LJubljana, petek 17. februarja 1928
Cena 2 Din
— >xna|a ob 4. atjulraj. c=a
Stane ncscCno L)tn >5-—, ca. uo> zemstvo Din *o*— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo s
Ljubljana, Kjiatlova ulica štev. 5/L Telefon št. 2073 in 2804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne »pacajo.
Uprava iitvo: Ljubljana, freSernor* ulica k s*. - Telefon št. 2036.
ioscrauu oddelek: Ljubljana, Prc&er-lova ulica št. 4. — Telefon št. i4ga
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje. Aleksandrova cestp
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« lana št 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.S41-
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Vukičevič vabi v vla
KDK
Ponoven poskus za dosego koncentracije. - Novo vlado dobimo
najbrž že danes
Nepričakovan nov moment v razvoju krize. - Gg. Davidovič in Vukičevič si prizadevata sestaviti koncentracijo ali vsaj čim širšo koalicijo. ~ Km?čkodemokratska
koalicija vztraja na odklonilnem stališču do g. Vukičeviča
Beograd, 16. febr. p. Do pričakovane odločitve v borbi za notranje ministrstvo danes ni prišlo in vprašanje kandidature g. Korošca je stopilo na mah zopet popolnoma v ozadje, pač pa je v sporazumu z g. Vukičevičem povabil g. Davidovič predsed nika KDK g. Pribičeviča, naj stopi v vlado tudi cela Kmečko-demokratska koalicija. Pribičevič je to vabilo odklonil, ker vztraja KDK na svojem znanem stališču, da ne more v vlado pod vodstvom g. Vukičeviča.
Jutri dopoldne se sestaneta k sejam radikalski in demokratski klub, da zavzameta stališče k novi situaciji. Ako ne bo mogoča vlada s sodelovanjem KDK, kar se splošno smatra za izključno, bo najbrž jutri sestavljena samo provizorična vlada radikalov in demokratov, ki bo na krmilu toliko časa, dokler se ne ustvari možnost za koncentracijsko vlado.
Beograd, 16. februarja, i. Razvoj krize je danes nenadoma krenil zopet v novo smer. Dočim so vsi mislili, da bo tekom dneva padla definitivna odločitev demokratskega kluba glede Vukiče-vičeve ponudbe, da notranje ministrstvo prevzame kot dozdevni nevtralec dr. Korošec, je to vprašanje namah padlo pod klop in v največje presenečenje je bilo postavljeno v ospredje vprašanje udeležbe KDK v Vukičevičevi vladi.
Po svoji dopoldanski konferenci z g. Vukičevičem je namreč na popoldanskem sestanku s Svetozarjem Pribiče-vičem g. Davidovič ponudil Svetozar-ju Pribičeviču kot predsedniku KDK, da obe stranki koalicije, HSS in SDS, vstopita v vlado, ki jo. sestavlja g. Vukičevič. G. Davidovič si je mnogo prizadeval. da pridobi koalicijo za to ponudbo, ki jo je očividno stavil po inici-jativi in na željo g. Vukičeviča.
G. Pribičevič je to ponudbo v smislu trdnega sklepa koalicije odklonil, ker je koalicija globoko uverjena. da je pod Vukičevičevim vodstvom vsaka možnost zboljšanja sedanjega stanja izključena. Da olajša situacijo, jc g. Vukičevič pripravljen opustiti kandidaturo dr. Korošca za notranjega ministra. Seveda tudi to ni moglo vplivati na stališče koalicije.
Tudi ponovna konferenca Davidoviča s Pribičevičem je potekla negativno. Toda značilno je, da g. Vukičevič še vedno ni obupa!, da bi se mu posrečilo napraviti aranžma s koalicijo in da so zaradi tega vse odločitve odgodene na jutri.
Klub KDK je na nocojšnji seji soglasno odobril stališče svojega predsednika, ki se seveda tudi jutri ne bo izpre-menilo. V tem oziru ie torej najnovejša akcija g. Vukičeviča dala povsem negativen rezultat. Kljub temu se ji upravičeno pripisuje velik političen pomen. G. Vukičevič je moral sam prelomiti načelo, ki sta ga on in njegov klub dosedaj med vso krizo in ob vsaki priliki naglašala, da s kmečko-demokratsko koalicijo kot celoto nočeta nobenega aranžmana, zlasti pa ne s SDS.
Politika izključevanja je torej tudi tu žalostno skrahirala, kakor je prej skrahirala politika razbijanja KDK. Kmečko-demokratska koalicija se je pokazala kot eden najjačjih političnih faktorjev v našem državnem življenju. Dogodki današnjega dne so ponovno dokazali, da brez njenega pozitivnega sodelovanja ni mogoča nobena koristna in zdrava rešitev naše notranje politične krize.
Precejšnje začudenje v krogih koalicije je vzbudilo dejstvo, da je g. Davidovič, ki je doslej napram g. Vukičfe-viču zavzemal enako stališče kakior KDK, danes naenkrat nastopil kot posredovalec, da bi koalicija akceptirala g. Vukičeviča kot predsednika vlade. Smatra se, da se je g. Davidovič v tem oziru prenaglil. Naravno je, da bi pristanek KDK na Vukičevičevo kombinacijo olajšal odločitev demokratov, na katere z vso močjo pritiskajo vladinav-ci, da se demokratski klub vendarle odloči za sodelovanje v Vukičevičevi vladi. Toda demokratski klub bo moral to vprašanje že samostojno rešiti. Njegov pristanek na Vukičevičevo kombinacijo naj bo predmet svobodne odločitve, pri Čemer se seveda gotovo zavedajo, da njihovo sodelovanje z g. Vukičevičem daje KDK za bodočo politiko popolnoma svobodne roke.
Kakorkoli se bodo razmere tekom jutrišnjega dne razvile, eno je gotovo: prodrlo je splošno spoznanje, da nobena vladna kombinacija brez sodelovanja pravih predstavnikov prečanskih krajev, to je KDK, ni trajno mogoča. Če bi se po kakršnemkoli naključju jutri g. Vukičeviču posrečilo, da vendarle obnovi svojo staro vlado, bi bil to le pričetek nove krize, ki bi v doglednem času dovedla do resnejših komplikacij in ki se bo morala rešiti na edini način, ki more dati državi trajnejšo in stabilnejšo vlado, t. j. s Kmečko-demo-kratsko koalicijo kot enim glavnih nosilcev novega režima.
Seja kluba KDK
Beograd, 16. febr. Pribičevič je po svojem sestanku z gl Davidovičem sklical sojo kluba KDK, na kateri je poročal o situaciji in o svojih razgovorih z g. Davidovičem
Beograd, 16. februarja p. Dočim je bila situacija zadnje dva dni popolnoma na mrtvi točki in jt tudi še danes dopoldne izgledalo, da tudi današnji dan ne bo prinesel razčiščenja. je pr.šlo popoldne do popolnega preokreta. Prvotno je bila za popoldne ob 5. sklicana seja demokratskega kluba, da sklepa o predlogu g. Vukičeviča glede rešitve spora za notranje ministrstvo na ta način, da bi dobil ta resor dr. Korošec kot nekak nevtralec. Nato bi se moral sestati radikalski klub da zavzame svoje stališče k tozadevnim sklepom demokratskega kluba. Dogodki pa so se razvijali povsem drugače.
Ponudba Kmečko-demokratski koaliciii
Ob 4. popoldne je posetil g. Davidovič predsednika KDK g. Pribičeviča ter imel ž njim enourni razgovor. Na tem sestanku je g. Davidovič obvestil gospoda Pribičeviča, da bi bilo sedaj nujno potrebno, da stopi KDK v vlado, tudi če jo sestavi g. Vukičevič, češ da se je položaj popolnoma spremenil ter da bo vlada sestavljena lahko že jutri, če KDK pristane na sodelovanje. G. Pribičevič je odgovoril, da o sodelovanju KDK v vladi pod vodstvom g. Vukičeviča ne more biti govora, ker smatra KDK, da je baš oseba g. Vukičeviča ovira za kakršnokoli izboljšanje vladajočih razmer v državi.
Sestanku prvotno niso pripisovali posebne važnosti, ker se je splošno domnevalo, da gre za običajno obveščanje med voditelji Demokratske unije. Šele, ko je g. Pribičevič odhajal iz demokratskega kluba se je vedelo, da pomenja ta sestanek popoln preokret v politični situaciji. Na vprašanje novinarjev, o čem sta razpravljala z g. Davidovičem, je g. Pribičevič izjavil:
«G. Davidovič me ie pozval, da se izjavim, ali bi KDK pristala na sodelovanje skupno z demokrati v vladi gospoda Vukičeviča. Jaz sem mu odgovoril. da sem tako jaz kakor g. Radič že tolikokrat naglasil. da mi ne moremo sodelovati v nobeni vladi, kateri bi načeloval g. Vukičevič.»
Davidovič io Vukičevič
G. Pribičevič je nato odšel v svoj klub, g. Davidovič pa je odšel v ministrsko sobo Narodne skupščine, kjer ga je medtem pričakoval g. Vukičevič. Ta sestanek je trajal zopet skoro eno uro. G. Davidovič je bil po sestanku napram novinarjem nenavadno rezerviran, gospod Vukičevič pa jim je izjavil:
«M?si?m. da bo jutri zvečer vlada že sestavljena.«
Radikalski klub
Podrobnejše informacije je g. Vukičevič odklonil ter nato naglo odšel v radikalski klub kjer so bili zbrani skoraj vsi radikalski poslanci. G. Vukičevič je takoj otvoril sejo kluba in podal poročilo o situaciji v katerem je naglašal. da bo že tekom jutrišnjega dne sestavljena široka koalicijska vlada. «Pto-sim vas, ne sprašujte me za podrobnosti. ker vam ne morem še ničesar povedati, dokler so pogajanja v teku. Prosim vas da ostanete zbrani, da vam lahko jutri podam podrobnejša obvestila.«
Dveuma a^i^nca
G. Vukičevič je nato odšel na dvor. Njegova avdiienca je trajala skoraj dve
Poslanski klub je sprejel poročilo e. Pri* j uri. Ko se je "vračal z dvora, je odk'o-bičeviča soglasno na znanje.	nfl novinarjem vsako izjavo. Iz radi-
kalskih vladnih krogov so se nocoj širile vesti, da bo vlada jutri že sestavljena in kriza rešena na ta nač n, da bo vstopila v vlado tudij KDK.
Demokratski klub
G. Davidovič je po svojem sestanku z g. Pribičevičem odšel v demokratski klub, kjer se je nato vršila klubova seja. Na tej seji je g. Davidovič podrobno poročal o situaciji iin povdarjal, da gre predvsem za to, da stopi v vlado tudi KDK. »Položaj ie resen,« je nadaljeval g. Davidovič, »zaradi tega se trudmo, da stopijo v vlado vse večje skupine. Predvsem pa smalramo za nujno potrebno, da sodeluje v koalicijski vladi KDK, ker bi le na ta način prišla demokracija do prai c besede in popolne veljave.« Demokratski klub je vzel poročilo g. Davidoviča na znanje. Po seji je bi! izdan sledeči komunike:
»G. Davidovič je poročal o prizadevanju, da se tekom jutrišnjega dne se stavi nova vlada. Na vseh straneh ob stoja ista težnja, za katero se zavzema Demokratska stranka, to je, da se sestavi vlada čim najširše koalicije — z nzirom na resnost položaja, ki je na dnevnem redu.«
Popoin umik g. Vukičeviča
Po vesteh, ki so jih dobili novinarji iz radikalskih krogov, je g. Davidovič pri današnjih razgovorih z g. Vukičevičem odločno zahteval, da stopi v vlado tudi KDK. G. Vukičevič se je sprva temu upiral, končno pa je izjavil, da nima nič proti temu, da gre poleg HSS v vlado tudi SDS. Koliko važnost polagajo sedaj vladinovci na sodelovanje KDK, je razvidno tudi iz tega, da so zvečer pustili kombinacijo z dr. Korošcem kot notranjim ministrom popolnoma ob strani in celo oži? pristaši g. Vukičeviča so povdarjal5, da tega sploh ni bilo jemati resno. G. Davidovič je po informacijah iz radikalskih krogov razen tega zahteval, da dobj združena demokracija primerno število resorov, tako da bo imela v tem garancijo, da se bo program, na kojega se bodo zedinile sodelujoče stranke, v resnici izvedel.
Pribičevič o stališču KDK
Po seji demokratskega kiluba je prosil g. Davidovič g. Pribičeviča za sestanek, ki je trajal vse do 8. zvečer. Po sestanku je spre;el g. Pribičevič večjo skupino novinarjev in jim podal naslednjo iziavo:
»Gosp Davidovič insistira na tem, da stopi KDK v vlado. Obvestil me je, da je pristal na to tudi g. Vukičevič. dasi se ie doslej dosledno upiral sodelovanju SDS. Jaz sem tudi pri tej priliki izjavil, da mi tega ne moremo storiti. Naše stališče je znano vsej javnosti in mi ga na ljubo g. Vukičeviču ne moremo spremeniti. Če je naše sodelovanie potrebno in če je sploh potrebna zajedmi-ca vseh večjih strank in če je ta za-iednica v interesu države in naroda, potem je dolžnost g. Vukičeviča. da se umakne in tako omogoči uresničenje tega načrta. Spričo tako vel;kih interesov, kakor je konsolidacija naših razmer na političnem in gospodarskem pobu, osebnosti ne smejo igrati nikake vloge. To ie v glavnem naše stališče ln tega mnenja je tudi moj prijatelj Radič Jasno pa ie tudi. da ena stranka drugi ne more dikti " " vlade, marveč je to stvar med	i sporazuma, ker
le v takiem s	sodelovanje pri-
srčno in uspe
»Kakšen oc	; dal g. Davido-
vič?«
»Za to moi	šati fe njega sa-
mega. O odgovoru g. Davidoviča vam ne morem ničesar reči. Povedal sem vam le svoje mnenje.«
G. Pribičevič je zaključil svoj razgovor z novinarji z izjavo:
»Stališče, ki sem ga pravkar obrazložil, je naše definitivno stališče in na tem ne moremo ničesar spremeniti.«
Danes dobimo vlado?
Kako se bodo dogodki razvijali jutri, se zaenkrat še ne da prognozirati. Demokratski klub se sestane jutri dopoldne, da zavzame svoje stališče k položaju, ki je nastal po današnjih razgo-
vorih. G. Vukičevič je pozno v noč kon-feriral v vladnem predsedstvu z dr. Korošcem. Iz njegove okolice se je zvečer novinarjem zatrjevalo, da bo jutri sestavljena vlada, ne glede na to, ali
bo KDK pristala na sodelovanje ali ne. *
Demokratski ministrski kandidati
Beograd, 16. februarja, p. Izmed demokratov, ki bi prišli v poštev pri sestavi vlade, se imenujejo: Pera Markovič, Pečič, Milan Grol, dr. Stevčič, Kosta Timotijevič, Bogoljub Vlajič in Milan Kujundžič.
»Jutri vsekakor dobimo vlado'1
Skoro istovetne izjave gg. Davidoviča in Vukičeviča na sejah demokratskega in radžkalskega kluba. — Ako vlada ne bo koncentracijska bo koalicijska, delo za koncentracijo pa se bo
nadaljevalo
Beograd, 16. februarja r. Na seji radikalnega kluba je 2- Vukičevič v glavnem izjavi! to-Ie: »Gospodje poslanci! Morem vam sporočiti, da sem se seda.i razgovarjal z g. Liubo Davidovičem Lahko vam rečem še to, da bomo jutri imeli vlado. Dostavljam, da so se vršila vsa poga.ian.a vedno v duhu želja in zahtev, ki so se slišala v radikalnem klubu. Morda bo to široka koalicija toda v vsakem slučahi bomo jutri zvečer imeli vlado, kar ie glavno. To pričakujete vi in vs* država z največjo nestrpnostjo.«
To Vukičevičevo sporočilo je radikalni klub sprejel z živahnim odobravanjem. Nato je g. Vukičevič zaprosil radikalske poslance, naj bodo iutri ob 10. dopoldne zbrani v svojem klubu.
Novinarjem je po seji radikalnega kluba izjavil g. Velja Vukičevič: »Povedal sem. da bomo jutri imeli novo
vlado. To pomeni, da je kriza prebrodena.
»Ali bo to delovna vlada?« so spraševali novinarji.
»Naravno, delovna vlada«.
Na seji demokratskega kluba pa je g. Ljuba Davidovič izjavil: »Tekom jutrišnjega dne, gospodje, bomo imeli vlado najširše koalicije, ali celo morda koncentracijsko vlado. Ako te vlade ne bo mogoče sestaviti do jutri, potem bomo dobili tako vlado, kakršno bo pač mogoče ustvariti, toda v nobenem slučaju se ne bo prekinilo delo za sestavo široke koncentracijske vlade, ker so za naloge, ki nas čakajo, potrebne vse sile.«
Ljuba Davidovič je sklical prihodnjo sejo Demokratskega kluba za jutri ob 11. dopoldne. Ob tej priliki bo sporočil poslancem rezultat končnih pogajanj.
»Kriza traja že predolgo"
Stepan Radič o razvoju vladne krize. — Ponesrečen poskus z dr. Korošcem. — Volitve so izključene. — Kmečka demokracija in demokratski klub
Zagreb, 16. februarja, n. V »Narodnem Valu« je Stjepan Radič objavil uvodnik pod naslovom: »Moralna in politična ničevost radikalne politike«. V članku pravi g. Radič da ie Lj. Davidovič odgovoril lansko leto Stj Radiču, Svetozarju Pribičeviču in Joči Jovanoviču na znano pismo od 22. okt. naj poiščejo stikov tudi z radikali, da bo koncentracija iskrena in poštena. To pa je bi1 o lažje svetovati, kakor storiti. V razmerah, v katerih se nahaja radikalna stranka, kjer ie g. Vukičevič diktator, ni mogla opozicija stopiti v nobene pravilne odnošaie z radikali.
Zato ie došlo do poskusa sestaviti koncentracijsko vlado. Davidovič ie že prei govoril z Markom Trifkovičem. ki ie danes edini pravi predstavnik radikalne stranke. Marko Triikovič se ie z Da-vidovičem sporazumel za koncentraciio. pa tudi s Stje-par.om Radičem. toda radikali, ki stoje ob strani Marka Trifkoviča in ki so bili svobodno izvolieni. niso pokazali one odločnosti. kakor io kažeio v privatnih razgovorih. Politična iavnost ie pričakovala da bodo iasno in glasno povedali, da g. Vukičevič ne more biti predstavnik radikalne stranke v koncentraciiski vladi. Radikalni klub je to tudi povedal, toda prikrito. (Tu ie del Radičevega članka zaolenien).
V članku pravi končno Stieoan Radič: »G. Vukičevič ie koncentraciio pokopal On računa naiveč na dr Korošca, ki naj bi ga rešil. Dr. Korošec ie deiansko radikal. To vidijo tudi Davidovičevi demokrati in zato ne prisiaiaio na to. da bi dr. Korošec postal notranii ministeT v niihovi vladi. Zato g Vukičevič ne bo mogel sestaviti vlade.
Obsodbe v komunističnem procesu
Ječa od 3 mesecev do 5 let
Beograd, 16. febr. L Danes je sodišče iz« reklo razsodbo v komunističnem procesu. Kot olajševalno je smatralo sodišče dobro vedenje, priznanje in mladoletnost nekate« rih. Obtožbe za dejanja po čl. 1. zakona o zaščiti države so bili vsi obtoženci opro* ščeni. Zaradi dejanj po čl. 2. tega zakona pa so bili obsojeni
na 5 let ječe: Ivan Brijaček, Josip Gazi, Nikola Kotur, Pavle Kovačevič, Josip Radobolja;
na 6 mesecev ječe: Obren Niko» lic, Koča Mitič. Luka Maruši č, Otokar Ker* ševan, Gojko Samardžič, Aleksander Zdrav kovic, Boguslav Todorovič, Gjorgje Pra* štelo Petrovič;
na 3 mesece ječe: Vasilije Stajkič, Svotislav Stefanovič, Danilo Guja in Luka Madžara«.
Oproščeni so bili Sava Medan, dir. Si m a Markovič, Lazar Stefanovič, Grgur Vujovic, Nikola Boljevič, Miloeav Oroše* vi€ in Vulcota Četkovič.
Razsodba je bila sprejeta od obtožencev in publike docela mirno. Le neka dama med občinstvom je zaklicala: »Tovariši, na vas mislimo*, nakar je eden izmed sodni* kov vpra&rf: «Kdo je to budalo?*
Konferenca o poletnem voznem redu
Beograd, 16. febr. p. Početkom marca se bo vršila v Beograda konferenca direktor* jev oblastnih železniških direkcij, na kate* ri se bo določil nov poletni vozni red
kakor si jo želi.
Volitve so danes nemogoče, ker razsaja med narodom lakota, zaradi česar bi pomenile volitve izzivanje za vso našo in evropsko javnost. More se dejansko reči, da bi kralj kot pravi narodni vladar nikdar ne pristal na volitve Pred novo žetvijo. Z ozirom na to bi bila najboljša rešitev, da se združeni demokraciji poveri mandat za sestavo delovne vlade. Združena demokracija ima 156 poslancev, ki so homogeni v mišljenju in v vseh aktualnih vprašanjih naše politike. Izjemo morda tvori vprašanje ali nai se takoi revidira novi davčni zakon. Tu so nekateri demokrati nepopustljivi in bi morda bile težkoče. V ostalem Pa je Davi-dovičev program skupen program vse opozicije«.
»Kriza traja že predolgo. Narod trpi lakoto na vseh straneh, finance propadajo, gospodarska kriza je strašna. Nova vlada mora biti vlada avtoritet, z močno zaslorn-bo v vseh delih dTžave in naroda. To se mora zgoditi. To more biti in ker more biti, potem tudi mora biti. Upam. da bodo ta kategorični imperativ razumeli vsi. ki odločujejo o krizi in sestavi vlade.«
Zagreb, 16. febr. n. Nocoj je dal Stjepan Radič novinarjem naslednio iziavo: »Nekateri današnji beograjski listi poročajo, da je KDK pristala na to, da vstopi Ljuba Davidovič v vlado Velje Vukičeviča. To ni resnica. KDK bi nasprotno v tem slučaju smatrala, da jo z Davidovičevim klubom ničesar več ne veže. Istotako so tudi povsem izmišljene vesti, ki eovore o tem, da bi KDK pristala na to, da sama vstopi v vlado z radikali z Veljo Vukičevičem na čelu.«
Anketa o signiranju hmelja
Beograd, 16. februarja, i. V dvorani razredne loterije se je pričela včeraj skupna konferenca hmeljskih producentov in trgovcev iz vseh hmeljarskih krajev naše države. Konferenco je otvoril minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič. Na dnevnem redu je bila razprava o načrtu uredbe ministrstva za kmetijstvo, s katero se uvaja obveznost signiranja kvalitetnega hmelja. Po sedanjem načrtu te uredbe bo moral ves naš hmelj, ki je namenjen za izvoz in ki je dobre kvalitete, dobiti naše etikete, ki bodo pod zaščito mednarodne haaške konference. S tem si bo lahko naš hmelj, ki je v večini slučajev najboljše kvalitete, osvojil inozemska tržišča ter dosegel ugodne cene. Obenem bo onemogočeno, da bi inozemski trgovci prodajali naš hmelj pod tujim imenom, kakor se je to godilo dosedaj. V zadnjem času so pro-ducenti izgubili mnogoštevilna tržišča v inozemstvu, predvsem zaradi tega, ker se je pod našim imenom v inozemstvo prodajal samo hmelj slabe kvalitete. Na ta način so tudi pritiskali na ceno našega hmelja. Obveznost signiranja hmelja dobre kvalitete bo vplivala tudi na producente hmelja, da bodo gojili čim boljšo kvaliteto.
Na konferenci so se vsi delegati izjavili za uvedbo teh ukrepov v svrho zaščite našega hmelja. Razlike v naziranju so se pojavile le v vprašanju, ali naj bo signiranje dobrega hmelja obvezno ali ne. Producenti so bili vsi za to, da bi bilo signiranje ob-veoio, le mnenja delegatov so bila deljena. Na podlagi včerajšnje in današnje konference bo sedaj ministrstvo za kmetijstvo izdelalo definitivni načrt uredbe.
»Zločinsko početje"
Kratek odgovor na «Slovenčeye» klevete in budalosti. — Ako bi «Slovenec» počakal bi se ne blamiral
V uvodnikih svojega glasila SLS že par dni silovito napada poslanca Pribičeviča, hoteč prepričati slovensko javnost, kako škodljiva da je borba KDK zoper kleroradikale. Prej se je povdar-jalo, da g. Pribičevič in njegova skupina ne pomenita ničesar, da sta osamljena . in ne moreta priti v poštev pri nikalci kombinaciji. Ko pa se je izkazalo, da je prav za prav SLS tista frakcija, ki veliko ne pomeni, se je SLS ustrašila in se čim tesneje oprijela radikalov. To spoznanje, da vise na tanki nitki, je klerikalce spravilo v besnost in ves svoij srd izlivajo že nekoliko dni na g. Pribičeviča, ki je po njihovem zatrjevanju vendar »tako izoliran, da se lahko sam sebi smili«.
Čemu vendiar ta srd do človeka, ki ni storil ničesar drugega, kakor da je našel zaveznikov in prijateljev v krogu enakomislečih, ko so se klerikalci sami na milost in nemilost izročili radikalom, s katerimi jih ne vežejo nikafoi idejni motivi, temveč želja, dokopati se do vlade in ostati tam kolikor mogoče dolgo.
Prazno je očitanje, da g. Pribičevič dela v težavnih časih destruktivno državno politiko in da sedanja kriza uničuje naš ugled v inozemstvu ter izpod-kctpava kreditno sposobnost naše države, ako se na isti strani z debelim tiskom javlja, kako neuspešne so vse intrige proti našemu posojilu in kako narašča zaupanje Anglije do Jugoslavije.
Deset dni že traja kriza in v času tako razvite poročevalske službe so Angleži gotovo dobro poučeni o njenem poteku. Kljub temu poročajo sami klerikalci o naraščajočem zaupanju poslovnega sveta do Jugoslavije; ali ne vidi «Slovenec», da njegovo telefonsko poročilo iz Londona z dne 15. t. m. učinkovito demantira jadikovanja in obdol-žitve, češ da KDK in zlasti g. Pribičevič ogražata našo državo v njenih temeljih?
Kontradiktorne so sploh vse trditve glasila SLS, ki se tičejo g. Pribičeviča. Na eni strani mu priporočajo, da se s svojimi poslanci zadovolji z brezpomembno vlogo, ki mu pripada v sedanji konstelaciji, ker se »nahaja v slepi uli-ci», na drugi pa ga dolže, da je on kriv, ako pride do državne katastrofe; vsi pa vidimo, da o taki katastrofi ni sledu, temveč da preti le katastrofa čudni kleroradikalni bratovščini.
Obenem se operira z grožnjo o novih volitvah in zopet se dolži poslanca Pribičeviča. da je njegova krivda, ako se bo «vsa država zvijala pol leta v volilnih krčih®. Spomniti pa se je treba, da je baš s klerikalne in vladne strani priletela prva beseda o novih volitvah z namenom, da se zastraši KDK. Ko pa
se je izkazalo, da bi se nevihta vsula na glavo tistega, ki grozi ž njo, mora po klerikalnem mnenju biti kriv zopet g. Pribičevič, ki ni dejal nič drugega, kakor da se volitev ne plaši.
Vse kaže, da se najbolj boje volitev naši klerikalci, ker jim je v zvezi z ra dikali sigurna poguba. Mi smo že na-glasili, da bodo morali klerikalci plačati svoj kratkovidni korak, da so pomagali policaj-radikalom v sedlo, ko se je vse pošteno združilo, da zruši oligarhijo beograjske porodice ter osvobodi državo klike, ki v vsem svojem delovanju samo gleda, kako bi obogatila sebe na stroške skupnosti.
Neizbrisne in nepopravljive napake je po «Slovenčevem» zagrešil v zadnjem letu šef SDS. Čudež božji, ki se mu klerikalci ne morejo ddsti načuditi pa je, da je njegova ideja našla tako mogočen odmev v vsi državi, da je niegov nastop pridobil ogromne tisoče novih pristašev KDK in da se je pred tem po-kretom prvikrat potresla v svojih temeljih doslej vsemogočna policaj-radi kalija.
Teh dejstev ni mogoče utajiti in pojasnilo. da gredo v zvezo s KDK samo nekateri naivneži, je premedlo. da bi koga prepričalo o nepopravljivih napakah, ki jih hoče «Slovenec» obesiti gospodu Pribičeviču.
Klerikalcem je nadalje nezapopadlji-vo, kako je mogla KDK prezreti »toliko mostov in vrat, ki vodijo k najvišjim državnim poslom« in ostati zvesta svojim načelom. S tem se samo priznava, da gre Kmečko-demokratski koaliciji za vse več kakor za vladne portfelje. Njej gre za to. da se po desetih letih radikalne samovlade da tudi ostalim strankam in njih konstruktivnim silam prilika in delež na soodločevanju v državi. To je princip, ki so ga klerikalci pogazili za edini Gosarjev ministrski stolec in za nekoliko strankarskih koncesij. Možje KDK pa so politiki drugačnega kova, zato so smelo in odločno odbili sirenske ponudbe za vstop v vlado in zato so tudi včeraj zavrnili dvakratno povabilo g. Vukičeviča, da naj celokupna KDK vstopi v njegovo vlada Za miloščinarje in prevžitkarie, kakršni so in hočejo biti g. Vukičeviču naši klerikalci, poslanci KDK nočejo biti!
V ostalem pa so se včerajšnji dogodki v Beogradu s tem, da je začel letati za g. Pribičevičem že sam Vuktičevič, zasukali tako, da so včerajšnji uvodnik »Slovenca« postavili uprav na glavo. »Slovenec« naj samo še malo počaka nadaljnjih dicigodkov, ako se noče znova blamirati, kakor se je blamiral s svojim uvodnikom včeraj.
-sss-
Konec klerikalno-reakcionarnega režima v Nemčiji
Režimska kriza, ki je izbruhnila, kot je to v Nemčiji že nekaka navada, okoli božiča, je prišla te dni do negativnega zaključka. Koalicija med nemškimi nacijonalci, nemško ljudsko stranko in katoliškimi klerikalci je pokopana. Po dogovoru s strankami sicer še ostane ta in prihodnji mesec dr. Marao-vo ministrstvo na krmilu kot strogo poslovna vlada. Skušala bo spraviti pod streho vsaj državni proračun, dočim se bodo druge Hiradenburgove želje izpolnile samo deloma, ali pa sploh prihranile za prihodnji državni zbor. Gotovo je pa na vsak način, da se o klerikalnem šolskem zakonu v tem parlamentu ne bo več razpravljalo, kvečjemu, v toliko, da se mu preskrbi slovesen pogreb.
Tako je klavrno končala ženitev nemškega katoliškega centruma z reakcionarnimi rronarhisti, ki se zbirajo v taboru nemško-naciionalne stranke. Zopet enkrat se je izkazalo, da popoLna zatajitev vseh političnih načel v svrho dosege ozkega, povsem egojstičnega cilja ne more prinesti blagoslova. Če ne bi nemški centrum črpal svoje moči iz cerkvene organizacije kot vse ostale klerikalne stranke, marveč bi bila njegova usoda odvisna od zaupanja ljudstva in spoštovanja načel, bi danes ležal dr Marx na odru kot političen mrlič, katoliški centrum pa bi utrpel ogromno, za leta in leta nepopravljivo moralno in materialno škodo.
Moralna prožnost, ki jo je katoliški centrum manifestiral zadnji dve leti, je naravnost fenomenalna. Cel čas po vojni je bil eden glavnih stebrov weimarske koalicije. Z njegovo aktivno podporo je brl v Nemčiji sprejet in utrjen republikanski režim. Večkrat je stal centrum na čelu izrazito levo orijentiranih vlad. Dal ie povojni Nemčiji več odličnih mož. Pri zadnjih predsedniških volitvah je bil njegov voditelj dr. Mara skupni kandidat vseh republikanskih strank proti feldmaršalu Hindenburgu.
Na pritisk visokih cerkvenih krogov pa sta dT. Mara in njegova stranka zatajila vso povojno preteklost in sklenila koalicijo z nemškim' nacijonalci, ki so navzlic platonič-ni izjavi ob vstopu v vlado ostah' izraziti monarhisti in glavni steber sodialne reakcije v Nemčiji Nacijonalci so iz zveze s klerikalci črpali izdaten dobiček v notranji sccijalni m gospodarski politiki. Klerikalci pa so za skledo leče prodali poetično de-vištVo. In še ta leča je neužitna. V koalicijo z reakcijo so šli zato. da doseželo uzakoni tev reakcionarne šoiske reforme, ki bi spravila nemško šolstvo pod nadzorstvo cerkvenih krogov in upliv klerikalnih staT-šev, a državne in deželne finance obremenile za stotine milijonov mark. Nacijonalci, ki združujejo v svojih vrstah protestantske klerikalce, so zvesto podpirali katoliSke
klerikalce. Toda ljudska stranka dr. Stre-semanova se je v zadnjem trenutku zavedla svoie liberalne tradicije in onemogočila napad na svobodno šolstvo v Nemčiii.
Klerikalni upi so splavali po vodi. Reakcionarni šolski zakon, ki ga niso mogli spraviti pod streho v divjem zakonu z mo-narhistično desnico, bo ostal šimera tudi v novem režimu, k; se obeta Nemčiii po volitvah in v katerem pripade po vsej verjetnosti demokratom in soci.ialnim demokratom odločujoč vpliv.
Komisija za univerzitetni zakon
Beograd, 16. febr. p. Komisija, ki prouču* je vprašanje naših univeTz in ki jo tvorijo profesorji beograjske, zagrebške in ljubljan ske univerze, ki ie imela 7., 8. in 9. t. m. svoie seje v Beogradu, se bo sestala zopet 27. t. m., da nadaljuje svoje delo.
Plačevanje železniškega premoga z boni
Beograd, 16. febr. p. Med ministrstvom za promet in posameznimi rudarskimi pod* jetji, ki dobavljajo premog državnim želez* nicam, se je dosegel sporazum, po katerem se bo plačeval dobavljeni premog s poseb* nimi boni, ki se morejo lombardirati pri Narodni banki.
Društvo narodov ostane v Ženevi
Ženeva, 16. febr. s. Glavno tajništvo Dru* štva narodov je uvrstilo vprašanje gradnje nove palače Društva narodov na začasni dnevni red prihodnjega zasedanja. Komisi* ia petih arhitektov, ki je prejela nalog, naj izdela končno poročilo o novi palači in ga predloži svetu, bo najbrže koncem tega me* seca to poročilo izdelala in ga predložila. Iz tega ukrepa tajništva Društva narodov se sklepa, da poročil o premestitvi sedeža Društva narodov v informiranih ženevskih krogih ne jemlieio resno.
Ženeva, 16. febr s. Predsednik priprav* Ijalne razorožitvene komisije je sklical ko« misijo za 15. marca na peto zasedanje. Za« časen dnevni red obsega nastopne točke: 1. stan ie dela odbora za varnost in razso* dišča; 2. posvetovanja o predlogih, ki jih je predložila sovjetska delegacija 30. no« vembra 1927 in 3. stanie dela v pripravljal« ni razorožitveni komisfrii.
Ženeva, 16. febr Tri.) Pripravlialni odbor konference za kodifikaciio mednarodnega prava je končal svoia dela. Odbor ie skle« nil med <frugrm, da pozove razne države, naj spopolnlio razne dolo3>e mednarodne* ga prava, posebno glede pridobitve in rzjju* be državljanstva, državne pravice na teri« torijabvTi vodah in glede odgovornosti po* samezmh držav za škode povzročeno tujim državi i anom.
Velika eksolozija v rudniku
Rim. 16. febr. g. V nekem rudniku pri Palermu se Je pripetila velika eksplozija. 18 delavcev je bik) težko ožganih.
Dr. Benešev ekspoze v sonato
Prijateljski odnošaji med Prago in Dunajem. — Aiera generala Gajde. — Z Madžari bo treba priti na čisto. — Dr. Beneš potuje v Ženevo, London in Pariz
Praga. 16. februarja, sh. V zunanjem odboru senata je imel danes zunanji minister dr. Beneš daljši ekspoze. v katerem je govoril tudi o obisku avstrijskega /.veznega kanclerja dr. Seipla. Izjavil je med drugim, da je sestanek pokazal, da vladajo med Češkoslovaško in Avstrijo dobri in prijateljski odnošaji. Razmerje se še vedno boljša in med obema državama ni nikakih nasprotij ali spornih vprašanj. Gospodarski odnošaji so se od sklepa zadnje trgovinske pogodbe znatno zboljšali. V razgovoru z dr. Seiplom se je razpravljalo tudi o pogajanjih varnostnega odbora in o napredovanju vsega tega dela v Ženevi. Oba državnika sta o tem poučena in bosta v bodoče lahko razvijala na-daline lokalne pogodbe po teh smernicah. Razgovor je bil popolnoma leoretičnega značaja in ni vseboval nikakih konkretnih predlogov ali načrtov. Ugotovljeno je bilo samo, da sta politični liniji tudi s stališča mednarodne politike v obeh državah popolnoma identični.
Razen o obisku avstrijskega zveznega kanclerja v Pragi je zunanji minister dr. Beneš v svojem ekspozeju pred zunanjim odborom senata govoril tudi o modusu vivendi med Češkoslovaško in Vatikanom, dalje o razorožitveni konferenci in končno o prevratnih namenih bivšega generala Gaide in poslanca Stribernega. Oba sta takrat javno obrekovala dr. Benešn ter mu celo podtikala enake namene.
Dr. Beneš je o tem med drugim izjavil, da je vedel, da Striberny v stranki češkoslovaških socijalistov že dolgo agitira za izredne protizakonite akcije. Striberny je takrat zagovarjal stališče, da po povratniški vladi, ki je bila takrat na krmilu, ne bo prišla nikaka trajna in stalna vlada, vsled česar je treba
Novi italijanski očitki
Rim, 16. februarja. 1. Tukajšnja vT r i b u-na> poroča, da je razveljavljenje onega dodatka k finančnemu zakonu, s katerim se je v Jugoslaviji inozemcem onemogočal nakup nepremičnin v 50kilometrskem pasu ob državni meji, odnosno morski obali, izzvalo v Jugoslaviji ogorčene kritike, in opozarja obenem na pomembnost raznih mednarodnih pogodb, ki se morajo vsekakor izpolnjevati v polnem obsegu. Tako pravi, da je bila n. pr. Albanija samo dozdevno neodvisna država, dasiravno je bila njena neodvisnost zajamčena po mednarodnih pogodbah, ker so jo pač vedno ogrožali njeni mejaši, zlasti pa Jugoslavija. Tiranski pakt, ki je bil vzrok tolikemu kriku in viku, pa daje jamstvo za neodvisnost Albanije in to le zato, ker Italija odločno, javno zahteva, da se morajo sklenjene pogodbe tudi v resnici izpolnjevati. Neizpolnjevanje pogodb je pretilo s strani neke Članice Male antante, zaveznice Francije, resno in stvarno, ne pa samo pla-tonično in navidezno izpolnjevanje pogodb pa je dosegla Italija s svojo akcijo.
Z ozirom na Malo antanto, pravi cTribu-na>, da Jugoslavija, članica Male antante, še vedno ni ratificirala nettunskih konvencij, ki da so izpopolnilo pogodb za ureditev jadranskega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslavija da tudi noče urejenih odnošajev z Grško, odkar Grška noče sprejeti narivanih ji jugoslovenskih zahtev glede Soluna, katere so v nasprotju s pogodbami, ki priznavajo Solun Grški. Jugoslavija da obenem izkorišča makedonsko vstajo v to, da bi narinila Bolgarski neenak boj ali pa da bi si jo podvrgla; vse to pa seveda v nasprotju s pogodbami, ki priznavajo neodvisnost Bolgarske. Dasiravno jo pretresajo notranje krize, se vendar Jugoslavija neprestano oborožuje z namenom, da bi se razširila ob Jadranu do Egejskega in Črnega morja. Ali se more ta politika, ki ni nikdar naletela na resen odpor v Franciji, smatrati za politiko spoštovanja temeljnih pogodb Male antante? In kako se more ta .politika povrhu vsega še izkoriščati v protifašistične namene, češ da fašistična Italija ogroža mir, ko je celo grški minister zunanjih stvari Mi-halakopulos izrecno priznal miroljubni značaj pogodb in formuie cBalkan balkanskim narodom*, izključujoč vsak poizkus nadvlade katerekoli balkanske države nad ostalimi, ter je rumunski minister zunanjih stvari, ko je prišel v Rim, priznal miroljubni, solidni značaj Mussolinijeve politike in izrazil trdni namen, da bi se upostavili na Balkanu taki notranji in zunanji odnošaji, ki bi sloneli na odnošajih z velesilami in izključevali ono pristransko varuštvo, ki ga, kakor se zdi, hoče vzdržavati Pariz potom Male antante.
Rudarska stavka na Češkem
Most, 16. februarja, g. V rovu Pluto je prišlo danes do resnega incidenta. Nekate* ri rudarji so napadli in do krvi pretepli moštvo, ki je bik) postavljeno zaradi var* nosti. Orožniki so par oseb aretirali. Kri* tičen je bil položaj tudi v Aleksandrovem rovu, kjer je moralo intervenirati orožni* štvo, da je spravilo varnostna moštva v rov. V rovu Patria je izbruhnil požar. Okrajna politična uprava je zaradi raznih izgredov postrila ukrepe za varnost javne* izgredov poostrila ukrepe za varnost jav« nega miru in reda. Mnogo rovov je zase* denih z močnimi orožniškimi oddelki. Takih varnostnih ukrepov v tem okraju še ni bilo nikdar. Zelo živahno se širi med stavlcujočimi tudi komunistična propagan* da, tako da je politična oblast tudi iz tega vzroka ojačila varnostne mere. V Most je prispelo še 200 orožnikov.
Sovjetsko vohunstvo na Poljskem
Variava, 15. febr. s. Kakor poroča «Ku« rir Polski», so oblasti v okolici Vilna raz« krile sovjetsko vohunsko organizacijo. Več csdb je bHo aretiranih.
Strašna železniška nesreča
Rim, 16. febr. g. Na železniški progi se je malo pred Cremono dogodila strašna ne« sreča, katere žrtev sta postala 2 otroka že* Iezniškega čuvaja. Mlajši, 14 mesecev stari otrok je zlezel na tir. Ko ga je 51etna se* strica opazila na progi, je skočila tja, da bi ga rešila. V tem je privozil vlak in stroj je vrgel oba otroka par metrov daleč od proge. Našli so jih tesno objeta — mrtva Stroievodja je sicer otroka od daleč videl, vendar pa vsled brzine ni mogel pravočas* no ustaviti vlake.
volilni red spremeniti. Za ta namen naj bi se poslužili protizakonitih ali morda celo nasilnih sredstev. V tem smislu je pričelo delati propagando njegovo glasilo cCeske ?lovo». O svojem razgovoru s Stribernvm je ar. Beneš izjavil, da je takrat Stribernega svaril, naj se striktno in strogo drži ustave in ogiba prevratnih misli. Striberny pa je vztrajal na svojih načrtih in je celo pozneje trosil govorice, da se tudi dr. Beneš bavi s takimi idejami. Dr. Beneš je te insinuacije odločno zavrnil. Pozneje je zvedel Se, da je v te akcije zapleten tudi general Gajda. Dr. Beneš je odklanjal vse obdolžitve in dokazoval svoje pravilno postopanje s tem, da je o vsem takoj poročal ministrskemu predsedniku Czernemu in predsedniku Masaryku.
V razgovoru z zastopnikom londonske <Ge-neral Press» je izjavil dr. Beneš, da ne zasleduje nikake tajne politike. Vse. kar stori, stori odkrito. Tako je storil tudi napram Madžarom, ki jih je vprašal, ali hočejo živeti s Češkoslovaško v miru ali sovraštvu. Če želijo mir, je pripravljen o stvari razpravljati. Glede njihove zahteve za revizijo mirovnih pogodb pa mora pribiti, da vodita do tega dva pota. in sicer zakonit ali pa pot sporazuma. Prvi je v primeru Češkoslovaške in Madžarske nemogoč, ker državi nista sami in tudi drugi partnerji v pogodbah ne bi pristali, da se spreminjajo, ker bi to ogrožalo vse mirovno poslopje. Preostaja torej le druga pot. za katero je Češkoslovaška vedno pripravljena.
Pra^a. 16. februarja, d. Zunanji minister dr. Beneš odpotuje prihodnji teden v Ženevo. da se udeleži zasedanja razorožitvene komisije Društva narodov. Po zasedanju bo dr. Beneš obiskal London in Pariz.
Bojno razpoloženje miličarjev
<L bodalom med zobmi.*
Povodom proslave pete obletnice usta* novitve fašistične milice v Rimu je bil v tamošnji Mussolinijevi vojašnici velik ra« port.
Mussolini je v svojem govoru naglašal, da je postala milica ogromna oborožena si* la fašistične države. Njene naloge so ved* no bolj določene. Milica je povsod oboro* žena straža revolucije, čuječc oko režima.
Po Mussolinijevih navodilih se je lotil genralni štab armade problema uporabe milice v slučaju vojne in ga rešil z jasnim pogledom na nove čase in verjetne bodoče dogodke. Milica za narodno obrambo se bo bojevala s svojimi legijami, uvrščenimi v velike armadne mobilizirane edinice.
»»•Prepričan sem, d.i se izkažejo legije vredne te najvišje časti, pripravljajoč se že od tega trenotka, da postanejo naska* kovalni bataljoni, ki bodo nadaljevali voja« ske tradicije arditizma in skvadrizma: bo« dalo med zobmi, bombe v rokah in v srcih največje zaničevanje nevarnosti.*
»Vzvišene naloge bodočnosti.«
General Ferrario, poveljnik tržaškega ar« madnega zbora, je napisal na črnosrajčni« ke šeste cone pismo, v katerem pravi, da je kot Italijan zelo vesel nove naloge voj« ne, pridružene k že laskavim nalogam mi* ru, ki jih ornosrajčniki izvršujejo s tako udanostjo in vedno tako učinkovito. Kot vojak sem srečen, da 90 vrle legije tesneje zvezane z armado za izvršene naloge, ki ji bo mogla zahtevati domovina v bodočnosti.
»Novi poleti in nova slava.»
General Mozzoni, poveljnik šeste milič« ne cone, je povdarjal v pogovoru z ured* nikom tržaškega «PopoIa», da so Ducejeve besede segle globoko v srca miličarjev v obmejni pokrajini. Vsa poveljništva hitijo, da pospešijo delo, namenjeno za pripravo milice na točno nalogo, ki jo ji je določil Duce. Ducejevo povelje je našlo milične legije v Julijski Krajini čuječe in smehlja« joče na pragu vzhodnih prehodov domovi* ce, ki so videli krila rimskih orlov. Tradi« cija in zaobljuba napadalnih kohort Krasa, Istre, Goriške in Kvarnera so gotovo jam« stvo za nove polete in novo slavo.
Navduševanje za vojno.
General Mozzoni je nato izdal na šesto milično cono dnevno povelje, v katerem prinaša milioarjem Mussolinijev pozdrav in jih za vojno navdušuje takode:
Ob strani tovarišev armade nam je odV merjeno častno mesto. Oboroženi z bom* bami, z bodalom med zobmi, ob petju «Gio* vinezze® smo določeni, da obnovimo obna* šanje in slavo napadalnih bataljonov.
Fašistični arditizem, uvrščen v kohortah, bo tvoril sprednjo stražo armade v orožju.
Naj izbruhne iz Vaših prsi krik veselja in prisegamo, da bomo pripravljeni vsak tTenotek za domovino, za kralja in za Du* ceja izpostaviti svoie življenje najtrši oviri.
Jaz, vaš poveljnik, sprejemam vašo pri« sego in vržem proti Rimu, kjer Duce dela in vam zaupa, vojni klic, ki drvi iz vaših najzvestejših src: A Noi!
»Corraggio...»
Po Julijski Krajini vznemirjajo fašisti prebivalstvo z napoved io vojne, ako ne pri« de do obnove «ipriiatelistva» z Jugoslavijo po italijanskih zahtevah V milico se pri« tegne še kolikor mogoče slovenskih fantov. Naskakovalne bataljone iz Julijske Krajine bi tvorili sami Slovenci. Ti b? šli prvi v ogenj. Sicer se vežbajo tudi tržaški miličar* ji in včasih napravijo celo bojni pohod na kras. Toda ako zapiha burja, se tržaški fantički skrije io in pohitiio s prvo prilož« nostjo domov Za nje velja stara itaHjan« ska zbadljivka: Corragio, paura non man« ca....
Manifest Trockega in towriwv
Pariz. 16. febr. s. Glasilo revohicfjonamih n roleta rcev obiavlia manifest sovietskih konvun HriJ^nih voditdiev Trockega. Rakov« skega in Rodeka, ki so bili nedavno izgnani v Sibirijo Ta manifest so poklali izvršil« nemu odboru komunistične tntemacijonale. V manifestu ostro kritizira So politiko seda« niih voditeliev sovfetske Rušile In tigotav* Majo polom komunistične nropagande po vsem <rTe+u. kar ie novz ločilo oiačenie meščanskih s?1 celo v Rusiii. ter zviSal priHsk na soviet. uniio. ki se vsled izolacije bliža neke vrste staromeščanskemu oportunizmu.
Rothermere in druge madžarske zadeve
Mora se konstatirati, da vztrajajo Madžari skrajno trdovratno na propagandi revanžnih stremljenj. Njihov cilj ni morda toliko v tem. da bi v neposredni bodočnosti nasilnim potom spremenili sedanje državne meje. marveč ima očividno poglavitno svrho da napravi v inozemstvu razpoloženje za iredentistična madžarska stremljenja. Njihovo delo se koncentrira v tem. da se inozemstvo prepriča o absolutni nujnosti revizije trianonske mirovne pogodbe.
V ta namen skušajo dobiti na svojo stran razne vplivne osebnosti v inozemstvu, da se s svojim imenom ali s svojimi sredstvi zastavijo za madžarske nacijonalne težnje. Rothermere je seveda zanje taka osebnost kot nalašč. Moz razpolaga z razširjenim tiskom, kar je posebno važno za države, kjer se občinstvo informira največ po časopisih, objektivnih poročil o tako oddaljenih in majhnih državah, kakor so Madžarska in njene sosede, pa sploh ne dobijo pred oči. V takem miljeju se da s kampanjo, kakor jo vodi Rothermere, mnogo doseči.
S tem računajo Madžari, zato so napravili aranžma z bogatim angleškim časopisnim gospodom. Sedaj poročajo z velikim zmagoslovjem o propagandnem potovanju Rothermerea po ameriški Uniji, kjer je prepričeval Američane o silni krivičnosti trianonskih meja. Vse ameriško-madžarske organizacije so sodelovale v tej propagandi. Tudi češki viri priznavajo, da je Rothermerova ameriška propaganda imela precej uspeha, ker je vzbudila pozornost nepoučene publike, toda vendar se ji je posrečilo pridobiti zase le nekatere posamezne osebnosti, ne pa odločilnih, osobito pa ne objektivnih faktorjev. Njegove akcije ne gre podcenjevati, prav tako pa bi bilo mnogo pretirano, pripisovati ji opasnost, ki je ni. S spretno in stvarno protipropagando se bodo mogli Američani poučiti o pravem stanju stvari. Imeti je treba pred očmi, da hočejo Madžari ustvariti v inozemstvu zase ugodno javno mnenje, da ga pozneje ob prikladni priliki dobro izrabijo.
Z inozemsko propagando hočejo Madžari doma utrditi prepričanje, da se bodo dale meje države prej ali slej razširiti na stare teritorije. Njihov namen je, fanatizirati prebivalstvo v iredenti-stični smeri in preprečiti, da bi se uži-velo v resnično stanje povojnih meja. Temu namenu služi veliki novi spomenik «neodrešenim» pokrajinam sredi Budimpešte in še mnogo drugih stvari.
Tretja težnja Madžarov pa je, skrbeti, da se v obmejnem prebivalstvu sosednih držav vzdrži zaupanje v madžarsko moč, meid tamkajšnjo madžarsko manjšino želja po povratku madžarskega režima in volja do tega povratka. pri nemadžarskem prebivalstvu pa omahljivost in bojazen pred madžarskim maščevanjem. Cela vrsta dogodkov in organizacij priča o teh stremljenjih, ki se vedno znova pokažejo na javno, zdaj tu, zdaj tam. Tako je n. pr. silno instruktiven incident, ki se je dogodil pred nedavnim na madžarsko-avstrijski meji v Burgenlandu. Tamkaj so dne 24. januarja madžarski žandarji vdrii v nek premogovnik na avstrijskem ozemlju, aretirali tamkaj madžarskega podanika ter ga odvlekli čez mejo na Madžarsko. Avstrijske oblasti so kasneje protestirale, a vsekakor je in-teresantno, da je bila avstrijska javnost o incidentu obveščena šele 6. februarja. Avtrijska vlada se skrbno ogiblje dejanj, s katerimi bi se zamerila Madžarski.
Predigra k navedenemu incidentu je ta, da imajo obmejni premogovniki v Brennbergu izjemen pravni položaj; tamkaj namreč veljajo še vedno nekateri madžarski zakoni. Madžari so zahtevali, da se jim dovoli tamkaj osnovati madžarsko orožniško postajo, tedaj na avstrijskem ozemlju, ki bi kontrolirala, kako se madžarski zakoni izpolnjujejo na avstrijskem ozemlju. Avstrijska vlada je vendarle onemogočila to madžarsko zahtevo, ali vendar ie v nedavno sklenjeni koncesiji morala pripustiti, da se tamkajšnja avstrijska žandarmerija ravna tudi po madžarskih zakonih.
Z zadnjim incidentom so Madžari pokazali, da hočejo izsiliti uveljavljenje svoje zahteve v obmejnem ozgmlju in vplivati s tem na burgenlandsko prebivalstvo. Dogodek je tedaj samo en člen v vrsti madžarske iredentistične propagande, ki vedno in povsod uporablja sredstva brez izbire.
Ne le Mala airtanta, vsa Evropa se mora zavedati, da ima v Madžarski najhujšega rušilca miru; zato mora skrbno paziti nanj.
Zahteve generala Sandina
Newyork, 16. febr. g. General Sandino je izjavil, da bi bil pripravljen skleniti mir in se popolnoma odtegniti iz javnega udej« stvovanja, če bi Amerika izpolnila sledeče pogoje: 1. ameriške čete zapuste takoj ozemlje Nicara|jue. 2 civilist se izvoli za začasnega predsednika in 3. prihodnje vo* litve naj bi nadzirali latinskoameriški, pa ameriški vojaki.
4 milijoni brezooselnih v Zedinjenih državah
London, 16. febr. s. «Daily MaiU pov iz Newyorka, ck vlada v Ameriki že • kaj mesecev velika brezposelnost. Po of djelni statistiki ie sedaj v Ameriki 4 mil jone brezposelnih. Več tisoč ljudi so spra= vili v javne ubožnice. Velike množice brez* poselnih uživajo brezplačno prebrano.
Vsem bratom, sestram in prijateljem Sokolstva!
Pri pomožni akciji za naše giadujoče brate Sokole in sestre Sokolice v Hercegovini smo pri nekaterih članih na-letelj. na izgovore, češ da je vlada sama dolžna priskočiti tem siromakom na po/noč.
Vsi, ki tako mislijo, naj bodo prepričani, da so teh misli tudi podpisano starešinstvo in prav tako vse v njem združene sokolske edinice. Toda, če se vlada ne zgane, aii vsai ne v zadostni meri, nam veleva naša sokolska dolžnost zavzeti se z vsemi sredstvi' in z vso požrtvovalnostjo, da svoje gladujoče brate Sokole otmemo pogubi.
Ali naj mar brezbrižno in prekrižanih rok gledamo, kako nam bratje in njihova deca umirajo od gladu?
Vnovič pozivamo sokolske župe, da brez odlašanja in z vso intenzivnostjo nadaljujejo v svojih društvih započeto akcijo.
VSa darila in podpore bomo poslali mostarski sokolski župi v roke br. staroste Cedo Milica, čigar osebnost nam iatiiči. da se bodo vsi prispevki pravično razdelili med naše gladujoče brate ln sestre in njih deco!
Vsak brat, vsaka sestra prispevaj po svojih močeh, zakaj pdmoč je silno nuina.
Zdravo!
Starešinstvo Jugoslov. Sokolskega Saveza.
Janko Horvat šestdesetletnik
V centrali nase Prlekije, v Ljutomeru, je praznoval te dni g. Janko Horvat 601etnioo rojstva. »Obrtni vestnik* le prinesel o njem

obširno biograiijo. Slavijenec ie vzorno zvest in vesten pristaš SDS, splošno znan gospodarski delavec, ustanovitelj in otrud-doik ljutomerskega Trgovsko-obrtnega društva, neumoren član Sokola in pevskega društva in mnogoletni član Zbornice TOI. Z tželjo, naj še dolga leta deluje v zdravju in zadovoljstvu za prospeh slovenskega obrtništva, v ponos naroda in v veselje svojih številnih tovarišev in prijateljev, mu tudi i nxi čestitamo k življenskemu jubileju.
Veliki župan Naumovič med prebivalstvom
Novi veliki župan v Skoplju, bivši poveljnik celjskega polka g. Jovan Naumovič, je doslej obiskal vse sreze svoje oblasti in tako stopil neposredno v kontakt s prebivalstvom, da se sam prepriča o razmerah, razpoloženju in potrebah. Vsi ti obiski so na prebivalstvo napravili najboljši vtis. Poročevalec »Politike« pripoveduje v daljšem poročilu, da si je novi veliki župan pridobil takoj vso ljubezen prebivalstva. Kmečki možje so se bratski razgovarjaii z njim in ga ob slovesu poljubljali. Poset g. Nau-movida je bil velik dogodek za vse vasi, ki doslej niso videle v svoji sredi nobenega višjega državnega funkcijocarja, razen kandidatov ob volitvah, ki so tako rekoč upropastili vse svete ideale teh krajev.
— Dobro je, dobro, govore navdušeno prebivalci. — Največjemu bolniku se pošlje najboljši zdravnik, a Bog je dal pamet našemu kralju, da ie poslal v te kraje naj-
boljšega človeka. Novi veliki župan je povrnil vero. v našo veliko dTžavo, za katero sinu se borili pod Turki in za katero smo tudi danes pripravljeni dat; življenje. Ne potrebujemo nič drugega, kakor pravico in poštenje, a novega velikega župana smo spoznali kot pravičnega in poštenega človeka.
V svojih kratkih nagovorih na prebivalstvo je g. Naumovič opozoril na najaktualnejše zadeve skopljanske oblasti ter po-vdarjal. da so narodni in državni interesi svetinja za vse in bistvenejši od vsega drugega. Tem interesom in temu idealu je tre-
ba služiti vdano in nesebično, kakor sta to pokazali dve veliki generaciji, kosovska in kumanovska. Napram novinarjem je g. Naumovič izjavil:
— Sem prijatelj objektivnega tiska, toda msem politik In zato nerad dajem izjave. To niso govori, ki bi imeli namen pridobivati mandat in »-položaj«, to je delo, razgovor z ljudmi, ki potrebujejo pomoči in navodil za pozitivno delo v obči blagor. Storiti je treba vse v prid tem krajem tn domovini. Ne morem pa dati izjave o vsem onem, kar se je doslej delalo celih devet let* . . .
Poskus umora z električnim tokom
Nenavadna senzacija v Središču. — Misterijozna zadeva Marije Krnjakove ob falskem daljnovodu
Središče, 15. februarja
Trg Središče ob Dravi živi pod doj-mom velikanske, nenavadne senzacije. Pretekli ponedeljek ob poi 20. zvečer je nenadoma prenehal električni tok in naenkrat je bil ves trg v temi. Kake četrt ure zatem je plat zvona oznanil ogenj in kmalu se je raznesel glas, da gori pri posestniku Krničarju na Gra-bah. Zares je gorelo njegovo gospodarsko poslopje. Gasilska društva iz Središča Grab in Obreža so hitro stopila v akcijo in požar je bil kmalu lokalizi-ran in pogašen. Okoli polnoči je zopet tudi zasvetila električna luč.
V torek zjutraj je našel nadzornik daljnovoda falske elektrarne g. Ivan Remc na vodu, ki vodi do mlinske industrije Jak. Zadravca, viseti kos lesa, na kojem je bila navezana žica. Ta kos lesa je bil prejšnji večer vržen preko električnega voda in posledica stika je bila, da se je trg naenkrat znašel v temi.
Krnalu po tej misterijozni najdbi se je oglasila na tukajšnji orožniški postaji delavka Marija Krnjakova in prijavila, da jo je prejšnji večer zvabil delavec Joža Klobučar na polje, vrgel kos lesa, na katerem je biia navezana žica, preko električnega voda, in jo na-
govoril, da je z roko prijela za žico. Krnjakova je ubogala. Zabliskalo se ji je pred očmi in jo strahovito streslo, nakar se je onesvestila in padla po tleh. Klobučar pa je zbežal.
Dejansko ima Marija Krnjakova hude opekline na obeli rokah. Na podlag! njene ovadbe je bil Joža Klobučar takoj aretiran. Marija Krnjakova ga ob-dolžuje, da jo je hotel s pomočjo električnega taka spraviti v smrt, in sicer zaradi tega, ker ji dolguje 3.000 Din, pa se je hotel na ta način znebiti upnice.
Orožništvo vodi z vso marljivostjo nadaljnjo preiskavo, zlasti tudi v tem pravcu. dali je opisani poskušeui umor morda v zvezi s požarom pri posestniku Krničarju na Grabah. ki je izbruhnil, kakor omenjeno, kratek čas potem, ko je zaradi kratkega stika ugasnila električna razsvetljava. Osumljeni Joža Klobučar trdovratno zanika vsako krivdo. Včeraj so ga odpravili v zapore okrajnega sodišča v Ormožu. O poteku preiskave tega izrednega kriminalnega primera bomo še poročali, čim bo preiskava prinesla več jasnosti v misterl-jotzno zadevo, ki je v našem trgu kakor tudi v Široki okolici vzbudila razumljivo razburjenje.
-SNI
Stanovanjske podgane na delu
Drzni vlomi male apaške družb
sumljivih
Ljubljana, 16. februarja Zabeležili smo že parkrat, da v Ljubljani mrgoli kriminalnih tipov, o katerih nikdo ne ve, s čim se preživljajo in odkod jim dohodki, da lahko venomer tiče v raznih zakotnih gostilnah, kjer povzročajo različne kravale in nadlegujejo mirne goste. Skrivajo se dalje po raznih stanovanjih pri svojih zaupnikih na periferiji ali v raznih barakah, oziroma se shajajo po šu-pah v Mestnem logu. Na večer in ponoči srečuješ take sumljive elemente v raznih ulicah. Med seboj se dobro sporazumevajo Te vrste ptiči poznajo skoro vsakogar v mestu, gotovo so iim znane razmere in način življenja raznih posameznikov, vedo dobro, kdaj odhaja ta ali on< iz stanovanja in ob kakšni priliki, najlažje iti neovirano
e v Ljubljani. — Zasledovanje postopačev
obiščejo kakšno stanovanje ... To so one zloglasne ljubljanske
stanovanjske podgane,
ki imajo med berači tn punčarami svoje Izvidnike, da jih točno informirajo o razmerah v raznih hišah.
Zabavajo se taki- individuji po končanem »delu«, ko imajo denar, najraje v raznih zakotnih točilnicah, kjer se lahko po mili volji razžive. Spat hodijo, kamor pač nanese. Ce nimajo poštene postelje, se pač odpravijo v Mestni log.
Tu so danes zjutraj okrog 4. ob priliki racije zalotili policiisiki organi samo v eni šupi
enajst moških, samih delomržnežev.
Spali so deloma v seru deloma v navad-nin slami Malce po polnoči se je priklatila
iMKiaai
Senzacijonalni premijami uspeh v Primus-Palast v
Berlinu!
4. teden, predvajanje podaljšano!!
Dnevno razprodano kino-gledališče! — Največji triumf uspeha je velefilm:
Marija Paudler
Najnovejši, najboljši, senzacijonalni,
zabavni Harry Liedtke*film sezijel Harry Liedtke v novi vlogi, briljira kot elegantni pustolovec in je nenadomest« Ijfvll
Premijera v Jugoslaviji jutri v kinu «Ljubljanski dvor»
Preskrbite si vstopnice pravočasno!
I
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Petek, 17.: Zaprto.
Sobota, 18. ob 4. popoldne: <Snegulčica in škratje. Otroška predstava po izredno znižani cenah. Izven.
Ljubljanska opera.
Petek. 17.: <Zmagovalka oceana>, opereta. C.
Sobota, 18.: <Marta>. Premijera. Proslava 25-ielnice umetniškega delovanja Julija Be-tetta. Premijerski abonma.
Premijera cšvejka* na mariborskem odru bo na pustni torek. Prepričani smo, da toliko zdravega smeha že dolgo ni bilo v mariborskem gledališč^ kot ga bo izzvala izvrstna figura oficirskega sluge Švejka, katerega igra gosp. Daneš.
Gostovanje v ljubljanski dramL V prihodnjih dneh bo v ljubljanskem dramskem gledališču več gostovanj, in sicer gostuje poleg že naznanjenega prvaka praškega Narodnega divadla gosp. Edvarda Kohovta v ulogi Hamleta dramski ansambel Narodnega gledališča v Zagrebu s komedijo Štefana Kiederzynske-ga clgra ljubavi>. V drugi polovici meseca marca gostujejo člani dunajskega Burgthea-tra z delom cžena — vrag», dalje je napovedano gostovanje nemške dramske trupe v režiji Hansa Brockmanna. Oprava se pogaja
z znamenitim gledališčem Habina glede gostovanja v Ljubljani.
<SneguIčica in škratje^ zadnjikrat v ljubljanski drami. Ponovno opozarjamo na otroško predstavo ob izredno znižanih cenah v soboto, dne 18. t. m. v ljubljanski drami. Uprizori se zadnjikrat v sezoni mladinska igra <Snegul5ica in škratje^.
Ljubljanska opera — jubilej Betetta. Kot jubilejna predstava o priliki 251etnice umetniškega delovanja našega velikega umetnika, opernega pevca gosp. Julija Betetta se bo uprizorilo delo, ki uživa v operni literaturi sloves ene najpopularnejših oper. V nji je ustvaril Flotovv pevcem toliko hvaležnih partij, kot jih ni zlahka najti v vsej ostali operni literaturi. Te sočne melodije so tudi najslavnejši pevci peli z največjim veseljem, kar jim je vsekdar zasiguralo velik in trajen uspeh pri publiki. Tako je srečno naključje združilo opero <Marto> z jubilejem našega mojstra Julija Betetta, ki bo kreiral znamenito ulogo Plnnketa brez dvoma z največjim uspehom.
Rumunski koncert v Ljubljani. Ponedeljkov koncert (20. februarja t L), ki ga priredi v unionski dvorani rumunski pevski zbor cKantarea - Romanieb bo za Ljubljano zanimiv v prvi vrsti zaradi tega, ker prina-fiajo gosti e svojim nastopom glasbeno literaturo sosednega nam naroda, ki je za nas
popolnoma nova. Na koncertnem programu je več kot polovica točk iz rumunske literature. Tako bo imelo naše občinstvo najlepšo priliko, spoznati bistvo glasbe Rumunov. Zbor nastopi v rumunskih narodnih nošah in v impozantnem številu preko 100 pevcev in pevk pod vodstvom svojega zborovodje Marcela Boteza, ki je generalni nadzornik vseh glasbeno - šolskih institucij v Rumuniji. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Nemška akademija za pesništvo v Berlinu šteje sedaj 31 članov. Med njimi so: G. Hauptmann, Thomas Mann, Jakob Wa6ser-mann, Rikarda Huch, Karel Sch6nherr, Her-mann Hesse, Franc Werfel in druga, v inozemstvu manj znana imena.
»Centralnaja Evropa« o Otona Zupančiču. Ruski tednik »Centralnaia Evropac, ki izhaia v Pragi, je priobčil v 36. številki z dne 9. t. m. informativen članek o Otonu Zupančiču.
»Muzika«. V Beogradu je začel letos izhajati časopis za muzikalno kulturo <Mu-zilca«. Urejujejo ga dr. Miloie Mifojevič. Kosta Manojlovič in Rikard Svarc. V februarskem zvezku ie izšel članek dr. Mlloje-vlča »Umetnlčka solo pesma kod Čeha«. Vrhu tega ie izšla anketa o nacionalnem muzikalnem stilu, kritičen pregled mnzi-kalaih izdai ter veliko raznovrstnih vesti, poročil in kritik. Priložena le solo - pesem »Oblači« skladba Mlhaila Virkdragoviča. »Muzika« se naroča v Beogradu. Nemanjine broi 24.
do barake tudi neka izgubljenka, ki je z žvižganjem opozorJa moške, da ne more notri No, pomagali so ji oni in baraka se Je ponoči razživela v orgiji, ki ji le napravila konec Šele policijska patrulja . . .
Vseh enajst moških z zgubljenko vred je policija odvedla v zapore, kjer jim bo vest temeljito izprašana
Toda ti aretirana bržkone še niso najhujši. Zadnje tedne se je stvorila mala družbica izredno drznih lopovov, ki vdirajo v stanovanja tudi nasilnim potom kar ob belem dnevu Kronika beleži po vrsti kar
štiri izredno drzno izvedene vlome.
Pni je bil izvršen včeraj proti večeru v poselsko sobo točilca Josipa SPindlerJa v hotelu Unionu Vlomilec, ki so mu bile hišne razmere in navade uslužbencev vsekakor dobro znane, ie v sobi v II. nadstropju vse premeta! in napravil strahovit nered Brska! ie za plenom in našel okrog 600 Din gotovine, last Spindleria. nakar Si }e prilastil še ostalih 3O0 Din ki jih je imel v zaklenjen1 omarici shranjene v isti sobi stanujoči kuharski vajenec Ivan Bučar. Obleke tat n: vzel s seboi. pač pa je vtaknil v žep tudi 150 Din vreden samokres, ki ga je našel v nekem kotu
Drugi vlom
je bil izvršen v sobo ruskih emigrantov Vladimiia Cekolarieva in Nikolaja Kožuha-rova v Kolodvorski ulici ši 26.. iti sicer v sredo okrog 2. ponoči.
Ko sta se ob omenjeni uri vru.la Ceko-larjev in Kožuharov domov ter odprla vrata, sta se nenadoma znašla v vis-a-visu dvema neznanima moškima Ves presenečen je Cekolarjev, ki je prvi stopil v sobo, vprašal:
—	Za Boga kaj iščeta v tej pozni uri v tujem stanovanju?!
—	Nekega gospoda! se je odrezal prvi lopov Ln st; hip sta že oba neznanca skočila proti vratom. Mimogrede je drugi lopov pograbi! bajonet, viseč ob steni ter sunil z njim Kožuharova v levo stran prsi K sreči pa bajonet z ostrino ni prodrl do kože, temveč je Kožuharevu samo strgal suknjič. V!o-niulca sta nato naglo skočila na ulico in izginila kakor bi ju gnal veter.
Kakor sta mogla Rusa podati opis vlomilcev, sta lopova stara 28 do 30 let. Prvi je nosil sivo obleko b športno čepico na glavi, drugi pa je bil oblečen v črno obleko in je imel na glavi črno čepico, na roki pa zapestno uro z mrežico.
Po teh dveh vlomih sta razburila policijo in javnost danes dopoldne
zopet dva nova, skrajno drzna vloma.
Ko je stopila hišnica hiše št. 3. v Wol-fovi ulici nekoliko po 8. zjutraj na hodnik, je zapazila na stopnicah dva neznana moška, ki sta jo jadrno popihala iz podstrešja v pritličje in nato na ulico.
Hišnica ie v upravičeni domnevi, da nekaj ni v redu. takoj stopila v podstrešje, kjer ima svoje stanovanje trafikantka Zin-ka Juvanova. Ni se motila. Komaj je stopila po stopnicah, že je uvdela. da so vrata stanovanja široko odprta, znotraj pa vse v največjem neredu. V stanovanju so bili predmet razmetani križem po sobi.
Hišnica se ie takoj obrnila in hitela stvar naznanit stražmku na Marijinem trgu. Juvanova je po obvestitvi in pregledu stanovanja ugotovila, da h je ukradenih 3600 Din gotovine in zlata zapestnica. Po navedbah hišnice se opis teh vlomilcev popolnoma strinia z opisom obeh vlomilcev v hiši št 26 v Kolodvorski ulici.
Očividno se svedrovca, ki sta šla pri Ju-vanovi le za denarjem in zlatnino, še nista zadovoljila s plenom in sta že dobro
poldrugo uro zatem
poskusila svojo srečo na Starem trgu št. lla, v starodavni Ahačičevi hiši. Tu sta vlomila v stanovanje vdove podpolkovnika g. Lili Novy v II nadstropju ko se Je lastnica ravno mudila na trgu Prebrskala sta kakor drugod vse stanovanje, premetaia postelje, preobračala omare in drugo. Iz neke omare sta raztresla po sobi vso korespondenco, med katero se ie nahajala tudi kuverta s 6000 Dm gotovine. Lopova pa sta to spregledala in sta Jo končno z dolgim nosom odkurila.
Toda še ne ,z hiše! Ustavila sta se na sosednjem hodniku in vdria v sobo podnajemnikov Novyjeve, visokošolcev Pavlina in Birimiše Tu sta seveda tudi vse premetaia, vendar iskane gotovine nista našla. Slednjič sta se morala zadovoljiti z zlato uro in lepo obleko na škodo enega izmed akademikov.
Policija je po svojih organih odredila energično zasledovanje nevarne družbice »stanovanjskih podgan« in ie tipati, da bo nevarna druščina kmalu za čvrstim zapahom.
Ljubezenska drama ob morju
Split, 16. febr.
Danes so našli seljaki v bližini morske obale smrtno ranjenega dijaka brnske tehnike, Edvarda Sefdla. Bil je še pri zavesti fn ie izpovedal, da ima v prsih več revol-versJrib strelov, ki jih je vanj izprožila njegova Iiuhioa H;tdesrarda Landova ter se nato še sama ustrelila.
Oba zaljubljenca sta doma ii Brna in sta se nedavno pripeljala v Split Ko sta se danes sprehajala poleg moria. ie Hilda poteg-ri\a samokres fa najprej izprožila strde v FcVarda Ko se je zgrudil v krvi. je obračunala tudi s seboi. Res so našli tudi Lam-devo nedaleč proč od obale — mrtvo, ustre Ktno v srce. Poleg nje )e 'ežal Edvardov klobuk.
Tragični dogodek ie izzva! med splitskim prebivalstvom mnogo sočutja In ugibanja. Zfdeva le navzlic dijakovhn izpovedim zagonetna in se ne da dognati. aH Je res Lam-dova streljala prva, aH Pa ie on sam nai-prei ustreli ljubico in nato še vase izprožil 4 strele.
Samo še danes
ob V, 5., % % 8. in K 10. zvečer
»IZGUBLJENA"
(U viru užitaka) Corinne Griffitch, Nita Naldi.
Telefon 2730. Kino «Dvor».
Zakaj je obupala Emilija Ravnikova;
G. Josip Ravnik, oče pokojne Emilije, stanujoč na Selu 7 pri Ljubljani, nas prosi za objavo naslednjega pojasnila:
*Za razlog tragične smrti moje hčerke Emiiije Ravnikove je med drugim navedlo poročilo v »Ponedeljku« z dne 13 t m. družinske razmere in nekatera nasprotja med Emilijo in starši. Popolni resnici na ljubo pojasnjujem, da kak spor med njo in starši ni dal Emiliji nobenega povoda ker ga ni bilo. Res je Emilija stanovala v mestu, toda imela je vsak dan odprta vrata v naše stanovanje na Selu Celo njeni znanci, ki so posznali njen obupn, položai, so ji vedno prigovarjali, naj se zopet vrne k svojim staršem. Tudi jaz sem ji očetovsko prigovarjal, naj pride zopet domov. To je bilo 1. februaria Odgovorila mi je, da v sedanje naše stanovanje ne gre, nakar sem ji svetoval, naj še malo potrpi, da dobimo drugo stanovanje
Tudi moja žena j,, je potom svojih in njenih prijateljic prigovarjala, naj le pride domov Da med hčerko Emilijo na eni ter med menoj in ženo na drugi strani ni bilo nikakih nasprotij, je pač uajbolie razvidno iz Emilijinega poslovilnega pisma, ki sem ga sedaj dobil na policijskem ravnateljstvu in se glasi:
— Draga mama m papal Odkar sem šla od doma nisem inela srčnega veselja. Kolikor sem morala jaz pre-stat' in še moram, to je neznosno. Zato je bolje, da si vzamem življenje. Oprostita tni vse, kar sem vas raz-žalila in vaju prosim: Ne žalostite se, bom vsaj enkrat rešena tega duševnega trpljenja Moje smrti nisem kriva jaz .n tudi ne vi. Vas iskreno pozdravlja Vaša hčerka Milica.
Tako se glasi poslednje pismo moje hčerke Emilije. Tainost, zakaj je obupala, je nesla s seboj v prerani grob in kdor ji ie to prizadel, tiai ga kaznuje usoda sama.«
>MHf V£t
BtV PEVSKEGA	Jb
ODSEKA	V
,,GRAFIKE"
se bo vršil dne 18. februarja v «Kazini». Svira godba Dravske divizije In Jazz«
band Bony. Maske dobrodošle. Vstopnina 15 Din.
Železniški uradnik v borbi za svoje pravice
Včeraj se je vršil v restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani informativni sestanek železniških uradnikov II. kategorije, ki je predvsem razpravljal o zapostavljanju uradnikov glede napredovanja. Sestanka so se udeležili delegati vseh postaj od Rakeka do Maribora Ugotovljeno je bilo na podlagi statističnih podatkov, da so bili uradniki II. kat 4 skup. od generalne direkcije briskirani in zapostavljeni Po daljši debati se ie sprejela soglasna resolucija, ki naglasa med drugim:
Pri zadnjem napredovanju neukaznih uradnikov v višje položajne plače je bila s strani direkcije državnih železnic predloženih v L kat. 5 uradnikov, v II. kat. 86 in v lil. kat. 20 uradnikov Odobreni predlog izkazuje v 11 kat 15 uradnikov, dočim je v ostalih kategorijah bil predlog v celem osvojen S tem je uradništvo II. kat ljubljanske direkcije zopet zapostavljeno tako napram ostalim kategorijam v lastna direkciji, kakor tudi napram uradništvu iste kategorije ostalih direkcij.
Uradništvo II. kat vprašuje direkcijo državnih železnic, kako si ona predstavlja to zapostavljanje svojega uradništva II. kat, na katerem sloni skoro vse delo direkcije v centrali, kakor tudi na progi? Naj li uradništvo II. kat. to napredovanje smatra kot priznanje za svoje požrtvovalno in vestno delo, ki mu je priznava vsa javnost in vsa kompetentna mesta? Prepričani srno, da je dobila s tem direkcija s strani generalne direkcije in ministrstva saobračaja nepriznanje in upamo, da bo znala ščititi svoj ugled, ki ga je pridobila z delom tega uradništva in s tem tudi pravice svojega uradništva.
Naprošamo g. direktorja, da nas blagovoli obvestiti o korakih, ki jih namerava ukreniti, da se storjene krivice čim prej popravijo.
Tekom debate se je ugotovilo, da je bilo prevedenih iz 4. v 3. skup. II kat od 86 predlaganih samo 14. Navajali so se statistični podatki, ki govore, da so v drugih direkcijah prevedli razmeroma veliko večje število uradništva in ie razmerje zelo kričeče. Ljubljanska direkcija je že pred meseci predložila generalni direkcijii državnih železnic v napredovanje upravičeno število uradnikov, toda vedno so se našle formalne, večinoma šikanozne pogreške, tako da sedaj ni izčrpana v proračunu za 1. 1927-28 postavka za napredovanje, la določa kredit za to napredovanje v znesku 400.000 Din, ki bo zapadel po 31. marcu Vršile so se nekatere intervencije in minister saobračaja Je raznim depirtacijatn obljuboval, da bo tikrenil vse potrebno za ureditev tega vpra-fenfv.
Domače vesti
«Princeska Zvezdana»
ljubka pravljica s slikami, ki smo jo nedavno tega zaključili, je naletela pri najmlajših čitateljih »Jutra« na tako hvaležen odziv, da bi bilo skoro grdo od nas. če bi io pustili brez naslednice. A tega niti ne nameravamo. Nova pravljica je že spisana, mične podobice k njej so narisane in če bodo naši mali »Jutrovčki" pridni, jih razveselimo v nedeljo, dne 19. t. m. z začetkom zgodbe, ki bo prekosila vsa njihova pričakovanja. Tedaj: pozor na nedeljsko številko!
*	Imenovanja v železniški službi Z ukazom prometnega ministrstva sta imenovana Pran Ramoveš. doslej v Čušperku, za postajnega načelnika v Radovljici in Alojzij Prelec, doslej v Čakovcu, za šefa v Ljubljani
*	Promocija. V sredo, 15. t. m. je promo-
viral v Zagrebu g. Alojzij T u r š i č, rodom iz Bezuljaka na Notranjskem, za doktorja vsega zdravilstva. Iskreno čestitamo 1
*	Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 14. letošnji številki uredbo, s katero se izpremi-nja uredba glede službene pragmatike za nameščence ljubljanskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi; nadalje uredbe mariborske oblastne skupščine: o pobiranju oblastne davščine na po-nočni obisk kavarn in barov ter na kvarta-nje, o oblastni dokladi na zakupnino lovišč, o oblastni taksi na motorna vozila o oblastni vesellčni taksi in o taksi na plesne vaje, o davščini na konzutn električnega toka ter o oblastni dokladi k državni trošarini na opojne pijače ter odločbo osrednje vlade, s katero se priznava predmetom industrijske svofne na ljubljanskem mednarodnem vzorčnem velese.imu prvenstvena pravica in navodila za odkup invalidnine.
*	25 letnica Zveze obrtnih zadrng. Kakor poroča »Obrtni vestnik«. bo dne 19. marca, na obrtniški praznik. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani na svečan način proslavila 251etnico svojega obstoja. Provizorično sestavljeni program določa, da se bo na predvečer v nedeljo 18. marca vršil prijateljski večer, katerega nai bi se udeležili tudi vsi vnanji delegati, gosti in zastopniki. Naslednjega dne dopoldne bo slavnostno zborovanje, opoldne pa skupen obed. Povodom petindvajsetletnice bo zveza izdala tudi spominsko brošuro.
*	Železniška zveza Beograda z Dalmacijo. Po vesteh iz Beograda se bo nova ozkotirna železniška proga Beograd-Obrenovac, ki fco omogočila direktno ozkotirno zvezo Beograda z Bosno in iužno Dalmacijo, ob Veliki noči izročila prometu. Najtežavnejša tehnična deia so že dovršena.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla včeraj soproga uslužbenca poštne avtogaraže ga Mihaela M e ž n a r i č e v a. Pogreb bo Jutri ob 16. url iz mrtvašnice splošne bolnice. Pokojnici blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
*	Krožno potovanje z železnico In ladjo. Prometno ministrstvo se je dogovorilo z našimi od države subvencijoniranimi paro-brodnimi družbami na Jadranu tako, da bodo potniki mogli kupiti karte za krožno potovanje na železnici in na ladji že na od-hodn! postaji. Razen znižane cene na železnicah za tako krožno potovanje bodo potniki dobili znižano vozno ceno tudi na ladjah. Tako bo z eno karto mogoče za znatno znižano ceno potovati do Sušaka ter potem s parobrodom do Splita, Dubrovnika ali Kotora ter potem nazaj preko Bosne.
*	Himen. V nedeljo sta se na Ponikvi ob juž. žel. vzela g. Martin Zdolšek. mesar in gostilničar in gdč. Tilka Korže, poštna uradnica. potomca uglednih rodbin in agitaia društvena delavca Bilo srečno!
*	Poroke. V Sisku se je poročil naš rojak g Avgust Pretnar, pešad. kapetan II. ki. z gdč. Irenko Gollovo, hčerko Mih. Golla, priv. uradnika. Čestitamo! — V sredo se je v Ljubljani poročila znana naprednjaklnja večletna uradnica tajništva SDS, gdč. Zalka Korenjakova z gosp. Srečkom Sajovicem, inženjerjem pri elektrarni v Celiu. Uglednima novoporočencema iskreno čestitamo!
*	Še enkrat opol. Naš naiobširnejši eti-molog I. K. je mnogim radovednežem ustregel z razlago dalmatinskega vina iz hrvaškega korena d o p o 1 a. Nasprota nadaljnjemu njegovemu Izvajanju pa se postavi tole vprašanje: Odkod so prišle v veliki francoski leksikon Larousse. ( povojna izdaja) str. 517, besede: Opol (du grec opos. sue) n. m. Suc de plante? — N. K.
*	Pojasnilo. K poročilu o porotni obravnavi proti Alojziju Koscu (»Jutro« št. 35), ki se je med drugim moral zagovarjati zaradi napada na Kristino Zatlerievo pri Kle-čah, ugotavl-amo, da napadenka ni identična z gdč. Kristino Sattlerievo. bivajooo v Ljubljani, na Sv. Petra cesti 78
*	Zdravstvena statistika za ljubljansko oblast. Po podatkih zdravstvenega referenta za ljubljansko oblast, g. dr. Mayerja, je bilo leta 1927 v ljubljanski oblasti, ki šteje 537.019 prebivalcev, 3927 porok. 16.310 ro-jer.cev — med temi 12S6 nezakonskih — in 9432 umrlih. Umrlo je po starosti do 5 let 2699 oseb. od 5 do 15 let 258. od 15 do 30 let 810, od 30 do 50 let 2057 m v starosti nad 70 let 2620 oseb. Največ oseb. in sicer 1367, je umrlo za tuberkulozo. 650 za prrro-
sta najlažja pot, po kateri prihajajo bolezenske klice v naše telo. Proti prenaSaaJu nalezljtvih
bolezni ustns in srln»» dupline porabljajte okusne
ANACOTMJTBJE
ftft-fUMSEIg
jeno življeosSco slabostjo 732 za pljučnico, 525 za srčno napako, 431 za kapjo, 302 vsled novih tvorb zločestega značaja, 170 za raznimi infekcijskimi bolezni, 62 za boleznih na ranah, 24 za difterijo. 67 za du-šljrvim kašljem, 31 za škrlatinko, 20 za ošpl cami, 51 za trebušnim legarjem, 44 za grižo, 84 za kolero inflatum, 16 za otročniško vročico, 2 osebi pa vsled prenosne živalske bolezni. 245 oseb je umrlo vsled slučajne smrtne nezgode, samomor pa je izvršilo 83 oseb: obesilo se jih je 40, zastrupilo 15, utopilo 14, ustrelilo 11, v zaporu se je obesila 1 oseba, zabodla 1, vsled zareze z britvijo pa je izkrvavela 1 oseba. Umorjenih ie bilo 29 oseb in sicer: umorjene so bile 4 osebe, ubitih je bilo 5, ustreljenih 6, zabodene v te-pežu 3, ubite v tepežu 4, razbojno ubita s sekiro 1, z bencinom politi in zažgan 2, obešena ie bila 1, dete pa so umorile 3 nezakonske matere.
*	Pegasti leg ar v zagrebških sodnih zaporih. V zaporih zagrebškega sodišča sta se pojavila dva nova primera pegastega 'egar-ja in sicer sta zboleli dve izgnanki. Ukrenilo se Je takoj vse potrebno, da se ta nevarna kužna bolezen ne razširi izven sodnih zaporov. ZaTadi tega so se za 14 dni ustavile vse sodne razprave razen v zadevah onih, ki se nahajajo izven sodnih zaporov. Dalje so preiskovalni sodnfki ustavili zaslišavanje jetnikov in je poset v zapore zabranien vsakomur, tudi odvetnikom
*	»Doberdob — krajina smrti.« Bivši nadvojvoda Josip bo Izdal v kratkem svoje vojne spomine pod naslovom »Doberdob — krajina smrti« Za pričakovano knjigo vlada veliko zanimanje tudi v inozemskih krogih.
*	Gladujoče ljudstvo prosi kruha. Iz Mo-
starja poročajo: Seliaki iz štirih okoliških sel so predvčerajšnjim prišli v Mostar, da pri okrajni podporni zadrugi zaprosijo za hrano. V teh vaseh so skoraj izključno muslimani, ki so s solzami v očeh iadikovali. da bodo v velik? bedi praznovali svoj »ra-mazan< ter prosili, da bi za ta veliki praznik dobili vsaj suhega kruha. Niti tri hiše v okolici nimajo hrane in če seliak kupi v mestu par kilogramov hrane, io mora skrivoma prinesti domov ponoči, ker bi mu jo sicer vzeli lačni sosed ie.
*	Iščejo se dediči. Kakor nam sporoča Iz-seljeniški komisarijat v Zagrebu (Kamenita ulica 15) Je meseca avgusta 1926 umrl v San Franciscu v Severni Ameriki naš državljan Matija Golobi č, ki je zapusti! 400 dolarjev gotovine. Rodom ie b'l iz Lučin pri Gorenji vasi v Poljanski dolini, kier baje še živi njegov brat. Ker se dediči doslej niso mogli najti, se tem potom pozivajo. da se takoj javijo Izseljeniškemu komi-sariiatu v Zagrebu v svrho. da se store potrebni koraki za realizacijo te zapuščine.
*	Obsojeni makedonski dijaki vložili pri-zlv. Zagovorniki v Skoplju obsoienih makedonskih diiakov so prošli torek vložili proti obsodbi priziv pri apelacijskem sodišču v Skopliu. Okrožno sodišče v Skoplju jc dijake obsodilo na težko ječo od pet do dvajset let zaradi veleizdaje po zakonu o zaščiti države.
*	Usodno snaženje soda. V Subrežici v mostarski okolici je seljak Mato Pipan nameraval osnažiti star sod. Da! je v sod neu-gašenega apna in nalil vanj vode. Sod je nenadoma eksplodira!. Pipun je ves krvav obležal na licu mesta s težkimi ranami na rokah >n prsih. Oči so mu iztekle. Prepeljali so ga v bolnico. Njegovo stanje je brezupno.
*	Bomba raztrgala svata. V Kočanih v južni Srbiji [e zidar Giorgje Ašumovič na neki svatbi v veselem razpoloženju vrgel bt-mbo. V pijanosti pa je ni pravočasno spustil iz rok, zato mu ie bomba eksplodirala v roki in ga na kose raztrgala.
*	Zavraten umor v Slavonskem Brodu. V Slavonskem Brodu je bil predvčerafšniim prokurist tvrdke Vlach. Avgust Vlach. zav-rstno umorien. Tomaž Balko. kupčevalec iz Županje, je bil tvrdki Vlach že oar let dolžan 40.000 Din, zaradi česar ie tvrdka vložila tožbo proti njemu. Predvčeraišniim je prišel Balko v prostore tvrdke Vlach. da bi uredil svojo zadevo Mudii se ie dali časa v prodajalni. Okolo šestih zvečer je nagloma stopil v pisarno ter nenadoma dvakrat ustreli! proti prokuristu Vlachu. ki se Je mrte\' zgrudil na tla. Šef policije, ki je baš prišel mimo trgovine, ie Balka takoj aretiral.
SLOM
* Čani - beg smrtno ranjen. Čani-beg Halidbegovič, znan iz dolgotrajnega procesa, ko je bil obtožen, da je ustrelil svojo ženo, učiteljico Milico Bogatinčevid, je bil prošli torek v skopljaRski kavarni »Makedonija« smrtnonevarno ranjen. Čani-beg, ki je nedavno bil izpuščen iz preiskovalnega zapora, se je v družbi nekega svojega prijatelja mudi! v omenieni kavarni, kjer se je nahajal tudi Smajo Ferovič. ki je be-
Ivan Bizovlčar
vrtnarsko podjetje
LJUBLJANA, KOLEZIJSKA ULICA 16
priporoča si. občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove za razne prilike.
Od marca naprej bodo na razpolago tudi sadike najžlahtnejših cvetlic in ze-lenjadi vsake vrste.
Isposojevanje dekoracijskih dreves »Lorberjev« za dvorane. Priporoča se tudi za nasaditev vrtov in balkonov z
najfinejšimi cvetlicami NaroČila na deželo se izvršujejo točno
in solidno. Brzojavke: Bizovičar, vrtnar, Ljubljana
ga začel provocirati, češ da bo kmalu no pet moral v »luknjo«. Po kratkem prerekanju je Ferovič potegnil revolver ter sprožil proti čani - begu. Krogla je bega zadela v vrat. Poškodba je težka: zdravniki dvomijo, da bi ostal pri življenju. Krvavi dogodek je pobudi! v Skoplju veliko senzacijo.
*	Smrtna obsodba v Sarajevu. Pred
okrožnim sodiščem v Sarajevu je bil predvčerajšnjim obsojen na smrt Juda Besah, ki je dne 17. septembra lanskega leta skušal izvršiti roparski umor nad trgovcem Me-hagom Lipo. Obtoženec je razsodbo mirno poslušal ter je na vprašanje ie-Ii z razsodbo zadovoljen, odgovoril, da ni toliko zagrešil, da bi ga bilo treba obesiti.
♦	Tatvina sirovih kož na železnici. Iz zaprtega vagona, ki je stal na industrijskem tiru zagrebškega kolodvora, je bilo v zadnjih dneh ukradenih več sirovirt kravjih kož na škodo tvrdke Makso Tandler. Kože je kradel, kakor ie policija ugotovila, Mijo Mlakar, po poklicu kočijaž v družbi svojega brata. Izročena sta bila sodnemu stolu.
Predpustno soboto 18 II.
Velika mMi lu
v Šoštanju
*	Vojak v silobranu ustrelil pijanca. V
Novem Sadu se je predvčerajšnjim pripetil obžalovanja vreden dogodek, ki je zahteval človeško žrtev. Na ulici kraljice Marije je nenadoma počil strel. Ko so pasanti prihiteli na lice mesta, so srečali tri vojake ki so hiteli v mestno hišo ter sporočili policiji, da so ustrelili pijanega civilista, ki je hotel vojaku iztrgati puško. Ranjenec je kmalu nato umrl. Ustreljeni civilist je 21 letni krojaški pomočnik Štefan Ma!ogy. Po odredbi preiskovalnega sodnika bo Malogyjevo truplo obdurirano.
ITO — zobra pasta najboljša.
*	»V žrelu vulkana*; se bo vršila letos občepriljubljena maškerada Sokolskega društva v Škofji Loki v nedeljo 19. t. m. Dvorana bo v smislu izdane parole razkošno opremljena; istotako bar, ki se bo otvoril po polnoči pod vodstvom priznanih strokovnjakov Svirala bo godba »Sloge« iz Ljubliane.	384
*	Trdovratno zaprtje, hemeroide. črevesne katarje, napetost, bolečine v bokih odstraniš s prirodno grenčico »Franz-Josef«. ako zjutraj in zvečer spiješ malo kupico. Znanstveniki zdravilne vede trdiio, da js grenčica »Franz-Josef« uporabljiva celo pri ranjenem črevesu brez vsakih bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Tovarna Jos. Reich, sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
h Liubliane
Geografsko društvo opozaria na predi vanje g. dr. B. škerlja o rasah v naših dr žavi s posebnim ozirom 'na dinarsko raso. Predavanje bo danes v petek ob 18. v balkonski dvorani univerze.
u— Občni zbor Zveze blagajnikih zdravnikov bo v nedeljo 26. t. m. ob pol 11. dop. v veliki dvorani OUZD ambulatorija na Miklošičevi ccsti z običajnim dnevnim redom. Na obilno udeležbo članov vabi — Odbor.	390
u— Na jadranski obali. Obsežni prostori Tabora so bili s posrečenimi dekoracijami in slavnostno razsvetljavo veličastno sliko, ki bo na vsakogar napravila vtis, da se nahaja na rajskem Rabu med bujnim ze-Ietjem in cvetočimi palmami v času glavne sezije letoviščairskih gostov. Posebno pozornost bo vzbudila zlasti skupina mornarjev ki bo nastopila na tnaškeradi^s posebno točko. To bo res prava manifestacija za naše letoviščarske kraje ob sinji jadranski obali, prireditev sama kot taka pa bo odnesla slavo letošnjega predpusta. — Sokol I. Tabor.	382 u— Maškerada Sokola I Tabor. Predprodaja vstopnic za člane samo v predpro-daji po Din 15 na Taboru dnevno od 4—7 ure zvečer, za nečlane po 20 Din pa v trgovini Stane Derganc, Pred Škofijo št 20 Električna železnica se bo ustavljala na večer prireditve od Pol osmih daUe na križišču Škofje ulice in Sv. Petra ceste.
u— Otroška maškerada Atene ima že svoj sloves. Odlikuje se po preprostosti, neprisiljeni, otroku primerni zabavi Vršila se bo 19 t. m od 17. do 20. v Narodnem demu. Legitimacije se izdajajo istotam v soboto od 10. do 12. in od 16. do 18 ure.
Pustno soboto 18. t. m.
Velika M as k ar a da Sokola1
«Ob Jadranski Obali» — Tabor
Prijatelji pokojnega S. Matije Hama
ter gostje v gostilnah Zupančič in Bončar so darovali namesto venca društvu Skrb za mladino 330 Din Iskrena hvala!	3S3
u— Higijena v zakonu. Opozarjamo naše ženstvo, da predvaja ZKD v prostorih kina Matice od sobote naprej izredno zinimiv in poučen film, posnet v slavnih praških in dunajskih klinikah pod vodstvom znanih kapacitet medicine. V soboto in nedeljo se bodo vršile predstave zgolj za ženske, piedstave za moške bodo pozneje.
u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji slednji primeri: 1 tatvina perila. 3 vlomu I tatvina kolesa, 1 prestopek pasjega kontuma-ca, 1 pogrešana oseba, 3 prestopki avtomobilskih predpisov in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretiranih ie bilo 14-oseb.
u— Dve nesrečL Pri obrezovanju kostanjev v Tivoliju se je včeraj dopoldne težko ponesrečil 29 letni mestni delavec Jožef Orešnik, stanujoč v Križevniški ulici št. 7. Stoječ visoko v drevesu na neki veji Je namreč nenadoma omahnil ter trešči! z vso silo na tla. Poleg zunanjih poškodb lažjega zračaja je Orešnik dobil tudi težle notranje poškodbe. Ponesrečenca je prepeljal
rešilni avto v sptotoo bolnico. — Marija Mencinova, stanujoča v Lončarski ulici« je včeraj zjutraj kuhala kavo. Po nesreči se ji je prevrnil lonec tn že vrela voda se je
zlila po njeni desetmesečni hčerki Vidi ter jo strašno oparila. Nesrečno dete so prepeljali z rešilnim vozom v otroško -bolnico.
u— Vsakdanji dogodek. Tatvine koles so v Ljubljani skoro že tako navadne, kakor samoumori. Včeraj popoldne je zopet neznan tat odpeljal iz palače OUZD 700 Din vredno črno pleskano kolo, last delavca Antona Zalarja iz Tomišlja.
ii— Majhen požar. Včeraj dopoldne okrog 9.30 je nenadoma nastal v enem številnih dimnikov na Gradu večji ogenj Plameni so sprva vzpiapolati visoko v zrak. a so se takoj polegli vnele so se samo saje. Gasifd so ogenj pogasili v par trenotkih.
u— Perilo tudi v podstrešni ni varno pred tatovi. Soproga poštnega služitella Jožefa Lan i jeva. stanujoča v Trnovskem pristanu št 3, je sušila v sredo v podstrešju hiše različno perilo. Menila je, da le perilo vsaj v podstrešju popolnoma varno, zato ga je pustila gori tudi tekom noči Naslednjega dne ga je hotela spraviti, a ni imela zato več prilike, ker ga ie spravil medtem že neznan tat Ukradeno perilo je bilo vredno okrog 400 Din.
u— Nepreviden voznik. 19-lecnd hlapec Stanko Kozlevčar. ki je zaposlen pri nekem prevozniku na Tržaški cesti, ie vozil težak z deskami natovorien avovprežni voz po Aleksandrovi cesti ter zavil na oglu Ja-Jadransko-Podunavske banke v Šelenbirr-govo ulico Pri tem je daleč z voza v stran moleča deska prijela za izložbeno zaveso prodajalne M. Magdič ter io raztrgala. Tvrdka Magdič trpi 330 Din Škode Voznik je sicer vozil pravilno po desni stra:ii.
VeSiki pustni korzo
»SLAVCA« 19. II.	- Union
u— Tatvina gotovine. V malo gostilno pri »Deteljici, v Florijanskl ulici je prišel pekovski pomočnik Anton Fišinger. ki je zaposlen pri peku Zalarju na Starem trgu. Bila je tam zbrana vesela družba; navzoče so bile tudi svečenice Venere Ko se je Fišinger za nekaj časa odstranil iz sobe ter odšel na stranišče, tnu je neka ženščina Izmaknila iz notranjega žepa saknie 300 dinarjev teT se po francosko poslovila. Fišinger je zapazil tatvino takoj, ko ie prišel v sobo, kajti sumljivo mu ie bilo. da je dotična ženska izginila tako naglo.
u— Izginula služkinja. Marija Božičeva. stanujoča v Sp. Šiški v barakah, je prijavila. da je 14. t. m. neznanokam pobegnila njena služkinja Jelka Zupančičeva, ki jo je imela že dalje časa pri sebi. Zupančičeva se Je v torek odpravila k svoji materi na Dre-nilrov vrh. kjer pa se bržkone ni oglasna. Odtlej manjka za dekletom vsaka sled-
Iz Maribora
a— Iz uradov oblastne samouprave. Šef
gradbenega oddelka mariborske oblastne samouprave je strankam na razpolago le ob ponedeljkih, torkih in četrtkih, druge dni ie službeno odsoten.
a— Nova cesta iz Št. nja proti Mariji Snežni Je že nekai časa izročena prometu in se kmetje pritožujejo, da je po niei težko voziti z govejo živino, ker ie vrha ceste samo debel in oster prodec. Prebivalstvo prosi oblastni odbor, nai da nasuti več peska. Cesta ie tudi v nevarnosti, da jo bodo težki avtomobili čisto razorall.
a— Klubov večer Avtomobilskega kluba Avtomobilski klub kraljevine SHS. sekcija Maribor, bo priredil na dan letošnje letne glavne skupščine t. 1. v soboto 18 t m. v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti .klubov večer s plesom. Po članih uvedeni in povabljeni gosti dobro došli.	389 a— Udruženje aižJTh državnih uslužbencev bo priredilo 18. t m. v Gambrinovi dvorani maškerado s plesom Čisti dobiček ie namenien vdovam in sirotam državnih uslužbencev Začetek ob 20 url Kontrola mask. Svirala bo železničarska godba K oblini udeležbi vabi odbor. 340 a— Smrtna žrtev neprevidnosti Pred dobrimi desetimi dnevi smo poročali, da se je ustrelil v glavo pri igranju s starim revolverjem 18 letni posestnikov sin Avgust Zor-jan iz Gornje Velke pri Mariji Snežni Fanta so takoj po nesreči pripeliaJi v mariborsko bolnico, kier ie zaradi težke rane dobil vnetje možganske mrene. Krogla mu Je namreč prodrla skozi levo oko v možgane do zadnjega dela 'obanie. kjer se je odbila od kosti. Po dolgih mukah le revež seda! umrl. ker ie bila vsaka pomoč izkllučena a— Nalezljive bolezni. Po izkazu mestnega fizikata ni bilo v preteklem tednu drugih nalezljivfh bolezni razen treh primerov davice.
Iz OHa
5— Na občnem zboru gremlja trgovcev v Celju dne 14. t m. je priSlo pri volitvah do živahnega protesta velike večine nav-zoSh trgovcev, ker so nekateri dani gre-miia proti oficijelni gremijalnl listi, ki so }o sestavile sporazumno vse stranke, predlagali še drugo listo ter hoteli na ta način vr.esti v popolnoma nestrankarsko organizacijo stranka rstvo. Obsodil jih ie občni zbor, ki Je skoraj s tričetrtinsko večino g!? so val za ofidjelno listo. Ta ;amči, da bo gremij delaven ln da bo znal zastopati svoje trgovske Interese.
i— Važno za matere. V gospodinjskem tečaju, ki se vrši v prostorih nove okoligke deške osnovne šole v Celju, bo predaval o regi iu vzgoji dojenčkov za to nalašč od zavoda zaščite dece v Lrublianl odposlani stTokovnjak-zdravnfk hi sicer v četrtek, 23 t. m. na to dne 1. marca, vsakokrat ob 2 popoldne. Zbirališče v nbednici okoliške Šole na Dolgem polfu. K temu predavanju fr ajo razen gojenk gospodinjskega tečaja post vstop žene in matere lz mesta ln okolice, kamor Jih uljudno vabi k obilnemu obisku — vodstvo gospodinjske*« tečaja
Človek bi znorel
Ce ga muči nezdržljjvi glavobol. Kdor mnogo na tem trpi, naj ne pozaoi, da so
'fa"1
nedosežno sred^vo. Vprašajte hišnega zdravnika, ki Vam bo to potrdil -r
Pristne samo v originalnem zavoju ..JbkktUkck*".
Iz Trbovelj
t— Stavbno gibanje v Trbovljah. Z deli pri gradbi nove meščanske šole bodo v kratkem nadaljevab Sedaj so zaposleni * napeljavo centralne kurjave. Hiša trgorca g. Šetinca je dogotovisena, tako da se bo g. Šetinc lahko v najkrajšem času preselil Žlatar g. Koren prične z zgradbo cove hi» šice. Na Fortejevem travniku nasproti sta• re bolnice si bo zgradil lepo stanovanjsko hišo rudniški zdravnik g ur Baumgarten.
t— Važno za rudarje iz Hrastnika. Jutri 18. t. m. ob 19 uri se bo vršilo pri g. Do« linšku na Brnici predavanje g. dr Josipa Bohinjca iz Ljubljane o pravilniku bratov« skih skladnic. Rudarji, udeležite se polno« številno tega važnega predavanja!
t— Velik gozdni požar Med postajama Trbovlje« Hrastnik ie nastal na treh krajih cgenj, ki je zavzel velik obseg. Delavstvo progr>vne sekcije je takoj priče!« gasiti. Zaradi strmega in 6kalovitega terena pa je bilo gašenje zelo otežkočeno Požar, ki je trajal 6 ur, so končno vendarle udušili. Ogenj je nastal naibrže zaradi isker z lo» komotive Skoro ob istem času je pričel
fforeti gozd na Spitzbergu Požar bi se b'3 ahko razširil, a <w ga še pravočasno poga* sili šolski otroci
Iz Litije
I— Nova Sofa v Izlakah. V Izlakah bodo pričeii z zgradbo tiove petrazredne šole. Stroške bosta plač&li aržišta in kolovratska občina. V šoli bodo stanovanja za učitelj« stvo, poleg tega pa bosta nastanjeni v njej stalna gospodinjska m stalna kmetijska so« la. Poleg šole bo lep prostor za telovadiš«« in igrišče.
— Na pustno soboto, 18. t m. cb 20. —
Maškerada v Sokolskem doma v litiji
Sodeluje .Tazz»band akademikov iz Ljubljane Tekma najlepših mask — Glasovalo se bo s kroglicami	368
i— Napredovanje Prometni uradnik na kolodvoru g. Viktor Lanc je napredoval sta rezervnega kapetana I. k! Čestitamo!
i— Aniimonski rudnik v Mediji V krat« kem bo po dolgem času pričel delovati an» timonski rudnik v Medij: Antimonski rud* niki so v na&i državi precej redki Medij« ski je prav živahno obratoval pred vojno In med vojno Z njegovo ponovno otverit« vijo bo mnogo domačinov preskrbljenih z delom.
Opisi
ŠIŠKA. Na c-binem zboru Narodne 8-talmce 2. t m. je bilo sklenjeno da bo društvo tudi v bodoče še delovalo ter da ne bo likvidiralo. Nadalje je bilo sklenjeno, da se osnuje za šišenski okraj javna ljudska knjižica. Zaradi tega si bo čitalnica nabavila večje Število novih knjig. Ker pa nima društvo dovolj sredstev na razpolago, si bo pomagalo s posebno nabiralno akcijo. Letos praznuje čitalnica 50letnico svojega rojstva: njen jubilej se bo tudi primerno proslave! Oh tel priliki naj vsak Š:škar daruje primeren dar. da bo iavna knjižnica čim prei otvorjena Vsak Šiškar naj bo član Narodne čitalnice — ustanoviteljice vseh šišenskih društev' Š'škarjl. ne dopustite, da bi čitalnica ob svoji 50'etm'ci zaspala! Po-m^aite i? in priskočite Ii na pomoč!
BRASLOVČE. V nedeljo 19 t m ob IS. uri se bo vršil nri g Vrankoviču v Rak^v-IJah občni zbor kraj nrz SDS Udeležba za članstvo »e obvezna Somišljeniki vljudno vabljeni Po občnem zboru bo gospodarska DredavanJe.
KRŠKO Narodna čitalnca proslavi i>utri 18. t m ob 20 uri v društveni sobi Svetnico roistva Otona Zupančiča s predavanjem in recitacijami Vstop prost članom in nečhnom V obPnl udeležbi vabi odbor.
MALA NF.DFLIA Narodno kulturno dru-§*vo bo priredilo na oustni torek pustno zabavo z maškerado Na sporedu- burka »Bu-cek v strahu« nastop KUalcev eodha. ples. Začetek ob 18 Dostnine maske dobrodošle. VabMenl vsi od Mizu « daleč	3S5
RA.TTfENBURG Sokol bo priredb v soboto 18 t m nb 30 v prostorih lastnega doma veliko maškerado z volitviJo naTe-p-Se maske Ma«ke bodo imele vstop nroti legitimacijam Zelermška zveza na vse strani zelo ugodna Ooforodošl? vsi. ki s: ?eHlo re« nr?«rčne z?b^ve	386
LJUTOMER. Na občnem zboru sokolskega društva 2. ♦ m ir bi' oo veg'nl '^voljen stari odbor: Izpremembe so le ori dramatičnem odseka fpreds br dr Stoian) in glasbenem (br. J Prm£) Prirasti, so trife •orl odseki: pevski, U je prevsoi imovino
IIIIIIIIIIIIIIIII
V otroški sobi
naj ce manjka Nrvea=crema. Rast in dobrobit otroka sta v velikem obsegu odvisna od ne* jjovanja telesa Lečilno, hladil« no ip tolafilno na nežno otro* Ško kožo uč^kuje
Nivea-crema.
11111 i i 1111111111
Pevskega društva (pre*is. br. J. Horvat), zdravstvem (br. dr. Porekar) in socijalni (s. Mahorčičeva). Pričakovati je, da bodo vsi odseku živahno m z uspehom delovali. Poročila funkcionarjev so bila stvarna in izčrpna ter so pričala, da se društvo razvija prav povollno. V tekočem letu proslavi društvo svojo 351etnico. Občnemu zboru je prisostvoval br. župnl starosta Julče Novak. — Dne 12. t m. Je dramatični odsek ■vprtocnvl »Desetega brata* v režlii br. Ram-šaka. igra ie publiki prav ugajala; glavne vloge so bile v dobrih rokah.
BREGANA. Na občnem zbor sokolskega društva 29 januarja le bil izvoJjen naslednji odbor: starosta Peter Rajčevlč. podsta-rosta SlaVko Kalin, tajnik Feliks Kalin, blagajnik Milan Jelenek. načelnik Milan Jele-nek, načelnik kidturno-prosvetnsga odseka Zdenko Dolinar: o<a>-omiki: Franc Brsta-nlč. Amal.la Hribarjeva, Anton Šetinc, Ivan Vege!}, Josip KaHn ml, Josip GaraSič, Andrej IvanjSek, Milan Biščan, Josip Kolarč, Vid Vugrinec, Jakob Zobar-č. Fran Urieiič; nac&tonrki: Pra^c Bratat&č, Anton Šinkovec. Stanko Stanič.
MURKA SOBOTA. IV. redati občni zbor podružnice Slovenskega lovskega društva v Mtfr«iki Soboti se bo vršil v nedelio 2-6, t. m. ch 10 dopoldne v gostilni g. Josipa Turka v Murski Soboti po obtfalnem dnevnem redu. Lovski pozdrav! Odbor. 331
p— Rižev dan v goriški pokra jtnl. V ne*
deljo bo oo vseh italijanskih provincah ri* »sv dan. To le v zvezi z žitno bitko. Mus» solini hoče doseči da bodo Italijani vživali kolikor mogoče domačega riža, da ne bo treba uvažati toliko žita iz inozemstva. Oklid naglašajo tudi higijenično stran za« vživanja riža Goriški prefekt je izdal na vse občinske načelnike v deželi strog ukaz, da se mora v nedeljo po vseh krajih jesti samo ri i in da mora dežela pokazati kako je MussoJmiju pokorna tudi v odredbi za ■rrižev dan».
p— V Cerknem jo prostovoljno gasilno društvo prevzela občina. Bivši odbor je bil odstavljen in v novi odbor so prišli sami novi ljudje. Komisar ie določil po 2 liri 60 c za vsako uro gašenja ali cerkljanski ognjegasd 50 plačilo odklonili in izjavili, da bodo gasili brezplačno, kakor doslej.
k— S Koroškega. V Borovljah se je vt» lil občni zbor druSrva slov. dliletantov. La« ni je priredilo društvo dve Igri »Stari gre« hi» in «Vdova Rollioka® ter Miklavžev ve« čer. Vse je prav dobro uspelo. Pevski odW sek deluje uspešno. Razpravljalo se je o igri za pustni 5as Blagajniško poročilo iz« kazuje prebitek. Društvo hoče biti v teko« čem letu še marljivejše. — V Ho&iah so vprizorih «Mikk>vo Zalo® dvakrat. Dvorana je bila nabito polna. Igra se ponovi v maju. Nekateri nasprotniki so kar pihali od jeze rad takim uspehom. Za pustno nedeljo je določena igra »Kakršen gospod, tak sluga». — V Pliberku vprizorijo v nedeljo dve ve« seloigri »Kolajna* fn »Zakleta sob&». — V Vogrčah so igrali v nedeljo novo igro »Zia* ta krona*. Povsod i med Slovenci morajo biti a.yi!na izobraževalna društva! — V Globas-nico je došlo pismo vojnega ujetai« ka Ivana Pavliča. Ga leta 1915. se ni nič vedelo o njem. Tako se utegne oglasiti iz Rusije še marsikdo, o katerem doma meni« jo. da je mrtev. — Občinske volitve se vr* še na Koroškem 22. aprila t. L
p— V Gradezu je bilo lani malo gostov, letos jih bo najbrže še manj. Baje hoče dR« ti občina ves morski breg v najem. Občin* ski načelnik je bil o tem poprašan pa ni hotel dati poročevalcu *Popola» nikakega pojasnila. Bilo je zborovanje, na katerem so ugibali, kako bi se razvila v inozemstvu propaganda v bonst Gradeža. Pri tem se je zabavljalo na Jugoslavijo in gospodje &o rekli, da n? jugoslovenski obali ni nikake komodnosti in nikake turistične opreme, pa io vendar poseča vedno več tujcev, ita« i.'jar.?ko obrežje ostaja prazno. Za Gradež se trudi tudi Poljak dr. Oransz, ki prebiva tam že dolgo vrsto let.
p— Itsiifanizacifa priimkov. V Gorici so zopet poi i al i jan čili nekaj priimkov. Na* vajimo nekaj mačilneiših izprememb: Braunstein Roocabruna, Culot Golot ti. Ka* menšček, Camisl C >!ob'č Coiobini, Domik Dorini, Dar.evčič Danelli, Drufuka Drufu« eo, Ftscher Pescatori, Jerzabek Giorgi, Gehmacher Germani, Golja Gogliani, Hers ceg. Ercdli. jazfcmšek, Jacobinl Kralj Cra« H, Kovačič Co^assi, Kline Clini, Konc Conz K&čič Carsolšni, Lapajne Lapini, Lutman Luciani Leban Lebani, Mahnič Macini, Ma* kuc Macuzzi, Martelanc Martelam, Mik« št ček Missi, Nagi« Nalgi. Perhavc Peruz* zi. Skariovec Sesrelli. Stibilj Stibili, Vodo« pivec Bevilacqua. Vovki Vuchi.
p— Na fa&*tično gasilo rPopolo di Tri* este* se morajo naročiti vse uglednejše osebe v Trstu ln drugih mestih, trgovci, obrtniki, uradniki, vse fašistične organiza* d je imajo nalogo da Sirijo list vse povsod. Tržaški taSstfčni tajnik K oboi podpisuje pisma s pozivom, da se ima naslovijenec nemu<foma naročiti na »Popolo di TVieste». Gre z* raWri«nfe strankinega glasila io za to. da bi ubiK li»t *Ptocolo», kS ga čitajo po vseh krajih v deželi dočim se dolgočasnega «PopoIs» vsf ogibajo.
p— Okoli sto kriti g so nabrali dijaki iiceja «Gfg!ie!-roo Oberdank® v Trstu in sicer v jrrak protesta proti TtaHji sm-raž« nemu ffibmiu v .Tugo^lfviii. Te knjige so podarili »LetfK da jih razdeli med «drugo* rodno« m^dino na Krasu.
p— Retkj prohtem Ima prednost. Zme* Sani faši«rični ^Popolp di Trfeste» oiše mnogo o Reki. Danes presoja položaj Reke fn nienega prTsfamčča pesimistično, jutri pa optimrstično. Na Reki so prepričani, da M stari časi srdrih ne povrnejo več, ker je to pa8 nemogoče, vedo p» tudi, da n« bo
več boljše na Reki, marveč vedno slabše. Vse kaie taka Na Jadranu rastejo Benert* ke, Trst se vzdržuje za silo, ne more pa do predvojnega prometa. Reka j« ob stra* rti, pozabljena. Benetke niso zaman posta* vile na pomolu v reškem pristanišču sv o* jega leva Rečani pravijo, da se smatra re* Škt problem v Rimu za problem druge vr* ste. »Popolo® se obrača proti tej trditvi in pravi, da je to napačna misel. Reški problem ima prednost pred drugimi in re«
šitev je nujna, kar so sklada s presrčnim zanimanjem vladnega načelnika za Reko... ki je nekoč rekel da je Reka trn v boku Italije.
p— Dva goriška trgovca pred sodiščem. Trgovca De Biasio in Cumar sta bila ob* dolžena goljufije in falzificiranja obraču* nov s svojimi upniki Obsojena sta De Bi« asio na 8 mesecev, Cumar pa na 7 mesecev zapora. Pri razpravi je bilo navzočih polno trgovcev. Hudi časi so nastali za trgovce
V St. Moritzu so zopet pričeli
St. Morit z, 16. febr. Brezupen položaj, ki je zavladal po Sit. Moritzu včeraj, se je da* vi zboljšal, ker je temperatura padla na 4 stopinje pod ničlo. Z vso naglico so pri* čeli pripravljati drsališča in zbirati hocfcey moštva. Že v prvih jutranjih urah se je vršila prva tekma Proti poldnevu so se dr* sališča pričela zopet tajati, vendar pa ne v taki meri kot včeraj. Razven hockey te« kem je bfio mogoče izvesti tudi obvezne vaje v umetnem drsanju za gospode. Vre* m enaki preobrat je nastopil ravno tako ne» pričakovano kot pred dvema dnevoma jug. Avstrijci ki so v hockeyu upali na neod* ločen rezultat med Švico in NernSjo, sc morali pc švicarski zmagi opustiti vsako nado za boljši placement. Švicarji so z zma« go nad Nemd dobili mesto v semifinalu poleg Kanade, Švedske in Anglije.
Danes so bile odigrane tri hockev tekme, in sicer: Bel0}a : Francija 3 : 1 (2 : 0, 0 : 0, 1 : 1). Belgijci so v tej igri pokazali Formo, v kakršni so zmagali na lanskem evropskem prvenstvu. Njihova premoč je bila posebno v prvih dveh tretjinah očivid«
na. V zadnji tretjini so imeli tudi Francozi nekaj besede. Po Simonu so si zasigurali častni gol.
Švica : Nemčija 1 : 0 (1 : 0, 0 : 0, 0 : 0). Tekma je bila za oba nasprotnika zelo važna. Nemci so sc vrgli pred vsem na obrambo, dočim v napadu niso pokazali do« volj prodornosti. Ker se je tekma vršila v opoldanskih urah, je zmehčan led deloma oviral normalen potek, igra je potekla vse« skozi fair.
Anglija : Madžarska 1 : 0 (1 : 0, 0 : 0, 0 : 0). Kljub temu, da ee je tekma vršila popoldne, je bil led boljši kot pri tekmi med Švico in Nemčijo. Igra ni bila na po« sebni višini, tako da je prevladal vtis, da angleško moštvo ni imelo najmanjših iz« gledov, da bi prišlo v semifinale. Edini go! malo zanimivega boja je padel v prvi tret« jini igre.
Po rezultatih obveznih vaj v umetnem drsanju, ki so bile danes zaključene, je A v« strijec inž. Bockel na vodstvu. Končni re* zultat bo objavljen jutri
Vojaški reprezentanci Ljubljana : Zagreb
V soboto ob 15. uri na igrišču Ilirija.
V	soboto 18. t. m. se odigra na igrišču SK Ilirije, prijateljska tekma vojaških 'e* prszentanc ljubljanske in zagrebške garni* zije, katera bi se morala vršiti že 17. de« oembi a lanskega leta, pa je bila zaradi sne« ga odgodena
V	ljubljanskem teamu igrajo: Miklavčič, Verovšek, Pevalek, Dobriet (vsi Ilirija), Slamič, Erman L (oba Primorje), Čirovič, Ključec (Slovan), Novak (Hermes) in osta* Ii b drugih klubov (Karlovac. Subotica).
V	zagrebški reprezentanci pa bodo na* stopili samo znani igrald prvorazrednih klubov kakor Kumanudi (Jugosl), Križ (HaSk), ArtI (G rad j.), Gmajnički (Grad j.), SoStarič (Železničar), Globočnik (Derbv) itd.
Pri prvem srečanju dne 1. decembra p, L v Zagrebu je zmagi!a zagrebška reprezen* tanca z 2 : 1. Poraz ljubljanskega moštva treba v prvi vrsti nripisati dejstvu, da Ljub Ijančani niso imeli nobenega treninga in da so nastopili prvič skupno, sedaj pa je mo« štvo dobro vigrano.
Pričakuje se od cenjene publike, da bo v čim večjem številu posetila to prireditev, ker to ni samo prva večja športna priredi* tev v letošnjem letu v Ljubljani temveč se bo videlo, kako lepo se tudi v naši armadi razvija športna ideja. Cisti dobiček je na* menjen v korist podoficirske čitalnice 40. peš. polka
Pred tekmo in v odmoru igra vojaška godba na igrišču. Vstopnina je minimalna, in je vsled tega vstop vsakomur mogoč. Tekma se prične ob 15. uri in ne, kakor smo včeraj pomotoma poročali, ob 5. uri
Prva letoSnja alpska tekma, ki jo pri* redi Športni klub v Tržiču z Zelenice na* vzdol proti cerkvi na daljavo kakih 4 km, bo zelo zanimiva Snega je še nad 1 m in ga jug ni mnogo pokvaril Je solnat, malo južen sneg, kar pa na teh strmih pobočjih ne ovira mnogo. Za najboljšega tekmoval« ca bo dala mestna občina v Tržiču nagrado. Prijav je že sedaj precej in bo tekma ki se vr§i v okvirju prireditev našega zimsko* športnega saveza, gotovo dober trening za nameravano tekmo s Kredarice v marcu. Prijave sprejema Športni klub Tržič. Start je seie ofc 1. uri popoldne v nedeljo, zara* di tega zadostuje, da odidete iz Ljublja* ne s sobotnim večernim slakom.
Razpis nacionalnega cross*countryja SK Ilirije. BK Ilirija razpisuje gozdni tek za moštva, kakor tudi za posameznike, ki se vrši v nedeljo 11. marca 1928, Starta jo lahko vsi verificirani atleti klubov, ki so včlanjeni v JLAS Tekmuje se v dveh ka« tegorijah, in sicer na 4500 m In na cca 10 tisoč metrov dolgi progi Moštva nastopijo s 4 tekači, od katerih se najboljša trojica klasificira. Prvi, ki pride na cilj dobi šte* vilko 1, drugi številko 2 itd Moštvo, ki do« seže najmanjše število, zmaga; ako dose« žeta dve moštvi isto število, odloči boljši placement prvega tekača. Proga vodi po Rožniku in najbližji oHolid. Start ob 10.30 na igrišču SK Ilirije, cilj istotam Prijavni« na za moštva znaša 30 Din, za posamez« nike 5 Din. Prijave je nasloviti na g. Ante Gnidovca, kavarna Evropa, Ljubljana do 6. marca t. 1 — SK Ilirija.
Klub Slovenskih kolesarjev «Cetje». Ob povoijn' udeležbi članstva se je vršil dne 9. t. m. XXIX. redni letni občni zbor Kluba slovenskih kolesarjev v Celju. Iz po« ročil častnega predsednika g. Draga Ber« nardija, predsednika g Avgusta Šumra in tajnika g. Mirko Fajsa je razvidno, da je klub v prošlem letu točno in vestno irvr* šil svojo športno nalot?o — Po poročilu blagajnika g. Jos. Kramarja izkazuje bla« gajna 2)20.30 Din prebitka. Po absolutoriju je bil izvoljen sledeči novi odbor: predseds nik: Jančigar Julij, podpredsednik: Gsms Drago, tajnik: Bar Vinko, blagajnik: Stegu
Ferdo, odborniki: Homžak Josip, Sumer Av* gust, Tekavc Henrik, namestniki: Fajs Mir* ko, Cvelber Josip, Kocmur Martin, revizor* ja: Završek Martin, Kramar Josip. Pri slu* čajnostih se je razvila živahna debata o ustanovitvi Pododbora kolesarskega saveza v Celju, nakar je bi' občni zbor z navdu* šenjem za novo delo, ki čaka klub v teko« čem letu, zaključen. Dopise naproša klub naslavljati na naslov predsednika Julija Jan* čigarja, Aleksandrova ulica 5. (drogerija «Sanitas») Klubske objave bodo izobešene istotam v oknu imenovane tvrdke.
SK Jadran. Danes od 15 ure dalje tre« ning na igrišču. Ob 16.30 fotografiranje L moštva in odbora. Trening in fotografira* nje samo ob ugodnem vremeau. Ob 20. se« stanek moštev v Narodni kavarni zaradi pokalne tekme s SK Krakovom. Kogar ne bo na sestanku, se brez opravičbe pri ka* petanu ali načelniku ne bo upoštevalo pri sestavi moštva
SK Slovan, centralni odbor. Danes zvečer ob 8. uri odborova seja pri L!cydu, na katero se pozivajo gg.: dr. Knaflič, Ku* naver, Machiotti V., Siard, Černdvec, Vol* kar, Kveder, Grželj iu klubov kapetan go* spod čirovič. — Tajnik.
Pokalne tekme LNP. V nedeljo se od* igrajo prve štiri izločilne tekme za prehod* ni pokal LNP, ki ga brani letos tretjič SK Ilirija. Na igrišču Primorja igrata dvojici Primorje : Penonija (ob 14. uri) in Slovan : Slavija (ob 15.30). Na igrišču Ilirije igrata Svoboda : Reka (ob 14.) ter Jadran : Kra* kovo (ob 15.30). Ilirija je v L kolu prosta, Hermes pa dobi svojo tekmo proti SK Na« Jakarju par forfait. S tem bi bilo absolvi* rano celotno prvo kolo v Ljubljani drugo kolo je določeno takoj za prihodnjo nede* Ijo. Kot zmagovalca v I. kolu ter nasprot« nik a za IL kolo se smatrata poleg Ilirije in Hermesa z gotovostjo moštvi Primorja in Svobode, dočim je izid tekem Jadran : Kra* kovo ter Slovan : Slavija negotov. Ilirija se bori letos za definitivno posest prehod* nega pokala; ako doseže namreč letos tret« jo zaporedno pokalno prvenstvo LNP*a, preide pokal končnoveljavno v njeno last
Šali
Turnir v Berlinu
V	ponedeljek je bil v Berlinu prost dan, v torek pa so bile odigrane viseče partije Dobila sta Brinckmann proti Leonhardtu in Hellings proti Stoltzu, partije Koch*R6* ti Ahues Tartakover, Schiage Bogoljubov, Sam iseh Steiner pa so se končale remis. Vnovič je bila prekinjena igra Schiage* Niemcovič, ki je skupno trajala že enajst ur in se bo bržčas končala z neodločenim rezultatom. Stanje po osmem kolu je torej sledeče: Niemcovič 5 in pol (1), Bogo! ju* bov, Hellings, Johner. Rčti 5, Ahues, Sa« mi8ch. Tartakover 4 in pol. Steiner 4, Brinckmann 3 in pol. Koch, Stoltz 2 in pol Schiage 2 (1), Leonhardt 1 m pol. — Niem« covič krepko vodi s pol točke pred ostalimi Ker ima vrhu tega še eno visečo partijo, iz katere bo odnesel vsaj pol točke, je re« elno za celo točko pred najhujšimi konku« renti in ima lepe izglede za prvo mesto.
9. runda
V	devetem kodu je Schiage zagrešil veli« ko napako in je rzgfuhil proti Brinckmannu V sijajni kon&iici je Ahues porazil Kocha Leonhardt pa ie z nadmočno igro stri Stei« nerja. Johner je z dobro igro zmagal nad Sam iseh em, takisto tudi Bogoljubov nad Hellingom. Zelo interesantna je bila parti* ja NiemcvičsRčti, ki se je ravno tako ka« kor partija Stoltz » Tartakover končala re« mis. — Stanje: Niemcovič 6 (1), Bogolju* bov, .Tohner 6, Ahues. Rčti 5 in pol, Hel* lings. Tartakover 5. Brinckmann, Samisch. 4 in pol Stdner 4, Stoltz 3, Koch, Leon« hardt 2 in pol Schiage 2 (1).
Vremensko
Meteorološki zavori v t>jnlii;arn 16. februarja 1928.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas
opazovanja
8
S
ca
sa
o a
6
u
H
rt cj
I*
v >
Smei vetra in brzina v metrih
Ljubi lana ..	67 a	6-0	79	SW 2	10
Maribor ...	76ti »■	3	9	W 4	7
Zagreb ....	g. ?66'5	6	84	W 2
Beograd « « .	* 767 9	3	5/	mirno	1(
Sara|evo . . .	'^8 2	6	7i	E 2	9
Skopi je .... __J 70 7	l	*7	mirno	4
i Dubrovnik . .	766 4	7	62	mirno i £
i Split	7. 7670	11	'4	N 1	7
; Praha ....	ii
Solnce vzhaja ob 7.1, zahaja ob 17.28, hma vzhaja ob 3.43, zahaja ob 11.59. Maivišta temperatura danes ® Ltuhliam 14.0 C, najnižja 5.6 C.
Dunajska vremenska napoved za petek; Milo vreme bo trajalo dalje. Na jugu in vzhodnem robu Alp semintja oblačno. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo spremenljivo; zjutraj megla. Temperatura od 9 do 13 stopinj. Morje mirno.
o
e<_
•o r—
JJ
Padavine
Vrsta
t mm do 7 ar?
Gospodarstvo

«= Redni letni cbfni »bor Grcmija trgovcev Celje. Predvčerajšnjim se je vršil v mali dvorani celjskega Narodnega doma redni letni občni zbor G remija trgovcev Celje, ki je bil dobro obiskan. Zboru je predsedoval gosp. R. Stermecki, Zvezo trgovskih gremi-jev in zadrug v Ljubljani pa je zastopal g. Podgoršek. Po poročilu gremijalnega tajnika je koncem 1. 1927. atel gremij 279 članov in 405 trgovskih pomočnikov. Gremij je lani prejel 2085 dopisov. Intenzivno se je bavil z vprašanjem obratnega časa v trgovinah. Proti tozadevnemu odloku velikega župar.a je gremij vložil priziv pri ministrstvu m socijalno politiko in tožbo na državni svet. Na izrednem občnem zboiu 9. novembra 1927 je gremij sklenil, cia se po trgovinah uvede lOurni delavni čas. Zaradi tega sklepa je odbor pomočniškega zbora odloal svoja mesta Ta konflikt še ni poravnan. Gremij je med drugim pokrenil vprašanje združitve mestne občine celjske 7. okoliško. Tozadevna pogajanja, ki jih vodi celjski okrajni glavar, potekajo ugodno. Proračun za 1. 1928. predvideva 60.000 Din izdatkov in 24.860 Din dohodkov. Primanjkljaj od 35.140 Din se bo kril s članarino, ki znaša za vsakega člana, solastnika in prokurista 80 Din, za pomočnike 50 Din, za vajence 30 Din in za drugo uslužbenstvo 20 Din letno. Pri volitvah po bili izvoljeni: za načelnika gosp. Rudolf Stermecki za podnačelnike pa gg. Ivan Ravnikar in Franjo Leskovšek.
= Poslopja, ki co oproščena hišnega davka so tudi oproščena dopolnilne prenosne takse. Po tarifni postavki 12., oripomba 12., odst. TV., štev. 1. taksne tarife, so oproščene dopolnilne nrenoene takse vee nepremičnine, ki so trajno oproščene zemliiSkejra in hišnega davka. To določbo je generalna direkcija davkov tolmačila iako, da so takse oproščene samo one nepremičnine, ki so oproščene vseh dvkov Po tej interpretaciji bi bila tvorniška poslopja v Sloveniji, ki so trajno oproščen« hišnega davka, oproščena dopolnilne prenosne tnkse le tedaj, ako je tudi podjetje, ki porablja tako poslopje, oproščeno občne ali posebne pridobnine. Te interpretacije so se posluževali tudi davčni uradi v Sloveniji Neko tvorniško podjetje pa se je proti tozadevnemu predpisu priložilo na generalno direkcijo davkov in je, ko je ta pritožbo zavrnila, vložilo tožbo na državni svet. Z razsodbo od 5. decembra 1927. št. 39 446 pa je državni svei tožbi ugodil in razveljavil odločbo generalne direkcije davkov, ker ni v zakonu utemeljena. Državni svet se je poatavil na stalisče. da »o po.-lopja. ki so oproščena hiSnega davka, oproščena tiuli dopolnilne prenosne takse, ker zakon ne zahteva, da bi morala biti poslopja za oprostitev od dopolnilne prenosne takse oproščena razen hišnega davka tudi drupih davkov.
= Vprašanje povišanja železniških tarii na premog, les in opeko. Pohodom izjave prometnega ministra, da namerava za kritje deficita železnic povišati prevozne tarife za premog, les in opeko, je Zemaljski savez Industrija! '-a v Zagrebu p od vrel pri prometnem ministrstvu korake, da bi se ta namera opustila, in to tem bolj, ker se je o tem vprašanju že razpravljalo v tarifnem odboru, da se te tarife ne smejo povišati.
= Konferenca o signiranju hmelja. Cd Hmeljarskega društva v Žalcu smo prejeli: Poročilo iz Beograda v <Jutru> od 10 t. n». pod gornjim naslovom, ni točno. Na anketi v ministrstvu za kmetijstvo in vode 15, t. m. sta zastopala Hmeljarsko društvo za Slovenijo gg. E. Kukec in V. Senica, trgovino pa fig. Piršek in Vook. Zastopniki Hmeljarskega društva in trgovcev v Sloveniji eo ee solidarno izrekli proti obveznemu signiranju ter stavili naslednjo resolucijo: <Kot delegati Hmeljarskega društva tu Slovenijo in sekcije trgovcev pri Celjskem gremiju, zahtevamo, da ostane signiranje neobvezno, dokler ne uvede obveznega signiranja tudi Nemčija ter v primeru sprejetja te naredbe odklanjamo vso odgovornost, ki pade edino na zastopnike Hmeljarske zveze v Novem Sadu in na ministrstvom Zbornica TOI v Ljubljani, zastopana pe tajniku gosp. Ivanu Mohoriču, je podala ponovno negativno mnenje. katero je že ponrei poslala v obširni spomenici ministrstvu za kmetijstvo in vode. Delegat Udruženja hmeljarjev v Petrov-cu (Bačk?) se ie istotako izrekel proti obveznemu signiranju. Po njegovi izjavi so trgovci v Bački enakega naziranja. Zastopnik Zbornice za TOI v Novem Sadu zaradi nezadostnih informacij ni mogel podati svojega končnoveljavnega mnenja. Za obvezno signiranje so se izrekli le zastopniki novo-sadske Hmeljarske zveze. Ožji odbor saradi različnega mnenia interesentov sploh ni bil izvoljen. Do odločitve v vprašanju obveznega signiranja ni prišlo.
= Stanje Narodne banke 8. t. ra. (Vse v milijonih Din: v oklepajih razlike napram stanju od 81 januarja.) Aktiva: kovinska podlaga 421.8 (— 0.8), saldo raznih računov (tečajne diference devi?,) 8791 (— 17.6), posojila na menice 1334.1 (— 6.4), lombard 274 — <+ 1.4*: pasiva: obtok bankovcev 5478.6 (4- 96.9), državne terjatve 246 (- 22), žirovne terjatve 808.8 (-f 12.6). terjatve po raznih računih 290 7 (— 121.1). Ostale postavke so ostale v glavnem nespremenjene.
= Konkarz muslimanske trg©vsk«w>hrtne hanke v Sarajevu. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o konkurzu Muslimanske trgovsko - obrtne banke v Sarajevu nam poročajo, da se je včeraj vršil pri sarajevskem okrožnem sodišču prvi konkurzni narok. Aktiva znašajo baje le 8 milijonov Din. pasiva pa 17.7 milijona Din. Terjatev vakufske uprave, ki je zahtevala konkurz. znaša 3 milijone Din, terjatev Hrvatske eskomptne banke 1.25 milijona Din, terjatev Bosanske štedionice pa 0.5 milijona Din. Vakufski sa-borski odbor je suapendiral poslevodečega direktorja banke Smail Begovifa. proti kateremu je bila vložena ovadba.
= Carinske olajšave ca Ljubljanski vele-sejem 1928. Carinski svet ie na svoji seji dne 24. januarja t. 1 izdal naslednji odlok, ki ga ie finančni minister odobril: a) Da se pri začasnem uvozu predmetov, namenjenih za Ljubljanski velesejem, ki se vrši od 2. do 11. jnnija t. 1, ne plačuje predpisana uvcm-na carina, temveč da se ista zavaruje z garancijskim pismom kake banke, ki je upravičena sa trgovanje t devizami in valutami; b) da se pri izvozu v roku od 6 mesecev, računajoč od dne Izvršene uvozne ekspedidje, brez posebnega odobrenja direkcije, vrne položeno garancijsko pismo; c) da se izvoz vrši po obstoječih predpisih za prevoz brez osignranja valute, ako je izvršena pogojna ekspedicija; d) prostor na velesejmu se smatra za čas velesejma ter 8 dni pred in po velesejmu za carinsko skladišče. Zaradi tega
odpade vsako plačevanje dnevnic v času od 8. do 12. in od 3. do 6. ure; ■=;) da carinarnica smatra vse pošiljke za nujne: f) stroji prodani na Ljubljanskem velesejmu, za morejo biti oproščeni od plačila uvoznih carinskih dajatev v toliko, v kolikor za te obstoji zakonska dolžnost, a šele po predložitvi potrebnih potrdil; g) da odpade tudi plačilo 4 % davka na blago, ki je prodano osebam, ki so plačale davke za poslednje tromesečje. Potrebno pa je za to potrdilo velesejma, trgovske zbornice iu davkarije. Dalje so dovoljene tudi velike olajšale v načinu carinjenja razstavnega blaga.
— Ogromni dvig hranilnih vlf.g v Nemeiif. V 1. 1927. so se hranilne vloge v nemških denarnih zavodih dvignile za ogromno vsoto 1369 milijonov mark (21 milijard Din), in sicer od 3096.4 na 4665.4 milijona mark.
= Fordovi izdatki za insorate v Nemčiji. Ob priliki otvoritve prodaje novega Fordovega modela, je zastopstvo Fordovih tvor-nic v Nemčiji objavilo v največjih nemških listih trikrat inserate preko cele strani Za to inseratno kampanjo je bilo plačanih 650 tisoč mark ali 8.S milijona Din-
B«Jf*
16. februarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično živahen. Tečaji deviz so oslali v glavnem nespremenjeni. V devizi na Trst je krila potrebo privatna ponudb*, v vseh ostalih devizah pa Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri živahnejšem promet« okrepila za 3—4 točke. Promptna se je trgovala po 430, za februar po 441 — 444 in za marc po 441 — 448. Tudi investicijsko je bilo čvr-stejse ter se ja trgovalo po 89 (v Beogradu notira celo 90 — 91 Med bančnimi papirji so tečaji ostali v glavnem nespremenjeni, edino Narodna banka se je ponovno okrepila. Zaključena je bila po 6200 (včeraj je notirala 595(3 — 6100). Med industrijskimi vrednotami je bil večji promet v Slavoniji, ki se je tekom borznega sestanka okrepita od 10 na 15, ob zaključku pa je zopet popustila na 12 — 11.50. Gutmann se ie okrepil in trgoval po 225. Dalje so bili zaključki v Tvornici vagonov po 40 — 43 in v Danici po 143 — 145.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.92, Berlin 13.57 — 13.60 (13.585). Bruselj 0 — 7.S'\ Budimpešta 0 — 9.95, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 8.004 — 8.934 (8.019), London 277.2 _ 278 (277.6), Ne\vyork 56.8 — 57 (56.9), Pariš 0 — 223.85. Pra?a 168.37 do 169.17 (168.77), Trst 800 5 — 302.5 (301.5).
Zasrreb. Dunaj 8.004—8.034. Berlin 13.57 do 13.60. Budimpešta 9.335 — 9.965. Milan 300.68 - 302.68. London 277.2 _ 278, Ne\v-vork 56.8 - 57. Praga 16S.37 - 169.17. Curih 1093.5 _ 1096.5; dolar 56.22 — 56.42.
Trst. Beograd 33.10 — 33.40, Dunaj 263 do 269. Praga 55.8% — 56.125. Pariz 74.10 do 74.40, London 91.925 _ 92.125, Nevrvork 18.S3 - 18.89. Curih 362.50 - 364.50: dinarji 33.10 — 33.05.
Dunaj. Beograd 12.4525 — 12.4925, Berlin 169.16 — 169.66, London 34.5650 — 34.6650. Milan 37.57 - 37.67, Newyork 708.85-711.35 Pariz 27.8650 — 27.9(550, Pr?ura 21.0050 do 21.0850, Curih 136.33 — 136.83: dinarji 12.3850 - 12.4450.
Curih. Beograd 9.1325, Berlin 124.02, New-vork 519.975. Loudon 25.3475. Pariz 20.44, Milan 27.57. Praga 15.41, Budimpešta 90.86, Bukarešta 3.195, Sofija 3.75. Varšava 58.30, Dunaj 73.225.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštediona 875-^0, Kreditni zavod 165 — 0, Strojne 0 — 70, Vevč® 135 — 0, Ruše 265 _ 280. Stavbna 56 — 0. šešir 125 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: vojna 44G - 443, kasa 440 — 0, za februar 442 do 446, ra marc 446 — 448, za december 472.5 do 475. investicijsko 89 — 90. agrarne 55 do 58; bančne- Eskomptna 52 — 53, Poljo 1S.5 do 19, Kreditna 90 — 92, Hipe 65 — 66, Jugo 03.25 — 97, Ljubljanska kreditna 135 do 186. Praštediona 875 — 877.5. Narodna 6100 _ 6200. Srpska 142 — 0; industrijske: Dubrovačka 425 — 450, Šečerana Osiiek 550 do 560. Osiječka Ijevaonica 160 — 180, Gutmann 225 — 230, Slaveks 105 — 0, Slavo-niia 11 — 11.5, Trbovlje 532 — 540. Union 245 — 260, Tvornica vagonov 43 — 45, Vevče 135 — 140, Danica 143 — 145
Beograd. Vojna škoda 440 — 441.5, za februar 441 — 441.5, za marc 445 — 445, investicijsko 90 — 91, agrarne 0 — 57.
v«
Ljubljanska blagovna borza (16. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni desk, smreka, jelka, koničnih, 18 die od 16 cm ?iaprej, media 22, moete, fco vagon meja po 485. Deželni pridelki: Tendenca aa žito nespremenjeno čvrsta. Zaključeni so bili 4 in pol vagona pšenice. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, za februar po 385—387.5, slavonska, promptna po 375 — 377.5; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, za februar po 287.5, za marc po 292.5, za april po 297.5 in za maj po 302.5; moka: baška e0g>. fco Ljubljana, plač. po preiemu po 525 — 535.
Novosadska blagovna borza (16. t m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 337.5 do 347.5: baška, 77/78 kg, 2 % 332.5 — 342.5; banatska, 78,/79 kg, 2 % 330 — 340: gornje-banatska, 78/79 kg, 2 % 327.5 — 337.5; promet 38 vagonov. Turščica: baška in banatska, stara 245 — 255; baška, nova 237.5 do 247.5; baška in sremslta, za marc - april 247.5 — 257.5; baška, za april - maj 250 do 269; promet 25 vagonov. Moka: baška 0g» in «0gg> 475 — 485; baška «2» 455 — 465; baška «5» 435 — 445; baška <6> 370 — 380: baška <7> 300 — 310; baška e8» 225—240; promet 8 vagonov. Otrobi: baški in srem-ski v jutastib vrečah 210 — 220; slavonski 200 — 210; promet 1 vagon.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (15. t m.) Na prekomorskih tržiščih je tendenca v pšenici pričela popuščati dočim sta se rž in turščica nekoliko okrepili. Na dunajskem tržišču je promet dalje slab, zanimanje je predvsem le za »urščico, ki je dalje čvrsta Uradno notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40, madžarska Tisa (81/83 kg) 45 — 45.5: rž: domaČa 40 — 40.5; turščica: 32.75 — 33.25; oves: domači 33 75 do 34, madžarski 34.5 — 35. Moka c0> v trgovini na debelo: domača 63 — 66. madžarska 61.5 — 63
Miffl
in sveta
Spomenik Julesa Vernea,
pfeatefja faartastičsiih romanov v Amiensu.
Novi priseljeniški zakon v Združenih državah
Ameriški kongres je nedavno sprejel nov priseljeniški zakon, ki se v nekih podrobnostih LoSi od prejšnjih. Kvote ostanejo iste kakor prej in znašajo 2% tistega števila inostrancev, ki so bivali L 1890. v Združenih državah. Vendar bodo smatrali družine priseljencev kot enote in ne bodo izdajali za vsakega družinskega Člana posebnih dovoljenj; tako bodo preprečili cepitev družin. Svojci OJiih priseljencev, ki so bivali že pred 1. jul. 1934 na ozemlju USA, se lahko priselijo, toda njih število ne sme presegati 30.000 duš.
Mr. John Baird,
»vnstelj angleške televizijske družbe, ki je izvedel posrečene poskuse za brezžični prenos slilc med Londonom in Ne\vyorkom.
Dve anekdoti o Haigu
Nedavno umrli generali srmus britanske vojske sir Douglas Haig je bil mož, ki je ljubfl humor pri drugih, pa tudi sam je svojim izjavam rad dajal šaljivo noto. Ko so nekdaj v pričo njega razpravljali o bitki na Mami, so tudi njega vprašali, kdo je prav za prav dobil to slavno bitko. Sir Haig je dejal čisto resno: «Urad no imajo na tej zmagi zaslugo štirje generali, dva ministra, šest tehnikov iz zaledja in uradniki vojnega ministrstva. Toda odkrito rečeno in naj ostane med nami, je zmagal v tej bitki Joffre s svojimi vojaki.*
General Haig je tudi rad osebno zasliševal ujetnike, da sam dobi vtis o razmerah pri sovražniku. Tako je spraševal nekega ujetega Nemca po njegovem mnenju o avstrijski vojski. Haig je pripovedoval, da mu je Nemec močno pohvalil Avstrijce: «Avstrijci so ravno tako dobro oboroženi ko mi, jedo ravno tako dobro in obilno kakor mi, tudi topovi njih so tako dobri ko naši. Imajo celo neko prednost pred Nemci. Mi nimamo tako dobrega zaveznika kakor oni.»
Razprava proti Pavlu Krantzu
je bila prekinjena in se bo nadaljevala jutri dopoldne. Zaslišali so nekaj njegovih in Gflntherjevih tovarišev, ki so v splošnem pričali v ugodnem smislu za obtoženca. Vedno bolj se kaže, da je bil ta prej pod vplivom Giintherja nego Gunther pod njegovim. Mladi Scheller je bil večkrat izjavil, da bi Stephana usmrtil. Tudi zdravniški izvedenci so podali takšno izjavo, ki je v skladu z dosedanjimi izpovedmi prič. Iz Giin-therjeve rane se da sklepati, da je ta izvršil samomor. Krantz je preslabotna natura, da bi se upal izvršiti kakšen umor, zdravniško poročilo pa povdarja tudi to, da ie dvomljivo, ali sta bila Krantz in Scheller v usodni noči in zjutraj v času tragedije v polni posesti svoje volje. Med zaslišavanjem neke priče je prišlo do ostrega spora med Krantzovim zagovornikom in predsednikom sodnega sveta. Zagovornik je svojo funkcijo odložil in so dali obtožencu uradnega zagovornika.
Silen odmev je vzbudil v javnosti način, kako se je vršila razprava zlasti v prvih dneh. Večina nemških vodilnih listov je ostro napadala preveč v seksualne podrobnosti naperjeno zasliševanje obtoženca in Hilde Schellerjeve; društvo nemških staršev in vodstvo evangelske cerkve sta se postavila proti tistim listom, ki pišejo svoja poročila o takšnih žalostnih dogodkih samo s stališča senzacije; socijalno demokratska stranka bo predlagala menda zakon, da se bodo podobni procesi v bodoče vodili tajno.
Tekma duhov na amsterdamski olimpijadi
Mednarodna športna olimpijada, ki se bo vršila letos v Amsterdamu, se bo tudi v nekem posebnem oziru bolj nego prejšnje približala starogrškemu vzorcu. Vodstvo je pozvalo literate, muzike in upodabljajoče umetnike (tudi arhitekte) vsega sveta, naj se udeležijo olimpijade s tekmovanjem umotvorov. Gre pa samo za takšne umotvore kakršnekoli vrste, ki imajo kakšno zvezo s športnim udejstvovanjem. Kot nagrade so določene zlate in srebrne kolajne. V nekih državah so ustanovili v olimpijskih odborih poseben odsek za umetniške tekme.
Nove zračne proge
Deutsche Lufthansa je sklenila, da otvori letošnje poletje nekatere nove brzoprometne zračne proge brez vmesnih postaj. Te proge bi bile: iz Berlina v Kodanj (3 in pol ure), iz Berlina na Dunaj (4 ure), iz Berlina v Koln (4 ure) in iz Berlina v Curih (5 ur).
Te dni so otvorili Rusi in Nemci novo progo iz Bakuja v Teheran. Odslej bo mogoče iz Berlina, ki ima zvezo z Bakujem, v samih treh dneh do perzijske prestolnice.
Ameriška vlada je sprejela načrt angleškega sindikata za uresničenje rednega prometa za potnike in pošto preko Atlantskega oceana. Uporabljali bodo velike zrakoplove in otvorijo to progo že v treh mesecih.
Filmska šola v Brnu
Te dni je bil v Brnu aretiran 28 letni Vladimir Schafer, ki se je izdajal za ravnatelja splošne trgovske družbe v Brnu. Poizvedovanja so pokazala, da je bil aretirani še 1. 1921. davčni uradnik, ki so ga pa zaradi raznih večjih in manjših goljufij in poneverb odpustili iz državne službe. Od tedaj se je bavil v Znojmu z izvozom kumar in je bil obenem v Igiavi lastnik neke pisarne za revizijo srečk.
Pričetkom lanskega leta je ustanovil v Brnu splošno trgovsko družbo s pleteninami, novembra pa filmsko šolo, v katero je zvabil številne interesente obojega spola. Filmski tečaj je priredil v neki novi zgradbi na skrajni perife- . riji mesa. V ta tečaj se je javilo pri- j bližno 5000 oseb raznih poklicev v starosti 15. do 20. let Schafer ni nikogar zavrnil. Večina je morala plačati vpisnino od 150 do 450 Kč. Neki mlinar je prodal zato, da bi postal filmski igralec, celo svoj mlin. Neki natakarski vajenec je mesec pred koncem svoje učne dobe zapustil svojega gospodarja in izdal vse svoje prihranke za tečaj. Schafer si je uredil razkošno pisarno s številnimi nameščenci. Imel je pisalne stroje in avtomobil, ki pa še ni bil plačan. Nekaj ur pred aretacijo je skušal
od neke tvrdke s parfumerijo izvatuti večjo množino blaga. Trgovec je Schafer ju feot lastniku velike trgovske družbe brez vsega nasedel.
Šboda, ki jo je povzročil s svojimi mahinacdjami, gre v milijone. Razen tega je zagrešil Schafer tudi več zločinov nad nedoletnimi dekleti. Dva njegova pomagača sta bila te dni aretirana v Bratislavi.
Norveško smučarsko moštvo na olimpijadi v St. Moritzu
budnik Charleyu Chaplinu, ki mu je sličil v nastopu in v marsikakšni zunanji podrobnosti, tako n. pr. v tem, da je nosil na odru podobne široke karira-ne hlače, kratek frak in velikanske kljunaste čevlje. Njegovi groteskni domis-leki so povzročali viharje smeha ene cele generacije. Njegova specijaliteta so bili parodistični plesi, s katerimi je oponašal svetovne plesalke svojega časa. V življenju je bil skrajno resen človek — kakor večina znamenitih komikov s Chaplinom vred.
ti
C G
v /
C
Kij lit
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše f
Veselje, humor in zabava
odsevajo iz pikantne veseloigre
Gorje, če ti žena zrase čez glavo
V glavni vlogi:
Henny Porten
m
Bruno Kastner
Premijera danes obs 4* pol 6,, pol 8. in 9.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Dve veliki kneginji Anastaziji
Zgoraj: slika prave hčere ruskega carja Nikolaja II. Spodaj: gospa Čajkovska, ki se izdaja za Anastazijo in je odpotovala v Ameriko.
Prenos konserviranih spolnih žlez
Nemški učenjak Lipschutz je odkril, da ostanejo ženske spolne žleze še vedno žive, tudi če so ležale do šestnajst dni v ledu, pri čemer pa temperatura ni smela prekoračiti 3° pod ničlo. Tako konservirane spolne žleze je vcepil skop-ljenim samcem in so postali -samice z vsemi njihovimi značilnimi svojstvi. Uspeh je nekoliko počasnejši nego pri vcepitvi svežih žlez. Lipschiitzovo odkritje je važno zategadelj, ker odslej ne bo več potrebno, da bi operirali istočasno imetnika žlez in pacijenta, na katerega se žleze presadijo.
Chaplinov duševni oče
V Londonu je umrl 60 let stari, nekoč svetovno znani varijetejski komik Little Tich. o katerem pravijo, da je bil po-
Z
flGOH
Rothermereov časopisni trust
Lord Rothermere razvija v svojem listu «Daily Mail» načrt novega velikega časo» pisnega podjetja, ki ga bo v kratkem ustva* ril in imenoval po svojem bratu Northcliff. Podjetje bo delniška družba z osnovno glavnico 7 in pol milijona funtov in bo iz« dajalo v vseh velikih angleških provincijaL« nih mestih večernike. Predsednik družbe bo Rothermere, ki si je pridržal večino ak* cij. Kot prva pridejo na vrsto mesta Man* chester, Glasgovv, Newcastle, Birmingham in Bristol. V vsakem izmed teh mest bo družba zgradila veliko palačo z imenom «NorthcIiffova palača*. Pozneje bo Rother* mere ustanovil večernike še v mestih Edin« burgh, Aberdeen, Liverpool, Sheeffield. Hull, Nothingham, NVolerhampton, Leice* ster in Cardiff. Samo prvih pet mest ima z najbližjo okolico 11 milijonov prebival, cev, na katere hoče Rothermere s svojimi listi vplivati. Listi bodo po Rothermereo* vem zagotovilu v pretežni večini nepoli+ič* ni. Pri tem pa bodo vendar obravnavali vsa velika vprašanja, ki zadevajo angleški narod. Zunanjo službo bo preskrbovala ti* »kovna služba «DaiIy Maila». slike pa bo dajal na razpolago ilustrirani dnevnik «Dai* Iy Mirror».V lokalni politiki se bodo listi bavili z zdravim lokalnim patrijotizmom. Rothermere zagotavlja, da ima njegov kon« eern na razpolago visok kapitai tako da bo lahko dolgo delal z izgubo in tako uve» del nove liste. Odločen je sprejeti boj z vsako konkurenco, da celo s koncernom bratov Berry, lci imajo razen konservativ« nega londonskega jutranjega lista «Daily Telegrapha» in ilustriranega lista «DaiIy Graphic« v provinci še 4 jutranje liste in 5 velikih večernikov. Rothermere napove« duje «fovariš'ko» tekmo s temi glavnimi tekmeci, ki so njegovi politični prijatelji Rothermere zatrjuje, da ie njegova nova ustanovitev največji dogodek v zgodovini angleškega časopisja. Dogodku pa se pri* pisuje tudi velik političen pomen.
Brnski srednješolci in disciplina
V Brnu se bo vršila to poletje razstava sodobne kulture, o čimer smo že poročali. Na razstavi bodo razkazovali tudi nekaj moderno urejenih šolskih prostorov, ki jih bodo opremili po obstoječih vzorcih. Ker se zaključi šolsko leto na brnskih srednjih šolah iz tega razloga pred normalnim časom, so hotele nekatere bistre glave izgubo šolskih dni nadomestiti s krajšanjem drugoletnih božičnih počitnic. Proti temu so sklicali brnski srednješolci, tako češki kakor nemški in židovski, protestno zborovanje. Prosvetno ministrstvo se je vdalo, božične počitnice ostanejo neokrnjene. Ker pa takšna protestna zborovanja po disciplinarnem redu niso dovoljena, so kaznovali nezadovoljne dijake s tem, da jim bodo ob zaključku šolskega leta odtegnili spričevala. Prosvetni minister, a tudi življenska izkušnja pravi, da disciplina mora biti
Poroka v višini 2000 m
Med gorjanci južnotirolskih Dolomitov je bila nekoč navada, da so se vršile poroke med mladimi ljudmi, ki so prebili večji dei svojega življenja v visokem gorovju, na kakšnem vrhu z višino najmanj 2000 m. To staro navado so po dolgih letih zopet obudili Pred kratkim sta se poročila v kapeli na Mareti planšarica in hlapec. Vreme je bilo ta dan tako toplo navzlic višini in letnemu času, da so priredili svatovsko pojedino kar na prostem.
Nobilov polet na Severni tečaj
General Nobile je odšel v Oslo, da bi se razgovoril z norveškimi oblastvi zavoljo uporabe Kingsbaya (na Špic-bergih) kot izhodne točke za novi polet na Severni tečaj, ki se bo vršil to poletje. Zrakoplov, ki bo izvršil to nalogo, bo povsem podoben ladji »Norge«. Eksfpedicije se bo udeležil najbrže tudi kakšen Norvežan. Nobile se je odločil za sledečo pot: iz Rima v Stolp na Po-meranskem. preko Baltika, Finske in Finmarške do Vadsoja na skrajnem severu Norveške, od tam do Kingsbaya. Od tu poleti nato proti Severnemu tečaju.
X Tudi statistika. Neki detroitski vlad* ni uradnik je statistično dognal, da so sam* ci hudobnejši nego poročeni moški. Med 200.000 moškimi, ki so jih aretirali tekom sedmih let v območju tega gospoda, je bi« Io največ samcev. Samcev postopačev je bilo enajstkrat več nego poročenih mož, razbojnikov šestkrat več. pijancev trikrat
več, trikrat več jih je bilo tudi med ha, lardisti ra dva ia polkrat več med pohuj* Hjivci. Statističar zaključuje svoje račune x izjavo, da so sanici državi z^olj v nad« lego.
X Strup namesto pecivnega praška. Na
nemškem parniku »Derinje« se je zgodila usodna zamenjava. Ko ie iadia dospela v Sirarno, so vsi častniki zboleli in ker je zdravnik prepozno prišel, je kapitan ladje umrl. Preiskava ie dosmala, da so bili zastrupljeni z mišjakom. Kuhar ie bil pomotoma spekei močna to i ed s strupom namesto s pecivnim praškom.
X Dragocena voščila. V Ameriki so iz» dali za Novo leto šaljiv ček s 1000 novo« letnimi voščili na ime «Prijateljske banke*. Neki jiitlandski banki je prinesel premeten Danec takšen ček in so mu izplačali 1000 dolarjev po dnevnem kurzu. Zdaj ga iščejo in ga ne najdejo.
Cinkarna d. d., Celje
vallača-pred delavcu
vežtiesa v valjanju cinka, tviaca ia bakra proti takojšnji namestitvi. Plača po dogovora.
Pismene a's ustmeae ponudbe pri opravi podjetja.
iiiNmnmiiunHiimnni
Jamskih tračnic
(tel. šlo) starih, dobro ohranjenih, visokost 80 mm, teža 12-2 kg za tekoči m
kupim okrog 1600 m
Ponudbe na jeklarno v Guštanju.
iiiHiiiHimamunHimiiHiHiiiui.
Dunajski sejem
11. do 17. marca 1928
Botunda do 18. marca.
Posebna prireditev:
Belgijska razstava, reklamna razstava. Dunajski modni salon kožuhovine. Razstava avtomobilov in motornih koles. Tehnične novosti in iznajdbe. Električna vozila. Razstava cestnih zgradb.
Kenee tedna.
Ne odlašajte! S sejmskimi izkaznicami in potnim listom prost prehod preko meje v Avstrijo. Proha skozi Madžarsko dovoljen tistemu, ki predloži sejmsko izkaznico. Znatno znižane vozne olajšave na jugoslovanskih, avstrijskih in madžarskih železnicah, kakor tudi po Dunavu, po Jadranskem morju in pri zračnem prometu. Vsakovrstna pojasnila In sejmske izkaznice (ž 40 Din) dobite pri
WIENER MESSE a. g. WIEN VII.
kakor — med trajanjem lipske pomladanske razstave — v informacijski pisarni v Leipzigu avstrijska razstava — in pri vseh Častnih zastopstvih: v Ljubljani pri avstrijskem konzulatu, Turjaški trg 4, v tnjsko-prometni pisarni ra Slovenijo, Dunajska cesta št. 1 (Palača Ljubljanske kreditne banke) in pri Josipu Zidarju, Dunajska cesta št. 31.
ZnM.
Franc Terdlna se zahvaljuje v svojem in v imenu svoje hčerke Grete in ostaKh sorodnikov za minogobrojne izraze iskrenega sočutja ob smrti svoje drage soproge
Hkrati naznanja, da se bodo darovale maše zadušnice v župni cerkvi pri Sv. Jakobu v soboto dne 19. t. m. ob 7. uri.
V Ljubljani, dne 16. II. 1928.
t
Novi „Ford" Tudor Sedan.
Dolg, širok in prostoren voz. Ozke opore za streho in nova konstrukcija vrat ne ovirajo niti najmanj prostega razgleda v okolico. Oba prednja sedeža se preklopita naprej. Zato je tudi mogoče udobno vstopanje, tako skozi ena kot druga vrata. Zadosti prostora med sedeži.
Cena Din 56.470-— iranko Rakek
Prve slike novih Ford-vozov
Zahtevajte še danes od avtoriziranih preprodajalcev vse potankosti.
Mi smo že več let delali na novem Fordovem vozu. Že tedne in mesece ste slišali govoriti o njem. V zadnjih dneh ste čitali nekoliko detajlov v časopisih.
Karkoli nameravate danes storiti, vzemite si čas, ter se informirajte o vseh potankostih tega avtomobila. Prepričali se boste, da je to popolnoma nov in raznolik voz, ki je zmožen, da zadovoljuje vsem najmodernejšim zahtevam. Voz, ki Vam po njegovi lepoti, hitrosti, mirnosti, udobnosti, sigurnosti, prihranku denarja, izdržljivosti in pomoči ponuja več, kakor bi Vi mogli pričakovati od drugega voza ob isti ceni.
Novi Ford ni samo nov po svojem izgledu in izdelavi, je popolnoma nov po svoji tehnični konstrukciji. Veliko njegovih prednosti so iznajdbe Forda. Nekatere so celo popolnoma nove v gradbi avtomobilov. Nizka cena je rezultat tovarniško tehnične Ford-metode in prihrankov, ki je ravno tako epohalna kakor voz sam.
Devetnajst let izkušnje, gradba 15.000 vozov stojijo za novim Ford vozom in so njegovo stvaranje omogočile. Ne-slišane možnosti, katere avtoindustrija ne pozna, so njegova posledica in pravica do nastanka.
Stara preizkušena politika Forda — biti že posestnik sirovin, tudi najmanjši del narediti sam, zadovoljiti se z naj-skromnejšim dobitkom pri vsakem vozu, so omogočile znižati ceno za več dolarjev, katero bi morali drugače pri vozovih te vrste plačati.
Iz tega razloga Vam rečemo — dajte se že danes poučiti o novem Fordovem vozu. Primerjajte ga s katerimkoli drugim vozom glede njegove lepe linije, udobnosti, hitrosti, spretnosti v vrvenju velemesta . . v pogledu moči pri vožnji v hribih, glede mirne vožnje pri vsaki hitrosti . . . prihranljivosti pri uporabi in nizkih vzdrževalnih stroškov . . . neomejeni vzdržljivosti, s katero se že po nešteto tisočih km lahko prezentira.
Potem bodete vedeli zakaj je Ford postal Vaš voz.
Opazujte sledeča znamenja:
Lepe nove vodilne črte.	Menjalno gonilo.
Izbira izmed štirih barv. 90-165 km hitrosti. Brezprimerna akceleracijska zmožnost. Proizvajanje od 40 HP.
Zavore na vseh štirih kolesih.
Hidravlični amortizerji.
Prižigalna sigurnostna ključavnica.
8—12 litrov goriva za 100 km. Tipična Fordova
zanesljivost.
Novi vozovi bodo v Zagrebu in Beogradu danes, dne 17. februarja, razstavljeni. Zahtevajte detajlirane informacije
pr« avtoriziranih Fordovih preprodajalcih! ^—mm^1m
Naročila, ki se pri kakem avtori/iranem preprodajalcu istočasno store, se tudi obenem iz više.	_
Novi „FordH Mster. Hovi ..Fort" Coupe.
Dolg in lep voz ljubke oblike z jekleno karoserijo, širokimi vratmi, globokimi in udobnimi blazinami, ter ponikljanimi oboji. Na željo dvosedežni po-klopni sedež v zadnjem delu.
Prijetne barve.
Cena Din 45.235--
franko Rakek
Voz prave karoserijske umetnosti novih Fordovih avtomobilov V notranjosti vo/,a za sedeže je prostor za manjše zavitke. V zadnjem predelu nepremočljiv prostor za večje zavitke.
Cena Din 56.470-—
franko Rakek
Hovi »Ford" PMon
(preje Touring).
Istotako nov, dolg, nizek in prostoren voz. Vsa štiri vrata se odpirajo naprej. Stranski deli s širokimi celuloidnimi okni se odpirajo zaeno z vratmi.
Cena Din 45.940 —
franko Rakek
Velik, prostoren voz z širokimi sedeži. Spredaj in zadaj je veliko prostora za noge. Vožnja je zato skrajno udobna. Štiri široka vrata, izrecno velika okna, bogato tapeciran je, ljubke barve.
Cena Din 61.725-—
franko Rakek
Novi „Ford" Sport-Coupe.
Zd ružuje v sebi brhko linijo roadsterja in vse ugodnosti zaprtega voza. Fingirana Landau-sfreha in v zadnjem delu dvojni priklopni sedež. Ta izpeljava spada k Standard-modelu. Zadnje okno iz zrcalnega stekla se da priklopiti k strehi. Voz je barvan v lepih harmoničnih barvah in ima z roko potegnjene okraske.
Cena Din 60.325'- franko Rakek
StaiM Izpeljava novih Ford-modelov.
Električni napustnik — pet jeklenih žičnih koles — avtomatičen čistilec za vetrobran - kilometerski števec — merilo za bencin '— amperski števec - reverzijsko ogledalo — stop-svetilka - merilo za pritisk olja — ključavnica za užiganje -kompletno orodje.
Ford Hotor-Companv Tflesle
Zauo Grey: V
58
Železna ccjstsi
Romaa
Razen Allie Lee je bilo v taboru še pet drugih žensk in vse so pritekle iz šotorov, da bi videl odhod vojnikov. Neale je slišal, kako je polkovnik Dillon zatrdil svoji ženi, da ni po njegovem mnenju nikake nevarnosti. Toda njeno lice je ostalo bledo. Vse ženske so bile zbegane — razen Allie. Neale jo je opazoval z novim ponosom; nič ni bilo videti, da bi se bala Sjuzov.
General Lodge je jahal s polkovnikom Dillonom na čelu čet. V lahnem drncu, zaviti v redek oblak prahu, so ostavili tabor in kmalu izginili za ovinkom griča. Vojniki, ki so bili ostali v taboru, so postavili puške v piramide in so jeli vlačiti pragove, da bi napravili barikado. Izvidnik Anderson je odjahal na breg, k samotni'pečini, s katere je bil boljši razgled. Ženskam so veleli, naj ostanejo v mali kladari, ki se je tiščala inženjerske barake. Baxter je s svojimi pomočniki pregledal orožij zaloge streljiva; in Neale je pobral vse načrte in zemljevid* .. ' h ie spravil v vrečo, ki jo ie položil tako, da mu je bila t"c:;utek pri rokah.
Čas je naglo mineva!	pol. ure so jeli prihajati kopači. Ja-
hali so na neosedlanih . ,r,;. včasi po dva na enem, in so vihtili svoje puške — sto ali še več rdečeličnih Ircev, polnih bojaželjnosti. Njihov prihod je rešil Neala mučnega strahu. Toda še vedno mu je težilo srce čudno čuvstvo, ki ga ni mogel ne dojeti ne otresti. Vse zaupanje ga je bilo minilo. Mislil je, da je to razpoloženje posledica prevelike razdraženosti živcev ter sebičnega, pretiranega strahu za Alličino varnost.
J Poročnik Brady s svojimi vojniki je zdaj odrinil ter prepustil znašanje pragov in gradnjo zaslonov hrumeči delavski množici. Preden je minila ura, so napravili okoli inženjerske barake šest črevljev visoko barikado. Komaj je bila ta naloga izvršena, so že zagledali Andersona, kako je na vrat na nos drevil po bregu nizdol. S spušč enimi vajeti je planil v ogrado in skočil s konja. »Siuzi!«
Kopači so pozdravili to vest z gromovitim »Ura!« Ko pa je Anderson pokazal na veliko množico Indijancev, ki so se drug za drugim spuščali z vrha proti dolini, je navdušenje nekoliko ponehalo. Bila je največja bojna sila sjuškega rodu, ki jo je Neale kdaj videl. Pogled na te mršave, divje postave mu je razjaril kril, a takoj nato ga je spet oblila tista mrzla zona. Indijanci so jahali po bregu nizdol in so na robu gozda zavili v stran, da bi ostali izven streljaja. Tam s oposkakali s svojih mustangov; videti je bilo. da se posvetujejo. Neale je razločno videl glavarja v pernatem oglavniku, kako je z iztegnjeno desnico kazal na tabor. Nato se je truma razkropila; še nekaj trenutkov in bilo je, kakor da so se vdrli v zemljo. »Obleganje se obeta, ljudje!« je viknil stari Baxter. Prav tedaj so ženske v brezumnem strahu pritekle iz koče. »Indijanci! Indijanci!« ie zavpila gospa. Dillonova. »Videle smo jih — za kladaro — med skalovjem se plazijo proti nam.« »Brž noter — ostanite v koči!« je ukazal Baxter. Allie se je zandja uklonila povelju. Ko jo je Neale šiloma porinil skozi vrata, ga je osupila nenadna, divja izprememba na njenem obrazu.
»Tam! Tam!« je šepnila, izkušaje mu pokazati, kje. A tisti mah so počili prvi streli; prve svinčenke so udarile v barikado, opominjaje oblegance, da se mudi.
»Brž v kladaro!« je rekel Neale in potisnil Allie skozi vrata Kopači se že noreli od razburjenja, tekali so za barikado sem
ter tja in streljali, ne da bi merili.
»Anderson, vzemite nekaj ljudi in skočite za kladaro,« je kriknil Baxter.
Izvidnik je pozval može, naj gredo z njim, in jih je odvel na ogroženo mesto. Dobrovoljcev je bilo toliko, da se je tesni prostor med hišo in med zaslonom zagatil od njih. Eden izmed zadnjih v tej gneči se je zdajci ozrl, tako da sta se spogledala z Nealom. Čeprav je trajalo srečanje oči samo trenutek, je Neale vendar videl, kako se je dedec zdrznil; in že ni bilo o njem duha ne sluha. Neale se je čutil nekam presenečenega; obraz se mu je zdel znan, a ni se mogel domisliti, ali ga je res kdaj videl, in kje? To rdeče, prežeče, hudobno lice s svojimi trdimi, okrutnimi črtami je dobivalo v njegovem spominu čedalje bolj živo barvo in čedalje bolj se je približeval trenutek spoznanja.
»Noter se spravite, Neale,« je zarjovel Baxter.
Baxter, Neale in četvorica mladih inženjerjev so zasedli prostore v kladari; vsak si je izbral režo med hlodi ali okno, da bi streljal na Indijance. Toda Neale se je kmalu uveril, da nima kam nameriti svojih svinčenk, zakaj razen oblačkov belega dima, ki so se zdaj pa zdaj utrinjali izza skal na bregu, ni bilo.o rdečekožcih niti sledu. Kopači so pokali na vse pretege, a Neale je vedel, da bi bilo bolj pametno, če bi varčevali s streljivom. Zrna so udarjala v hlode; kdaj pa kdaj je prižvižgala skozi okno svinčenka in se je z zamolklim tleskom zarila v les. Neale je zaprl težka vrata iz koče v inženjersko barako, zakaj ta šibka zgradba iz platna in deska je bila od vrha do tal preluknjana od strelov. Nato je krenil v sosednje prostore, da bi našel Allie. Ženske so bile zbrane v veliki izbi, v kotu med steno in ogromnim kamenitim ognjiščem. Molčale so, nobena se ni upala črhniti besedice. Allie je planila kvišku, ko je zagledala Neala. 7 drhtečimi rokami ga je prijela za komolec.
NarvaLa. ut, vsa, dopisa,. Učaitujt, nutlLk. oglasov, ja, podatu ruisOgLasriood'
cUUk -!ktlTTv\ JUubij----
Pwtriunka,+.T<tL st.
^--' T>.--- ^^^vu^fi« t/z. roa^CLC
na, n^curuuiA, obcuistoa, usaha. b<ura-da. jo pcu--Noj
rncuyJi zriM-ak Din, 5—. Vrt^hgbuLo, za, tifrp Dui j-
.t.,: /rm-p:		■^"'-VTs'«:
i 1		
Vji, ■jrurtojbiM^i jt. vpada,
U. obtuuun. t a£Lročctfm>, m, n, oglasu n< prvobcuo Ctkovfu račun, po JUa- Lra xdmca (^lM^ojio. št n/42
—7',---• '^V^^^cuLfO. ut, o^J^lj-l. krx*cnxrk&g<i, aU
^utlaMuuL^a zsuičafa, vsaka. bajtdoJDut - Na/ auxnjfi zjve^ek Vul ro- Vrurtoybuux za rijrv J)la, J-

Gornjih deiov
izdelovanje ter	popravila
vseh vrst Čevljev	»prejema
M Petemel. Sv	Petra c.
St. 6.	3979
Naznanilo
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril brivaki lon v Prečni ulici št. 4 — zraven mestne zastavljalnice, ter prosim obilnega po-seta. Prvorretna in točna postrežba. Matk0 ŠljakoviA 4929
Iščem žensko
za vrt in pTodajo na trgu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	4941
Nov motor
od 4 PS naprej kupim na mesečna odplačila po 1000 Din in garancijo. Nailov r oglasnem oddelku »Juin.».
4812
«Saurer»
omnibus na 2tonskj chassis v izbornem stanju prodam skupno aH karoserijo in chassis posebej. Pojasnila daje Lampret in drug v Ljubljani, Dunajska c. 22.
Mm M
sprejme za svoj jugoslov. urad ▼ Zagrebu
dipl. strojnega ali elektro-inženjerja
Pogoji: jugosl. državljanstvo, večletna praksa, po možnosti v inozemstvu ali pa v obratu, perfektno znanje srbohrvaščine ali slovenščine in nemščine Obširno. lastnoročno pisane ponudbe s curriculmn viate in navedbo reftrenc, zahtevo plače in najkrajšega roka za nastop službe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Trajno mesto št 1884».
4520
Stalna eksistenca
se nudi zastopnikom v vseh okrajih. Ponudbe z znamko Din 2.50 za pojasnila, na oglasni oddelek »Jutra* pod »Milarna*.	4930
Drvarnice
zamazane od premoga, čisti Rihar Jakob. Ulica na grad it. 2, pritličje.	4S94
G
Peugeot avto
majhen, v najboljšem stanju, naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ekonomičen*.	4924
Ford avto
kupljen 11. junija, popolnoma opremljen, v najboljšem stanju, radi odhoda proda Ivan Terhlen, Sodra~ žica. Zamostec 30. 4878
Mayerjev leksikon
24 zvezkov, prodam za polovično ceno. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Leksikon*.	4Š07


Vajenca
sprejme s takošnjo Gustav Puc, klepar, ška cesta — nasproti tobačne tovarn«.	4860
Kroj. pomočnika
iivežbanega za vsako delo sprejmem Pismene ponudbe na naslov. Pregled, Ruše pri Maribora. 4784
Učenka
absolventki ja dveh meščanskih šol, pridna in poštena, iz dobre hiše, dobi službo v trgovini z meš. blagom, e hrano in stanovanjem v hiši. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 4804
Kuharico
80—40 let staro, zdravo in dobro, ki je zmožna samo stojnega gospodinjstva — sprejme Julka P o v š n a r, učit. in gostil., Kokra nad Kranjem.	4808
Gospodinjo
ki zna kuhati in ima veselje do gostilne, pridno žen-Fko srednjih let, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4818
Šiviljo
samo prvovrstno, sprejmem — event. skupno delovanje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Kapital 2000 Din*.	4934
Vzgojiteljico
srednjih let, zmožno nemščine, francoščine in klavirja. sprejmem k dvema večjima otrokoma. Obvladajo-če državni jezik, imajo prednost. Ponudbe z zahtevo plače, spričevali in di-ko na Radio Reklam Jugo-slavia AnnoncenbuTean — Subotica, poštni predal 48.
4646
Vrtnar, delavca
samca, dobrega in zanesljivega, sprejmem takoj na graščino. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe na oskrb-ništvo abloške graščine (Habbach), Trzin pri Domžalah.	4935
Pek. pomočnika
mlajšega, ki bi tudi razna-šal kruh, sprejmem. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4918
2 potoval, uradnika
spretna in zanesljiva — v prvi vrsti za posredovanje požarnih kupčij, s p r e j -m e proti stalni plači ravnateljstvo zavarov. družbe »Jugosla-vija* v Ljubljani.
4916
Krojaškega vajenca
sprejme takoj »Elite*, Prešernova ulica 9. 4875
Zanesljivega točilca
s kavcijo,	sprejmem Prednost imajo Dalmatinci. Naslov pove	oglasni oddelek »Jutra*.	4895
Brivski pomočnik
perfekten tudi v ondulira-nju, lahko nastopi takoj trajno službo. — Vjakoslav Gjurin, Maribor, Jurčičeva št. 9.	4886
Čevljar, pomočnika
sprejme Ignie Grašič, čevljar v Kranju.	4910
Prodajalka
špec. stroke, želi premeniti službo takoj ali pozneje Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Poštena prodajalka*. 4811
Prodajalka
z večletno prakso izuSena v manulakturni-galanterijski in konfekcijski stroki želi primerne službe. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra pod »Vestna prodajalka*
4847
krasen kosovec brez prahu, nad 7500 kalorij, skoro brez pepela, idealno kurivo za peči in štedilnike, dobavlja od 50 kg dalje
Telefon 2756
•>•	oyj uaije
B. CEBIN« WoSfova 1
NAJCENEJE se kupi v asovi
K. JARC „PRI TURISTU"
DUNAJSKA CESTA 7.
Sirota
prosi pomoč) .lobrih ljudi Prispevke prosim na oglas, oddelek »Jutra*.	4908
Samostojno damo
mlado n inteligentno želim v svrho angleške kon-verzacije in »kupnih izletov. Dopise n3 oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Gentleman*.	4905
Z damo
naobraženo in dobro vzgojeno. »taro 28 let. želi znanja trgovec v mestu s premoženjem. -- Dopise po možnosti s sliko pod šifro »Značajnost* na ogla« oddelek »Jutra*.	4889
AVGUST PRETNAR
PEŠADIJSK1 KAPE I AN II KL.
IRENKA PRETNAR roj. GOL
poročena v Ssku meseca februarja
Prodajalka
izurjena v mešani stroki, s trgovsko šolo, želi službe takoj. Ang. Serko, Zagorje 4917
Nemško dekle
iz boljše družine, se želi učiti v trgovini, za frizerko, v delikatesi ali modi-stinji, kjer bi imela hrano in stanovanje. Nemške ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Trgovčeva hči*.	4887
Kuharica
želi službe prj financarjih ali orožnikih Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
4911
Mlad uradnik
dober poznavalec dolnjih delov države, z osemletno arakso v usnjarski in čev. jarski industriji, trgovini z usnjem in sirovimi kožami, zmožen vsakega trgovskega vodstva, izučen šofer, želi službe. Ponudbe pod značko »Zmožnost 12* na oglasni oddelek »Jutra*
4912
Brivskega
pomočnika
mlajšega, _ ki striže tudi bubi, sprejme s 1. marcem Avgust Delbelo, brivski in damaki salon, Dožale. 4906
Pek. pomočnika
vestnega in poštenega ter veščega vsega pekovskega dela, sprejmem takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Delo*.
4879
Agilnesa potnika
sprejmem za prodajo manu-fakturnega blaga trgovcem po deželi in milim interesentom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Agilnost 178*.	4767
Boljša dama
ki ima prijazen nastop, v svrbo obiska priv strank, za prodajo zelo praktičnega inštrumenta, kateri je v vsaki množini neobhodno potreben, lahko zasluži na dan 200—500 Din. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zdravje*.	4719
Šiviljo
ismrjono za Izgoterljuja damskib oblek, iščem za na dom. Vprašati r parfu-meriji Oran, Mestni trg 11.
4988
iecIM
se temeljito ln trajno odvadit« Najboljše priznalni-ce in reference Prijav* za novi tečaj vsak dan od 2—3 » Ljubljani, Beethov nova ulica 4. priti., desno Pavla Kovač špecialistinja za govorilno gimnastiko
84

Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec. Grosuplje.	261
>5
Najboljši koks
Cebin. Wolfova ulica t/U.
m
Orehovo spalnico
dobro ohranjeno, z marmornatimi ploščami in ogledalom prodam za 3500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4825
Hrastove odpadke
od žage. za kurjavo, t žico v snope povezane, po 1250 in nevezane po 1100 Din za desettonski vagon f ran ko Črnomelj nudi parna žaga »Zora*, d. z o. z., Črnomelj 4641
Razglednice
za šaljivo pošto. 100 kom po 25 Din dobavlja trgovi. na M ričar. Ljubljana
3349
Malinovec
in 12 vrst najfinejših sokov nudi »Brezalkoholna produkcija* v Ljubljani, Poljanski nasip 10 b. 4853
ExceISior» Portland cement
visokovreden
iz splitske tovarne
dobavlja na sklepe in va-gonska naročila
ravnatelj /VI. Rozman Ljubljana VII.,
Goriška cesta.	4295
2 novi ženski maski
po zelo nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Gostilno in kavarno
z vsem inventarjem, v centru Ljubljane takoj poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4061
Veliko klet
v Mariboru
z vodovodno in električno napeljavo takoj oddam v Stolni ulici 5.	4940
Osebno pravico
za gostilno kupim ali vzamem v najem Plačam dobro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Rabim takoj*.	488S
Moško kolo
prodam po nizki ceni. Na ogled v nedeljo od 8.—12 ure. Naslo-s- v oglaajem oddelku »Jutra*.	4874
Elektro - števec
za istosmerni tok, za 30 do 40 amper, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Elektro-števec*.	4915
Briljanten prstan
in uhane kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Briljanti*	4901
Dobava železnine
Razpisujemo dobavo razne železnine. Ponudbe je vložiti do 28. t. m Več pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca, p. Griže.
4884
2 spalnic!
iz hrastovega lesa, svetlo politirani, vezan les, prodam vsako za 4400 Din. Spalnice sestoje U 9 koma. dov. Stolfa Anton, mizar, Sp. Loke, pošta Lukovica.
4844
Hrastove palice
27 x 27 mm, od 1—1.60 m dolge, za vrtne ograje, vinograde aH metjišča. po 50—70 para komad nudi parna žaga »Zora*, d. z o. z. t Črnomlju.	4642
Javorjevega lesa
okroglega, hrastovih desk 27 mm debelih in 1 m dolžine naprej ter bukovih desk, 27 mm debelih, 8—12 cm širokih in 190 cm dolgih. kupim vsako množino. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Javor*.
4880
V Kranju
oddam v najem vinsko klet
v novi hiši, plipra-vno tudi za delavnico. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
4893
Mirna stranka
3 odraslih oseb želi za maj nezaščiteno stanovanje 3 ali 2 sob in kabineta, strogo čisto in ne predaleč iz mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stalnost 27*	4827
Stanovanje
lepo in soIhčbo v novi vili. sestoječe iz 2 sob in kuhinje, oddam s 1. majem t tistemu, ki plača sta^ narino za 8 leta naprej — Pismene ponudb« takoj na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Mala najemnina*.
4840
Stanovanje
sobo in kuhinjo oddam takoj stranki brez otrok na Celovški cesti 68. 4927
Kuhinjo in sobo
oddam s 1. marcem v novi hiši v Gerbičevi ulici št 9 4891
Opremljeno sobico
e posebnim vhodom in elektriko takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
4833
Dve sobi
oddajn blizu električne po. staje na periferiji mesta V eno lahko postavite štedilnik Pritikiine poleg — Krasna »olnčna lega Cena 500 Din mesečno, nova hiša. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 4753
Sobo
s posebnim vhodom iščem v centru za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Strogo separirano*
4936
Opremljeno sobo
lepo, z elektriko, v prvem nadstr. oddam zraven Sv. Jakoba gospodični za 250 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4932
Lepo sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj 1—2 gospodoma ali gospodičnama, z vso oskrbo v Židovski ulici štev 6/1 4602
Javna zahvala
Podpisani »e lajtopleje zahvaljujem »Slariji, jugosl zav banki v Ljubljani, sa kulantno ter točno izplačilo za vso škodo, katero 'O mi napravili neznani vlomilci, ter isto vsakemu kar najbolje priporočam. — Ciril Gašperin, trgovec, Begunje 4885
Bilo
(Schlagwerk) kompleten zelo ugodno prodam Vprašati v kleti »Zvezda* vsak večer.	4771
ADOLF Rt,MIC
trgovec
PAVLA V R ABIC
učiteljica
poročer.s 15. II 1928
ŠOŠTANJ	TRZIC
Elegantne
Prazno sobo
separirano, v centru oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.*.	4988
Sostanovalca
sprejmem z vjo oskrbo t Škofji ulici štev. 13, desno 4918
Dtpifi
Prosim naslov
da Vas zamorem v Ljubljani posetiti. — Pompadur.
4925
Lepa pomlad
Dvignite pismo!	4931
Takojšnje
stanovanje
dobi kdor kupi hišo na Ko-deljevem za 90.000 Din do 18 febr 1928. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
4754
Hišo v Novem mestu
v Dolgi ulici št. 31 proda Janko Filec. Cena po dogovoru.	4038
Sobo
oddam z vso oskrbo blizu kavarne Evropa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4856
1—2 opremljeni sobi
oddam samo boljšim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4801
Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo in hrano za 650 Din mesečno na Sv. Jakoba trgu St. 5.
4829
Opremljeno sobo
lepo in zračno, z električno razsvetljavo oddam s 1. marcem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 4831
201etni mladenič
trgovec, s srednješolsko na-obrazbo, z velikim premoženjem, želi znanja z na-obraženo gospodično, lepe zunanjosti, z najraje tTg. ali vsaj delno gimnazijsko naobraženc. Ponudbe s sliko (ki se na željo vrne) na oglasni oddelek »Jutra* pod »Idealna pomlad* Tajnost zajamčena.	4914
Mogoče najde
tem potom starejša učiteljica, neomadeževane preteklosti, izvrstna gospodinja, starejšega inteligent*, ki se je tudi naveličal samevati. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Srčna kultura 1*. 4883
GoSjaka in 2 gosi
velike pasme, proda za pleme Avg Kuhar, Vevče — p. D. M. v Polju. 4907
Reven dijak
je izgubil noro, rjavkasto-rdečo kvadrirano športno čepico v Tivoliju. Pošten najditelj naj jo odda pri slugi na gimnaziji na Poljanah.	4920
Psica
ki sliši na ime »Ali>. siva, srednje velikosti, (Stiehel-haarig). se je zatekla. Vrniti jo je proti nagradi v Marmontovi ulici štev. 16 (Mirje).	4900
izdelane najfinejše iz vezanega zajamčeno suhega lesa, ima po znižani ceni na zalogi:
tg?n. »epse3
Zaloga pohištva Ljubljana, Dvorni trg 1.
Masko
svileno pierotko posodim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	4821
Damsko masko
lepo. poeodim Naslov pov^ oglasni oddelek »Jutra*
4772
Francoski Eao de Cologne
«Fleurs d' Amour«
;>■ lporočim kot najbolje dišeči, osobito sa plese in gledališča Glavna zaloga parfumerije Uran, Ljubija na. Mestni trg 11. 4729
Več mask
odda L. Kuclar, Tržaška cesta 11.	4922
Več iepib mask
svilenih, tudi črno-bellh posodim. event prodam Naslov pove oglasni oddelek Jutra*.	4925-a
za moško modno trgovino
spi*@|m@in
Naslov pove oglasni oddelek „Jutra'
Kdor oglašuje, ta napreduie!
Masko
elegantno, novo, posodim ali prodam Reber štev 11, pritUčje, desno.	4921
Novo masko
posodim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	4909
Največje skladišče AVRAM KAJON Sarajevo — Prestolona 'tednika Petra allca 2f>
tinisssem m
Hrastove hlode
500 kub. mtr. prima, od 30 do 45 cm debeline, od 3 mtr. naprej dolžine, obe-Fjene, prodam za sukcesivno dobavo po 100 kub. mtr.
Mangart, Ljubljana, poštni predal 43.
lahvala.
Brez vsakega posebnega naznanila izrekam v imenu sorodnikov tem potom vsem, ki so nas ob prerani smrti naše nad vse ljubljene matere
Terezije Lovrec
tolažili in izražali svoja sožalja, prisrčno zahvalo.
NajisKrenejša zahvaia čč. duhovščini in pevskemu zboru.
Jarenina« dne 15. februarja 1928.
9r. Lovrec.
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno-Ijubljena, dobra soproga, ozir. mati, hči iti sestra, gospa
Mihaela Mežnarič
soproga uslužbenca poštne avtogaraže
v četrtek, dne 16. t. m. po mukepolni bolezni, previdena s tolažMi sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 18. t. m. ob 4. uri pop. iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 16. februarja 1928.
Globoko žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravijea. Izdaja za Konzorcij «Jutrs» Adoli Ribniku, Ze Narodno tiskamo dd, kot dalumsrj* Prmn Jcsortek. Zm Imental del «e odflororcn Alojzij Novak. Vsi « Ljubljani