku ministrstva za gradbe v Belgradu. Natančnejši pogoji o tej licitaciji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, I. k V Komnu ua Krasu v Italiji je umrl dne 27. februarja t. 1. Ivan V i č i č , oče Stanka Vičiča, šolskega upravitelja pri Dev. Mariji v Puščavi. k Amerikanske oblasti iščejo radi izplačevanja zavarovalnine bivšega amerikanskega vojaka Bezwina Nikovert alias George Koech. Ko se jc vpisal v umerikansko vojsko je navedel, da njegova mati Mary Roech živi v Belgradu. Navedeni jo star okoli 40 let in ima na levem očesu majhno brazgotino. Naprošajo se vsi, ki bi r-oir!i dati kakšne podatke o identiteti iu bivališču nevednega, naj to prijavijo sklicujoč na štev. 4827-28 izseljeni-škemu komlsarijutu v Zagrebu, Kamenita uL 15. •k Licnncovanje. V dneh od 29. t. ni. do 12. marca so vrši v občinah gornjega dela Slovenske krajine llceucov?mje plemenskih bikov. Licencovanje se začne v Murski Soboti. •k Slepar kot uradnik trgovinskega ministrstva. Prav prefripanegn sleparja je te dni aretirala zagrebška policija v osebi nekega Petra Lončariča, ki ie s ponarejenim priporo- BISEPNOBELI Z0B3E DEHTEČA USTA čilom nekega inženirja skušal oslepariti razne zagrebške tvrdke za denar in se mu je ponekod ta namera tudi posrečila. Izdajal se je za poročnika, inženirja, bančnega uradnika in za uradnika trgovinskega ministrstva. Kot tak je svojim naivnim žrtvam obljubljal, da jim poskrbi v Belgradu s svojimi zvezami razne ugodnosti. Loučarič je bil izročen sodišču. ^Nepojasnjena delavčeva smrt. Delavca Stjepan Zvonar in Andrija Dominič v Zagrebu sta se v nedeljo zvečer zelo napila ter se nato na poti domov pošteno sprla in stepla, dokler nista oba padla na tla. Cez čas so ju našli < ba ležati nepremično na tleh. Ugotovili so, da je Zvonar mrtev, Dominič pa pijan do nezavesti. Zvonarja je najbrže zadela v pijanosti srčna kap, natančen vzrok njegove smrti pa bo ugotovila šele obdukcija. ■k Na železniški progi najdeno truplo. V ponedeljek zgodaj zjutraj so našli v Zagrebu na železniški progi ob Savski cesti truplo nekega človeka, ki mu je vlak odtrgal glavo. Kakor so iz najdenih dokumentov dognali, je t il mrlič 30 letni kovaški pomočnik Ivan Ilun-drič, ki jc iz neznanega vzroka izvršil eamo-umor. •k Promet z avtobusi v Zagreba. Zagrebški oblastni odbor je sklenil ustanoviti posebno društvo, ki bo imelo nalogo, da organizira promet z avtobusi po vsej zagrebški oblasti. Referent za to vprašanje inž. Košutič je že izdelal tozadevni elaborat. Hrvatska javnost je ta načrt pozdravila z velikim zadovoljstvom. k Opozarjamo trgovce in živinorejce na današnji oglas »Govedotnedike«, jugoslovanske razpošiljalnice preparatov za govedo, konje in prešiče v Mariboru. k Sadno drevje: pritlikave marelice, črešnjc, jabolka, Prunus triloba. lepotično grmičje, divjo trto, vrtnice plezalke, nizke in visokodebclne, nudim za spomladansko saditev. Naprava in negovanje privatnih vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar in drevesničar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. S o! ali drao feoljl Din Ш'-VOIKH nasproti Mestnega doma. CjiAlfomn NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kurult na Gosposvetski cesti. т»ммм«тмтм«< * Kupujte Мжк srečke! Žrebanje bo nepreklicno dne 25. marca 44 A 4 AAi 4 д д A д 4 A & д л AA A . * f f p F f — ™ ▼ » ^ ▼ »T V ~ VTvVVVV^^^^f 0 f Iva 11 Grobolnik. Po dolgi, mučni bolezni je umrl včeraj obče spoštovani veletrgo-vec in hišni posestnik gosp. Ivo Grobelnik v 64. letu starosti. Pogreb bo v četrtek ob treh popoldne iz Knafljevo ulice 13. 0 Umrl je sinoči ob polocsmih po kratki mučni bolezni g. Karel Polak, ki je nad 25 let zvesto opravljal odgovorno službo vratarja pri tukajšnjem križanskem prioratu. Pogreb bo jutri popoldne. Ura pogreba se naznani pozneje. O Slovenska straža so je presolila iz Rokodelskega doma v prostore Dobrodelne pisarne, Poljansk' nasip 10, pritličje desno. G Prosimo in pozivamo vse Korošce in Primorce, ki so voljni pomagati svojim zatiranim sorojakom ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji, da se zglase v tajništvu Slovenske straže, Poljanski nasip 10, rstmeno ali pismeno. GSe ena študentoveka pruvda. Včeraj popoldne od tričetrt ua štiri do osmih zvečer se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem tiskovna razprava o tožbi bivšegn predsednika SSLTJ g. Vekoslava Iskre proti g. Ivanu K o c m u r j u , ker je ta napisal 1. 1926, v :>Napreju- članek, v katerem je Iskri očital, da je 1. 192f>. pod PP. režimom denunclral srednješolske dijake. Razpravi je predsedoval v. s. s. Kralj, obtoženca jc branil dr. R a v -n i h a r, obtožitelja pa je zastopal dr. K n a f-Ј i č. Kakor znano, je Iskra v slični pravdi proti časnikarju Kočevarju meseca decembra propadel, v pravdi proti časnikarju Alešu pa jo dosegel, da je. bil zadnji kaznovan. Kocmurjc- v ega sina, 16 letnega Alojzija, je PP režim L 1925. tako preganjal, da je moral pobegniti v tujino. Pri razpravi je obtoženi F.ocmur naglašal, da je inkriminirani članek napisal kot oče, ki hoče vedeti, kdo je zakrivil pregnanstvo njegovega sina. Citanjo dokazilnega mate-' rijala je trajalo skoro dve uri. Razsodba je bila razglašena ob četrt na devet. Kocmur je bil obsojen na tri dni zapora (custodia ho-nesta), 300 Din kazni in 300 Din denarne odškodnine. Razsodba priznava Kocmurju, da jo članek pisal v dobri veri, da pa se mu dokaz resnice ni posrečil, dasi je bilo obuašanje Iskre 1. 1925. za dijaka neprimerno. 0 Občni zbor brivske zadruge. Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev je bolehala zadnja leta za težko krizo, ki je nastala radi neprimernega delovanja tedanjega odbora. Na izrednem občnem zboru zadruge meseca decembra jc bil napravljen prvi korak za ozdravitev te krize, ko je bil izvoljen novi odbor. Da je pričel novi odbor z resnim delom za sanacijo razmer v zadrugi, je pokazal včerajšnji redni občni zbor, ki se jc vršil ob dveh popoldne v mali dvorani TOI. Občnega zbora so se udeležili skoraj vsi ljubljanski brivski mojstri, številni delegati z dežele ter zastopniki pomočnikov. Občni zbor je otvoril načelnik zadruge g. Dorčec, ki jc pozdravil med drugim tudi navzočega obrtnega komisarja g. Čehuna. Z vzorno podanega in izčrpnega poročila agilnega tajnika zadruge g Kosca ml. je razvidno, da šteje zadruga 151 članov, ki zaposlujejo 115 pomočnikov in 189 vajencev. Število vajencev je vsekakor previsoko in bo morala zadruga misliti, kako naj bi to omejila, da nc bi pozneje nastala v brivskem stanu brezposelnost in preostra konkurenca. Zadruga stoji na načelu strogega čuvanja nedeljskega počitka. V tem vprašanju je zadruga intervenirala pri bivšem ministru za socialno politiko dr. Gosarju, pri katerem jc naletela na razumevanje svojih teženj. Radi politične nestrpnosti gotovih parlamentarcev pa je to vprašanje malo zaostalo. Proti kršiteljem obveznega delovnega časa bo zadruge najenergičnejše nastopila. Enako bo znala čuvati ugled stanu. — Blagajniško poročilo j« podal načelnik g. Dorčec. Ker je načelnik podrobno razkrival napake prejšnjega odbora, ki so privedle zadružno blagajno v skrajne težak položaj, jc nastal s strani pristašev prejšnjega odbora velik hi up in mnogo protestov, ki so se le polagoma polegli. Po poročilu preglednikov jc bil odboru izglasovan ab-solutorij. Sledile so še raznoterosti, nakar bil občni zbor zaključen. © Ne ve, kje je bil tepen. V torek, ob pol-treh zjutraj, je stražnik ustavil v Slomškovi ulici invalida Franceta B., ki je krvavel iz ve-like rane na čelu. Ko ga je stražnik vprašal, kje je rano dobil, ni vedel pijani ranjenec nič gotovega povedati, kdo ga je tako hudo zdelal Ranjenca so prepeljali v bolnico. O Karambol med avtomobilom in motornim kolesom. Na Dunajski cesti sta trčila dne 25. t. m. avtomobil, ki ga je vodil ravnatelj P. in motorno kolo, ki ga je šofiral trgovec G. Avtomobilu se je odtrgal en blatnik, vreden 500 Din, znatno pa je bilo pokvarjeno tudi motorno kolo. Radi karam bola je nastala na licu mesta burna debata, ki se je končala * hudim pretepom. Kakor zatrjujeta obe stranki, bo radi karambola nastala še pravda. 0 Gostilna pri iFajmoštru«, Sv. Petra nasip 5, priporoča naslednja vina: otelo 12 dinarjev, štajerc 12 Din, bizeljc 14 Din, cviček 16 Din, rizling novi 16 Din, rizling stari 16 dinarjev, traminc 20 Din. 1675 0 Zatiranje gosenic in drugega škodljivega mrčesa. Mestni magistrat ljubljanski opozarja posestnike in najemnike zemljišč hi vrtov r.n tozadevni razglas, ki je nabit po mestu. 0 Vsakdanja tatvina. Mizarskemu mojstru Luki Ahačiču v Hrenovi ulici rt. 8 je bilo dne 27. t. m. ob 11 dopoldne ukradeno iz veže Okrožnega urada kolo znamke »Tribuna« in v redu o 1600 Din. V lokalu, v katerem ni „Slovenca", tudi ni mesta za našega človeka. Zahtevajte „Slovenca" povsod. Klanjajoč se volji Vsemogočnega naznamam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti še čč. gg. duhovnim sobi-atom, da je moja ljubljena, dobra sestra, gospodična V • V ^ & И W B danes zjutraj ob 5. uri lepo pripravljena izdihnila svojo blago dušo. Zemske ostanke blrge rajnice pokopljemo jutri, v četrtek, dne 1. marca s sveto mašo ob IU. uri na tukajšnjem pokopališču Nepozabno pokojnico priporočam v molitev in blag spomin. Grahovo pri Cerknici, dne 28. februarja 1928. Alojzij Wester, župnik / / wid ШШШ10 vrvem UMETNE KULTURE NEVIDNIH BOLEZEN-SKIH POVZROCEVALCEV. Kakor znano, se znanosti kljub izpopolnitvi drobnogleda še ni posrečilo izslediti povzroče vale,ev mnogih bolezni, tako pasje stekline, ošpic, koz in mnogih živalskih kužnih bolezni. Zato tudi doslej ni bilo mogoče ustvariti umetnih kultur teh bakterij za pridobivanje protistrupov. Sedaj se je pa posrečilo prof. Loevventhalu na berlinskem institutu za higijeno in imunitetski nauk odgojiti in razmnožiti nevidne povzročevalce ptičjih osepnic. Loevventhalu se je kultura posrečila v bolnem staničju samem. Vse živali, ki jih je okužil s tako pridobljenim strupom, so takoj težko obolele. Strup je učinkoval tudi še močno razredčen. Vsled naraščanja univerz in akademikov narašča tudi revščina in pomanjkanje ruske visokošolske mladine- Po 10 jih spi v eni sobi; polovica se preživlja s tem, da opravlja čez dan delo dninarjev, postreščkov, prodajalcev; tretjina strada, tretjina pa živi preprosto meščansko življenje. Da bi bili v teh razmerah šolski in učni uspehi sijajni se ne more pričakovati. Neprespani, nespočiti, nezadostno napravi jem, neskopani, tako raste cvet ruskega naroda. M. Politis, ki je skupno z dr. Benešem izdelal poročilo varnostnega komiteja. resnici je malokateri zločinec deležen Cing-čija. Navadno mu privoščijo popreje opij ali opojno riževo žganje — hanšin, in je potem brez zavesti. Ali pa plačajo sorodniki rablja in ta najprej prehode srce tei' razkosa že mrtvo teto. Druga, milejša kazen je Čau, obglav-ljenje. Določena je za navaden roparski umor, tatvine uradnih pečatov (!) in dr. Tukaj igra denar zopet veliko vlogo. Zvezana žrtev včasih ie kleči in pričakuje meč. Medtem še baranta rabelj polglasno s sorodniki obsojenca, da mu pusti na kak način glavo pri životu. Mrtvi brez glave lahko doživijo na onem svetu hude pokore in kazni. Zadnji vzrok t. j. neločljivost glave in vratu, govori v prilog Čiau-ja. obešenja, ki se zdi Kitajcem najmilejša kazen- Kitajsko obešenje je namenjeno slučajnim morilcem, ponarejevalcem denarja in deci, ki žali stari »e. Obešenje bi bilo pravilneje označiti kot davljenje. Zločinec pomoli glavo iz kletke ter mu stisnejo vrat konopci, ki so pritrjeni na tramovje kletke. To je ovratnik, podoben oni železni »garati«, s kalero pošljejo zločince v smrt na južnem Francoskem ali Španskem. S/užbe /sče/o Mlado dekle iz Ljubljane ali bližnje okolice - za prenašanje pisem in paketov - od 16 do 20 let staro, išče trgovina proti primerni mesečni plači. Naslov pove uprava lista pod št 1683. Pekovskega vajenca sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. — Jožko Baštolc, pekarna - Mojstrana na Gorenjskem. Knjigovodja - samec se vzame samo za večerne ure Več po dogovoru. - Ivan Javornik, Domobranska c. 7, Ljubljana. Občina Rakek razpisuje službo občin, tajnika in občinskega sluge. Reflektanti naj se obrnejo glede službenih pogojev osebno ali pismeno s priložitvijo znamke za odgovor na naslov: Anton Juvančič, župan, Rakek. Iščem vajenca za svojo trgovino z mešanim blagom. Znali mora nemško. Sprej.nem ga v celo oskrbo. - Naslove naj se ponudbe na Mi-hajlo Vitkovič, trgovina, Virje - Konak, Podravina, Hrvatsko. 1684 Selitve v mestu iu na deželo, strokovno in na icenejše potom Slovenia transport Ljubljana Miklošičeva cesta št 3f> Telefon ŠL 271H Snažna SOBICA se takoj odda gospodu ali gospodični v sredini mesta. - Naslov v upravi »Slovenca« poti št. 1670. Suho skladišče se išče v bližini kolodvora. - Ponudbe na Poštni predal Si. 167. 1691 POSOJILO do 100.000 Din išče radi pomanjkanja kapitala dobro vpeljano trg. podjetje, event. se sprej:ne tihi družabnik. Ponudbe pod »Varno naloženi kapital« na upravo »Slov.« Oddam zelo veliko zračno, prazno ali meblirano mesečno sobo s posebnim vbodom in električno razsvetljavo. -Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod St. 1689. Ajdova moka pristna, vedno sveža, vsa-' ka količina, naprodaj pri P. KNAFLIČ mlinar. Trbovlje IL Prodam za takojšnjo dobavo t vagon SUHEGA bukovega oglja po ceni 100 kg po 72 Din franko vagon Hrastnik -Več pove Fran Kmet, Trbovlje 2 56. 1678 AJDOVA MOKA po 5 Din kilogram Činkvantin • z d r o b po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin Javornik, Gorenjsko. 1526 _ЈШ-._ел____ Sir H. Rider Haggard: 72 Kleopaira, egiptovska krajca. »Pojdi z menoj,« je šepnila; »v nevarnosti si.« >Kam pa greva?« sem jo vprašal naposled. »V mojo izbo,c je odvrnila. »Ne boj se; me dvor-nice Kleopalre nimamo kdovekaj izgubiti na dobrem glasu; ako bi naju kdo po naključju videl, bi pač mislil, da imava Ijubavni sestanek, in ti so silno v modi.c Šel sem ž njo in kmalu sva ueopažena dospela do majhnega stranskega vhoda, kateri je držal do stopnic, po katerih sva se podala navzgor. Stopnice so se končavale v hodnjk, po katerem sva hodila, dokler nisva našla na levi strani nekih vrat. Karmion je molče stopila v temno izbo, jaz pa sem ji sledil. Ko sva bila noter, je zapahnila vraia in prižgala s pomočjo trske visečo svetilko. Ko je luč zagorela, sem se ozrl okoli sebe. Izba ni bila velika in je imela samo eno okno, ki je bilo zaprlo z oknicami. Drugače j pa je bila preprosto opremljena; stene so bile belo pobeljene, v njej je bilo nekaj skrinj za obleko, starinski stol, ki je bil po mojih mislih, in na njem so ležali glavniki, dišeči praški in vsa drobnarija, ki jo potrebujejo ženske; v kotu pa je slala bela postelja z vezeno odejo, ki je bila pogrnjena s tančico. »Sedi, Harmakis,« je rekla Karmion in pokazala na stol. Sedel sem na stol, Karmion pa jc odgniila tančico in sedla ua postel jo poleg mene. >Ali veš, kaj sem slišala Kleopatro reči, ko si zapustil dvorano in gostijo?« je vprašala. »Ne, ne vem.« »Gledala je zu teboj in ko sem stopila k njej, da hi ji postregla z neko rečjo, je mrmrala sama pri sebi: Pri Serapisu! Temu hočem narediti konec I Nočem več čakati! Jutri ga naj zadavijo!« Tako!« sem rekel; že mogoče, ampak po vsem, kar je bilo mod nama, ne verjamem, da me bo umorila.« fK. Zakaj ne verjameš, ti najneumnejši med vsemi ljudmi? Ali si že pozabil, kako blizu smrti si bil tam v alabastrski dvorani? Kdo te je rešil pred noži evnuhov? Mar Kleopaira? Ali jaz ali Bren? Počakaj, jaz ti povem. Ti še nc moreš verjeti, ker v svoji neumnosti misliš, da ni mogoče, da bi te mogla ženska, ki ti je bila še nedavno kakor žena, sedaj po tako kratkem času zahrbtno umoriti. Ne, nikar no odgovori — vse vem. In jaz ti povem še to: ti si no moreš misliti, kako silna je Kleopatrina verolomnost, niti sanja se ti, kako črno je njeno hudobno srce. V Aleksandriji bi te bila gotovo dala umoriti, ako bi se ne bila bala, da se ne bi glas o tvojem umoru raznesel po deželi in ji nakopal preglavic. Zavoljo toga tc je pripeljala semkaj, da bi te dala skrivaj umoriti. Kaj pa ji moreš še dati? Ima ljubezen tvojega srca in se je naveličala tvoje lepote in moči. Oropala ti je kraljevsko dedno pravico in tako ponižala tebe, kralja, da moraš pri gostijah stati za njo med njenimi strežnicami. In od tebe je tudi izvedela veliko skrivnost o svetem zakladu!« -»Kako veš to?« »Vem vse! In nocoj si videl, kako se razsipa bogastvo, ki je bilo shranjeno za oni čas, ko bo Khem v največji stiski, da ugodi razuzdanemu lahko-živju in razkošju macedonske kraljice Khemu! Sedaj vidiš, kako je držala prisego, da te častno in pošteno poroči. Harmakis — navsezadnje so ti oči odprte, da i vidiš resnico.« »Da, še jjredobro vidim; in vendar mi je prisegla, da me ljubi, in jaz, neumni norec, sem ji verjel!« »Prisegla je, da te ljubi!« je odgovorila Karmion in povzdignila svoje črne oči. »Sedaj ti pokažem, kako te ljubi. Ali veš, kaj je bilo nekdaj v tej hiši? Šola za duhovne, in kakor je tebi dobro znano, Harmakis, imajo duhovni svoje navade. Ta mala soba je bila prejšnje čase soba prvega duhovna, v izbi pa, ki se nahaja tam dalje, so se zbirali ostali duhovni. Slari suženj, ki oskrbuje hišo, mi je povedal vse to in mi razodel nekaj, kar ti bom sedajle pokazala. Sedaj, Harmakis, bodi tiho kakor v grobu in pojdi za menoj!« Upihnila je svetilko in me je ob medli svetlobi, ki je prihajala skozi zaprlo okno, peljala za roko v drugi kot sobe. Tukaj jo pritisnila na zid in v njem so se odprla majhna vrata. Ko sva stopila skozi, je zopet naravnala vzmet. Senlaj sva bila v majhni izbi, ki je merila kakih pet komolcev v dolžino in štiri v širino. Vanjo se je razlivala rahla svetloba in tudi zvok glasov, a nisem vedel odkod. Izpustila je mojo roko, se tiho plazila na drugi konec izbe in venomer gletlala proti zidu. Nato se je splazila nazaj, mi šf>p-nita: »Tiho!« in me peljala seboj naprej. Tedaj sem zapazil, da so bile v zidu luknje za gledanje, ki so držale skozi zid in so bile na drugi strani skrite za kamnitimi rezbari jami. Pogledal sem skozi luknjo, ki je bila pred menoj, in sem videl tole: šest komolcev spodaj so bila tla druge izbe, ki je bila hogr.to opremljena in so jo razsvetljevale blagodišeče svetilke Ta izba je bila spalnica Kleopatre in lamkaj, deset komolcev od kraja, kjer sva midva stala, je sedela Kleo-patra na oozlačencm ležišču iu zraven nje je sedel Antonij. > C ■J. 3 ? r l 'л 2. д o > r £ S" N- " 2 -C ГЗ s > PROTI SMINKANJU V JAVNIH LOKALIH. Študent Krantz, man iz berlinskega procesa, ko eo se gimnazijci streljali med seboj ln uganjali ogabne perverznosti, odhaja v spremstvu svojih staršev iz zapora. KITAJSKI RABUI. National Geographical Magazine prinaša pretresljive slike iz Kantona, kjer vpostavlja-jo oblasti red po hudi meščanski vojni. Cilj javnega obglavljenja je seveda strah, svarilo vseir. bodočim zločincem. A v resnici vpliva usmrtitev, kakor pri nas v Evropi, nasprotno: nudi množici zverinsko, za živce kvarno zabavo. Za to se ne bi smele izdajati nobene vstopnice o priliki usmrtitev. Kitajski rablji uporabljajo od pamtiveka Б različne načine usmrtitve, katere upošteva tudi današnje kitajsko pravo. Za najtežje zlo čine: veleizdajo, umor staršev ali žene — je odmerjen >Cing či« t. j. »dolgo in mučno razkosavanje v tisoč kosov.« Rabelj ima nalogo čim počasneje upihniti življenje. Zato odreže nos, ušesa, prste na rokah in nogah itd. Sele na koncu prehode srce in povzroči smrt. V Švicarski hotelirji in gostilničarji so uvedli odločno gibanje, dr. se iz javnih lokalov odpravi nespodobnost, da bi se ženske za mizo šminkale in pudrale. Madjarski gostilničarji so sodelovanje odklonili, češ ddf nimajo razloga proti tej novodobni razvadi nastopati, dokler jo občnstvo s tem zadovoljno. Časopisje v veliki meri pritrjuje Švicarjem in pra- j vi, da je neokusna breztaktnost, ako ženske zamenjujejo javen lokal s svojo spalnico. M. Oiijot, znani francoski narodno-go-spodarski politik in bivši minister za javim dela, je te dni umrl. Klobuke slamnik«, ćepiee. peri'o iteine plašče in dežnike Telotadne potrebščine in 'Irugo modno blagu kupite naicenei« Krojači in šivilje kroje (šnite) za dame In gospode razpošilja Alofz Knalelj. učitelj kroiaštva, Križevniška ul. - Ljublj. pri Amerikancu Ljubljana, Slari tre 10 ilefi doapBoa SENU za konje in govedo (postavim tudi v Ljubljano), odda Fran Novak, Notr. gorice, pošta Brezovica. Parcele na lepem prostoru, vogalne, prodam. - Naslov v upr. lista pod št 1661. Oramolnui in nairtn- • ršeneiše električnim potom pmnete plo-če (najnovejši giagerji) nndi Em. Fisclicr Zagreb Jurišičevn utiea 6 1(1 ! Zahtevajte spf-cijnliin po j nudbo in ponig meh poSč Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite oo najnižjih cenah pri PRELOCU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje Komisijska zaloga Palma. C 'lje, Cankarjeva 7, Mar bor, Koroška 8. 1503 Jernej Trampuš Šent Vid nad Llubljana jniin Tem potom ob-el.ju IU veščamo javnost, da nismo plačniki za Viljema Gorjupa, bo-j disi v bolniških, bodisi v I njegovih privatnih zadevah, ker se nc nahaja doma. - Družira GORJUP, j Osenca šl. 1. Šivilja za perilo j sprejme gospodične za • pouk. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1692 Tračnice kupi stare, dobro ohraniene, brez pragov, orofil 60 ali 65 mm za 500 m tira in dva plato • vozička za 60 cm široki tir. - Ponudbe s ceno takoi poslati na: Gradbeni odbor za novo cesto čez Prevorje, pošta Planina nad Sevnico. NA3BOL3SI PREMOG Ubiii Mfoitovo 1/2 mi prave tržaške, pletene « politirane - in vsake vr. ste, izdeluje in dobavlja točno in ceno izdeloval-nica bič ?vnikov Utnrfn bukove la in IIIUIH, hrastove od 20 cm naprei kupuie v vsaki množini parna žaga V SCAGNETT1 Ljubljana. Semenski oves debelozrnat - zajamčeno očiščen - oddaja po ugod. cenah Ivrd A. Vo'k, Ljubljana, Resljeva c. 24. в Gospodarstvo Slovenska kraiina brez gozdov Kakor je tudi »Slovenec« poročal, sta napovedala za 21. t. ni. oblastni gozdni referent iz Maribora in okrajni gozdni referent iz M. Sobote svoj prihod v Dobrovnik, da bi na licu mesta zaslišala pritožbe prizadetega ljudstva zoper izsekavanje gozdov in zoper izvoz lesa. Ali se je revizija v resnici izvršila iu ali so podvzamejo potrebni koraki, ua se naredi temu ziu konec, piscu ui zuauo. bodi kakorkoli, pribiti frač treba ob tej priliki det tvo, da stoji Slovenska krajina pred gozdno katastrofo in ako se izvoz lesa ne prepove, ljudstvo v kratkem ne bo imelo lesa niii za največje potrebe. Istočasno z afero Tkurn-Taksis, o kateri se je pred leti toliko govorilo v politični javnosti, se je pisalo tudi o aferi pri prodaji posesti kneza Esterhazy v okolici D. Lendave. Na tem mestu ue bomo dokazovali, ali je bila prodaja zakonita ali ne, marveč se ozremo le na usodne posledice, ki jili je imelo. Posestvo je kupila neka hrvatska lesna družba. Ker ji je šlo za to, da se kupčija čimbolj rentira, jo lakoj začela z izsekavanjem gradov iu izvozom lesa. V kratkem času je izginil s površja velikanski kompleks hrastovega gozda med Nede-lico in Kadiliožanci- Ves les je bil izvožen na Hrvatsko. Posledice so se takoj pokazale. Les je postal veliko dražji, oziroma ga sploh ni bilo mogoče dobiti. Zakon z dne 28. februarja 1922 je predpisal za vsakega interesenta letno 8—10 kub. metrov stavbnega lesa. Dobili so ga le 3—4 kub. metre in tudi to le enkrat ali dvakrat, potem pa nič več. Ko je ljudstvo videlo, da stoji pred katastrofo, se je začelo s prošnjami obračali na merodajne kroge. Doseglo je toliko, da se je izvoz lesa dvakrat prepovedal. Enkrat ga je prepovedal minister Vesenjak. Prepovedi sta bili žal le začasni. Izvoz se vrši naprej. Na vrsto so prišli gozdovi v okolici Bukovnice nad Bogojiuo in gozd v okolici Kobilja in Dobrovnika. Ko bodo tudi ti gozdovi iztrebljenj, se bo moglo trditi, da je dolnji del Slovenske krajine brez gozdov. To so namreč največji in najstarejši gozdovi, vsi ostali pa so manjši in tako mladi, da se dolgo ne bodo za uporabo. Les se zopet izvaža na Hrvatsko in sicer v režiji »Na-šičker. Popolnoma razumljivo je, da narod v očigled tem dejstvom s strahom zre v bodočnost in da izvoza ne gleda s prekrižauimi rokami. Pri vprašanju lesa gre za važen živ-Ijenjsko-gospodarski problem. Slovenska krajina je z izgubo gozdov uničena in ubogi kmet niti za kurjavo ne bo imel lesa. Da se to zlo prepreči, so vse prizadete občiue ponovno vložile ua ministrstvo za šume in rude proteste iu prošnje, da se nadaljnje izvažanje lesa, bodisi stavbenega, bodisi kuriva zabrani, kajti kar se tiče lesa je Slovenska krajina že sedaj v veliki meri pasivna, ako pa se izvoz ne zabrani, v bodoče sploh ue bo imela lesa in ga bo morala uvažati. Kar je zagrešeno, se ne da popraviti, kajti izvoženega lesa ni mogoče dobiti nazaj. Apeliramo pa na vse merodajne kroge, da vsaj oni storijo to, česar njihovi predniki niso hoteli storiti. Zadnji čas je iu ako se sedaj ue reši, kar se rešiti da, bo pomoč prepozna. Mnoge prošnje naj ne bodo glas vpijočega v puščavi, /lasti zato ne, ker državno gospodarstvo ne bo trpelo uiti najmanjše škode, ako se izvoz lesa prepove, pač pa bodo tisoči in tisoči rešeni velikega vprašanja: odkod dobiti stavbni les in kurivo. Kjer gre za interese peščice ljudi, ki na račun revne pokrajine spravljajo v žepe težke tisočake in na drugi strani za interese desettisočev, ki si sami ne morejo pomagati, je dolžnost uprave, da vzame v zaščito te poslednje. Pridružujemo se mnogim prošnjam in protestom občin in opozarjamo merodajne kroge: Ako hočejo, da Slovenska krajina ne izgubi vseh gozdov, naj nemudoma zabranijo nadaljnje izsekavanje in izvoz lesa. F. K. KONKURZ ANTONA KAJFF.ŽA V KOČEVJU. Proglašen je konkurz nad imovino Antona Krjfeža, posestnika, industrijalca in trgovca v Kočevju. To je največji konkurz, ki je bil otvorjen v zadnjem času, ker znašajo obveznosti g. Kajfeža okoli 20 milijonov dinarjev. IZKAZ 0 STANJU NARODNE BANKE z nnc 22. februarja 1928. (Vre v milijonih Din; v oklepajih razlika na-nram izkazu z dne 15. t. m.) Aktiva: kovinska podlaga 410.5 (—9.3), posojila 1584.5 (—«0), saldo raznih računov 758.6 (—64.6): pasiva: bankovci v obtoku 5330.8 (—62.0), državne terjatve 446.1 (+Ш.4), obveznosti 023.9 (—152.3); ostale postavke neizpremenjene (začasna zamenjava 299.2 (+0.1). • » • Razzlas. Ravnateljstvo šum v Ljubljani razpisuje v verskozakladnlh in državnih gozdih v področju šumskih uprav na Bledu, v Boli. Bistrici in Kranjski gori prodajo lesa, drv in lubja na panju in sicer približno 8800 plni" pornbnega mehkega in 246 plm" trdega lesa, potem 150 plm« in 200 prm® mehkih drv. dalje 19.795 prnr' trdih drv in končno 1190 prm' smrekovega lubja. Na predpisanem obrazcu spisane ponudbe, opremljene s 100 Din kolkom in 10% v« d i jem naj se vlože najkasneje do 2. aprila 1927 do 11. ure dopoldne pri ravnateljstvu šum v Ljubljani, Blciueisova cesta št. 1. Obrazci ponudb in vsa pojasnila se dobe v ravnateljstvu Sum v Ljubljani ali pa pri gori navedenih šuniskili upravah. — Ravnateljstvo šum. Carinski dohodki. Od 1. aprila 1927 do 10. februarja letos so znašali državni dohodki od carin 1436 milijonov dinarjev. Proračun za to dobo je znašal 1454 milijonov dinarjev. Novi Sad zahteva devizno borzo. Zveza vojvodinskih bank je predložila finančnemu ministrstvu predstavko, v kateri zahteva v Novem Sadu devizno borzo. Kakor znano, ima Novi Sad že blagovno borzo in efektno, ki pa ima minimalen promet. Predstaviva navaja, da znaša devizni promet Novega Sada in okolice približno 2 milijardi dinarjev letno. Avtobusni promet v zagrebški oblasti. Zagrebška oblast namerava uvesti v celi oblasti avtobusni promet. Poklici prebivalstva v Avstriji. D u n u j, 27. febr. Po ravnokar objavljenih podatkih štetja'poklicev v Avstriji iz leta 1928. se razdeli avstrijsko prebivalstvo sledeče: poklicno zaposlenih 3,843.000, od teh samostojnih 646.CKK); poljedelstvo 1,126.100, od teh samostojnih 329.000: obrt in industrija 1,100.000, od teh samostojnih 178.00(1, promet in trgovina 517.000, od teh 122.000 samostojnih; domače službe 179.000, prosti in javni poklici 211.000, txl teh 22.01 X) samostojnih. Borza za maslo na Dunaju. Kakor poročajo avstrijski listi, se vrše pogajanja za ustanovitev borze za maslo na Dunaju, ki naj bi zažela poslovati že meseca marca leto?. Bilanca »Bance d' lialiu«. Prvikrat po zakoniti stabilizaciji lire objavlja Baneo d' Italia svojo bilanco. Do stabilizacije lire je v kovinski podlagi izkazovala banka zlato po predvojni pariteti, v novi bilanci pa je ta postavka valorizirana. Znašala je 20. dec. 1927 (pred stabilizacijo) 2902 milijona lir, 10. januarja letos pa 12.106 milijonov lir. Nadalje je sedaj posebej izkazano zlato deponirano pri ■Bank of England : v znesku 1848 milijonov lir. Zato znaša kritje sedaj 58?a napram 40%, kakor jih določa statut. Mednarodni velesejem v Pragi se vrši od 18. do 25. marca 1928. Шот&гл Dne 28. tebruarja 1928. DENAR. Današnji kurzi Londona, Newyorka iu Prage so popustili, docim so ostali drugi kurzi lieizpre-menjeni. Najznatnejše je bilo povpraševanje za Newyork, katerega je bilo zaključenih 21.000 dolarjev, potem za Dunaj in Prago. Privatno blago je bilo v devizi Budimpešta ter deloma manjše vsote I Nevvyorka in Trsta. Ostalo pa je dala Narodna bau- | ka. — Budimpešta je bila zaključena po 9.925, Bru | selj blago 792.45. Omni tecaii na iiiManshi borzi dne ?8. tebr. ШЕб ms sličpe reumatično-neuralgične bolesti ločite! — Izleienje v 3 dneh zajamčeno. Zdraviliške dr. BONCINA-EINETTI Trieste, VI. Fabio Filzi 23. povpraš. pon. srednji sr. 27 U. Amsterdam — 2289-00 —. Berlin 1357.00- 1360.0 13=8.5.; 1358.50* Curih 109Л50- 1096.50 1095.0 J 1095.00 Dunaj 799.85-r 8-. 2.81 SOL33 SO 1.3) London 277-10- 277.9 277.50 277.51 Newyork 5t\7n— 50.95 55.85 56.87 Pariz — 223-82 — — Praga 168.17— 10-.97 168.57 168.68 Trst зоо.:о~ 302.20 311.20 301.20 Zagreb. Amsterdam 22.86—22.92, Berlin 1357 —1360, Curih 1098.50—109650, Dunaj 799.85— 802.85, London 277.10—277.90, Nevvyork 56.75— 56.95, Pariz 222.82 -224.82, Praga 168.27—169.07, Trst 300.20—302.20. Belgrad. Berlin 1857—1360. Budimpešta 092.00 ; —996.9, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 799.85— 802.85, London 277.10—277.90, Nevvyork 56.75— 56.95, Pariz 222.82—224.82, Praga 168.17-168.97, Trst 300.50—302.50. Curih. Belijrad 9.135, Berlin 124.05, Budimpešta SX).80, Bukarešl 3.19, Dunaj 73.25, London 25.3-1, Newyork 519.84, Pariz 20.43, Praga 15 39, Trst 27.495, Sofija 3.76, Varšava 58.30, Madrid 87.92. Trst. Belgrad 33.20-33.23, Curih 263.70— ! 263.80, Dunaj 263.20—269.20, London 92.13—92.16, Ne\vyork 18.86—18.87, Pariz 74.20—74.30. Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 190.15, London 34.61625, Milan 37.56, Nevvyork 709.50. Pariz 27.915, Varšava 79.545. Valute: dolarji 708, angleški funt 84.59, francoski frank 28.05, lira 37.75, dinar 12.40, češkoslovaško krona 21.02. Гга<а. Devize: Lira 178.75, 'Belgrad 59.85, Pariz 132.75, London 164.70, Nevvvork 33.74875. Dinar: Newyork 175.75, Berlin 7.365, London 277.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Tudi danes je bila tendenca za državne papirje slabša in zlasti vojna škoda je v kurzu padla. Ljubliana. Celjska 104 den., Ljublj. kreditna 185 don., Praštediona 880 den.. Kred. zavod 165 d., Vevče 135 den., Ruše 265— 280. Stavbna 56 den., šešir 125 den., Eksekutivna prodaja: 600 delale Ljublj. kred. banke po 135. Zagreb. 1% invest. posoj, 91.25 den., ngrari 58, vojna odškodnina 450—452, marc 453, april 45-1 456.50. dec. 467—480. Hipo 65. Jugo 96.25—97, Praštediona 880—890, Ljublj. kreditna 135 den., šeče-rana 530—535, Drava 510 den., Slavonija 14, Trbovlje 510—525, Vevče 140. Belgrad. Narodna banka 6500. vojna odškodnina 453, 449.25 (3300), uit. marc 453.50, 453, uit. april 460, 454.50, Tob. srečke 100, Invest. posoj. 92, agrari 57—59. Trst Adria 20-1.75, Asslcurazioni Generali • 6600, Cosulich 174.50, Riunione adriatica 2880, Trip-eovich 240, Split cement 272, Trž. Lloyd 688. Dal-matia 117, Oceania 93.50. Dunaj. Podon.-savska-jadraii. 86.85, Hrv. esk. 5.80, Jugo 12. Alpine 40.05, Greinilz 3. Leykam 10.70, Trbovlje 65.10, Kranjska industr. 41.10. Ruše 36, Gulinann 29, Mundus 184, Slavex 13.60, BLAGO. Ljubljana. Les: Deske smreka-jelka III. fko vag. meja 2 vag. po 400; zaklj. 2 vag. Tendenca ne-izpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post , plač. 30 dni, dob prompl): Pšenica 78—70 kg 2% baška 302.50—395, slav. 390- 302, moka 0 g vag. bi., plač. po prejemu. fl:o Ljubljana 530—535. oves baški zdrav rešetaii 800. koruza času primerno suha za prompt 295-297.50, man: 802—802.50, april 805— 307.50, maj 310—312.50, činkvantiii 30") —312.50; zaklj. 1 vag. koruze. Tendenca neizpre-menjena. Novi Sad. Pšenica bač. 337.50—342.50, gor. ban 335-340, sr. 340-845, rž bač. 300—310, ječmen bč. 295—305, mac. 240—245, oves kakor včeraj, koruza bač. 247.50—255, marc-april 257.50—265, april-maj 260—265.50, bela 257.50-262.50, ban. 217.50—'>55 par.. Vršac 257.50—265, sr. 247.50—255, par. Indjija 250—255, marc-april 257.50—265, moka 0 g in se 475-485, št. 2 -155-465, št. 5 435-4-15, št. 6 370-380, št. 7 300—310, št. 8 225—240, otrobi kakor vče- raj, fižol kakor včeraj. Tendenca neizpremenjena. Promet: 3 vag. moke, 39 vag. koruze, 1 vag. ovsa, 1 vag. ječmena. Budimpešta (terminska borza), 28. febr. Tendenca čvrsta. Pšenica marc 81.52, 81.44, zaključek 31.46-81.48, maj 32.50, 32.42, zaklj. 32.44—32.46, okt. 30.24-30.30, zaklj. 30.28-30.30, rž marec 30.10, 30.06, zaklj. 30.06—30.08, maj 30.38. 30.30, zaklj. 30.26—30.30, okt. 25.28. 25.40, zaklj. 25.28—25.80, koruza maj 26.90,26.92, zaklj. 20.92—20.94, julij 27.30, zaklj. 27.30—27.82. m Eduard S p r a n g c r, znameniti nemški filozof in pedagog, razpravlja v februarski številki revije Die Erziehung« o nevarnostih in slabih straneh, ki jih prinaša narodu in njegovi kulturi predaleč izpeljano in pretirano šolstvo. Spranger se s svojo razpravo ne dotika samo nemškega kulturnega problema, temveč je mutatis mutandis splošnoveljavna. Njegova izvajanja se tičejo tudi nas, Kulturni narodi smo ponosni na svoje šolstvo, v čast si štejemo, da je naša šolska organizacija tako lepo napredovala. Pri tem delu nas vodijo zdravi in pravilni nagibi, šole ustanavljamo z namenom, da bi vzgajale za življenje, da bi gojence izobrazili in izomikali v etično osebnost, ki sc bo dejavno udejstvo-vala v kulturnem življenju. »Šola je torej pred življenjem, in življenje je cilj, proti kateremu je zmiselno usmerjena. Nahajamo šc drugo obliko šole, ki stopa dopolnjujoč zraven življenja,« Spranger misli razne strokovne šole, ki imajo namen izpopolnjevati naše veščine v praktičnih poklicih. Nevarnost pa obstoja, da se ta naravni red izprevrže, »ta zmisel šole se potvori, če začenja šola vladati nad življenjem,, če se brez potrebe vedno več vsebine in vedno več let življenja »pošoli-;, in če nahajamo v narodu končno več ljudi, ki teže za tem, »da bodo učili živeti, a sami ne bodo živeli neposredno in ustvarjali«. Šola postane glavni cilj, in zdi se, kot da bi naše življenje nc bilo drugega kol uporaba tega, kar nam je dala šola. Spranger ugotavlja, da smo predaleč zašli v upoštevanju šolstva, opozarja na nevarnosti, ki slede iz tega dejstva. Vsak posameznik jih krulo občuti na lastni koži: čas priprave na življenje in poklic se je nedogledno podaljšal. Zlasti višja izobrazba je brezupno dolga. Gojenec, ki je končal srednjo šolo, povečini s tem še ni prišel do zaključka, nehote sili na visoke šole. Poklicna izobrazba akademika traja povprečno sedem let, če računamo osem semestrov za študije, dva semestra za izpite in dve prehodni leti v praktični poklic. Tako jc mlad človek postal star vsaj 26 let, preden neha biti »učenec«. In naj bo šola še tako idealna, v šoli je človek vezan, v šoli prevladuje sprejemanje in sedenje. A tudi gospodarska stran tega razvoja ni ugodna. Šolska leta niso pridobitvena leta. Starši ali javni organi morajo nositi siroške tega dolgega učenja. Tako se produktivne sile naroda zmanjšajo. Običajno je nadalje, da so revnejše družine z mnogoštevilnimi otroci pri-morane, da poiščejo svojim otrokom krajša pota izobrazbe. Zato pa je izbira poklica te-žavnejša, prav tako odpadejo razne »boljše možnosti«. Toda še očitnejši in nevarnejši je moralni vpliv tega dejstva. Pri narodih, ki imajo urejeno obširno šolstvo, sc posameznik kaj rad zanaša na šolo, ne bo si stavil lastnih ciljev, nc bo šel po originalni poti, od države in javnosti pričakuje, da mu da zaslužek in socialno mesto. Osebnost si nc bo utrla lastne življenjske smeri. Pretirana ideja šole škoduje tudi narodu v celoti. Vzgojne sile, ki delujejo v živem organizmu naroda, se s tem zmanjšajo. Očitno je to pri družini. Družina je danes res propadla, a kljub temu ima še velike vzgojne naloge. Skrivnejše sile srca, srčni takt in jedro osebnosti more ustvariti in izoblikovati le dom v prvih otroških letih. Današnja šola pa nehote navaja starše na napačno pot, zdi se, kot da bi hotela prevzeti vse vzgojne naloge. »Šola napravlja izprehode, šola prireja družabne sestanke, šola vodi v gledališče, na športni prostor, na potovanje.« A tako pojmovanje jc napačno. »Vzgoja le samo po šoli ne zadostuje in ne more zadostovati.« Sličnc nevarne točke nahajamo pri strokovnem šolstvu. Strokovne šole naj bi izobraževale za konkretno-realne poklice, usposobile naj bi gojenca, da si bo samostojno pomagal v življenjskih prilikah. A kaj napravi šola? Mesto samostojne individualnosti ustvarja šablono in povprečnost, zatira samoniklo duhove. A poleg tega po nepotrebnem teoretizira: sicer govori o potrebi, zbližati »življenje« in šolo. A pri tem ustvari zopet sheme, poleg realnega poklicnega življenja postavi tako rekoč še drug, platonični, idealni svet, v тжсс шшштттштшттшш katerem naj se gojenec kreče. Pozno do let zrelosti vlada sistem šloske klopi in neke navidezne istinitosti. »A plavati se človek more naučiti lc v vodi, ki je za to dosti globoka. Kaj naj rečemo o narodu, ki se je šoli na ljubo »obdal s samimi življenjskimi modeli v pomanjšani in zenostavljeni obliki?« Gojenec mora stopiti v življenje, v praktičnem poklicu se mora preizkusiti; a tudi že v šoli ga moramo navajati k samostojnosti. Strokovna šola naj ga navaja h konkretnosti, nepotrebno navlako naj izloči. Ni bolj neumestne stvari, kot strokovno šolo smatrati za pot k »splošni izobrazbi« in jo natrpati z literaturo, zgodovino itd. Končno se Spranger dotakne še akademskega študija. Tudi tu ugotovi isto nevarnost. Naša visoka šola je tudi že postala šola, duh samostojnega in znanstvenega dela je izginil. Večini gre za to, da dobi vsak za svoj poklic točno predpisani jedilni list. Vsakdo naj bi imel svojo študijsko pot, a ne briga se za to, kar sega preko njegovega obzorja. Spranger žigosa zlasti hipertrofijo promocij. Prav je sicer, da nahajamo doktorje med najširšimi plastmi naroda, a če jc vse to v prid narodove kulture, je drugo vprašanje. : Tako zvano »znanstveno« delo, ki vzame do-i ličnemu često več let mladostnega življenja, j a znanosti ne prinese nikakšnih sadov, nima nobene vrednosti. »A da bi vsakdo, ki hoče družabno nekaj veljati, moral nujno nositi naslov »gospod doktor«, je pač tudi le znak, d/ smo v oboževanju šole zašli predaleč.« Osnovna napaka, ki jo pri tem naprav-Ijamo, je v tem, da previsoko ccnimo znanje in mnogovednost. A pozabljamo, da nobena duhovna dobrina nima vrednosti, če ni pro-i niknila v naše osebno življenje, čc ni zrasla iz našega osebnega življenja. Le tedaj more našega duha resnično oploditi. Nobena snov ni nič, čc je ne ožarja resnično življenje. V tem zmislu se mora tudi šola podrediti življenju in osebnosti. * Ljubljansko Narodno glctlališt-e v I. 1928. Pod leni naslovom izide pred Veliko nočjo v upravi »Razgleda« knjiga, ki bo vsebovala poleg prvovrstnih scenskih slik in portrejev vsega dramskega, opernega in baletnega osobja tudi ocene, življenje-pisna poročila in gledališko-tehnične razprave. Knjiga bo tiskana na 96 straneh najfinejšega ilu-stracijskega papirja ter bo stala trdo vezana 40 dinarjev. Kdor naroči knjigo takoj, dobi ob izidu knjigo za subskripcijsko ceno Din 30.—. Knjiga je prva te vrste in je radi svoje bogale opreme in vsebine najlepše darilo in vnet posredovalec med občinstvom in igralci. — Naroča se v upravi »Razgleda;, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7-11, in velja do 21. marca 1928 subskripcijska cena Din 30.—. Kitež, ruski katoliški vestnik."*V Varšavi na Poljskem, ulica Mnzovviecka št. U, izhaja >Kitež«, russkij katoličeskij vestnik — bulletm catholique russe. — Številka za januar in februar t. 1. je ravno izšla. Vsebina je naslednja: Ot redakcii. Pra-voslavnij: Put kristianskago edinstva. Diodor Kol-pinskij: Venok sonetov. D. K.: Mortalium animos. M.: Odin iz naših druzej. Dolens: Unde lux? (Po povodu stati grafa A. Saltikova *Ex Occidente lu\4). M. T.: Iz pečati. Moskvič: Gonenie v Meksi-ke. K druzjam čitateljam. — List izhaja drugo leto in se vsem gospodom ki se pečajo s ciril-me-lodijskim gibanjem, toplo priporoča. V založbi listi je možno dobiti tudi: »Gospodu pomolimsja«, mo-litvenik dlja ruskih katolikov, in »Kratkoe izlo-ženie istin kntoličeskoj veri« (katekizem). Narodni giieler Tnnasije Vnžić, ki je po svoji turneji v Nemčiji prišel k nam in Ui v petek eodel >ч pel v ITnionovi dvorani v Ljubljani.