'NEVTEPENOI
POPRIJETA
D a x i.
Na podporo M. Lista in Novin so dariivali:
E-, 1 K': 0omboc Alojza žena z KupŠinec, Kuhar Aloiz » Kukečkoga, Zadravec Štefan, Kocef ivanHorvt]^ Ho va
z TSrnišča, Kociper Agota z Odranec. Zve Marija Zve
Ana, Ma jafec Ana, Duh Verona, Duh Bara, Pucko Ar a Tka ec
Ana od Lipe, Jerič Jožef Hrastje, žalig Jožefa dovica Hoti e
Horvat Geta, Ros Ferenc z Tornišča, Jntolin Kata, Kavaš T Za
| Odranec, Balažic Štefan, Vogrinčic janoš z oiSistrTce
Zelko Ivan z Črensovec, Berden Janoš Hrastje, Kočar Ema z'
Cankove Gombo ^ ^^	T po3 ^
" o/ Z V1feC' ZeFdi" Štefan	30K dp jKocper Pe e
Ric MfhaT'zDŽLeKra 2 V7 ^
,lL fM!hal z D- Lendave, Zadravec Štefan z TQrniš?a HftJ Jožefa žt,a z Grabovnice, Sobočan Štefana ie a " m Po 2 Kerec janoš z Kroplivnika, Geder janoš z Tropovec Bokan PeS J Rogasavec, Ullen Jožefz Rankovec, Štirtak Matjaš z G Lendave
fS^Gr T%Prša janoš 7
iNemscaka - p0 2 A.; Farkas Kata z Hotize, Bedrnjak Mariia 7. Hotee Franc Frandl z Galušeka, TaJijan St fan z Radrkov.c Ste ana žena z M. Srdišča, Ho rt a t Ana z Žižk vTk ec Ivan z Tormsca, Tratnjek Klara z Renkovec, Zver Marija o6 lZ
šZ\i?8* frvec N- Z	Štefani, Tkalec
terana gospa z Črensovec, Ficko Mihal od Sv Šebestiana Turi,
^ MSr^%Kfia T°maŽ ^	G i b iča r Matj a^ z bed e-
Fo L; tri " 2 Bdtinec> žilav^	* Vadarec
ft Jan Stfan	Mesarič Štefan topničar, Kociper AeoLI
Mehnec, Franc Stessl sapor, Balažic Štefan 20. dpp Horv^ vL
l G: B,st"ce- Kolri^nko Ferenc z Korošec, Gutman Elab " Cankove^ Horvat Ana z Odranec, Gombosy Karol dl 1 Balazrc Martin z Odranec, Hari Marija z Krašec Koren B-u 7'
"if f W Sv, Šebeštjana. Pranel^sl "s ^ Jeirt MihaFsanitec, Lesar Franc vojni delavec. Horvat Štefan, Renkovec Franc Jožef 53. pp„ Kranjec Marija z V. Pol ne Gerič *S °S!Vai Žena Z ^ Forjan StefaA^!
Ho Jt Anton	Z *	z T0rniS&,
z Bakovec F M# Koroša z Verieja, VprOŠ Marija z Bakovec, Zal,g Ferenc z Gomilie, Skarjot Ivan vojni delavec
b m.ee Jozet z Sr. Bistrice, Koiarič Treza z Sr. Bistrice Nemec :Manja z Koprivnika, Horvat Ivan z V. Po,ane, N. N„ Rožman Iva^
-^ZMOŽNA GOSPA VOCRčKA«*?^-
POBOŽEN MESEČEN LIST.
Vrejiije ga z dovoljenjom visešnje cerkvene oblasti:
KLEKL JOŽEF,
plebanoš na pokoji v Črensovcih. Cserfold, (Zalamegye).
Prihaja vsaki mesec 8. na veseli spomin petdesetletnice, 1. 1904. dec. 8. obhajane zavolo razglašenja verske pravice od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, šteri den je te pobožen list vogrskim Slovencom kak prvi slovenski list do rok dani. Cena M. Lista z Novinami vred, či skupno hodi v edno faro, je 4 K., vsakomi na njegov lasten naslov 6 K., v Ameriko 12 K. i< M. Listi dobijo naročniki proti konci leta Kalendar Srca Jezusovoga. M. List prihaja vsaki mesec, Novine vsaki tjeden. Naročniki so deležni sadov več kak štirijezero sv. meš na leto.
Srce najbolše.
Srce najbolše v oltari žive ... K Njemi se zdigajo vseh src žele: Dete nedužnost,... grešnik pokoro Si pred tem Srcom rad bi zadobo, Potrto srce pa suzne oči,
Vsaka nevola, tii krepost dobi.
* *
Več/ta je smiljenost toga Srca,
Marija pa Njemi je ljuba Gospa.	Srčen.
Razlaganje katekizma po nedelah i svetkih v vsakoj hiši.
Katekizem.
5.	Iz hoj vzeme sveta Matieerkev one navuke, štere je Bog nazvesto? One navuke, štere je Bog nazvesto, sv. Matieerkev iz svetoga Pisma i svetoga poročila vzeme.
6.	Kaj je sveto Pismo? Sveto pismo se zovejo one knige, štere so na nadehnenje svetoga Duha pisane.
To dvoje pitanje naj se vsako nedelo i svetek prečte pred ednov sledečih razlag.
Razlaga.
21. Nedela.
Sveto Pismo se nakratci za »biblio« zove. Biblia pomeni knjigo. Celo sv. Pismo iz 72 knjig stoji, štere so večinoma pred Kris^šovim rojstvom pisane. Po prihodi Kristuša so pisani štirje evangelje, Djanje apostolov, pisma apostolov i Skrivno razodetje sv. Janoša evangelista. Nešterne knjige sv. Pisma so pisane v grčkom, druge vse pa v židovskom jeziki. I čeravno nemajo vse knjige ednoga istoga namena, ar edne zgodbo predavajo, druge božjo ljubezen odkrivajo sveti, edne karajo, druge tolažijo, vse pa li edno jedino Pismo božje tvorijo, kak več strun ali grl edno pesem glasi. Vse te knjige so eden list dobroga Boga, šteroga je več stolet pisao i tak po-šilao na svet, kak je tomi na zveličanje potrebno bilo. Pisali so toti ljudje te knjige, ali z božjim navdehnjen-jom. To teliko pomeni, ka njim je Duh sveti v pero pravo, kaj naj pišejo i zato so krivice proti veri ne mogli pisati.
22. Nedela.
Poleg navdehnjenja, to je zatogavolo, ka je sam sv. Diih geno pisatele na pisanje i njč pri pisanji vodo, sv.
Pismo proti Bogi i našemi diišnomi zveličanji nikšega krivoga navuka ne more v sebi meti, zato ka Bog ne more lagati, kajti on je večna resnica. Iz toga pa ne shaja, ka se z vun božjih reči druge ne bi najšle v njem. Najde se v njem od ljudi, stvari, rastlin popisano tak, kak so si ljudje od njih mislili. Duh sveti je naime nehao pisatele, naj poleg svojega razuma pišejo kak ščejo, samo krivoga navuka njim je ne dopusto napisati proti Bogi i našemi zveličanji. V drugih rečeh so pisali, kak so zmožni bili. Zato ovaramo, ka so nešterne knjige v lepšem jeziki pisane kak druge. Pisatelje sv. Pisma so biii božji delavci. Delali so tak, kak so zmožnost meli, samo ka so krivice ne mogli pisati zavoljo svetlosti sv. Duha. Tak so bili, kak naši delavci. Vsi okapljejo, kosijo, ženjajo, pa edni li lepše opravijo i več kak drugi, zato ka majo vekšo moč i priličnost. Vsi pa vidijo sunce, beli den, šteri njim delo presveti. Tak so bili tudi pisatelje sv. Pisma. Vidili so veliko svetlost sv. Duha i zato krivice proti Bogi i dušnomi zveličanji ne so mogli napisati a v navadnih rečeh so pa tak pisali, kak njim je znanost dovolila. Da so tistoga časa ljudje mislili, ka je slepa miš ptica, zavec pa preživa, so oni tudi to pisali od te stvari, čeravno je to ne tak, kak veda zdajšnjega časa svedoči. Ne smemo se pa tomi tem bole čuditi, če premislimo, ka so ne vsi pisatelje sv. Pisma bili vučeni ljudje, bili so tudi prosti, bio je med njimi celo navaden pastir. Duh sveti si za pisatela naime tistoga zvoli, koga si šče.
23. Nedela.
Da je sv. Pismo poleg navdehnenja sv. Duha rejeno, reč božjo ma v sebi. Sam ljubljeni Jezus se zazava na sv. Pismo, ka od njega svedoči. Toisto včijo tudi apoš-tolje. Če je pa sv. Pismo reč božja, te je pa tudi poštenja vredna. „Sveto Pismo je list, šteroga je Bog svojim štvorjenjom poslao," pravi sv. Gregor. Očina reč je pa jeli
poštenja vredna. Zato da Maticerkev pri slovesnih mešah dve sveči vužgati kre evangelija, ga okaditi i kušnoti, naj vidimo, ka se reč božja more visoko častiti. Z navukov, z predg se norčariti, je to zapovedano poštuvanje da božje reči? Kak se je nekdaj po gostiivanjah godilo, ka so krstili, zdavali, blagoslavlah" i druge cerkvene obrede na smeh devali, je veliko nepoštenje proti božjoj reči. Trientski občinski zbor je celo kaštige določo proti tistim, ki bi reči sv. Pisma na smeh obračali, se ž njih conali.
24. Nedela.
Naj sv. Pismo vreden sad obrodi v naših dušah, potrebno je, ka njemi tisto damo, kaj njemi ide. Ide njemi pa brezpogojno vervanje. Verimo brez vsega dvoma re-čam sv. Pisma, zato ka Bog guči po njih k nam. Boga poslušamo i ne človeka, kda sv. Pisma reči slišimo. Zato pa držimo pred očmi vsikdar to pravico, ka reč božjo poslušamo, kda se nam evangelij čte ali kaj drugo iz sv. Pisma. I ravno zato, ka je reč božja v sv. Pismi, dužni smo jo vervati i zdržati kak jo razlaga i zapovedava Materecerkev. Mi sami si naime ne smemo sv. Pisma razlagati, zato oblast pravico samo tisti ma, ki je je pisao; i te je večni Bog. On pa razlaga svoje reči po svojoj Matericerkvi, zato ka je jedino toj dao nezmotljivosti dar, to je ka ne more krivice glasiti zavolo svojega rod-nika, sv. Duha.
Najsvetejše Oltarsko Svetsvo i svetniki.
če mi ščemo dostojno obnašanje kazati do dragoga Jezusa pod podobov kruha na naših oltarah prebivajo-čega, moremo gledati svetnike. Oni so najčistejše gledalo, v šterom jasno vidimo, kakši moremo biti. Poglednimo se opet v to gledalo, ka ovaramo kaj je za popraviti na
našem obnašanji do Jezuša v Olt. svetstvi. Svetnik, koga zdaj poglednemo, je sv. Kjement Marija Dvoržak (Hof-bauer). Rojen je 1. 1751. 26. dec. v Tasvicah poleg mesta Znaim na Moravskom od prostih starišov. V duši njegovoj je velika žela gorela, ka bi duhovnik postao, ali zavolo siromaštva dovice matere je nato niti misliti ne smeo. Šo se je zato pekarije včit. Kak pekovski vajenec je prišo tudi v Beč, odkod je 1. 1872. i 1781. v Rim romao. Z Rima je šo v Tivoli i tu pet mesecov v samoti kak puščavnik živo. V toj samoti ga je presveto dober Jezus iz oltarskoga Svetstva, ka ga je pozvao za svojega duhovnika. Povrno se je zato nazaj v Beč, naj nadaljava svoje včenje, odtod se pa povrno tretjič v Rim i stopo tu k Redemptoristom. Kak Redemptorist je posvečen 1. 1786. za duhovnika. Družbo Redemptoristov je nastavo sv. Alphon Ligourijanski. Že prvo leto posvečenja se je podao na Polsko v Varšavo, kde je z nedopovedljivov gorečnostjov delao za zveličanje duš. Leta 1808. so ga pregnali z Varšave. Po velikih težavah je prišo v Beč i to veliko pokvarjeno mesto z svojov vrelov pobožnostjov nazaj pripelao k ljubezni Jezusovoj. Vmro je 1. 1820. XIII. Leon papa ga 1. 1880. blaženim, X. Pij papa pa 1. 1909. svetnikom prišteo.
Njega je Jezus v oltarskom svestvi tak vlekeo k sebi, kak materne prsi vlečejo detece malo. Kak pekovski detič je tudi najraj dvoro pri sv. meši. Po čelom Beči so si ljudje gučali od velikoga ministranta peka, šteri je tak pobožno i zbrano klečao pred oltarom. Kda je svoj cio dosegno, je navdušeno pripovedavao srečo svojih mladih let, ka je pekarija tak blizu bila k cerkvi uršu-link, ka je noč i den tak blizu lehko bio pri Jezusi.
V Tivoli, kje je pet mescev puščavniško življenje pelao, je dostakrat i dugo klečao pred tabernaklom. Ljubeznivo si je pogovarjao z svojim Jezusom i den za dnevom se njemi poniijao, ka včini vse, kaj žele od njega,
Pontidba je draga bila dobromi Srci Jezusovomi, sprejelo jo je i Klementa presvetilo, naj duhovnik postane.
Jezus v oltari i blodna duša! Jeli kak veliko nasprotje je to? Pa li den za dnevom je na vrsti. Teremo si glave, spitavamo vsakoga, presvet prosimo od vsakoga grma, samo ta se ne obrnemo, kje je prava pomoč, k Jezusi. Moj Bog, če bi na onkraj morja bio, Jezus pa bi mogli iti k njemi, ne pa zdaj, kda ga vsaka katoli-čanska fara ma živoga na oltari. Koliko zakonov bi bilo srečnih, keliko devištva bi se ohranilo, keliko sovraštva vgasnilo, keliko blodnikov bi na pravo pot prišlo, če bi po tanač ljudje k Jezuši hodili, kak sv. Kjement. Je ne dober oča On vseh nas? Nema morebit najbolšega srca? Ali ne čiije morebit? Zato pa popravimo svoje blodnosti i prihajajmo gostokrat, v vseh važnejših okolščinah, posebno pa kda mamo skušnjave i si stan zvoljavamo, pred sveti tabernakl i prosimo z viipanjom Jezuša za presvet. Kak sv. K'ement, spoznamo tudi mi, poteh obiskah kam nas Jezus zove i dosegnemo na pokazanoj poti svoje zveličanje.
Kda se je sv. K'ernent v Varšavi naselo še z ednim duhovnikom Hiiblnom i bratom, šteri njima je kuhao i dvoro, so najvekše siromaštvo trpeli. Duhovnika sta na stoli mogla spati, brat pa na stolici, postele neso meli. Pomenjkanje si je pa tro z tov tolažbov, ka je gledao z stola, na šterom je ležao zraven proti svetišči, proti Jezuši. Edno okno hiše je naime tušem gledalo. Čeravno je nikaj ne meo, li je odpro zavod, naj more čem več duš rešiti.
Zavod je meo vsikdar več obiskovalcov a raseo je tudi dug. Z narastkom duga je pa sfalo tudi živež. Zvun duga i glada nikaj ne bilo najti v hiši. V toj skrajnoj stiski ide v cerkev, poklonka na dverca tabernakla pa pravi: »Gospod, tu je čas, da pomagaš!« I glejte, pride neki nepoznanec i tak veliki dar prinese samostani, ka je pomenjkanje pobegnolo ž njega.
Cerkev, v šteroj je duše na pot zveličanja vodo, je bila sv. Bennoji posvečena. Zapuščena hiša božja je bila, ali popravo jo je ne samo v stenah i v pohištvi njenom, nego, kaj je največ, v njenih dušah. V tistom časi, kda so sami duhovniki delali proti tomi, ka se gosto sveto prečiščavanje ne bi širilo, je edno leto više sto-jezer svetih obhajil meo v svojoj cerkvi.
V Beči je tiidi najraj v cerkvi pred tabernaklom se zadržavao. Tu je svoje molitve opravlao i poglediivao z z ljubeznivim pogledom na sv. tabernakel pa šepetao proti njegovomi prebivalci: »O dobrotiven Jezus, Ti naj-vekša, ljubezni najbole vredna dobrota.« Srca njemi je li ta žela žarila, naj more čem več ljudi prečistiti, čem večim betežnikom ljiiboga Jezusa odnesti. Neka Ursu-linka je z prisegov potrdila, ka je kak angel mešiivao i je ne bilo mogoče poslušati njegove sv. meše, ka se ne bi pobožnost i zveličavne misli pobudilo duši o toj veli-koj skrivnosti. Kda je po cerkvi vdilen šo, so vsi vsta-noli i čudeč se gledali za njim, da se njemi je na obrazi kazalo, kaj njemi je v srci gorelo. Zatem se zato ne moremo čuditi, če se je vsaki popaščo, naj bliže pride k njemi, kda je mešiivao ali pred tabernaklom molo i ka so si plemeniti gospodski mladenci v odlikovanje šteli, če so njemi smeli pri sv. meši ministralivati.
Papežov nuncij, toga čestnik i drugi duhovniki so ravno zato radi hodili v uršulinsko cerkev, naj se od sv. Klementa včijo, kak se morejo pred Jezusom v oltarskom svetstvi skritom držati. Vniednoj bečkoj cerkvi se je ne teliko molilo, spovedavalo i prečiščavalo kak v toj. Sv. Klement je bio magnet,*) šteri je vlekeo duše nase, moč magnetsko je pa dobo od Jezusa v oltari prebivajočega.
*) Magnet je železo, šteri drugo železo k sebi vleče.
Tolažba temnih vor.
(Iz spominskih spisov Belle—Isle Elise grofice.)
Z hitrostjov vihera se je razširo glas v Parizi, ka so krala i njegovo družino narodni čuvarje v Varrenesi prijali i ga z veseljom vlečejo nazaj v glavno mesto. To je že pomenilo začetek dokončka i nad Parizom se je prikazao peklenšček reberije i krvnoga prelejanja.
Vsi oni, ki so v dvorane (kraljevske) Versailles-ke hodili, so razčrknoli kak čupora ptičic, gda se nad njov prikaže tenja jastreba. Vnogi so se proti Belgiji paščili, vnogi med njimi tiidi moj oča, pa k Rajni, gde so se pri Conde vojvodi zbirali odbežniki i gde je Buille svo-jemi krali veren general bio zapovednik francoske vojske. Mater i mene, štera sam tedar 12 let stara bila, je za-viipao na skrb Petra, našega staroga vernoga slugo i skrio nas je v nekoj odstranjenoj vulici mesta, v skrom-noj prostoj hiži; viipao se je i on kak drugi, ka na zahodnih mejah se nahajajoča dobra vojska reši krala z rok puntarov i nezaj postavi prvejše ladanje.
Ali viher reberije je z cele moči nastano i pohodo je francosko glavno mesto. Spodobno je bilo to veliko mesto z svojim ludstvom, štero je mučila duševna vročina, k Oceani od vihera zburkanomi; iz siikajočega se vrtelca se je prikazao Maratov1) bledi obraz, Robespierre2) z svojimi od sovražtva gorečimi očmi, Danton,3) šteroga reči so krv i ogenj dihale. Nastali so reberijski pravdeni stolci, šterih predsedniki i sodniki so postale osebe iz temnih votlin predmest i na Grevskom trgi se je zdigno z svojimi tmičnimi tenjami gilotin.4)
Edno noč so orožniki rogatali na dverah. Nekak, gotovo pusta i nesmilena duša, je odkrio gnezdo, v šteroj
1), 2), 3) imena prednjih voditelov francoske reberije na konci 18. stoletja 4) gilotin se zove trščenica (sekira) na dugom držali, z šterov so obsojenci glavo na pen položeno odsekali.
se je stisnola drtižina v tujino pobegnjenoga Belle-Isle grofa. Častnik je prečteo zapoved vlovienja, vojaki so v verige vkovali roke moje matere i zajtra, gda sem se prebudila, prazen je bio zavfipni domek, za dobro najdeno skrivališče.
Kakše jutro je bilo to, kakše prebudjenje?! Dvanaj-set let stara slaba deklička je za volo krvave neprilike
Deljenjenje sv. obhajila v strelnih jirkah pri 83. pešpolki.
usode sama na se ostala v vihernoj povodni reberijskoga preobrata. Kaj koli bo žnje? Kaj koli bo z male deževne kaplice, či jo obsiple strahovita vnožina vopolejane vodine?
Krvavi tečaj reberije se je vsigdar bole širo i za sebov noso osumljene, posebno iz višjih krogov, šteri so samo to meli za greh, ka so verni ostali svojemi krali i svojoj veri i prišli so v temne kletke voze, tuodnet pa v naroča smrti. Eden je prle meo žalosten konec, nad glavov drugoga je pa duže viso morilni meč.
Stalno sam znala, ka mater za vsigdar zgubim. Pa kak bi tudi se mogla viipati, ka bi se nazaj povrnola iz med smrtnosečih sten temnic tista, štero sam jaz lti-bila. Ali mela sam edno želo, nad šterov sem se Petri jočič tožila: Oh da bi jo ešče ednok mogla viditi, ka bi se poslovila od nje.
Za en tjeden po vlovlenji moje matere mi je Peter te glas prineso, ka so vojaki mojo mater v vozo svete Pelagije odpelali. Bleda zvezda viipanja mi je tiidi zasvetila v žalostno stanuvanje, ka bom mogoče le vidila svojo mater. Hčerka pazitela voze mala Lucille, je vlegla; njeni starišje so jako zaposlani z oskrblavlanjom voz zato pa iščejo malo pajdašico, ka bi se igrala z betežnicov i njoj dvorila.
Tak, tak dragi Peter li čem hitrej one pelajte k sve-toj Pelagii - i štela sam ž njim leteti, naj skem hitrej pridem v bližino moje mamike.
Mala Lucille, sušeča se rožica, je bila v hiži Cruela, pazitela voze. Bleda zvezdica je bila na nebi divjih i motnih diiš. Šteri so se režati znali, gda so kolca postanola na dvori temnico i so sprijela v smrt pelani žalosten ter, tistih srce se je do dna genolo, či so se zglednoli na lice deteta, štero je gorelo od vročine.
Včasi sam v pamet vzela, ka mi je nagnenje do male Lucille liibezen njene matere spravilo. V roke me zaprla, me gladila zato ka sam verno čuvala nad sen-jami betežnoga deteta. 1 gda sem njoj jočič ovadila, ka sem zato tii, ka bi rada ešče ednok vidila mater svojo, Belle-Isle Jeanne grofico, k sebi me stisnola i to pravila. Ka Čiravno ostro stražijo železna vrata le me spravi notri; ohlečem si opravo male Lucille, za njov bom šla notri z krušnov košarov, gda de večerjo nesla robom.
Večer je bio. Velike hiže, negdašnjega samostana temne hodnike je rdeča svetlost odbakel prehodila. Teš-kih, vojaških stopajov glas je ropotao pod obokom i ro-
gat orožja se je zglaso oznotraj i ozviinaj železnih vrat. Na roki sem držala košaro z drobčeki kruha, gda sam prek praga stopila.
Za velikimi železnimi vrati je teko dugi hodnik z celicami na tesno pot se odpirajočimi; v teh so bili robi po-dva po-tri. Same takše osebe so napunile vozo, šte-rih zvunešnjost je že odkrila ka so višjih krogov rojenci. Večina je pošite kapute i slavnostne paroke nosila. Neš-terni znani je tiidi mimo mene vlehno, ali jaz sam samo eden jedini obraz iskala. Kak smo kruh i hrano razdelili, pazitel voze me je pelao v neko prazno dvorano. Prebivalec te se je brščas že odselo na polane večnosti i čaka novoga gosta.
Naednok se samo odprejo dveri i svetlost notri-goreče bakle spadne na lice kak alabaster belo. Moja mati je bila, moj jedini dragi kinč; drugi hip sam visila že na njenih viistah i čutila na svojem srci bitje nje-noga srca.
Vsigdar sam zato molila, ka bi te ešče ednok vidila. 1 dnes mi je to dovolo Zveličiteo.
Komaj je mogla k reči pridti. Močno zburkanje, nepričakovani obisk njoj je zadiišo glas. Vkup so stekale najne suze. Moji gosti poliibi (kiiši) so kapali na njene roke i obraz. Boleča sladkost je bila to, da si je na sto-lico sela i jaz pred njov klečeč sem njej v krilo nagnola svojo glavo.
Kak dugo de koli trpela ta boleča blaženost? Oda spadne koli na naj grozni konec, ka bi naj na veke razločo ?
Slastno i želno mi je popila duša vse, ka mi je mati pravila. Gučala mi je od vdanosti v božjo sveto volo, od smrti, štera odveže iz verig zemelskoga živlenja pa po nevidnih perotah v nebo pomore duše, tam zgoraj pa čaka Zveličar, ki je dober i milostiven, ki vsako suzo zbriše z oči.
Tiho je postala zato, ka se je skoz dver glas pesmi vjeo notri. Robi so se povečerah zišli, naj spopevajo slavospev Žalostne Matere bože. To je bila njihova molitev, z šterov so pribežali k svetoj Materi bolečin i slovo, štero so proti preminjajočemi se zemelskomi žitki spevali.
Šesti den, oziroma šesti večer me je mati na svoja naroča potegnola, glavo pogladila: Elisa...
Draga moja mati. ..
Nesmeš jokati. Ve znaš, ka Kristušova sveta vola vodi naše živlenje. Či merjem tam odzgoraj, od strani Jezušove bom pazko mela na vsako tvojo stopnjo... Da jaz tak mislim, Elisa, ka se naskori morevi ločiti. Dnes je notri bio biležnik reberijskoga sodniškoga stolca^ mi prečteo, ka po jiitri pred sodnijo pridem. Obsodijo me; veliki greh imam, ka liibim dobroga Boga, krala, Francijo pa ka sem žena za krala se vojskuvajočega Belle-Isle grofa.
Duška se njoj je stavila, ihtela je od velikoga zbur-kanja, na lici se njoj je tak bliščila suza, kak v kelihi velike rože rosica.
Oda si se narodila Elisa i sem te prvič držala na rokah, sem se zglednola na Marijino podobo pred me-nov visečo i etak zdehnola: »Blažena Dev. Marija samo to milost te prosim, ka bi se včakala prvoga sv. obhajila moje dekličke.« Oda so me v vozo odvlekli se mi je to viipanje oblačiti začelo; ali zdaj, ka si tu pred menov, se mi na novo budi.
Edno priliko znam za to. Peter te odpela Mr. Ca-roni, ki je moj stari znanec' i je kanonik bio v Notre-Dame (Marijinoj) cerkvi. Dopovej njemi mojo usodo i prošnjo: Naj ti podeli telo našega gospoda Jezuša. Či znam, ka se to zgodilo, te se pomirim, zato ka te pod nebeskov obrambov tu pustim.
Tak so se glasile te reči, kak da bi se mi mati na
dugo pot pripravlala i zdaj pred odhodom naznanja zadnje svoje ravnanje. V protečoj se nevarnosti se njoj neba odprla, proti njej je ravnala svoje stopnje pa mene je tudi sem pripelala.
Ali paščiti sem se mogla, naj najdem Caron abbeja. Jedino on je mogo to dušno žejo pogasiti.
Duhovnik, gda sem njim odkrila glas i prošnjo, so nikšega presenečenja nej kazali. Zmešlavine reberijske spodobijo živlenje vernikov k živlenji krščenikov pod pre-ganjajom poganskih casarov živočih, ki so se v globo-čini katakomb potegnoli i so mogli vsaki hip pripravni biti, ka svojov mantrniškov krvjov namočijo tla Amphi-theatra.5)
Drugi den zajtra sem znova prišla z Petrom v hižo starčeka duhovnika. Liibeznivo me je pogledno roke na glavo položo i me blagoslovo.
Veliko skrivnost ščem na tebe zavupati, drago dete. Molim za tebe, naj boš močna v svojem angelskom poslanstvi. Nocoj sam mešiivao i ob toj priliki k strani djao dve svetivi hostiji. Edno za mater, edno pa za tebe za prvo sv. obhajilo. V toj srebrnoj posodici je bože sveto telo, skrij je na prsi i odnesi materi v vozo.
Glas se njemi je žmeščo, silile so njemi suze. Brščas mu je zletela diiša v bližnjo preteklost, gda je nej trbelo skrivati teh svetih skrivnosti i je velikanska slavnost sprevajala gospoda bodi si v cerkvah, bodi si v pohajanji betežnikov. Zdaj je preganjaje grmelo nad njimi i matieerkev se je mogla vaditi k tem okolščinam, k zatira-vanji. Nej so smeli ostaviti stiskano svojo deco v njiho-vom teškom stani, mogli so njim do rok dati sveto popotnico, tolažbo temnih vor, večnoga rešenja božjo daritev. —
Kak sem prišla z Massilonske vulice do svete Pe-
5) Amphiteater po slovenskom gledališče, je bio veliki prostor, v šte-om so se borili obsojenci z divjimi zverinami, ali med sebom.
lagije, komaj bi znala popisati. Kak da bi mi peroti zrasle, noge so se mi komaj tikale zemle. Brščas so velike ču-pore ludi odpihale mimo mene, ali jaz sam to nikaj nej v pamet vzela. Oda sem ovarala Lucilko, sem stisnila nebažeta glavo k svojemi srci, naj teče i na njeni beteg tolažba i zdravlenje od Najsvetejšega. Oda pride večer šteri je za mene i za mater izhod sunca pomeno? Ne vzemejo v pamet kaj z mojega lica, ka skrivnost prikrivam pri sebi? O dobra mati, či bi ti znala, što te nameni pohoditi naj te okrepi v teških bridkosti zadnje vore?!
Železna vrata so se odprla, stopili smo na hodnik zdihaji napunjen.
Ali ka za čiidivanje beži to pred menov ? Vsaki pogled je na mene obrnjen ki krtih nesem. Oči so se začele žareti, obrazi so se razvedrili, kak da bi nevidna roka vsaki oblak ž njih zbrisala. So lejko občutili, ka je tisti prišeo med nje, pred koga sodbenim stolcom se vkratkom vsi prikažejo i je zdaj z sebom prineseo smi-lenje, odpiiščajočo tolažbo siromaškim trpečim srcom, za štera na tom sveti se več nikše vupanje ne odpira.
V samotnoj celici6) me je čakala mati. Pomali sam si razkapčila obleko i kaj sam dozdaj skrivala na srci, vo sam vzela srebrno posodico. V sobici se je začela bleda svetlost širiti. Tiho šepetanje je nastalo.
Dve malivi hostiji sta se belili pred najnimi očmi. Pokleknevi i glava moje matere se globoko nagnola, kak bela roža z velikim cvetom. Bože reči so se trle na njenih viistah. Lice se njoj je obleklo v rdečkasto svetlost i slastnim zamaknjenjom je zdignola roke proti nebi:
Kristuš, Kristus, moj sladki Zveličar!... Nej si me odstavo na mojo skradnjo voro.
Zdaj je po svetih hostijah vtegnola svojo roko, edno je meni ponudila, drugo je k sebi vzela.
Tak se mi je vidilo, kak da bi se držala materi za
6) Celica je mala 6obica ali hižička samostana, kloštra.
roke i se pomali zdigavali gori; za sebom ostavivši zemlo so se začele nebeške svetlobe pred nama bliščati. Od-daleka, iz sredine nebeške rožnatne svetlošče je mili obraz gledao na naj, lubeznivo, krepčajoče, rahlo. Te-liko na vupanje podigavajočega je bilo v njegovom pogledi ka nama je srce kipilo od radosti. Božjega Sina sveti obraz je bio, koga sveto telo i krv sem jaz ob-prvim vzela k sebi, moja mati pa obzadnjim.
Iz najnoga zamaknjeja naj je tiho klonkanje predramilo; žena pazitela voze je nad dveri poglednola i zki-mala, ka morem iti.
Voči svi si z materjov poglednole i med tem, ka me je obimnola i kiišnola je tiho šepetnola — tam zgoraj
se zidevi.	,,	\
____
Sveta Veronika.
Veronika se je narodila leta 1660 pa F&je^, mladosti z najvekšov pobožnostjov častila JezušovčTtrplenje i smrt. Pri njoj se je jako zaran vidilo, kak čudovitno jo vodi milošča boža. Oda je bila tri leta stara, je po zgledi manternikov v ogenj porinola rokico pa jo je do-tečas držala v ognji, pokeč je ne dišava gorečega mesa opozorila nazoče, ki so jo potom odpelali od ognja. — Sveta Veronika si je oblekla redovniško obleko, pa se je na čudoviten način zaročila z Jezušom. Od toga časa je zmirom viso pred njenimi očmi skriven kelih, z šteroga je mogla piti od časa do časa. Duša se njoj je napunila z nepopislivov bojaznostjov. Gospod jo je okinčao s trna-vov koronov, štera je segala do mozeg, vidle so se pa samo rane. Nazadnje njoj je Zveličitel podelo svoje rane. V zameknjenosti je prebolela bridko trplenje Gospodnovo. »Zadovoli me s križom!« je zdihavala pa je obimnola veke v ogradi, štere so jo opominala na Jezušov križ.
Pred smrtjov je bila tri vure dugo na mantri, zatem se je rešila bridkoga zemelskoga trplenja. Njena smrt je bila Jezusovoj podobna. XVI. Gregor papa so jo zapisali med svetice letax1839.
Mejmo poštiivanje do trplenja! — Prosimo po sv. Veroniki pomoč od Boga, ka bomo vredno mogli častiti raz-petoga Jezuša, to pa najbole s tem, ka zadušimo svoje telovne žele, pa bomo činili tisto, ka je proti tem želam. Ogiblimo se hvale liidi, radi mejmo sebezatajuvanje pa či nas drugi po nikoj majo; vzemimo križ z veseljom na svoje rame pa se radi dajmo na njega pribiti.
»Hvaleni naj bo Gospod! Vse je samo malenkost, ka trpimo z liibezni do njega. Hvaleno bodi presveto križno drevo! Pohvaljena naj bodo trplenja!« (Sv. Veronika.)
Gda je sv. Veronika ednok več 30 veder vode znosila na dvoje stube visiko, so njoj noge postale ranjene, pa je bila zevsema zmantrana. Te se njoj je prikazao Gospod pa njoj je pravo: »Pogledni križ, šteroga nosim jaz, pa pogledni, kak žmeten je!« Nato si je zajela novo moč s križa Jezušovoga, pa je njena najvekša žela bila, ka bi mogla za Jezuša kak največ trpeti.
»Da je Kristoš s telom trpo, zato se vi tudi oborožite s takšim mišlenjom; ar što s telom trpi, on ne greši.« (Peter 1. 4. I.)
Garešnice, Bobovec Orša, Grah Ferenc z D. Slaveč. — Po 2 10 fil.i 18 R. Živ. Rožn. Venca. - Po 2 K. 40 fil.: Toplak ief narednik pri pog. telef. - Po 3 K.-. Nemec Ferenc pešak j3 pp., Farkaš Martin 20. dpp., Mihalič Marija z Dornave, bpilak V itjaš z Bratonec, Špilak Štefan z Bratonec, Šeruga Jožef 48. ■ p Gomboc Ferenc 5. dpp. str. p., Antolin Mihal 48. pp., lnernjak Janoš desetnik 20. dpp., Špilak Jožef 10. dpp., Kovač Štefan topničar, Horvat Ivan 19. strelec z Trnja, Gomboc Linča z Budapešta, Fujs Marija z Radovec, Levačič Mihala žena z C ntibe, Cigan Jožef z Žižkov, Vučko Ladislav topničar, Mesaric Štefan.'— Pa 4 K.: Horvat Matjaš z Žižkov i Varašanec Martin pionira z Trnja, Bežan Jožef 18. dpp., Laposy Alojz ulanar, Antolin Andraš betežen vojak z Bekinec, Čurič' Matjaš z Žižkov, Žemlič Bara z Žetinec, Benkovič Jožef z Ivanec, Edna ženska z Tiirnišča, Kovač Štefan topničar, Antolin Mihal ranjenec, Sama-lovič Ferenc vp. župnik, Štefanec Matjaš dombr. topničar, Tratnjek Štefan razsvetljač pri Soči, Vuk Matjaš z Žižkov dom. 308. dpp., Hozjan Bara z TOrnišča, Mlinaric Anton vojni pek, Franc Bokan p. IV/104, bat., Gjorek Štefan 31. dpp., Magyar Štefan od str. pušk. z Noršinec, Granfol Ivan z M. Csrnec, Laki Janoš domb. 18. pp., Horvat Janoš z Trnja, GjOrkoš Janoš topničar, N. N. z Csrensoveč, Rajsar Štefan delavec. — Po 4 K. 70 fil.: Moršič Mihal nabrao pri delavcih. — Po 5 K.: Hozjan Janoš vojni financ, Lazar Matjaš topničar, Dominko Marija z Trnja, Klemenčič Ivan p. 48. pp., Horvat Štefan paziteo zajetih, Erjavec Ivan topničar, Lang Alojz podd. V 20. Etap. bat., Rajner Mirko paziteo zajetih, Hozjan Janoš vojni financ, Šabjan Jožef dbr. 18. dpp. — Po 5 K. 40 fil: Antolin Štefan. — Po 6 K.: Kolenko Jožef sanitec, Bokan Agota z TOrnišČa, Bedrnjak Ivan z Trnja, Lončar Jožef pešak 48. pp., Pranj o Šafarič vojni kurat, Briinec janoš . pioner, Mertiik Marko vojni delavec, Balažic Matjaš trenski vojak zBeltinec, Petek Ivan paziteo zajetih, Zver Štefan 20. dpp., Horvat Alojz Hafendorf, Sipos Janoš topničar z Beltinec, Mavric Jožef mornar, Horvat Anton "i Kocet Štefan z Žižkov. — Po 8 K.: Hozjan Jožef topničar, Schad! Jožef podd. 34 dpp., Vass Jožef nabrao p. 83. pp., Kolarič Štefan dmb. 20. d. pp. — 9 K. 50 filerov so daruvali z Gančanov. — Po 10 K.: Hanc Ivan tjb. z Csrensoveč, Stanko Jožef i Ros Magda z Trnja, Berden Jožef telefonist, Bobovec Andraš paziteo zavzetih, Gj5rek Ferenc častniški sluga, Somen Janoš 300. dpp., Kovač Janoš pešak 104. pp., Forjan Štefana žena z Lipovec, N. N., Jagerič Ferenc sanitec pri Rd. Križi v Sofiji, Maršič Štefan dmb. 313. pp., Koštric Jožef dmb. 20. dpp. nabrao, Koštric Jožefa žena z Trnja, Horvat Štefan 41. dmb. top-

ničar nabrao, Horvat Verona z Csrensovec. — Najdeno 10 K lo fiJ. — 11 K. z Bakovske občine. — Po 12 K.: Nemec Ferenc pešak 83. pp. evang., 13 K. z Gomilic. — 14 K.: nabrano v NemŠčaki, 16 K. je nabrao KoŠtric Štefan 48. pp., 19 K. 90 /y/ nabrala Šernek Treza v Kobilji. Po 20 K.: Sakovič Jožef p)e. banoš z Tornišča, Štefan Rojnik z Gradca 21 K. 26 f.: G. Sinička fara, Maček Ivan je nabrao pri sv. Jiirji 23 K. 80 fil., Prvi petek v G. Siniki £4 K. — 25 K. je nabrao Šeruga Ivan dnib. 20. dpp.
—	Po 25 K. 40 fil.: Biikovnica, Vučko Ivan je nabrao v Nedeiici.
—	43 K. 10 fil. z Dokležovja, — 47 K. 10 fil. je nabrala Segeri Štefana žena pri sv. Heleni, — 98 K. 90 fil.: z Filovec, — 128 K. 30 fil.: G. Sinička fara (ofer.) — Po 20 fil.: Petek Ana, Pal Marija, Zadravec Marija, Litrop Marija od Lipe. — Po 40 fil. J Adanič Marija, Sobočan Kata, Sobočan Marija, Sobočan Bar Zadravec Bara, Jerebic Jula od Lipe, Idič Mihal z Topolovee, Matko Kata, Krčmar Marija z Ižekovec. — Po 50 fil.: Litrop Marija, Horvat Orša, Zadravec Ana, Smodiš Ana od Lipe, Ščančar Treza, Veršeč Klara z Dinjevac. t- Po 60 fil.: Antolin Marija od Lipe, Raduha Marija z Odranec, Casar Jožef z Bogojine, SreS Ana z Ižekovec. — Po 80 fil.: Komar Marija z Dugoveških bregov, Pal Ana i Žerdin Marija od Lipe, Mihalič Mihal z Csrne-lavec. — Srce Jezušovo obilno povrni vsaki filer. — Vrednik.
VSEBINA.
Srce najbolše ... 1.........73
Razlaganje katekizma po nedelah i svetkih v
vsakoj hiši............74
Najsvetejše Oltarsko Svetsvo i svetniki ...	76
Tolažba temnih vor ........'. .	80
Sveta Veronika . . ..............87"



Balk&nvi Ern6 Alsdlendva i Muraszombat.